zi. mm. V Llubljonl, v četrtek 27. januarja 1021 LIJ. leto m-. ?33 lahafa vsak d&n popoldne. termami! nedelje In »raanlka. |nse a« t Prostor l m! m X 54 za male oglase do 27 /n//n /išint 1 K, od 30 m/m višine dalje kup?ijski in uradni oglasi 1 m/m .\ 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K« Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede lnseratov nai se priloži znamka za odgovor. Upr?TOiStvo „Slov. Naroda1' in ,, Nar ada a Tlekaraact LLnailova ulica št. 5, pritlično. — Telefon 11. 394. MSlo»eaaki Narod1 v Jugoslaviji t celoletno naprej plačan . K polletno.......M 3 mesečno...... m vel|a v Llnbl|ant In po poill : ¥ laoiemitfo t celoletno......K 42J-— pollemo ....... „210*— 3 mesečno......., 10S — .....„ 35 — Pri morebftnen povišanju se ena daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na eošlieio v prvič naročnino vedno --13^* po nakaznici. Na samo oismena naročita brez ooslatve demria s<» ne moremo ozirati. i^BBh=fffnr^^ff'wir iT ' 'T' i ' rtf— Tun" MIHI III i IH I 1 300' -150-75- 2V- Uredništvo „Slov. Naroda'1 Bnaliofa ulica št. 5, 1. nadstropje. Telefon siev. 34. Dopise spreiema le podpisana ln zadostno frankovano. Rokopisov ne vrača, "tjftd amezna SteviSHa velja T20 K PoStnina pfažarsi v gotovini. Božo LovrIC, Praga: Me pretiranima 2 Obisk Aleksandra Stambolijske-ga. so v Pragi pričakovali z velikim zanimanjem. Čehi so mu šli na roko kakor vsakemu inozemskemu gostu. Beneš ni prisostvoval njegovemu prihodu, ko pa se je vrnil v Prago in se razgovarjal s Stambolijskim, mu ni v glavnem ničesar obljubil. Beneš ln Masarvk želita, da se pomirijo Srbi in Bolgaru toda o načinu po-mirjenja Ima odločiti Beograd in ne Praga. Ko je Stambolijski uvidel. da ne bo prišlo do končne obljube, se je obrnil na češko poljedelsko stranko in prosil svoje somišljenike, naj oni s pomočjo diktature požurilo rešitev tega vprašanja- Agrarci so ga povabili na deželo, kjer mu niso priredili samo sijajnih sprejemov, ampak so ga počastili tudi s sijainimi pojedinami. Bilo je veselo, kadar pa ie veselo, je vedno rudi čaša vina. In teh se je popilo več, kakor pa je bilo treba. Da bo pa slava tim popolnejša, so se spustili na koncu v prazne govore in razgovore s trditvami, da bo agr. stranka rešila tako Češko kakor Bolgarijo, a potem bi bilo lahko pregovoriti Jugoslavijo, da stopi rudi ona v njihovo kolo. Tudi ob tej priliki se je moglo slišati aH med vrsticami čitati, da so Jugosloveni Čehom ljubši od Bolgarov In od ostalih narodov. To je treba, da se še enkrat poudari, ker na]preprosteiše ideje ln najiasnejše misli ne osvojaio narodov na juriš, amnak počasi, od dneva za dnevom, dokler končno ne preidejo v njihov mozeg in kri. Ideja ravnopravnosti je jasna, jasnejša ne bi mogla biti. in vendar je bilo treba mnogo prevratov, da si io ie ljudstvo vsaj deloma prisvojilo. Tako je z vsako Ideio v političnem in umetniškem življenju, ker tudi ideja kakor vsako živo bitje, potrebuje spočetka, rojstva, rasti bi končnega razvitka. Tako je tudi z idejo zveze med Jugoslavijo in Češko. To je treba dnevno poudarjati, da se jI privadi tudi uho. Utelesila se bo še Ie. ko io bomo čutili in dihali kakor zrak. Še vedno se dobijo malovernežl. ki ne verujejo v iskrenost na tej ali na drugi strani. V tem pogledu je več krivde pri nas. kakor pa pri Čehih. Preveč smo občutljivi, in tega ie kriva najbrž naša otroška iskrenost. Občutljivost je kriva, da se pogosto brez posebnega razloga čutimo užaljeni, a to je zlo v političnem življenju. Ako slišimo zajca, že mislimo, da je tolpa volkov. Tako je bilo tudi z ministrskim predsednikom Stambolijskim. Jugosloveni v Pragi niso bili zadovoljni z njegovim prihodom. Njim bi bilo všeč, da bi Čehi Stambolijskega enostavno vrgli na cesto. Ne bom preiskoval, ali ie to upravičena ali neupravičena želia. toda jasno je, da moralo služben? politiki države občevati tudi z neprijateljskim! predstavnik! kateregakoli naroda. To je slučaj, ko iskrenost nf daleč od neumnosti. Brez kompromisov v tem pogledu bi ne bile mogoče niti vsakdanie. kaj Še le Jiplo-matično občevanie. In hvala bogu. da je tako, ker bi drugače imeli sodniki polno dela. narodi bi pa živeli v neprestani vojni. Tu sr> forme, meie in kalupi, ki nas opozariaio. da tudi v najiskrenejšem razeovoru ni mogoča brezogledna iskrenost. Taka iskrenost žali In ie negacija vsake, tudi najbofi preproste družabnosti. Vse se lahko reče. samo ie treba nait! primerno formo. Sicer na je to med omikanimi liudmi samo po sebi razumljivo. Celo napram nasprotniku, ako si inteligenten in dobro vzgoien človek, boš Prijaznejši kakor pa napram priiateliu. O tem razpravljati. Je popolnoma odveč, to mora vsak po^amnik občutiti. Zato re ne čudimo Čehom, če so tudi z našimi nasprotniki nri-tazni. To je takt, in končno ie treba ormdariti, da morajo tudi oni živeti. Živeti pa se pravi, biti prmravlien na kompromis. Takšno je življenje. Protiviti se temu. na je znak iskrenosti ali velike naivnosti. Slovenski notarji o Julijski Benečiji. (Iz pravniških krogov.) Notarji iz ozemlja, ki je pripadlo Italiji po vrsti kompetirajo v Jugoslavijo. Žalosten je ta pojav, če se pomisTi. da irr.imo pri nas že itak preveč kvalificiranega notarskega naraščaja, ki čaka že preko 10 iet na imenovanje in ki gleda sedai vslcd tega položaja še z večiim strahom Aleksander Dum2s. s!d: 11 Kiparieva pravda. Roman. (Dalje.) Paž Je pogledal skozi okno kočije in je rekel. »Ne pozabite mojega portreta!