Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30’—. Muisen poliče; UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TR< tist. ŠTEV. 13. } ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. liačun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Poštnina plačana v gotovini. ST EV. 244. Posamezna številka Din 1,—. LETO III. fHf!WTrry.~C.-rj'- r* ■ 'i im Beseda o kapitulaciji, j Sprejem nettunskih konvencij mogoč ie pa kršeni reviziji Z ozirom na govorice o vstopu SLS v vlado se zopet vlečejo po esdeesarskem tisku kače o kapitulaciji SLS. Ravno lave ao te kače, kaker jih je bilo svoje dni pclilo v tisku SLS, ko je »kapituliral« Radič in vstopil v vlado. Pa vse te kapitulacije« niso drugo ko huda beseda, ki pa je znotri tako votla, kakor je idejno prazna stranka, ki rabi «ke argumente. Zakaj med kapit«lac‘j° ln kapitulacijo je razlika, ki je Pa sevec^a samo strankarski logiki* služeči časopisi Ucčejo vedeti. Ti poznajo samo politiko »šlagarjev« iii ker se jim zdi, da je kapitulacija posebno učinkovit »šlager«, mažejo z njo nasprotnika, še bolj pa sebe. Pa da govorimo konkretno: Čehi so desetletja dolge vodili v Avstriji abstinenčno politiko in se iz same opozicio-Halnosti sploh niso udeleževali sej dunajskega parlamenta. Delali so natančno to, kar je delal Radič v prvih letih. Ampak končno so izprevideli, da jim vsa ta skrajna cpozicionalnost nič ne koristi in zato so lepega dne vrgli abstinenco v koš in šli v dunajski parlament. Nobenemu pametnemu človeku ni niti na glavo padle, da bi jim vsled tega očital kapitulacijo in kako malo so Cehi tedaj kapitulirali, so dokazali pozneje, ko.so si zgradili svobodno državo in na prvi seji na-predstavništva slovesno progla- s,n, dff m> vsi ntiki ined njimi in Avstrijo •pretrgani- Te dni smo na Češkoslovaškem doživeli slično kapitulacijo. Nemci, ki so vsa leta po vojni izjavljali, da ne priznavajo nove Češkoslovaške države in ki so odkrito propagirali iredentizem, sc spoznali, da jih vsa ta skrajna opozicional-nest nikomer ne pripelje in so vrgli iredentizem in slična gesla v koš ter vstopili v vlado. Pa jim vendar danes nihče ne ofita kapitulacije. Vse socialistične stranke so republikanske in zato skrajni socialisti načelno “ Th V 110,b,en° monarhistično vla- ' Slin Vf W0} en rezultat to še tako odločno zahteva!. Ampak lepega dne se .1 tudi tu zgodila sprememba in polago-aUI ??; VstoUili socialisti v vlado v Belgiji, - llgb]i, skandinavskih državah in prisegli kralju. Ampak «tato so še vseeno ostali socialisti in republikanci in niso niti najmanje zatajili svoja načela. Zakaj vstop v vlado je le taktično vprašanje in samo pri dcktriuarcih tudi deloma načelno vprašanje. Taktično pa se ne more lx-dajati načel in se iudi ne more kapitulirati, že celo pa ne tedaj, kadar se iz opozicije preide v vlado. Kes čudna kapitulacija to, če postane tisti, ki je >kapi-tuliral vsled kapitulacije vsemogočen minister, 'laka logika je le še za »Jutro«, ki tudi pri najbolji volji ne more doseči ^ kapitulacije SDS, da bi postala zopet vWna stranka. S tem pa seveda nočemo reči, da v političnem življenju sploh ne bi moglo biti nobene prave kapitulacije. Nasprotno še prav mnogo je le kapitulacije i» u’aga SDS bi im g!a o njej zelo dosti povedati. Zakaj ni še bilo v Sloveniji stranke! ki bi pred beograjskimi centralisti tako kapitulirala, kakor ravno SDS. Že itak tfosti razdeljeno Slovenijo so razdelili ti ha dva dela in SDS je navdušeno ploskala, ker se je vsled tega senčila v njih milosti, in naj si centralisti iz Beograda še tako težka bremena nalagali Sloveniji, SDS je bila vedno prva, ki je klicala: še! In tu je tišja usodna razlika med kapitulacijo in kapitulacijo. Čehi so prenehali z abstinenco, socialisti so prisegli kralju, Radič je vstopil v vlado, da bi se še bolj intenzivno mogli boriti za pravice svojega naroda. SDS pa je pokleknila pred beograjskimi eentrali- j Beograd, 29. okt. V zvezi i- včerajšnjimi poročili c pogajanjih ine<1 liasa državo in kraljevino Italijo za revizijo nettunskih konvencij smo iz zanesljivega vira izvedeli, da k' se Pri teh pogajanjih imelo reSiti tudi vprašanje, ali in kako naj se ustreže želji italijanskih optantov, da se njihova posestva v Dalmaciji izločijo iz veljavnosti zakona za agrarno reformo. Ker govore, da namerava italijanska vlada to željo podpreti, je postalo to vprašanje prav resno, ker bi se ob pristanku na to izjemo tretjina dalmatinskih zemljišč odtegnila zakonu o agrarni re- formi. Merodajni faktorji mislijo, da je treba to vprašanje -kakor tudi vprašanje, da bi smeli italijanski optanti nakupovati zemljišča v pasu 50 km od morske oba-* le, modificirati, ker ni nikjer na svetu države, ki bi kaj takega mogla trpeti. Če se sprejmeta ta glavna dva pogoja, potem se bedo nettunske konvencije prav lahko ratificirale in uveljavile, drugače pa se mora po tem, kar se doznava o razpoloženju posameznih klubov, reči, da v sedanji skupščini ni večine, ki bi mogla glasovati za te dve stvari. Med radikali in dr. Korošcem še ni doseženo soglasje. Beograd, 29. okt. Po sinočnji konferenci radikalskih ministrov pri predsedniku vlade Uzunoviču so zagotavljali kompetentni politiki, da med radikali in med dr. Korošcem še ni doseženo popolno soglasje, četudi je prišlo že do precejšnjega zbližanja. Po naziranju radikalov izjava dr. KoroSca, da priznava SLS de jure in de saeto vidovdansko ustavo, ne zadostuje. ker še ne pomeni, da se je SLS odpovedala vsem partikularističnim in avtonomističnim težnjam. Ni dovolj reči, da kdo priznava ustavo. Ustava je vendar temeljni državni zakon in kdor ne bi pristal nanj, pride s kazenskim zakonom navzkriž. Potrebno je zato, da dr. KoroSeo j naglasi, da se strinja z duhom in z načeli j vidovdanske ustave. Odstraniti se mora j vsaka sled dvoma, da bi skupina dr. Ko-; rošca smatrala revizijo ustave kot kak akt državnepravnega vprašanja. V istih merodajnih krogih so govorili, da bc radikalna stranka zahtevala od dr. Korošca, da to pojmovanje pristanka na vidovdansko ustavo pri primerni priliki manifestira tudi v narodni skupščini pred istim ferem, kjer je tolikokrat manifestiral svoje revizionistično in avtonomistično stališče. Taka bodo baje tudi navodila za dr. Srskiča pri njegovih nadaljnih pogajanjih z dr. Korošcem. AMNESTIJA ZA PRISTAŠE HSS, KI SO BILI OBSOJENI PO OBZNANI. Beograd, 29. oktobra. Kakor se doznava, delajo v pravosodnem ministrstvu na ukazu o pomilostitvi vseh obsojencev bivše Hrvatske republikanske seljaške stranke, ki so bili pravomočno obsojeni na podlagi »obznane«. Ta ukaz mora biti kmalu uveljavljen že zato, ker je vodstvo zaradi abolicije, procesa že davno bilo ■ oproščeno «d vsakega sodnega preganjanja in je HSS, ki je zastopnica teh obsojencev že nad eno leto v vladi. Kakor trdijo kompetentni krogi, bo takoj po tej pomilostitvi izšla oblastvena odredba, s katero se tudi formalno razveljavlja ebznana. Tudi to naj bi pripomoglo k konsolidaciji razmer. Vse to pa se spravlja v zvezo s predstoječim kraljevim kronanjem. DR. KOROŠEC BO KMALU OZDRAVEL Beograd, 29. oktobra. Zdravje dr. Korošca se je obrnilo na boljše. Iz njegove okolice smo dobili tele informacije: Po nasvetu zdravnika dr. Korošec dozidaj še ni zapustil postelje. Njegovo stanje se boljša. Včeraj je že lahko sprejel nekaj posetov. Tako je z njim dolgo konferiral podpredsednik kluba Sušnik, kateremu je dr, Korošec dal potrebna navodila W nadaljnje vodstvo poslov. Če ne nastopijo kake komplikacije, bo dr. Korošec čez nekaj dni že lalij-o sel i/. hiše. -ti, da je dobila za sebe nagrado, pa če-edn „°niVSved tega tula slovenskemu na- n n , ?ena Se težja in nova bremena. Om drugi so »kapitulirali«, čeprav se n sc bah boja in to so pokazali v dolgoletnih bojih, SDS pa je »kapitulirala«, ker se je v resnici zbala boja, ker ni vzdržala niti prve bitke. Zato pa naj esdeesarski tisk o kapitulaciji lepo molči in vesel naj bo, da se še ni začela razprava o oni še bolj žalostni kapitulaciji SDS, ko je ta pokleknila pred kapitalisti in njim na ljubo žrtvovala slovenske interese. Tudi o tej kapitulaciji še ni zaključena razprava! Francozi za Habsburžane. London, 29. okt. Diplomatski poročevalec >Daily Telegrapha« piše, da se ; Briand bavi z mislijo restavracije Habs-burgovcev v Madjarski in Avstriji, da bi se na ta način definitivno onemogočil priključek Avstrije k Nemčiji. Baje je opuščena kandidatura nadvojvode Otona in bodo podpirali kandidaturo nadvojvode Albrechta, ki naj bi vladal nad Avstrijo in Madjarsko kot ujedinjeno katoliško monarhijo, ki bi bila naperjena proti pan-germanizmu. Italija in Mala antanta sta preti restavraciji Habsburgovcev. Zelo problematično je, če bo akcija v tem pravcu dovedla do kakega pozitivnega rezultata. PASARIČ POROČA TRIFKOVIČU. Beograd, 29. okt. Včeraj popoldne je podpredsednik narodne skupščine Pasarič posetil Marka Trifkoviča v njegovem stanovanju in ga obvestil o stališču načelnikov parlamentarnih skupin z ozirom na zasedanje skupščine. Opozoril je Marka Trifkoviča na željo nekaterih skupščinskih klubov, da se po katoliških praznikih skliče seja šefov skupin, kateri naj bi prisostvovalo celo predsedništvo skupščine. Ta konferenca naj bi se vršila zato, da se poklicani činitelji dogovore o delu naredne skupščine in kako naj bi se to delo pospešilo in poenostavilo. Dalje je "Pasarič sporočil Marku Trifkoviču, da nekateri načelniki skupin zahtevajo, naj predsedstvo skupščine posreduje pri vladi, da se sestavi odbor za zunanje zadeve, ki bi bil stalno obveščen o vprašanjih nase zunanje politike, posebno o pogodbah, ki se sklepajo z drugimi državami. Marko I rifkovič je pristal na te, da se skliče taka konferenca po katoliških praznikih, ki naj sporazumno določi način dela v skupščini, posebno glede na to, ker stojimo pred razpravo o važnih zakonih, ki naj po programu vlade pridejo na dnevni j red. SEJA AGRARNEGA ODBORA. Beograd, 29. okt. Včeraj od 4. do 7. popoldne je bila seja odbora za zakonski predlog o rešitvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Prisotni so bili vsi člani odbora, finančni minister in minister za agrarno reformo dr. Šibenik. Ta je tudi prvi govoril. Obširno je razlagal načrt, tolmačil duh zakona, ter citiral in pojasnjeval posamezne odstavke. Za tem se je otvo-rila načelna razprava. Pri tej je prvi povzel besedo dr. Križman, ki se je izjavil preti zakonu. Dr. Laza Markovič je dejal, da bo v načelu glasoval za zakon, vendar pa je omenil več stvari, ki jih bo treba spremeniti. Dr. Angjelinovič je bil načelno za načrt, zahteval pa je pojasnila 0 raznih privatnopravnih odnošajih. Ka-petanevič je bil načelno proti temu zakonu, ker je sploh proti odvzemanju zemlje. Pavle Radič je hvalil zakon. Miloš Moskovljevič je bil v načelu za projekt. KONFERENCA RADIKALNIH PRVAKOV CENTRUMA. Beograd, 29. okt. Vzporedno s. sestanki, ki so se včeraj popoldne vršili pri Pa-šiču, se je tudi v predsedstvu vlade vršila značilna konferenca, katere so se poleg predsednika vlade Uzunoviča udeležili tudi ministri dr. Srskič, Miša Trifunovič, dr. Ninko Perič in nekaj časa tudi dr. Ninčič in Boža Maksimovič. Konferenci je razen ministrov prisostvoval tudi dr. Laza Markovič. Ta je kot urednik glasila rad. stranke Samouprave« najbrž zato prišel, da sliši mišljenje'in razpoloženje rad. prvakov in da po tem more glavnemu glasilu stranke uravnati točno smer. Pc konferenci niso hoteli udeleženci dati nobene izjave o vsebini razgovorov na konferenci. Naglašali so samo, da je šlo za čisto strankarske stvari. c vsem pa izgleda, da so se obravnava e prav važne stvari glede na bodoče politične dogodke in na razmerje radikal-ne stranke napram tem dogodkom. PAŠIČEVCI SE PRIPRAVLJAJoT**” Beograd, 29 okt. Včerajšnji dan je bil v političnem življenju zelo živahen. Pašič je sprejemal v stanovanju razne radikalne prvake in politike. Aca Stanojevič je v hotelu konferiral z več uglednimi radikalnimi prvaki. Tudi opozicija je imela seje. Kljub vsej živahnosti političnega življenja pa se vendar ni dalo konstatirati, da bi bil nastopil kak nov moment. Da je prišlo večje število najbolj uglednih članov radikalne stranke iz notranjosti države v Beograd, ki so se sešli s Pašičem, je radikalske centrumaše nekoliko zmedlo. To pa ne zaradi tega, ker bi se cen-trumaši bali borbe s Pašičem, temveč zato ker vidijo, da Pašič nekaj pripravlja, a se ne ve, kakšni so njegovi nameni. Sinoči sta se zopet sestala Aca Stanojevič in Pašič. To pot je skupno s Stanojevičem posetil Pašiča tudi Ljuba Zivkovič. Ta konferenca je bila kratka, ali v političnih krogih ji pripisujejo precejšnjo važnost. ZOPETNA VZPOSTAVITEV MONARHIJE NA POLJSKEM. Rim, 29. ckt. V tukajšnjih političnih krogih vztrajno krožijo vesti, da se na Poljskem pripravlja uvedba monarhističnega režima. Poljsko poslaništvo te vesti demantira. Navzlic temu so popoldanski listi objavili informacije, da se je maršal Pilsudski ob svojem zadnjem bivanju na posestvu kneza Radziwila sporazumel z zastopniki monarhistične aristokracije glede upostavitve monarhije na Poljskem. Kot kandidata za poljski prestol se omenjata knez Radz.iwil in maršal Pilsudski. ŠT. RADIČ NE PRIDE ŠE V BEOGRAD. Beograd, 29. okt. Štefan Radič ne pride v Beograd, kakor se je mislilo. On bo iz Zagreba odpotoval naravnost v Bosno na zborovanje po programu, ki je bil objavljen v >DomiK. Rekordna kombinat ja neverjetnosti Včerajšnji mladinski popoldnevnik je obja- ! vanje situacije 9 poslevodečimi podpredsedni-vil nad vse šaljivo brzojavko, Poroča namreč, j ki je nad vse žalosten izhod za silo, ki je da je na vidiku velika kombinacijska vlada, j mogoč samo tedaj, kadar je vse obolelo na katere šef bi bil nominelno Pašič, dejansko j figariji, kompromisarstvu in pa mrtvilu. pa Uzunovič — torej nekak poslevodeči pod- J predsednik — in bi bile v vlado povabljene j ne samo sedanji vladni stranki, temveč vse I ostale večje stranke. Seveda bi bil v vladi j tudi Štefan Radič. Ta vlada bi potem izvedla spomladi kraljevo kronanje. Pretvorila bi se j nato v delovno vlado, če bi bila zmožna za notranje-politično delo, kakor globokoumno dostavlja mladinski popoldnevnik. K tej kombinaciji »Slovenskemu Narodu« iskreno čestitamo. Ne samo vsled tega, ker je ! svoje vernike tako blasteče potolažil, da bo j vendar zopet Pašič šef vlade, čeprav le kot j slamnat mož, temveč tudi zato, ker je pač j težko pogruntati kombinacijo, ki bi bila tako neverjetna, kakor je ona v »Slovenskem Narodu«. Predvsem