« Mati ie zakl'cala: :>Ouai del 1' Ecole št. 78!« Tja se je odpeljal voz. X. Vrnil sem se z bala s Konstantinom, ki sem šel ž njim tudi tja; govoril sem samo o Izi in sem se čudil, da ne deli z menoj mojega navdušenja. Presojal jo je ostreje. »Sai je še napol otrok! Menda se vendar ne zaljubiš v takole pun-čiko?« »V otroka trinajstih let se ne za-IfubSm, ampak zdi se mi dralestna. Tako milo. malo bitje je!« »Veš, kakšna se mi zdi,« je dejal, in njegova prispodoba je bila do-ceTa pravilna, »kakor f gura iz meis-senskejra porcelana. Vsak trenotek se ti lahko razbTje«. In smeje ie nadaljeval: »Nikak poseben umotvori, bi rekel moj oče. — S:cer pa, komu je neki podobna?« je vprašal nepričakovano. »Torej se zdi tudi tebi, da spominja na nekoga?« »Da. in sicer še prav zelo« . . . »Povej mi vendar, na koga! 2e dve uri si zaman ubiiam glavo«. »Bi! je najm šolski tovariš, ki si mu pomogel do tako lepega spomina.« »Minati! /?e res!« sem mu pritrjeval. »Da, Minati je b?1. Kako da se nis°m tega takoi domislil?« »Če mu je duševno tako slična kakor telesno, potem mora bit? čudna dama. In pa mati! Ta ima pač viharno živb'eme za seboj!« Prekinil sem pogovor. Ni mi bilo do matere, niti do hčere, ali nič slabega nisem maral slišati o njima. Spat nisem šel, marveč sem senčil skico ter čakal časa. ko bodem mogel it! na Ouai d' Ecole. Ta-iinstveno hrepenenje me je vleklo k — otroku, k! ga včerai še nisem poznal, ki ostavi v par dneh Pariz in ki ga ne srečam pač nikoli več v življenju. Tako se mi je mudilo, da se nisem menil za nikake forme, nego sem prestopil opoldne njen prag. Hiša je bila videti ubožna, v vsakem nadstropju po dve okni z revnimi naoknicami in majhnimi šipami, ki so se v solncu slepo svetlikale. Nad predelom ob stopnicah je in brezupom v bodočnost. Je pa še druga plat tega pojava, žalostneiša in splošnega pomena. Ore namreč za tamkajšno ljudstvo, za narod! Ponovno smo svarili našo inteligenco, naj ne zapušča lahkomiselno svoiili postojank onstran meje, ker bode sicer ljudstvo, samo sebi prepuščeno, v kratkem podleglo raznarodovalnim uplivom. Kje nai vzame narod moralno odporno moč. ako mu daiejo voditelji zgled malodušnosti! Kakor nam je znano, teh notarjev nihče ne pregania. zanustiti hočejo svoja mesta zgolj radi tega. ker se boie. da se bodo morali Sčasoma, v zadostnem roku. priučiti italijanskeea jezika. Ootovo ni komodno. toda pomislijo naj, da prenuščaio svoja varna in važna mesta, ker notar ie po svojem poklicu nekak pravni učiteli tn svetovalec naroda, posebno na de-ž~Ii, tujcu, ki "m bo brez dvoma sledil in pridobil ljudstvo na svojo stran. Žalostno je. da znamo biti v nepravem času precej junaški in i glasni, ko pa gru za res. pa vržemo puško in bežimo; Ali ni to naša tra-gikv:nediia. ki jo dan na dan doživ- | ljamo?! Dasi so vsi ti notarji t"a pri- ; stoini in tam doma ter jih ne mor nobeden izgnati in jih trdi ne izganja, dasi imajo vse tam. rod in imetie. ra zapuščajo ljudstvo samo! Ali ni to žalostno poglavje naše zgodovine? j Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti i še na predrznost, proti kteri najodloč-neiše protestiramo. Kakor smo izvedeli, hoče no vsei si1! v Jugoslavijo, kakor bi nai bila Jugoslavija pribežališče grešnikov, tudi neki no*.0-, ki je bil prešel svoj čas v sovražni tabor in ki ie nemškega čustvovama in mišljenja Tak?*m poskus se mora a Umne odbiti! Ali ni bfla naša vlada že Itak preveč pooustliiva. ko ie nastavila v Sloveniji dva nemška notarja? IlSioa mml® VVeils, sloviti angleški pisatelj, je bil na povabilo Maksima Gorkega minolo jesen v Petrogradu in Moskvi — vsega skupaj 16 dni. VVeils ne zna ruski, ni bil poprej še nikoli na Ruskem ter mu je bilo zatorej vse, kar je videl in slišal, čisto novo irt nerazumljivo. Spremljal pa ga je sin. ki je premagal vsaj začetke ruščine. GorkU jima ne dovolil, da sta se svobodno shaiala z Rusi raznega političnega mišlienia, zlasti pa z umetniškim, literarnim in znanstvenim svetom, tako da sta si lahko ustvarila sodbo o tem. kako se v Rusin* živi. kako se je obnesla bolj-ševiška vlada in kakšno je njeno razmerje do državljanov. Vse je pričakovalo \Vcllsove kritike: ti so se radovali, da obsodi boliševiški komunizem, oni so pričakovali, da ^a pohvali ali vsai opraviči. In res. Wells piše. piše ter priobčil ie svoje ruske vtiske. toda na razočaranje obeh strank. Vid? se. da Wel!s nima niti poima o temeljnih elementih ruskega žitia in bitia. da mu je vse tuje in je zato večkrat naiven, smešen ali naravnost bedast v svojih sodbah. Wells je napisal tudi nekai iskreno kritičnih besed ter ie izrazil sočutno obžalovanje nad marsičem, kar ie videl in slišal v boliševiški Rusiii: toda vobče pobii*a nie-gova izvajanja ves zarranični ruski tisk. OdMčni ruski publicisti, pisatc- 111 in politiki v Parizu, Londonu in Berlinu polemizirajo z Wellsom ter mu fino in grobo dokazujejo, da je nevednež aH naivnež ali zasleplienec. Wells trdi. da »bo obnovitev civilizacije na Ruskem