ta divna misel, da nimajo Davi-dovič, Spaho, Korošec prav nobenega drugega posla, kakor da rešujejo avtoriteto g. Pasica in da se dajo izkoristiti v krasno štafažo in da se po storjeni dolžnosti postavijo zopet lepo v kot. Mislimo, da tudi največji nasprotnik voditeljev ožjega opozicionalnega bloka nima vzroka, da bi jim pripisal tako naivnost. Pa no bo šlo tako in če si bo hotel g. Pašič rešiti svojo avtoriteto, potem bodo morali to izvršiti že njegovi ožji prijatelji, ker voditelji opozicije bodo na razpolago pač le za boj proti g. Pašiču. Divna je tudi misel pcslevodečega podpredsednika! Je to sploh neka mladinska specialitet? ki je mogoča samo v naših časih. Kaj‘i, £e kdo ni dober, da bi vodil posle, zakaj naj bi potem imel čast predsednika. In narobe! Če je kdo zmožen in sposoben, da vodi posle, zakaj ne bi bil potem tudi predsednik! Reše- V danem slučaju pa je še zlasti smešno govoriti, da bi bil Pašič samo slamnat mož v vladi. Ravno esdeesarski tisk vedno sproti ponavlja, da je Pašič'tista sila, ki drži vso radikalno stranko skupaj in sedaj razlaga »Slovenski Narod«, da bi Pašič postal šef vlade in manj pomenil ko sedaj, ko je izrinjen iz vlade. Čast in slava logiki bralcev mladinskega po-pol-dnevnika, ki prenesejo taka na-■sprotja. • , Dosti neverjetnih kombinacij je bilo ze objavljenih po naših listih, toda kombinacija v »Slovenskem Narodu; je rekordna po •v°i1 neverjetnosti. Takšne paradne vlade^ o kakršni poroča »Slov. Narod«, so mogoče le v možganih petošoleev. v praksi pa jih strankarski interes ubije že pri prvem poskusu nastanka. Pa če bi imela taka vlada, sestavljena iz vseh strank, sploh kak zmisel! Ze sedaj, ko sta samo dve stranki v vladi, ne pride delo naprej vsled medsebojnih nesoglasij. Sedaj pa si predstavljajte složno delo vlade, v kateri sede: Pašič, Uzunovič, Vukiče-vič, Pribičevič, Stjepan Radič, Korošec, Žerjav. Pucelj, Spalio itd. lij vrhu vsega vsi ti ljudje, še ne bi imeli nobene prave opozicije proti sebi, da bi imeli tem več Vzroka prepirati se med seboj. Prava babilonska zmešnjava bi bila taka vlada in mislimo, da bi bil čudež, če bi taka vlada izvedla kraljevo kronanje. Divna je kombinacija ^Slovenskega Naroda« in samo čudimo se, da naši parlamentarci že preje niso prišli na to divno misel. Ali pa je morda to vzrok, da ne slišito tako trave rasti in planke žvižgati ko »Slovenski Narod«. tmmi enica Splošno priljubljen kavni nadomestek, okusen i cenen Dobiva se v vse& dobro asorfiranif) kolonijalnif) trgovlnalJ. HSS hoče, da se kmetje polagoma usposobijo ) je za vodstvo javnih poslov. Drezga pa je hotel I tr sam komandirati. Prižel je v nasprotje s . ri _____tllulul . kmetskim ljudstvom. Vsled tega je poslalo i in Macedoniji. VemizeMsti izgubljajo na vodstvo HSS dva kmetska poslanca da na va- j nu in ni izključeno, da dobe^pr-i volitva____________ seh doženeta vzroke spora. Njujino delo pa je j mirhisti večino. -Medtem je dal predsednik skušal Drezga ovirati s pomočjo nekaterih j Kondilis novinarjem izjavo, v kateri izključu- je postala zadnji čas Izredno intenzivna. Me-taksos je priredil po svojem zadnjem govoru v Solunu še nekoliko zborovanj v Grčiji tere-olitvah tno- Ivan Mrmolja: Od severne meje. Po načelu, da je narod država in ne državna uprava, bi se morala upravljati predvsem naša država, če hoče veljati za demokratično. Toda ravno pri nas ni tega, kajti če ni naš človek posnel po stari Avstriji nič dobrega, mu je ostal vsaj oni privzgojeni birokratizem. Da pa se ta še tako strogo vzdržuje, je v polni meri kriva tudi naša vrhovna državna uprava. Pri tej se ne vidi prav nobenega razumevanja ali volje do priznanja, da je narod država in ne upravne oblasti. Vsak upravni organ, posameznik ali pa šef kake upravne ustanove bi se moral zavedati, da je zato tu. da služi narodu in ne le mrtvi črki, kar je kvar celokupnosti, to je .državi. Nuj navedem nekaj primerov 7. naše meje, ki sem jih sam poskusil : Tu gori, med Muro in Dravo imamo 50 kva- drT^ ------------* i« ^ nej ske di in sadovnjaki, tu je dovolj polj: kov, torej je tu razvito vinogradništvo, gojenje sadja in živinoreja. Za vse to je bil in bo še moral biti sever — Avstrija in Nemčija — stalen trg! Kljub oviram, zagrešenim^ od naše carinske politike, bi si še danes Jahko pomagali, posebno z izvozom sadja in živine, ako bi ne bilo strašnih ovir, povzročenih od naših obmejnih oblasti in v glavnem od carinarnic. Imamo tu carinarnico, finančno kontrolo, orožništvo in obmejni komisarijat. In kako se pospešuje promet? Naj govore slučaji iz lastne izkušnje. Izvozna zadruga »Panonia« je kupovala smilje za tovorni postaji Murek in St. Ilj. Vsleu pomanjkanja cest na naši strani se je vozilo večinoma sadje 'r vo?mi preko meje na a\-strijsko postajo Murek. V septembru smo izvažali sveže sli\e. S carinarnico smo uredili, da pošiljamo zaboje tranzitno iz Maribora v Gornji Cmurek. S tein tranzitom pa smo imeli težke izgube vsled ovir, s strani naših oblasti. Tako je bil poslan vagon z zaboji 9. septembra iz Maribora v Murek, ki je oddal.en 25 km. Ker je bila stvar s carinarnico urejena, smo naročili kmetom, da trgajo sliva 10. in 11. septembra in da pridejo potem v petek in soboto z vozovi na postajo. In kaj se je zgodilo? Državna uprava in pro-met. _ Triplikat deklaracije ni mariborska carinarnica priložila tovornemu listu, temveč ga je poslala po pošti. Vagon zabojev je bil že 10. septembra nji avstrijski postaji Cmurek. Zaboji bi se morali z vozovi prepeljati preko Mure na našo stran, toda ni bilo mogoče, ker ni bilo važnega dokumenta — triplikata. Na avstrijski meji smo bili takoj gotovi. Rekli so nam, Upamo, da ne peljete municije, vemo, da je to tran- svojih somišljenikov, kakor šibeuiškim županom dr. Kožuhom ki je iz Splita, a ne iz Šibenika. Ker vodstvo HSS ni moglo delo teh gospodov odobriti, je razpustilo šibeniško organizacijo in izključilo imenovane gospode i/. stranke. Zaradi tega pa ni nobenega razkola v vrstah HSS, temveč je narobe HSS v Dalmaciji vedno močnejša. V kratkem bo znova ustanovljena mestna in okrajna organizacija HSS v Šibeniku. — Izjava g. Krnjeviča je zelo optimistična in zdi se nam, da ravno ioliko, kolikor so bili prepesimistični glasovi o razkolu med delmatinskimi radičevci. — Minister l/držal o generalu Gajdi, Minister narodne obrambe Udržal je v svojem odgovoru na interpelacijo senatorja Heller-ja o zadevi generala Gajde navedel, da se j« dognalo, da se je general Gajda potegoval 1. 1920, po svojem povratku iz Rusije, za neko vojaško mesto v sovjetski armadi, dalje, da se je zavezal preskrbeli sovjetom neki važen materijal iz maršalske šole v Pa- zit, toda zavedamo se, da smo zato tu, da j rižu in da jim je v resnici preskrbel neki, pospešujemo promet, torej le peljite!« Vse dnigače pa je bilo pri nas! Mlad carinski uradnik nam je razlagal: »Duplikal deklaracije, ki je priložen, velja za carinarnico v Radgoni, ki je nadoblast naše carinami-ce. Jaz, moram pa imeti triplikat. Mi smo ugovarjali naj vendar uvidi položaj, saj ve, ,1.. 2 — i a 4 i ♦ n Tin?! vi i 1 s pa carinarnica v Mariboru ne priloži triplikata tovornemu listu?« Naš pa je ugovarjal: »To je vendar važen dokument, ki se ga ne more kar tako pošiljati preko tuje države. Avstrijski razlaga: »Tako delajo vendar povsod, v Anglji, Franeji, Italiji, Nemčiji in pri nas. Kar je dobro za te države, je dobro menda tudi za Jugoslavijo!« Ni pomagalo nič, zmagala je natančnost našega uradnika in ponos, da se drži predpisov. Ali nimajo v tej državi tudi besedo kmetje, ki jih je čakala dolgo vrsta z vozovi in n so prišli po tri ure daleč. Država kmetov di-žova naroda je bila brez moči, zmagata je država mrtve črke. Kmetje so moral oditi domov, zaboji z deščicami pa so ostali se tri dni na postaji. Ko niti v pondeljek, 13. septembra le ni bilo od nikoder triplikata, se io uradnik le dal pregovoriti in je dovolil na IrStno odgovornost proti večji denarni kavciji, prevažati deščice. Torej mesto, da bi .se prevažale v petek, so se prevažale v torek. Kupci v Nemčiji in v Avstriji; so čakali na slive, nas bombardirali z brzojavkami, toda ni vse skupaj nič pomagalo, ko pa nismo imeli triplikata. (Ta vazni dokument se je našel na mojo intervencijo dne 20. septembra in je bil zamešan med papirji v mariborski carinarnici, Iskal sem 'triplikat, da dvigneim kavcijo.) (Nadaljevanje sledi.) | vsebinsko še nedognani materijal in neke francoske knjige za 5000 6K. Ministrstvo je o 'tem bilo informirano julija tega leta. V tem času je bil Gajda namestnik šefa generalnega slaba. Radi ugleda češkoslovaške ar- made se je uvedla zaupna preiskava, ki io je vodila lco-mlsija treh gen orni ov. KoiivVm ja ie ’ Avezzano je v 'torek obiskal-Bnan-da Vsekakor ni imel ta obisk, kakor zatrjujejo dobro informirani krog.i, takega uspeha, kot so to nekateri upali. Briand je odgovoril italijanskemu poslaniku, da za enkrat že ni niogoče govoriti o kakem sestanku Brianda z Mussolinijem. _Vprašanje kake ureditve od- j Politične vesti. -Blamažo za blamažo doživlja slavna SDS v skupščini. Vsak dan sproži kak demagoški predlog in vsak dan ga skupščina ravno vsled tega zavrne. Tako je na včerajšnji seji skuj>-ščine vložil poslanec Grisogono zakonski načrt, da se imajo volitve v oblastne skupščine vršiti ze drugo nedeljo v decembru in sicer isti dan za vso državo. Svoj predlog utemeljuje dr. Grisonogo s tem, da bi se po ustavi in zakonu o oblastnih in srezkih samoupravah morale te volitve že davno vršiti in da je bilo zamujenih že šest rokov. To, kar pravi dr. Grisonogo je vse lepo in prav, toda še bolj lepo bi bilo, če bi SDS te volitve'izvedla vsaj že leta 1924 in 1925, ko je bila v vladi. Ampak tedaj ni strankarski interes tega zahteval, ker kaj bi prenašali sitnosti s samoupravnimi telesi, ko pa so imeli centralno vlado v svojih rokah in so itak lahko po svoji mili volji komandirali, kjer so hoteli. Šele sedaj, ko so v opoziciji in šele nato, ko se je že govorilo v vladi o razpisu oblastnih volitev, so prišli esdeesarji in zahtevali oblastne volitve. Mislili so, ker je vlada itak za oblastne volitve, bo naš predlog sprejet in izgledalo bo, kakor da zopet nekaj pomenimo. P-i nrav nič ne pomenijo in v Beogradu so vem joradniki s svojimi petimi poslanci bolj nnmpmbni ko esdeesarji z vsemi trnndvajse-Um I« "ato je tudi skupščina gladko odklo-S (!"i”'og5v predlog in »oi»n{. mi Maksimovič je čisto pravilno defel, da Je predlog dr. Grisogona sama demagogija. Sa je možnost zmage monarhistične stranke in antivenezelistienih strank. Kondilis demamiira tudi vse vesti, da pripravljajo njegovi prijatelji diktaturo za slučaj zmage arilivenezelistič-ne stranke. Kondilis trdi, da je .narod proti diktaturi in da bi 'bil vsak tak slučaj obsojen na propast. On bo s svoje strani napel vse sile proti poizkusom uvedbe diktature. Prosveta. 1. intimni večer v ljubljanski openi. mesto doslej običajnega koncerta z orke?1Ifn' je na predvečer obletnice osvabojanj* češkoslovaškega naroda naša opera priredila I. m-tiaiMii glasbeni veoer. Prireditev im i mn ih ve-cerov v operi odkrito pozdravljamo, ker nam — po prvem sodeč — ‘lahko prinesejo zanimive novosti. Mojstra Leoša Janačka ^Dnevnik človeka, ki je izginil brez sledu«, je skladba prelestnih glasbenih domislekov, samosvoja po melodični moravski govorici in vzornem klavirskem partu, Janačkov stil, ki ga poznamo iz danes svetovnoslavne »Jenu-fe«. Da je vseskozi zanimiva skladba ostavi-la globok do jem je zasluga g. Knittla, ki je odpel mladeničevo naporno tenorsko partijo p. veliko glasbeno inteligenco in globokim oib- P.ulkflm. V obeli Uistriostth se mu je vre-dtio pridružila g. Th.ierfyie.va v vlogi čiganke^J j krasno je zvenel ženski tercet za srer.3 in g. i kapelnik Bala tka jo z razumevanjem na ne i preveč prvovrstnem instrumentu izčrpal bogato partituro svojega slavnega rojaki. — V drugem delu večera je zapela primadona g. Zaludova pei slovaških narodnih pesmi v. priredbi- Miikulaša Šnajder-Trnavskega, z nji lastno umetniško zrelostjo. — Prireditev, pred katero je g. dr. Krivic izpregovoril par tehtnih besed o pomenu 28. oktobra — je anela res intimen značaj, vršila se je v slavnostno razsvetljenem gledališču, žal c‘b pičli udeležbi občinstva. R a zv e n h onorarijorov, ljubljanskih Čehoslovakov ter glasbenikov ni bilo nikogar in so zlasti lože zijale «trs&ne praznote. Še žaloistneje, da je bilo ra dijaškem /parterju komaj 10 poslušalcev iu poslušalk. —'c‘ Sinočnji Balokovičev koncert je bil izvrstno obiskan. Virtuoz je žel za svoja izvajanja viharje, aplavzov in je moral na koncu koncerta 5 komadov dodali. — Več poročam ju 1 ri. I)’ Albertova opera »Nižava« v l jubljanski iperi. Uprava Narodnega gledališča je za letošnjo sezono ponovno sprejela v operni repertoar eno najlepših oper, to je IVAlber-ieva muzikalna drama »Nižava«. V tej operi hode gostoval naš rokaj gospod Rudolf Buk- Xev- med Fra nci io n Ihliio zaZkr,! “e i Sek in sicer V vl°^ posestnika Sebast jana, “^relo zi razmotriVinip ‘ * Glavno žensko vlogo Marte poje prvikrat n.a ni zrelo a azmoti Ivanje. j nagenl 0 v režiji g. Milana Puglja. Kn|l*eVll0Stu >CA8«. Vsebina ^r^c^T^^IUsove vlade zelo nesta- j M.Vkarl'Marx lfn Akcija monarhistične stranke, ki sta ji na 'getu Hadžikirijakos in general Meteksas, unel je i- zve7ek 1^26/27 >Casa« r,I<*le<5«: I. Razprave: (Dr. R. Kolarič: Fran 'Miklošič. Dr. A. Ušeničnik: Wittig in cerkev. H. Pregledi: Dr. M. Dolenc: Drugi pravniški kongres v Ljubljani. Dr. U. Kušej: Problem izenačenja zakonskih prav na dragem kongresu pravnikov v Ljubljani. Dr. J. Jeraj: Kmetski dnevi v Mariboru. Dr. L. Sušnik: Mednarodni profesorski kongresi. A. U.: O spiritizmu. III. Ocene:. Dr. J. Jeraj: Ob skrivnih virih in ,isti: Narodni preporod. — Dr. J. Ahčin. - Keller Fr.: Aufvvertmvgs-recht und Ge\vissenspfliclit. — A. U. — Beer A. U. — IV. Iz revij.. Jiahor je dekda že ifasa &tara mati, Kuhala te svojo kavo samo s Pranim Franckovimkaittiliit pridatkom Ta je danes še vedno lako fin Kakor izvrsfen pridatek K zrnati in žitni Kavi ter bo to tudi zmeraj ostal. 5 »ncvne vesfl. SREČEN' PREŠEREN, KI SE NI Pn™*, v 4 ŠEGA TISKOVNEGA ZAKolIt Naš neprekosljivi tiskovni zakon se je lotil v zadnjem času tudi kritik. Naj bo beseda le tnalo bolj ostro napisana, pa je kritika pod p. ragrafoni. In če bo šlo še nekaj časa tako naprej, bomo sploh brez kritik in imeli bomo pk?? 86 ~ limonade. One vodene in mevža®.