možna edinole s pomočjo in ob sodelovanju sovjetske vlade,* da je »ruska komunistov-ska stranka edina dobra organizacija, ki ve kaj hoče ter je zato umestna. Treba je le pustiti ii dovolj časa. da vpelje red in privede državo do novega razvoia. Ruska masa je namreč — piše VVeils — v svoji ogromni večini nepismena, kmetska, groba, materialistična, brezbrižna za politiko, praznoverna. a ne pobožna ter nima niti političnih idei in tudi nobenega drugega socialnega stremljenja, kakor kar takoj zadovoljiti različne apetite. Niti v ruskem kmetstvu nit» v ruskem pravoslavni m tvorne sile — trdi Wel!s —: ruska inteligenca pa je zmes raznih kultur brez skupnih idej in ciliev. Inteligenca ne zna nič dragega nego organizovati se za vedno nove. brezupne avanture, pustolovščine ter brezkončno čenčati. Tudi D. S. Merežkovskil, slavni riski romanonisec. ie odgovori! We!!:;u v varšavski »Svobodi«, slasti zanimivo ie. kar nravi glede Oor-kera, glavnega Wcllsovega inspira-torja: »Domišljate si* — piše Merež-kovskij — »da zadošča en sam pra- vičnik. *da dobč odpuščanje milijoni grešnikov. In takega pravičnika vir dite v osebi Maksima Oorkega. Po vaš;m mnenju je Gorkij sposoben »spasiti« in »ohramtu rusko kulturo pred b liše viškim barbarstvom. Trenotno sem tudi iaz mislil tako. a varal stm se podobno kakor vi. Ko na sem sam na sebi skusil, v čem je ta »obramba ■ s strani Oorkega. sem rajši utekel iz Ruske. Uda! sem se ra;.vi nevarnosti d i me ujamejo in usrrele. kakor da bi bil »rešen« na tak način. Veste li za kakšno ceno »rešuje« Gorkij? Za ceno podlosti, za ceno tega, dr« p stane človek propalica . . . Ko sem bil trk o slab in neumen, da sem mu pisal, dn umiram od gladu, mi ni odgovoril. Toda nekemu svojemu slugi je naročil sporočili mi. da ni vrže faižljaj kakor psu, da dobim krasnoarmcjskl pajok (nakaznico za živež v izmeri, ki jo dobivajo vojaki ruske rdeče armade). Ako sem hotel ostati živ. sem moral sprejeti tak našit £rižlini oč drugih boljševikov, od Oorkega pa ga nisem mara! sprejeti. Gorkij se je obdal z družino priliznikov in laskačev. a vse druge peha od sebe. jih pušča propadati, in ljudje res padajo v črno jamo od gladu in mraza. Ve. da so za košček kruha ali za snopič drv sposobni vsega in zato tudi uganja z njimi vse, Lenin je sa-moderžavec. Gorki] pa je njegov nadduhovnik, Lenin ima vlado nad telesi, Gorkij nad dušami »Svetovna literatura*, založena po Gorkem. to krasno založniško podiet'e, vas je tako navdušilo, da govorite o njem, kakor o baklji nro-svete, ki je doslej še ni bilo. Sam sem defal v tem založništvu in vem. da je le nesramna Spekulacija. Glavni agent Oorkega. Grželin. ie nakupil za groše vso r.'s! o literaturo, skrivaj, kakor oderuški kramar. Nekem:? pisatelju le plačal namesto z denarjem z zihrzlitni krompirji. Vi sto navdušeni nad tem »Domom vede* in »Domom umetnosti . ki ga ie ustanovil Gorklt, mene ;ra ie pa groza. Ta dva doma sta par bratskih grobov v katr-::? ruc,'i znanstveniki, umetniki, pesniki, pisatelji umiralo na enem: 1 )U V nnčasni ag^uiu. Lepše in bolje bi bilo zanje, če bi »'h bili pobili hipoma — p,:st?vili k zidu in postrelih. Po Vašem mnenju le Gorki] nas ^dobrotnik«. Prepričan sem. ko iim suamefo vrv z vratu, tka bodo preklinjali vsi nieca In njegovo dobrot« bilo zapisano »Portir«. »V tretjem nadstronjTi.c sem zvedel na svoje vprašanje. Lezel sem torej navzgor po stopnicah, ki so bile strme in polže vsko zavite, tako da sem se vkljub svojim krepkim dvajsetletnim no-:ram moral oprijemati držala, posta-hlo ie t^m t^mneiše. čfm visie sem lezel. V tretiem nadstropju sem se dotir^l z rokami do vrat, kier sem meral pozvoniti. Počakn! sem. da pr'dem do sare. našel sem končno vrvico, a potegniti sem mora! opetovano, da se je končno oglasil zvonec. ^Kdo je?« je vprašal nekdo za vrati. Po glasu sem takoj spoznal paža. »Jaz sem. Peter Clemenceau,« sem rekel: »sliko prinašam«. »Oh. sama sem in oblačim sc; počakaite malo«. Slišal sem. da se nekdo odmika od vrat, kajti po tleh so klopotale slape. Počakal sem nekoliko, potem so se odprla vrata temne predsobe. Naiprej sem videl samo dekl;ške obrise. Njen obraz ie naličil silhueti, in glavico ie obdaja! vetlobni pram. Kakor svetni^1! s'j so žareli zlati lasje, ki so bili od spanja še zmr-šcnL »Mama je odšla.« je menila, »toda stopite bližie: nisva mislili, da pridete že tako zgodaj«. »Saj vas pač lahko posetim? Vrša gospa mama je vendar tudi že odšla«. »Da, ampak po opravkih. Pojdite v salon!« Sel sem za nfo v ^salon,« čegar stene so pokrivale sive. raztrgane in zakrpane tapete. Na široki steni je visel nad klavirjem, ki so ležale po njem razmetane note. portret inozemskega častnika z mnogimi redi na prsih. Omarica iz maha*: Elijevega lesa, rumena, volnenoda-rnastna zofa. rdeč baršunast naslanjač, trife majavi stoli, ob oknu Šivalna miz?ca z vezivom v stari bon-bonjeri. pred kaminom oguliena preproga, na kaminu preti slepim ogledalom kratka ura iz alabastra in dva posrebrena svečnika; te krasote in pa dva mala rožnata, obledela zastora so tvorili vso sobno opravo. Povsod okoli so ležali posamezni kosi maskaradne obleke ki i'th ie bila utrujena deklica odlož'li v naglici. In sredi te ropotije je stala iza. to se pravi: mladost, lepota, ljubkost, življenje! Zavita je bila v dolgo vlšni^vo kašmirasto haljo, ki jo je na prsih stiskala z levico, medtem ko io ie z desnico spredaj vedno dvigalu, da ni stopala nanio. Bilo je Insno. da je imela soo-daj sam^ košuljo in snodnie krilo, ki ie vedno znova pr"! dalo na dan. dasi se je trudila, da bi ga skrila. Umetnost bi bila tu predvsem poizkušata Izraziti mehke. Fine valovite linije, ki so jih nod mehko tkanino povzročali gibi mehkega telesa. Iza je bi1a v starosti« ko se nedolžnost in sramežljivost borita med sebek a zmaguje še nedolžnost. Hrepenenje, da bi videla svojci novo sliko, jej ni doouŠčalo, da bi se dosti brigala za svoje oblačilo. Vzela ie sliko iz ovoja, in pri tem sem videl mene rame in nhno n^žno nedrile. Ko je z urno kretnio dvignila krilo, ie izgubila breznetnik. ki je vanj takoj zopet smuknila njena gola im-žica kakor ptiček v gnezdo. Naveličana končno tega trnda, je vzela šal ter si ga zavezala okoli bokov. Tako se jej ni bilo treba več ukvarjati s seboj. Pokažite, pokažite!« jc vzklik-la in stopila k oknu. Ko si je Otgledaka portret. Je rekla: »Jako lepo; škoda, da spim. Tako mojih oci ni možno videti.« jiost. Ne, mr. WeIIs. dovolite, toda vaš prijatelj, mr. OorkiJ, ni nič boljši kakor ostali boljševiki. Nasprotno. Se slabši je. V Moskvi so izumili v poslednji dobi nov način temrčenja: zalijejo človeka v vrečo, polno ušL V tako vrečo io Gorkti do-tadil dušo Rusije. Vi trdite, da boljševiki niso kriv! tega, kar se Je zgodilo in kar se še godi na Ruskem. Trdite, da so krivi prav toliko, kolikor avstralska vlada. No. da. saj to le bila avstralska vlada, ki je zavedla Rusijo k toli nesramnemu miru (v Brestu Litovskem z Nemci L 1918). avstralska vlada je bila, ki je razbila rusko fronto cer uničila 15milijonsko armado ter Je nas vse pokopala pod razvalinami To niso bili boljševiki. nego avstralska vlada, ki Je kričala preko vse Rusije: »Kradi nakradeno!« Kako je LJenln podprl bolišeelzsm z nem- $Mm denarjem* Edvard Bernstein potrjuje v *Vorwartsuc vest, ki so jo prinesli antantnl listi, da se je Ljeniu s svoi!-jni tovariši peljal v Rusijo preko Nemčije v zaprtem vagonu in da le bil dobro založen z denarjem nemške vlade. Bernstein i /a vi. da so Jnu ta dejstva znana že od decembra 1917. Ljenin je bil takrat sotrudnik socialističnega lista »Bemer Tage-tvachtc. Imel je večkrat v Bernu sestanke z nemškim poslanikom, ki mu Je ponudil 50 mil. mark v zlatu za disfatistično propagando v rus. armadi. Ljenin in njegovi tovariši so prevzeli nalogo da Izzovejo meščansko .Volno v Rusiji, ovirajo s Štraiki in ttport preskrbo vojaštva na fronti in provzročajo nepokorščino In dezer-tacfje. Ljenin je spiejel to nalogo in ko je razdelil inkasirano svoto med Svoje tovariše na potu. ki so bili Zi-novjev. Trockij. Radek in Balaba-nova, se Je odpeljal v Petrograd s posebnim vlakom, ki mu ga je dala sa razpolago nemška vlada. Iz novih razkritij generala Hofmanna, ki |e takrat zavzemal važno mesto v nemškem generalnem štabu, sledi, da se Je nemška vlada zanimala za disfatistično delovanje boljševikov ter jih podpirala v njihovem stremljenju, da bi zavladali v Rusiji, pre- pričana, da ne bodo mogli dolgo časa obdržati v svojih rokah vladnega krmila. Namen Nemčije je bil ta. da se odstrani Rusija z bojišč in res se ii Je s pomočjo Ljenina in njegovih tovarišev popolnoma posrečilo, kar je hotela. Bernstein dostavlja pa. da se je vojna v resnici podaljšala, namesto da bi se bila skrajšala. Ljenin ie ostal tudi po svojem prihodu v . u-siio v službi Nemci.e in se Je razgo-varjal s svojimi gopodarji v Berlinu potom nemškega poslaništva v Stok-liolmu. ki je z denarjem zalagalo boliševiško rovarj?nje od p letia 1917, s katerim se je Ljeninu kciiČnn posrečilo, da ie strmoglavil vlado Korenskega. Ljenin je dobil od nemškega ministra v Stokholmu še na-daljnih 50 milijonov • mark v zlatu, tako da je vsega skupaj inkasira! 100 milijonov mark. Računa o tem ni nikdar položil nikomur. Pozneje je nemška vlada potom svojega poslanika v Moskvi grofa Mfrbacha vprašala Ljenina za obračun, al! Ljenin le skrajno neprijazno sprejel grofa Mirbaeha. Ko mu ie ta predložil listine z njegovim podpisom glede sprejetih svot. ga ?e surovo ndslovn* fn kmalu potem le bil Mirbach tu^Jt. Iz nemškega poslaništva na so izginila vsa Ljenlnova potrdila. as Radič pride t Slovenijo! Preteklo nedeljo jo Stipica Radič priredil ahod v Humu ob SotlL Kakor poročajo hrvatski listi, se je iega shoda udeležilo tudi znatno število Štajerskih klerikalnih kmetov in kmetic. Radič je fovoril, tako pišejo hrvatski listi, o »človečanski pravici in o republikanski svobodic, to 6e pravi: premleval je Staro fraze o svobodi in republiki, ki |>aje pomeniš toliko, kakor da kmetom ne bo več treba plačevati davkov in ne bodi ti v vojake. Kako bo potem država obstajala, ko ne bo imela ne denarja ne Oborožene sile. ki bi vzdrževala mir in yed na znotraj in odbijala sovražne napade, tega prorok Radič iz previdnosti pl povedal. Zanimivo je, da na tem Shodu ni nastopil noben Slovenec, pač pa se je javila za besedo slovenska republikanska amazonka, kl se piše za Ano Lipnik in je ravil dr. Basariček na slover-ske po-ance