« utike^ki se pišejo samo zato, da se deli -hv*la vse strani. Kritika pa. edino mnro z°, }n. neizprosna kritika, ki budi da n Pravit’ napake, ki edino zbliža Pa’ io n n re lei°’ ta kritika b0 ubita. otzir?iprr.. vendar bolje v času najbolj brez-1848 rri ^enzorskega svinčnika pred letom ?ura in1 a t8 Slcer kosti glul>a vsa ta cen-paraenf °STn,aV kor. niore biti le v črke tiskovnimi/ v8 Z1 birokrat, ampak naš Žakelj 2ak(>n bo kmalu dal to cenzuro v šemo oLd®n,es zakHcal Prešeren, kakemu na-bi bil ttnIa u< le čevlje sodi naj kopitar, pa i>., i.?, s, rbljen s par dni zapora. ra kako bi se sijajno revanžiral tisti »dihur, noc in dan žre knjige, od sebe pa ne da ucoene fige,« če bi živel v časih našega tč ■skovnega zakona. In »devištva tat Anton Martin Slomšek,« Mi je mogoč bolj šolski dokaz uvrede, zaso-Kme s kleveto! (Upamo, da nas zaradi nje ne njm£e na odgovornost kak .oddaljeni sorod-‘ čl. 58. tiskovnega zakona). CanK611 pre®.ereni srečen Levstik in srečen šega r !er vsd druS9 ki še niste poznali na-srečnil. ov’nega zakona. Mi žal nismo tako kom- m 7,ato re®emo v nasprotju z Levsti- D,oli kritika! nico -^a. gcrenta Ljubljanske mestne hranilci'6 Je imenovan .odvetnik dr. Drago Maru- Emisja poštnih znamk v korist poplav-'lencev. Ministrstvo pošte in brzojava izda meaeca novembra v promet nove poštne Tamke v korist poplavljencev. V to svrho bo-a Prežigosane sedanje znamke, in sicer se 'V nfVftiiml'’c 1)0 25 l)iir» M 2? par, znamke HO Din yn 1 iVin' za par- znamke od 10 do v„, za, Pi,Ib poštne dopisnice po 50 par ' J0 veljale 1 Din. Zvišanje bo veljalo samo 7:1 niesec november. Mednarodna razstava v Berlinu. Na zadnji seji berlinskega magistrata je govoril berlinski župan Bose o načrtu, da bi se priredila v Berlinu leta 1930 mednarodna raz- nice in sedanji, ki so služili na glavne kolodvoru. Zunanji vpokojenci pa vsak na svoji najbližji postaji. V zadevi nenastavljenih vpo-kojencev, ki posedujejo listne legitimacije, ni še rešitve ministrskega sveta, ki se pa pričakuje. — Društvo železniških vpokojencev. — Tagore pride v Zagreb ali pa v Beograd. Znani indijski književnik Rabindranath Tagore ki se mudi te dni v Budimpešti je izjavil v pogovoru z novinarji, da odpotuje v par dneh v Zagreb ali pa v Beograd. V sredo je imel v Budimpešti zelo dobro obiskano predavanje. Predaval je o svoji umetnosti. — V ministrstvu za agrarno reformo je izdelan ukaz o1 upokojitvi, premestitvi in imenovanju večjega števila agrarnih poverjenikov in nižjih uradnikov agrarnih uradov. — h univerzitetne službe. Na teološki fakulteti ljubljanske univerze sta imenovana dr. Franc Lukman in dr. Aleš Ušeničnik za redna profesorja. — Iz srednješolske službe. Kot kateheta sta nastavljena: na I. državni humanistični gimnaziji dosedanji prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu dr. Ivan Vrečar, na -II. državni realni gimnaziji v Ljubljani pa dosedanji kaplan v Zagorju ob Savi dr. Jakob Žagar. — Slovenski klub v Sarajevu. Na občnem zboru »Slovenskega kluba- v Sarajevu ie bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Mihael Murke, podpredsednik: Janko Urlep, tajnik: Lujica Šubičeva, blagajnik: Peter Pust, knjižničar: dr. Anton Kržišnik, hišni gospodar: Ivan Jenko, odborniki: Fran Robek, Josip Perhaj, Alojzij Sobovič, Fran Kos, Anion Cesnik in Janko Brodnik. — S francoskega konzulata, Konzul francoske republike v Ljubljani de Flache, ki je zastopal dalje časa francoskega konzula Bois-siera v Zagrebu se je povrnil zopet na svoje službeno mesto. „» nn.uutiinuna raz §„ v.a- Predlog je bil v principu sprejet, vpra ‘ faksiranja pa še ni rešeno. Fe^,-,,.,(>n!u?18ki kral.l je težko obolel. Kralj ko obolel t P0 vesteh romunskih listov, tež-mantiralo1 vesti dvorska pisarna ni de-mnnia« !!-vn J'e ver.ietno, da so resnične. »Robe^ d-a kFalJeva bolezen zelo res- .8* značaja m da je potrebno pozvati nai-bUjse evropske zdravnike, kako nnik ?LAJ tostrofa preprečila. V slučaju da f V-bi nastopile komplikacije z o/i™ uTrf’ stvo na prestolu, ker še ni n ? ” na nasled' sledstva. Medtem na dot; . do'ocen red na-vsak dan več a Prestolonaslednik ‘entni krooi J f-0V V R°muniji. Kompe- DMašanie h vlL n,dlJ'°’ da žin' Prei6 rešijo Kr kor nnrnč S- a PresI°I°iiaslednika Karola. 11 id • P I°jaJ° IZ Londona sta kraj Ferdi-krni” m dnl Pr<:dsednik Avarescu pozvala ten -J°’ nai .se vrne iz Amerike. Med lem pa poročajo iz Amerike, da se je kraljica "binja prehladila in da se takoj vrne v do-lf>vino, ker ji ne ugaja ameriška klima. , Zakonski načrt meniško-čekovnega za-dn?*" T ministrstvu pravde se je vršila te katerj6ja ?ektcUe zakonodajnega oddelka, na ga 7ii-„e ie pretresal načrt menično-čekovne- Lna- Načrt bo v kratkem gotov. tobak U,)rava kupuje na Turškem Senečič ! sarajevske tobačne tovarne 5 vagonov tobaia^V^nd'1'.™0' da kupi tam naš domači i„k. iV I°bak se pomeša med kvaliteta n v za najboljše cigarete, ker izza lan ti ‘ tobaka, posebno pa onega primul a letB’ slaba- Smirnskega tobaka m sicer . našemu tobaku 7—13 odstotkov, 0(1 Vardar?” Za ci8arete, ki veljajo za boljše — T . . C1garct. nuarja do 8o,,ron!e< 1 Dubrovniku. Od 1. ja-Dubrovniku 00 nS-e'(I,1Ka 1 1- je prijavljenih v iz naše di^v! Najvfcbj^^b Jih 3043. Cehov je bdo Avt/,10 namreč Angležev 387,' AmeriklanceV t Cehov je padlo napram lanskemu letu J polo? ^eo, docim se je število Nemcev podvojilo Jplošnetn je bil letos tujski promet v Du-vhiku večji kot lansko leto. dneh SlH>. anloriških dijakov v Splitu. V par Je in■ P|]isPe v Split 380 dijakov in 120 dija-Šetn vy.orka- Dijaki se nahajajo na dalj-^ potovanju po evropski državah. Železni jih vnm žolezi'igkim vpokojencem. Vsi legit^i. vPokoJenci ki posedujejo rudeče 10 ., C1J.e’ llaJ. Prine3o if " ' »"1 ---^ is*e najkasneje do ^iublinn l* v i V1 ra(/Unsk® pisarno postaje JUbijana gl. kolodvor v svrho podaljšan a « rsiM ‘v"10 m ba vidm °J P(1f.zke1 p ni.b nakaznic, da se hmzn, ’ °' kje.,da PreJemajo pokojnino. « ko?3 BC' Fridei° v P°šlev M Ljubljano '■ °ni vpokojenci prejšnje južne želez- KONFEKCIJO dobite najfinejše In najcenejše pri Gričar & Mejač Š elenburgova ulica štev. 3 — Karlovac pod vodo. Kulpa in Korana sta prestopili pri Karlovcu bregove ter poplavili vso'okolieo.-Predvčerajšnjim je bila voda najvišja. Karlovac je bil od okolice popolnoma odrezan. Promet je bil mogoč samo z železni-c?i.ker je železniški nasip precej visok. Tudi nižje ležeči deli mesta so bili po plavljeni. Voda je prodrla celo do Zrinjskega trga ki je bil večinoma poplavljen. Mesto je ostalo dva dni brez sočivja in brez mleka. V okolici mesta, je povzročila poplava veliko škodo. Voda je \drla v žitnice ter odnesla mnogo žita, mrve m slame. Vse, kar je ostalo, bo segnilo. Tudi nekaj živine je utonilo. 