zemljoradniškega kluba ter zahteval, da pridejo v Zagreb vsaj slo-Tenski delegati. Ti so ga na to vp rafali, ali namerava Radič priti v Beo-grad in sodelovati v konstituanri ali ne. Dr. Basariček jim na ta vprašanja ni dal nikakih konkretnih odgovorov, pa* pa je izjavil, da bi se dalo o republikanski ali monarhi? t i-"ni formi ustave 'debatirati. Nato je zahteval, da Slovenje! zapuste Beograd ter jim zapretil, da bo več tisoč Radičevih agitatorjev preplavilo Slovenijo, 6o se ne vrnejo domov. — >Jutarnji list« poroča iz Beograda: Dr. Basariček Je v Beogradu od semljoradnikov zahteval, da odpošljejo več delegatov v Zagreb na Radičevo skupščino. Ta zahteva je Mla predložena predsedstvu stranke v rešitev. Prvotno se je sicer nameravalo odpo-fclati v Zagreb 2 do 8 delegate, končno Sa se je v zadnjem trenotku pklenilo, a se ne pošlje niti enega, vsled česar so popolnoma neresnične vesti nekaterih listov. čoS da eo delegati zemljorad-pikov že odpotovali na pogajanja z Ra-dičevci v Zagreb. 2= Iz muslimanskega kluba, Beograd, 25. januarja. Danes dopoldne le Snel muslimanski klub svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o spremembi poslovnika. Muslimani so se izrekli proti členu 65, v katerem je govor O jcvalificirnni večini. Glede člena 8, radi sakletve so zahtevali, da se spremeni ta torka tako. da se omogoči sodelovanje v parlamentu tudi onim grupam, Id doslej se niso prisegle. Končno m je razpravljalo tudi c spremembi dnevnega reda današnje seje. = Obč, volitve v Beogradu. Dne 24. t m. se je pri predsedniku beo-^rad^ke občine vršil sestanek zastopnikov demokratsko in radikalne stranke ter je bil sklenjen popolen sporazum, po katerem bo«ta obe stranki nastopili 8kupno pri občinskih volitvah v Beogradu. Radikalci dobe predsednika občine, demokrati podpredsednika, od izvoljenih občinskih odbornikov pa dobi vsaka stranka polovico Obenem je sklenjeno v pismenem dogovoru, da de-misijonirajo vsi dosedanji demokratski in radikalni zastopniki v občinskem odboru, tako da se bodo mogle razpisati ponovne občinske volitve za vsa odbor-niška mesta. == Dr. Kumanudi finančni minister. Ljulja Davidovič je v imenu demokratskega kluba obvestil pismeno ministr. predsednika Nikolo Pašiča, da je posl. Kosta Kumanudi takoj prevzel svoje dolžnosti. =: Protič se kurja. Seje radikalnega kiuba dne 25. t. m. se Stojan Protič ni udeležil. Na seji se je pročitalo besedilo novega poslovnika ter je bilo po daljši debati sklenjeno, da «e poslovnik ne »prejme v konstituanri brez razprave. =r Protest proti razmejitveni komisiji. Jugo^lovenski klub je vložil pri ministrskemu Dredsedniku Pasiču protest proti oklepom razmsjitvene komisije na bivšem štajerskem. Klub zahteva revizijo sklepov te komisije = Komunisti ne bodo sodeloval! v Konstituanri. Zaarreb. 25. januarja.. >Ri-ječ SHSc poroča iz Beograda, da se je izjavil vodja komunistov poslanec dr. S ima Markovič, da komunisti no bodo sodelovali v konstituanti in da h;j sej Lploh ne bodo udeleževali. = Ustavni odbor. Dne 25. t m. dopoldne *o se sestali načelniki parlamentarnih klubov, ki so položili prisego. Sklenili so, da se na današnji seji ustavotvorne skupščine ne voli ustavni odbor in da se volitev tega odbora odloži za nekoliko dni. rr Radičevci ne gredo v Be^gTad. Na konferenci zastopnikov Radičeve stranko, ki je bila dne 24. t m. popoldne, je dr. Basariček poročal o svojih pogajanjih v Beogradu. Sprejet je bil sklep, da Radičeva stranka v.sedanjih okolnostih ne more iti v Beograd in da bo nadaljevala dosedanjo politiko. ss rjkradeni dokumenti VseučiliSki profesor F. Sišlč pravi v svoji knjigi ^Dokumenti o postanku kraljevine Srba, Hrvata i S!ovenaca<, ki jo jje izdala Hrvatska Matica, da no obetoji vc6 arhiv Narodneea veča v Zagrebu in da ie iz arhiva izginilo tri četrtine važnih aktov. s- Kake misijo v Ameriki o Radića. Največji jugoelovenski list t Ameriki »JugoslovensKi Svijet« plSe v svoji Številki od 50. decembra 1920 o Stjepanu Radiču med drugim: Radič je nestalen človek, ki brez vsakega opravičenega razloga napada ali zavrže ono. kar je včeraj proglašal za sveto in veliko, samo da gre to na račun njegove veličine, slave in koristi. Človek, ki se javno druži in prejema darove od onih, ki so za plačo najzvestejse služili vsakemu sovražnika hrvatskega naroda in ki ie danes delajo na to, da vržejo naS narod v stare suženjstvo, ne zasluži, da bi bil niti en trenutek član, kaj še le predsednik stranke, od katere naši kmetje pri- čakujejo, da bo delala sa njihovo dobro. Tako sodijo na&i Američani o Radiću. ss V Zagrebu aretirani pri*>tAši izdajnika Sachsa. Zagreb, 25 januarja«. Danes je bila v Zagrebu aretirana cela obitelj Vidak, ki je ie delj časa v stalnih ?#ezah 3 veleizdajnikom Sachriom. ar Komuni*,:k na skupina v italijanskem parlamenti. Poslt*liea .socija-liitionega razkoLa y Uvornu bo ta, da ae pokaže pri otvoritvi italijanskega parlamenta nova »kupina t j. komunistično. Sodi se, da bo štela okoli 20 članov. Ako se skupina konstituira, pa vendar ne bo mogla imeti svojega lastnega zastopstva v zborničnih odsekih pred julijem iekočega leta. Zbornični odsek] trajajo namreč eno leto in zbor-t \ i,o tajništvo na sprejema v vednost nikakih izprernemb pred potekom določene dobe. Tako «e torej socijalietični frakciji pravzaprav ne moreta rasle* i51 ti do meseca julija. r-r Ameriški socijalist o boljsevis-n^ti. Ameriški socijalist Schwarz. ki se je udeležil kongresa tretje interAacijo-nulo v Moskvi, izjavlja v »Matinuc, da ie od£el v Rusijo s globokim prepričanjem, da je sovjetsko gospodstvo •pogubno osvoboditi delavstvo, toda iz tla-eiie se vrača kot hud nasprotnik lK>liš^-viznirt. V Rusiji ni svobode tiska, misli, ahajanja, pa tudi ne vereke svobode. Srdišča delujejo za zaklenjenimi vrlimi in brez zagovornikov. Povsod je strašna beda in bolezen. Sehwarz izjavlja, da l>o razvil živo proT>agando. da odpre oči v*em, ki verujejo v lepoto boljševiškega gospodstva. Japonski prrstolona-?lediiik v Evropi in Ameriki. Iz Londona poročajo, da obišče janonski prestolonaslednik letošnjo spomlad službeno predvsem Anglifo. potem Francijo, Belgijo in Italijo. Mogoče oblice tudi Romunijo, da tako vrne oo:-et nrine-a Karola v To-kiju. Iz Evrope odpotuje japonski princ v Z jedinjene države, da posetl Hardin-ga. Pripelje se na ladii >Katory«. Spremljal ga bo admiral Togo. Potovanje bo trajalo eno leto. Iz naše MmtlmM®. — Odlikovanje Beograda, BivM poveljnik francoske vzhodne vojske Fran-chet d* Esperav pride 2S. t. m. v Beograd: da izroči križ častne legije mestu Beogradu. Heodreieia — Zađer je 5e vedno središče sistematične organizirane agitacije proti Jujroslaviji. Tja se zatekajo tudi Radi-ćevi agent je in nekateri gredo po okupiranem ozemlju med ljudstvo kot prosjak! Iz Trsta pnhajajo v Zader razni temni elementi, katere od trjn pošiljajo po zadrški in šibenišk! okclfci zabavlat in huj«kat proti Jugoslaviji. To so zadnji italijanski poskusi za odvračanje Dalmatincev od Jugoslavije, pa ostajajo povsem brezuspcSni. Dalmatinci komaj čakajo, da jim odpade s prsi italijanska mora. — Tudi v Krnite je priSel stetH-janstrl učitelj. Krnica pri Vodnjanu je čisto hrvatska vas. Umevno, da tič/s v njo hrvatsko učiteljevo. V šolskem letu 101*)'20 ni imela vas nikak« kori-sti od šol*, ker je bilo pri?lo italijansko učiteljptvo >poučev»it« hrvatske otroke. Starši niao hoteli pošiljati svojih otrok k Italijanom. Profili so in prosili za hrvatskega učitelja in učiteljico, ali prišla sta Italijana Ferd5nando Ferzo iz Sicilije in Italijanka Galo-vieh in tako v tekočem šolskem letu šola zopet ostane brez koristi za hr-vatfko der-o. Talco d>?!a italijanpka. sol-•ska. oblast, hoteč deloma poitslijančiti Hrvate, deloma pahniti jih v temo nevednosti, v analfabetstvo. ki bi potem izborno služilo lte!ijan«ki gospodi in pehalo Jugoslovane vedno bolj v soz-njosf,. V boj za naro**^o šolo! —• V Gorici je, kakor «»« z Italijanske strani poroča, od 2c0'J poškodovanih in razdrtih hI? v*** a*i minj ali popolnoma popravljenih okoli 12Ć0. Popravila je treba torej Be mnogo. O kakem me.-tnem regulac^iskeni načrtu ni govora. »- V spomin pok. škofa dr. Mahnl- č*a se napravi ustanova za slovenske sirote v pokrajinah, pridru/emh Italiji. Tako je bilo sklenieno v Stanieiu na Krasti na dan radosnice po nok. dr. Mahničti. Napravi se nadalje kio iz belega marmorja ?n spominska plošča na njegovi rojstni hiši. — Nov nrttd za vejne odškodnino so otvorili v Gorici, in sicer bo posloval začasno v justient palači. Delokrog tega urada obsega ozemlie Oori-sko-Oradiščanske ter ckr. glavarstva Trb!Ž\ Postojno in Logatec. — Za skerajsnte Uvttorfe ranall-ske poirodbe se živahro zavzerraio Dalmatinci, zlasti 'še. ker Italijani porabi'aio zadnie trenotke za divjati!« proti Jugoslovenom. Pokraiinska vlada priporoča potrpljenje. Rs6 ?^e pridružujejo nasvetu za potrnHen^e al? dostav-ijaio. da Je za to toUko vcčta dolžnost oblasti, pred vsem centralne vlade v Beogradu, da posneli izvrgenie cva-kuacije, ker je potrpežljivost ljudstva izčrpana. — Za bodočnost Zadra imaic Italijani polno načrtov. Dobro vedo, da od Kalile same Zrdrr ne bo mo-crel živeti. Res je na listinah pripojen k Italiii, ali ostal je v Dnlmaciii in živeti more le v zvezi z Dalmacijo. Zato pa se Ttaliiani prav Intenzivno trudiio, da bi dali 7adru dobre živ-Ijenske ooeoie. Predvsem hoc^io imeti tnko 2s!ezntfke zveze, k! bi spojile Zader z notraniostio in z ostalim bregom taka da bi prevzel nase ogromen dd pomorskevra prometa in bi nobeno naše pristanišče ne moglo vzdržati njegove konkurence v prometu s severom. PiSejo neprestano o zvezi Zader-Knin. Dalmatinci odgovarjajo, da treba v Juirosloven-skl Dalmaciji železniških zvez. ki odgovarjajo fngoslovenskiili gospodarskim, političniin in strategičnim zahtevam, ne pa da bi se srnidile železnice po volji Italije v prid italijanskega Zadra in v I >rist italijanske balkanske politike i>\ v neizmerno škodo jugoslovenske države. Italijani hočejo uničiti gospodarsko bodočnost naših glavnih pristanišč In z Zadrom zagospodovati na dalmatinski obali. — Kulturne delovanje na za ledenem ozemlju eo kljub s^vlanjim tf?J:irn razmeram prav lepo razvija, f'lani dramatičnega krožka iz Gorica so pri redili v Biljah Meškovo igro »Mati«. I«rra ' i lahka, na je uspel a prav povoljno. Ljudstva *»e je kar tr.'o nri pred-:ta.vi. V Boršta v i.