7- Velik požar. V trgu Suva Reka pri Prizrenu je .zbruhnil te dni iz doslej še ne-pejasnenega vzroka požar, ki se je, ker je pihal močan veter, v kratkem času razširil no vsem trgu ter upepelil 52 hiš Radi nomanf kania vede e bila v-d-T rošil., , . i P- - h mogoča. Končno je prisnel ni ’ °Va "e' can vojaški oddelek k ; - mes,a n)o- prepjj, ,1, ter ^icrie Snrre dnfsr-,v Tet°^«°k°- : .. Tj . “m »trahovit vihar, ki ie j zrušil tamkajšnjo mošejo ter prevrnil v okolici i vec minaretov z vaških mošej, j — Dvojni umor. Te dni se je pripetil m j pristavi posestnika Ivana Leera v Sekiču sen-j zaeijonalen zločin. Leer je pozabil na svoji pristavi lovsko puško. Zato ie postal v torek tvečer svojega slugo Freilaga po njo. Na pristavi je Freitag naletel na gospodinjo Kovačevo in njegovega sina. Kovačeva mu je puško izročila. Pri tem pa se je spustila Kovačeva s rreitagom v razgovor tekom katerega je omenila, da si je prihranila za zimo par tisoč dinarjev. Po tem razgovoru je Freitag odšel, ioda misel na tisočake mu ni dala miru. Nenadoma se je vrnil, odprl vrata ter oddal v Krvič0 ,a- Stl'e.la’ S prvini je P°g°d'l sina tln. z Trf; • 1 Se Je zgrudil fri Prigi mrtev na la š« toliC;,"'!^^1!51 Kovačevo, ki pa je ime-ter klicala na pomoč8^ /lbešala na ‘dvorišče Ker ni imel nobenega nT £ je stekel za ni°-nož ter zadal z njim KovaSfvi 32 Kovačeva se je zgrudila na tla mrtva, je stekel Freitag nazaj v Sf!„’ a .le kjer je jel iskati tisočake. Medtem so nrR,f’ teli na dvorišče sosedi. Kovačeva jim je povedala, kaj se je bilo zgodilo, nakar je izdihnila. Freitag je čul razgovor, zato je skočil hitro skozi okno ter zbežal domov, kjer je legel v posteljo, kot da se ni nič zgodilo. Čez pol ure so prišli orožniki, ki so ga izvlekli iz jvostelje in odgnali v zapor. .- T*°"a/a(,/,a ncare da bi bil iztiril D-vlak v, Berlina, k, Je pasiral progo 50 minut po- 7hSin ( vp n !- S° uR°tovili- da sta izvršili , q i? deklici v starosti 10 in 12 let ter neki 9 letni deček. — Argentinska letalska ekspedicija najuž- ?Cmčaf rgen,i?lska letniška ekspedicija na J v® Zt?Sl8'urana. Mesto pilota prevza- m6na Dot ,fm'- -V NemCip kuPljen zrakoplov 3 - Aires vi Pn jpe dne 4' novembra v Bue- "°® meseč., Pe u‘ia se poda na P°* kon' cem meseca novembra. ," zlato v Franciji. Pariški list . , „ ns,R©ant« poroča, da ima francosko kmetsko prebivalstvo zakopanih za 2 miljardi frankov zlata in za pol milijarde srebra. Francoska državna banka je imela pri nakupu zlatnikov po mestih precejšen uspeh. Kmetje pa za poslovanje banke očividno nimajo dosti smisla. — Strog prelat. Te dni se je vršila v Lon-d0I,U1L„f ?l.l,Ski katedrali sv. Jakoba birma. )ve ir 6‘ni dfkbci sta prišli k birmi z usnja-»'"rnp dn r?kav*cami- Ko je prišel kardinal ndhi sum31’ a bi Jih bil birmal, ga je flii i- Jeza in nahru,iI je deklici /, besedami, »birma1 vaju bodem kadar bodete Prlf - kavicah iz volne ali pa sukanca. Sedaj se pa izgubite!« ~f„orr'|ll(l,|llnir, .gledališkega igralca. Igralec mu: , !' gledališča vAschu na Bavarskem je 1 v ! PrePozno k predstavi. Radi tega nonolnomaai/ ukoriL r° ie igralca spravilo burieno daL13'”38' Odgovoril Je rair mri 0 8a nesigurne gledališke raz- nčibfni ne P°POhioma uničile ter da iiiii,,?i)re Prenašati. Po teh besedah je se ie 7»čmra v sv°j° ga rderobo. Takojšna to ini.Tt lz s°be bolesten krik. Kolegi, ki - , ,v njegovo sobo, so ga našli leže- »„? , mlaki krvi na tleh. Poleg njega je le-? krvavo bodalo. Igralec si je zabodel v razburjenosti bodalo v prai. Njegova poškodba je zelo težka. Nov mesečnik. »Društvo profesionistov v Ljubljani« je jelo zdajnti lastno glasilo »Pro- fesionistr. List izhaja mesečno, v bolj skromnem obsegu. Urejuje ga Vladimir Kravos. Ljubljana. 1— Z zlato kolajno in križcem je bila odlikovana, kakor doznavamo, dne 12. avgusta v Rimu tukajšnja parna pekarna Jakob Kavčič, Gradišče št. 5. To odlikovanje je bilo priznano tvrdki radi njenih prvovrstnih produktov. 1— Opozarjamo na današnjo preniijero v Arami. Vprizori se prvikrat Anzengruberjeva komedija »Slaba vest;, v kateri nam nudi znani nemški dramatik skupino izvrstno ka-rakteriziranih kmetiških tipov in originalno kmetiško zgodbo, ki se plete med njimi. Začetek ob 20. uri zvečer. 1— Danes v petek zvečer se poje v operi za abonente Reda D DlAlbertijeva opera Nižava, ki je deloma na novo zasedena in zrežirana. Pri predstavi sodeluje kot gost g. Rudolf Bukšek. 1— Tečaj o radioteliniki v Ljubljani. Ljubljanski Radio klub, ki je že lansko leto priredil z usjie-hom in v splošno zadovoljstvo tečaj o radioteliniki, namerava letos tečaj ponoviti. V ta namen si je že pridobil gospoda prof. Andreea, znanega strokovnjaka na polju radiotehnike. Tečaj je namenjen za vse, za začetnike in izurjene amaterje, ker se bo predavalo in praktično izvajalo od začetnih, temeljnih pojmov pa do današnjega modernega stanja radiotehnike. iNačrl tečaja predvideva 60 ur, ki bi se razdelile tedensko 2 krat po 2 uri. Prispevki so za enkrat proračunjeni na 2 Din od ure. Pri zadostnem številu pri-javljencev bi se tečaj otvoril sredi novembra t. 1. v večernih urah na državni realki. Zato vabimo vse, ki se zanimajo za splošno elektro- in posebej še za radiotehnike, da se v čim večjem številu priglasijo. Obvezne prijave sprejema klub v torkih, četrtkih in sobotah ob 8. uri zvečer v svojem lokalu na velesejmu ali po pošti na naslov Radio klub, Ljubljana. 1— Pevskim društvom! Izšla je narodna nagrobnica »Gozdič je že zelen« v harmonizaciji skladatelja Josipa Pavčiča, v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Cena pTvi kupljeni partituri 5 Din, če jih društvo kupi za ves zbor, po t Din 50 p. Pesem se bo pevcem brez dvoma priljubila. 1 Ljubljanskim, v župi J 1*8 včlanjenim društvom in zborom! Na praznik Vseh svetih ( pondeljek) točno Ob polenajstih dopoldne skupna vaja vseh moških zborov v pevskr dvorani Glasbene Matice. Notni materijal: Pavom: Spomladi...; Dev: »Vigred«; Men-delssohn: »Beati mortuib; Prelovee: »Oj, Doberdob!« - Naj bo udeležba častna in točna! — Tajništvo ljublj. župe JPS. 1— Samo železničarjem bo dne 29. oktobra 1926 ob 18. uri predaval v šolski sobi na po-stajiv Ljubljana gl. kol. zdravnik dr. Fedor Mikic o alkoholizmu. Vse železničarje vabi k temu' informativnemu predavanju odbor društva »Treznosti«. 1— Utonil je predvčerajšnjim v Ljubljanici posestnik v Lipah in podžupan tomišeljske občine Ivan Kraljič. V družbi dveh prijateljev je hotel jirepeljati čez Ljubljanico s čolnom ostanke neke podrte bajte. Sredi vode se je čoln pokvaril ter se začel potaj>1 jati. Krnlji-čeva spremljevalca sta so rešila s plavanjem. Kraljič pa, ki ni znal plavati, je utonil. Njegovega trupla še, niso našli. Šport. Lahkoatletski miting SK Jadran se vrši jutri, v soboto dne 30. t. m. ob 15. uri na igrišču SK Ilirije. Tekmovanja se udeleži 30 tekmovalcev. Z ozirom na številne prijave bo tekma zelo zanimiva, posebno tek na 5000 m, za katerega se je prijavilo 12 najboljših tekačev ASK Primorja, SK Ilirija in Jadrana, med njimi Slapničar, Pintarič, Kožuh, Kristan, De Reggi I., Ogrin. Pa tudi druge panoge, met diska ter skok v višino z zaletom in brez zaleta bodo zelo dobro zastopane. Nogometni tekmi GAK (Graz) : Ilirija se vršita v nedeljo dne 31. t. m. in v pondeljek 1. novembra, obakrat ob 15. uri. GAK je eden najstarejših sportnh klubov Avstrije, ki je ]>o-kazal pri raznih tekmah proti dunajskim klubom ter v inozemstvu svojo dobro kvaliteto; pričakovati je torej^ prav zanimive borbe, ki ulegne privabiti večjo publiko, kar je tembolj želeti, ker je prebitek obeh tekem namenjen za poplavljence v Sloveniji. Dijaški vestnik. Izjava. Prijatelji so me včeraj opozorili, da mi je »Slovenec« z dne 26. t. m. posvetil več notic v svoji rubriki »Naše dijaštvo«, ki so tako stilizirane, da more vsakdo uganiti, da se nanašajo njih očitki name Da odpravim vsako nesporazumljenje, izjavljam, da doticmm notic v »Narodnem dnevniku« v rubriki »Dijaški vestnik«, ki se nanašajo na katoliško dijaštvo nisem pisal jaz, kakor tudi nisem že najmanj dober mesec napisal v »Narodnem Dnevniku« ničesar o gibanju katoliškega di-jaštva. Z omenjenimi noticami v »Nar. Dnevniku pa se drugače popolnoma stri- njam. V bcdoče bom vse članke, ki bi jih še napisal v »Narodni Dnevnik« o katoliškem dijaštvu, podpisal ali s svojim polnim imenom ali pa z začetnicami. Ciril Kočevar, stud. phil. Iz vrst samostojno demokratskih akademikov. Ko se je zvedelo, da namerava >Jadran« kandidirati inicijatorja dijaških denuncijacij v 1. 