-t.i je priredilo društvo >81o-vener< ljudsko veselico z burko, petjem in deklamacijo. Uapeii jako dober. Na Slapu pri Vipavi ao osnoval! na podlagi doslej obstoječega izobraževalnega, društva novo »Slovensko izobraževalno društvo«, ki si je izvolilo pevski, dramatski, gospodarski in dekliški odsek. Drufitvo razpolaga z lepim Inventarjem. Odbor ^i je stavil naloge, itnajoč bodočnost našega nnr<>li pred očmi, da }*> delovni r*i roži vi?- drnflv^nega življenja, za izobrasbo in gospodarsko povždigo ljudstva. To delovanje r?a zasedenem ozemlju je š"!:o lepo in želiritO da bi sc vedno agodn.n razvijalo. Itili-janom kaže, da so priAli med narod, ki hrepeni po izobrazbi in nore z,?c>k*?A\ za dru?;i.:ii kulturnimi narodi. Dolžnost vlade je, ds pospešuje kulturo med Slovenci In je ne ovir« kakor se je doklej le pn ■o'-torv^* 7.iTodilo, — Svobodnn zona v Zadru. Civilni komisar Bonfanti v Zadru je podal italijanskemu ministrskemu predsedniku predlog, da naj se Zader proglasi za zona prosto carinskih plačil. Občina, trgovska zbornica in carinski urad so topodpisafi predloz, ki ga priporočajo v nujne rešitev, da se prepreči gospodarski propad zaderskega mesta in se ustvari Zader za središče izdatne tranzitne trgovine. Na vse načine se trudio Italijani, da bi se gospodarsko in pc'ltično uveljavil Zader ter bi postal talijansko središče jugoslavenske Dalmacije. — Vtfrižttištvo s »čistimi« aw-strr>o?r5k!mi rjovčrnicaml v okupirani DaJmacR *?Avot* piše: Vse kaže, da delajo Italijani na to. da dobe naše oblasti in naša vojska, kadar pridejo v sedai še okupirano Dalmacijo, največji kaos v vseh mogočih smereh. V prvi vrsti se moramo dotakniti vpraSp.nja prozne inflacije »čistihc avstroocTskih nov-čanic. Pred tremi meseci nI smel Se nikdo prfnesti s seboj več neo-sloTjfe delavske zbornice ?n ga zažgali. Poit!<>č r*mj?gascev jo I Ha brezuspešna, škoda ta in v Rolognl ie ogromna. Boii rred socijalisti in fašisti se nadaljujejo. ITALIJAN! ODHAJAJO. — d Split, 25. jan. Iz Šibenika poročajo, da Italijani neprestano vkrcavajo vojno gradivo in pošiljajo v Italijo. Italitani temBeto vse. kar ie ostalo izza Avstrije, pa so odpelfall tudi materijal za zgradbo ličke železnice. TRGOVINSKA POGODBA S FRANCIJO. — d Beograd, 25. Jan. Francoska vlada je sporočila našemu ministrstvu za trgovino In industrijo, da pridejo te dni v Beograd francoski delecrati k po^aianjem za sklep trgovinske pogodbe. ZAVEZNIKI V CARIGRADU. — d WasMngtqg, 24. jam Po poročilih Lz Carigrada, nameravajo oja- čiti ramošnjo medzaveznlško vojaško gamizijo. Čete bodo namestili v štambulskih javnih poslopjih, kjer je nameščenih že več tisoč vojakov. Posadko nameravajo ojačiti vsled tejra. ker se boje nemirov, ki iih nameravajo povzročiti pristali Kema-la paše. NEMČIJA PLAČA ODŠKODNINO. — d Varšava, 25. Jan. Nemška vlada je kot odškodnino za poškodo* vani poljski konzulat v VrrJislavI« ki ga je množicr. pu/odom nekih manifestacij razdejala, plačala 290.000 nemških mark in 40.000 francoskih frankov. AMERIŠKA POMOČ GLADU-JOČIM. —d Pariz, 25 .jan. »Dailv Mait« poroča iz New Yorka da le Iioower Izjavil, da so amerikanski farmeri! ustanovili organizacijo, ki bo pomanjkanje trpeče prebivalstvo Srednje Evrope in Kitajske zalaeala z živilu Doslej so farmerji nabrali 15 milijonov vevnic koruze, katero bodo stavili imenovanemu prebivalstvu na razpolago. Za transport bo potrebno veliko število ladil. Prevozni stro-ši bedo znašali 5 mi!I.kmov dolarjev, PARIŠKA KONFERENCA. —d Beograd. 24. !an. Pre*Mrd Javlja iz Pariza: Francosko časopisje se največ peča z onim delom Brian-dovega govora, v katerem ie govoril o represalijah. Del časopisja je za to. da Nemčija v provizornih anuitetah skozi več let odplačuje po tri milijarde zlatih mark. — d VVasblnetoti, 25. ianuaria. *\Vor!d« javlja iz Pariza, da prva seja ministrskih predsednikov ni do-vedla do nikakega uspeha. Glede načina izvršitve razorožitve so različni predsedniki baje zavreli popolnoma nasprotna stališča. Sedai gre za to. da se najde formula, k? bi omo- * gočila državni vladi razpust bavar- 21. Štev. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 27. Januarja iy2l. 3. siran tfcih ljudskih bramb. ne da bi pri tem lazmajala temelje njenega obstoja. *-loyd George je baje smehljaje oznanil predloge vojaških izvedencev rlede prisilnih ukrepov za Nemčijo z 5escdo »diplomacija vojakov«. —d Pariz, 25. jan. Tukaj se govori, da vprašanje pomoči Avstriji ne bo prišlo na dnevni red preje, kakor šele v treh dneh, to je šele proti koncu tega tedna, ker ie poprej treba §e razpravljati o različnih tehničnih podrobnostih. — d Pariz, 25. jan. K programu konference vrhovnega sveta javlja >Echo de Pariš«: Po posvetovanjih glede pomoči Avstriji in stališča velesil napram sevreški mirovni po- ferenca se je havila z odredhami, ki jih je treba ukreniti v najkrajšem času, da se zagotovi vzpostavitev Avstrije. Konferen je proučavala načrte, ki eo jih preložili angL, francoski in italijanski strokovnjaki in je poblastila komisijo, sestavljeno iz ministra Lauehe-urja, angleškega trgovinskega ministra Roberta Herneja in Cianninija (Italija), da se bavi s proučevanjem korakov, ki jih je treba podvzeti. Ta komisija se sestane še danes popoldne, da bo medzavezniška konferenca mogla še pred svojim razhodom skleniti končne zaključke. ŠPANSKA MINISTRSKA KRIZA. —d Madrid. 