1925 jurista Iskro v SSLU, je postale članstvo »Triglava« zelo ogorčeno in je sprejelo na polnoštevilnem članskem sestanku dne 26. t. m. sklep, da ne gre na skupno listo z ;>Jadranom <, če kandidira ta Iskro. Sklenilo je tudi, da nastopi na obenem zboru 'SSLU za splošen proporc. Na pritisk »merodajne« strani pa je »Triglav« svoj sklep preklical z opravičbo, da je Iskra svoja dejanja iz leta 1925 opravičil na — »Jadra-novem« sestanku. Za enkrat' se vzdržujem komentarja ter beležim le kot kronist. -C. K.' Prva redna skupščina Akademskega kluba za Društvo narodov se je vršila v soboto 23. t. m. ob izredno dobri udeležbi članstva. Takoj v početku je skupščina izvolila soglasno g. prorektorja dr. Pitamica in g.^prot dr. Tasiča za izredne zasluge za častne člane. Obenem je skupščina sklenila naprositi g. dr. Pitamica, da prevzame častno predsedstvo kluba. Sledila so poročila klubovih odbornikov o aktivnosti kluba v pretekli poslovni dobi. Novo upravo tvorijo: Marjan Zajec, jurist, predsednik, Vladimir Grosman, iur., podpredsednik, Boris Bermauner, iur., tajnik, Gnejz-da Franjo, iur., blagajnik, gospodar, revizorja Nande Majaron, odv. kand., Dolfee Saurer, phil., razsodišče: dr. Viktor Korošec, fak. sek., Slavko Juvane, iur., Nikola Jankovič, teh., Igor Lončar, teh., za namestnika sta bila izvoljena Branko Dorčif, phil. in Viljem Sei-bitz, iur. Gospodarstvo. DAJTE NAM ČLOVEKA! Belgrajska »Politika« prinaša dolg uvodnik o naravnost obupnih železniških razmerah. Omenja obenem, da bo znašal železniški defict za bodoče leto osemsto milijonov. Ako se pa izvrže nameravane investicije, pa eno milijardo in tristo milijonov. Čitatelji našega lista se spominjajo črne prognoze, ki jo je našim železnicam napovedal naš dunajski dopisnik osobito glede našega železniškega parka in ki se žalibog že uresničuje. Ne ponavljam stvari, ki so nanizane v Članku »Politike«, ali zadovoljni sino, da prodira v srbijanske kroge prepričanje, da je mnogo zavoženega, kar so vzeli v roke naša braea, ki so z nekako ljubosumnostjo odrivali one sicer redke strokovnjake iz preean-skih krajev. Naša južna železnica, predno se je etatizirala, je imela brezdvomno nekaj odličnih mož, toda nekaj jih je pomrlo, nekaj jih je bilo umirovljenih, ostali pa so, ozlo voljeni. Povsod ena in ista pesem! 'Clankar sklepa: Najdite najsposobnejšega človeka, dvignite ga na najvišje mesto, ukazujte mu pazljivost in pomagajte mu lojalno, pa bodete dali deželi dovršeno upravo, takega človeka mora ta zemlja imeti. lega človeka nam dajte za železniškega ministra. Drugače je polom v železniškem obratu in ž njim polom vsega našega gospodarstva neizogiben vkljub vsem gospodarskim načrtom vlade. LJUBLJANSKA BORZA. dne 28. oktobra 1926. Živinska sol. Na stalne intervencije kmetijskih korporacij in živinorejskih strokovnjakov se je končno g. ministru za kmetijstvo posrečilo izposlovati od Monopolske uprave oddajo živinske soli po znižani ceni. Cena se je znižala od 195 Din na 150 Din za 100 kg loco solarna. Kmetijska družba za Slovenijo seda v organizira skupno vagonsko naročilo tega za živinorejo tako važnega krmilnega dodatka. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razglas v zadnji številki »Kmetovalca«. X Besna proti zadrugam, ki jih predvideva zakon o kmetijskem kreditu. Kakor smo že poročali so nastopile kmečke zadruge na skupščini v Zagrebu proti 'snovanju zadrug po zakonu o kmetijskem kreditu. Isto tako se >Savez zemljoradniokih zadruga« v Sarajevu proti vi snovanju zadrug po omenjenem zakonu ter zahteva, da se premeni zakon tako, da naj se ustanovi državna banka, ki bo pomagala obstoječim zadrugam s krediti. Tako se obračajo zadruge enodušno proti zakonu, ki ga je vsilila večina skupščine iz partizanskih razlogov. Ne razumemo, da se celo v strogo gospodarskih stvareh usiljuje narodu nekaj, kar -ravnodušno odklanja. Vrednote: Loterijska državna renta za voj-■ no škodo, den. 320, bi. 322, zaklj. 320; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 150, ■bi. 150, zaklj. ‘150. — Blago: Mešana drva : po ogledu, leo vag. nakl. postaja', 3 vag., den. 17.50, bi. 18, zaklj. 17.50; hrastove podnice, 42 mm, 2.65 m, 52 mm, 2.85 m, fco vagon Postojna, 1 vag., den. 1200, bi. 1200, zaklj. 1 1200; testoni, 2.25 m, medla 23, monte, fco meja, 14 vag., den. 520, bi. 520, zaklj. 520; ; koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco ; vag. nakl. postaja, 1 vag., den. 175, bi. 175, [ zaklj. 175; oves, zdrav, rešetati, par. Ljublja-j na, 1 vag., den. 185, bi. 185, zaklj. 185. j . Zagreb, dne 28. oktobra. Devize: Newyork : izplačilo 56.465—56.665, London izplačilo 274.45—275.25, Milan izplačilo 241.5—243.5, Dunaj izplačilo 798—801, Berlin izplačilo i 1346.8—1349.8, Praga izplačilo 167.35—168.35. | Curih izplačilo 1092.75—1095.75. ! Curih, 28. okt. Beograd 9.145, Ne\vyork | 518.625, London 25.1425, Pariz 15.875, Berlin ; 123.25, Praga 15.3625, Milan 22.15, Sofija 3.75. i Bukarešta 2.925, Budimpešta 2.007250. To in ono. Sigurnost na morju. Osiguranje vodstva parnika. Vodstvu parnika je na razpolago obilica pripomočkov. Kapitan ni več navezan samo na navadni kompas, ki že zaradi deviacij ni zanesljiv. Znanost in tehnika sta ustvarili poseben kompas, ki označi tudi najmanjšo izpremembo kurza. Ta kompas je v zvezi s krmilom. Ce je vsled burnega vremena orientacija nesigurna, nadomestujejo vid podvodna skušala. Najizbornejša iznajdba novejšega časa v službi vodstva parnika je pa brezžični 'brzojav, s pomočjo katerega je mogoče ugotoviti vsak čas, kje se nahaja parnik in^s pomočjo katerega se parnik tudi najde, če je v nevarnosti. V tem slučaju se mu je treba poslužiti samo mednarodnega zasilnega signala: »S. O. S.« (Save our Souls). Tako je našel n. pr. kapitan »Westphalije« potapljajoči se nizozemski parnik »Alkaid«, ne da bi se v smeri količkaj zmotil, kljub nevihti in neprodorni temi, v distanci 120 morskih milj. Potom brezžičnega brzojava dobiva kapitan poročila o vremenu iii ledu. Radi pomanjkanja prostora nam je nemogoče opisati vse aparate, ki olajšava jo in osiguravajo kapitanu vodstvo parnika. Naj omenimo samo najvažnejše: telefonska r.veza z vsemi mogočimi prostori na parniku, signali z zastavami, aparati, ki zaznamujejo število obratov stroja, aparati, ki signalizirajo meglo itd. Rešilne naprave. Če se pripeti, da je treba parnik kljub vsem omenjenim varnostnim napravam zapustiti, preostaja kot ultima ratio uporaba rešilnih čolnov. Za vsakega pasažarja in za vsakega moža posadke je predviden poseben prostor v kakem rešilnem čolnu. V rešilne-čolne so vdelane zračne omarice, tako da se rešilni čoln ne more potopiti. Rešilni čolni so opremljeni s provijantom in pitno vodo-kvantiteta zadostuje za dalje časa. iNekaiei’1 rešilni čolni so opremljeni celo a motorji* aparati za brezžični brzojav in žarometi.^ Važno je vprašanje, kako se spusti rešilni čoln v morje in kaki aparati služijo v to-Umeje se, da gre stvar težje, če leži rešilni čoln iz kakršnegakoli vzroka napošev. Nekateri predlagajo, da bi se opremil^ parniki v ta namen z rešilnimi splavi, ki jih je lahko spraviti v vodo in ki zavzamejo v vodi sami od sebe horicont«lno lego. Na parniku je tudi primerno število rešilnih pasov. Vsakega pasažirja informirajo takoj ob vkrcanju, kje se nahajajo rešilni pasovi. Omeniti je treba, da se posadka v spuščanju roflnih «>-nov v morje redno vadi, tako v luki K morju. I)a se sipuste čolni tem lažje v morj , so dotiSna mesta parnika ponoči dobro razsvetljena. Ce električni stroji ne morejo vet funkcionirati, ker je udrla voda v strojni prostor, stopi V akcijo na najvišjem krovu stoječi zasilni dinamostroj, ki oskrbuje zasilne žarnice z elektriko ter je postavljen tako visoko, da pride pod vodo samo, če se parnik popolnoma poiopi. : Človek, ki je poljubil 10 000 deklet. V Clevelandu živi uradnik mister William Joul,-ki prisostvuje sklepanju civilnih zakonov. V lej svoji lastnosti je poljubil do sedaj 10.0C0 dtevojk. Mister Joul čestita namreč vsaki de-vojki, ki jo poroči 'ter ji da pri tem poljub. Roparski napad na lastno mater. V Boi s de Bculogne v Parizu je napadel te dni neK<> Angležinjo njen lasten sin zahrbtno z n»*»^ Ker jo ni dobro zadel ter se mu, i® ESiSSS ‘•pTaJyWv polnem obsegu ter izjavil, da je zvabil svojo mater pismeno v Bcis de Boulogne v namenu, da bi jo napadel ter ji odvzel denar, ki ga je nosila navadno v ročni torbici. 79 Rudyard Kipling: Knjiga o džungli. Pa zakaj bi šel? Ljudje so me pregnali. Kaj pa hočejo več?< je dejal M»wgli jezno. »Človek si, Mali brat,« je odvrnil Akela. Ni dolžnost nas svobodnih lovcev, da bi ti pravili, kaj tvoji bratje delajo ali zakaj.« Imel je baS toliko časa, da je umaknil šapo, ko se je nož zapičil tik zraven njega globoko v zemljo. Movvgli ga je zagnal tako hitro, da mil povprečno do-veško oko ne bi moglo slediti, toda Akela je bil v o k. »Prihodnjič, * je dejal Movvgli mirno in vtaknil noz v nožnico, one govori o človeškem krdelu in o Mo\\g t-ju v eni sapi — ampak o vsakem posebej.« Oster zob to-le,« je dejal Akela in povohaval luknjo, ki jo je. bil nož naredil v zemlji; . ampak ziv-S pri človeškem k,delu ti'Je pokvarilo oko Mah brat Jaz bi bil že jelena ubil v tem, ko si ti lucal. Tedaici ie Ba<*heera skočil na noge, vrgel glavo kviško^kolikor Zmogel visoko, povohaval h, obstat nepremično. Sivi brat je urno sledil njegovemu vzgledu in se obrnil malo na levo, da bi dobil ^ter, ki J pihal od desne, Akela pa je stekel kakih petdeset korakov proti vetru in počenil. Movvgli jih je zavidno gledal. Vohal je stvari kakor malokatero človeško bitje, vendar ni nikoli dosegel silno ostre občutljivosti džun- gelskega nosa. In trimesečno bivanje v zakajeni vasi mu je v tem pogledu občutno škodilo. Vendar je oslinil prst, ga podrgnil po nosu in se vzravnal pokoncu, da bi zajel zgornji vonj, ki je najbolj zanesljiv, dasi je najrahlejftri. »Clovekl« je zarenčal Akela in se spustil na vse štiri. >Buldeo!« je dejal Mo\vgli in sedel. »Gre za naso sledjo in tam-le je sij njegove, puške. Poglejte k Drugega ni bilo kakor da se je za prav kiatek tie-nutek zabliskalo solnce na cevi stare puške; toda v džungli se nič ne zabliska tako, razen takrat kadar drve oblaki po nebu. Tedaj zablesti košček sljude ali majhna luea ali zelo gladek list na drevju kakor helio-graf. Toda tisti dan je bil miren in -brez oblakov. Saj sem vedel, da nam bodo ljudje sledili, je dejal Akela zmagovestno. »Nisem zaman vodil krdela!«-Movvglijevi štirje volkovi niso rekli besede, temveč so po trebuhu stekli po brdu nizdol in izginili med trnjem m grmičevjem. »Kim pa vi in bretz vsake besede?« je zaklical Movvgli za njimi. . Psst! Predno bo poldne, bomo privalili njegov . lobanjo semkaj, je odgovoril Sivi brat Movekaw »Nazaj! Nazaj in počakajte! Človek ne je človeka. je kričal Mowgli. nrnvi-ai. Volk? Kdo je zagnal Kdo pa je >i s( 1 ‘ v'‘^ da j,; utegnil bili nož v mene, ker_ sem samo mui > človek?« je vprašal Akela, ko so se štirje volkovi mrko obrnili in se spustili na tla. »Mar vam naj dajem odgovor za vse, kar se meni zljubi storiti?« je”zavpil Movvgli razljučeno. »To ie človek! Tako govori človek!« je zamomljal Bagheera sam pri sebi. s>Baš tako so, govorili ljtluje okrog kraljevih kletk tam v Ocdeyporu. Mi iz džung«^' vemo, da je človek najmodrejši med vsemi bitji. Ako bi pa zaupali svojim ušesom, bi vedeli, da je med vsemi stvarmi najbolj bedast.« In povzdignil je glas in nadaljeval: »Človeški mladič ima v tem prav. Ljudje love v krdelih. Ako ubijemo enega, je slab lov, razen če verno, kaj store potem ostali. Pojdimo in poglejmo, kaj namerava ta človek zoper nas. »Mi ne gremo/' je zarenčal Sivi brat. »Lovi sam, Mali brat MiT vemo, kaj hočemo! Lobanja bi bila sedaj že pripravljena, da bi ti jo' prinesli.« Movvgli je pogledal prijatelje drugega za družni; prša so se dvigala in* oči je imel polne solz Stopil je i naprej,.se spustil na eno koleno m dejal: »Ali jaz ne i vem, kaj hočem? Poglejte me!« J * Nemirno so ga gledali in ko so se jim oči obrača e | od njega, jih je priklical zopet in zopet nazaj, tako da ■ se jim je dlaka ježila po celem životu in so trepetali ; ])o vseh udih; Movvgli pa je venomer zrl vanje. i .No,-: je dejal, izmed nas petero, kdo je vodnik?« (Dalje. prih.j „GR0r 8p“"; LJUBL)ANA, Kolodvorska ulica«. Hodov b»o].Tkun. .OBOM«. Telefon Int. »I. PODBUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlia to« v »o stroko •padaJoCe posl« najhitreje te pod latentnimi pogoji. Zastopniki družbe .pamih vo* S. O. N. *a ekspresne poSUJke. t N*1bol!Sa, nalceneJS* in Šivalni stroj to edino Petelinčevi znamke BHzu Prešernovega spomenika za vodo. Grltzner, ftdler, Phonix za dom. obrt in industrijo Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. * Večletne aeranclja. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . PUBIEP* jlosip Peteline. Ljubljana *•? — TRIKO - PERILO moške, žene In otroke, volr»a v raznih barvah, rokavice, nvaavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, Sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, rsotrebšČine za šivilje, kro-jače, čevljarje. In brivce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC L1UBLJANA blizu PreiiemoveDa »pomenlha Na veliko in malo Nainilje c«ne I Sprolm«*? TISKA R N A MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA Ul- 500 Din dam tistemu, ki ml pstr skrbi službo kot »luga. — Naslov pove uprava M*ta. se priporoča zq naročila o tiskarsko stroko spadajočih del MA El Vsaka beseda OGLASI debelo tiskano 50 para, Din i*- na hrano tu ?raa0£ftf Naslov p™ uprava Kontoristinja z večletno pUarniiko prakso išče mesta pri kakem večjem podjetju. Gr* hiGoetilna< na uprav, lista Stekleno »trezno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d.