24. jan. Min. predsedn. Dato je naznanil novinarjem, da je podal kralju ostavko kabineta. Kralj mu donu so delovale članice Kola in delile f da tudi njena naloga nI bila lahka ter le za- irodbi bodo sledila nadaljnja pogaja- Je izjavil svoje popolno zaupanje in je pomoč beguncem, obolelim vojakom in dijakom, a pr ^bno vjernikom. Preko Berna v Švici so se mino pošiljala živila in oblačila v vjomiska taborišča v Avstrijo in Nemčijo. Po osvobojenju se je organiziralo delo Kolu v najširšem slogu. Najprvo so je delila pomoč interniranim družinam, ki so se v največji bedi vračale iz robstva. a marca 11)19 se otvori Invalidski J K a Kola, skoz katerega ie v prvih 1 ! mesecih prešlo preko 3000 invalidov, ki so bili na potu skoz Beograd aH pa so prišli tja, da f\ napravijo noge ali zagotovijo invalidsko podporo. V Domu so imeli brezplačno stanovanje hrano, odelo, obutev, zdravila, a ko so odhajali na dom, so dobivali oblačila zase in za svojo* družino. Brez tega Doma bi srb-I ski invalidi, ko so prihajali v Boograd, j htevala od nje dokaj sli, ako v/amem v poštev n. pr.obsežno jako težko Pavčlčevo 2eniico, aH širokih razmer Ravnikovo Sla si . . Na programu Je bil L. M. šker-janc: Beli oblalvi, katere pa }e solistka pre-menila na drir^o škerjančevo pesem In Jesenska pesem. Skerjanc ie čista, devlSl duša, nezno-snluilen, mehak, Kakor b:<-Pcleg Skerjanca Lajovic: Spleen in Raz dvojenost z bolno Hubeziiijo, neutešljivo žalostjo. Prelepa sklad',! |< Zcnjica, v kamri PavčK bodi nova. trnj« n pota. R le bil udeležen s trei skladbami: Melanholija, V razkošni sreči in Prišla si . . . Široko potezo oriše In poglobi. Nehote pa čutiš in slKiŠ Iz vseh skladb pijanista. Kot tak Je spremi i.?! tudi sam vse skladbe., ki Taiitevajo klavir, prav dobro, kar se seveda razume Omeniti moran ;e, da \* C ^'rltof izpolnil pavzo med Pastirčki m Kroparji z neko mojo staro, brezpomembno pesmijo ter Je Ženski zbor zapd tudi moje mladmske. od katerih se je poslednja pri p navijanju poresrečila. Česar ra nI štel rikdo nikomur v tla, Thlerrvjeva. Stritof i:i Ravnik so bili kovani s cvetjem, zbor pa sme živet! v zavesti, da Je i tem koncertom prekoračil > brv med preteklostjo In bodočnostjo Ravnik Je sam svoj, za množico malo u:n- ter stoji tu ravno tako trdnih, neomajnih ljlv. mestoma brutalen v glasbenem iz* zanju, ki vsikdar Izčrpa misel do dna ■ t -V kakor prej. rja tako-Ie: Razorožitev, obnovitve, dobava premoga, mednarodna finančna vprašanja, mednarodni kreditni sistem, ki ga je izdelala zveza narodov, ruske in poljske zadeve, ljudsko glasovanje v Vilni in končno priznanje baltskih ter kavkaskih držav. List izraža nadalje mnenje, da Je. ker se vprašanje razorožitve ni moglo rešiti en dan, kakor ie bilo prvotno nameravano, dvomljivo, ali bo vrhovni svet mogel rešiti ves obširni program pri pariškem zasedanju. — Pariz. 25. januarja. Ob pol 13. Medzavezniška konfornca se je bavila z gospodarsko vzpostavo Avstrije. —d Pariz, 25. januarja. Ob pol 14. Uradno se javlja: Medzavezniška kon- zaprosil, naj opravlja še nadalje svoje I bUl na llll,cl- MaJa mc;.exra 1939 Je K Na vprašanje o državi jan stvu se za državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od neodločeno«:. 4. ) Za materin ^ezik se sme zaoi-sati srmo en iezik. Za otroke in neme se zaznamuje kot matorni jezik, jezik njih staršev. Drugi jeziki, ki jih kdo govori £e poleg maternega jezika, se vpišejo v posebno kolono. Stranke, ki bi same ne bile dovolj T-ismene, morajo dati popisnemu komisarju točne odgovore na vsa vprašanja, po kater — ker bi ni v zrni p is prebivalstva in živine. rreosnovalo to zavetišče v obrtno invalidsko 5olo, v kateri' ^e invalidi uče raznih rokodelstev in živijo ves ta čas v Domu na stroške Kola. Iz svojih sredstev, a posebno pa iz. raznih dobrotvornih ameriških fondov, 3 katerimi je razpolagalo, je Kol,, začelo dajati vojnim sirotam malo j.en:ije. Spočetka PO dinarjev mesečno, pozimi 00 dinarjev. Danes prejema st?ilno mesečno podporo od Kola prek.. 2400 otrok, 5 dijakov - invalidov, 15 učencev Doma Srednjih sol in 26 ostarelih vdov, katerih sinovi so padli v vojski. Poleg teh je dobilo veliko število nesrečnikov, dece in odraslih trenotno pomoč. Mnogo oblačU 30 razdelilo Kolo tudi ostalemu prebivalstvu v zasedenih in novoosvobojenih krajih in slednjič tudi ruskim beguncem. K<»!o se je spomnilo tudi malih istrskih beguncev na Sušaku, naše dece na Koroškem in v Dalmaciji, v ozemlju, zasedenem od Italijanov. Vsi stari odbori Kola so se nanovo organizirali in započeli se intenzivnejše delo. Ti odbori vzdržujejo delavske §ole, dijaške mi^.e. zavetišča ali se bavijo z invalidi Kolo jo stopilo v stik z vsemi ustanovami v na^i državi udeležilo se je ustanovitve Saveza žena .S. It. S. na kongresu v Beogradu 1919 in na skupščini 1020 v Zagrebu. Novoimenovani pomoćnik finančnega delegata, g. Pet - M i 1 o j k o v ič , je 22. t. m. nastopil svojo službo. Delegat dr. 9 a v n i k ga je včeraj predeta* vil predstojnikom poedinih odd< ikov delegacije in pa ob njihovi navzočnosti po zdravil takole: >Go3pod,je! — Pozvai sem Vas, da Vas seznanim z g. Milojkovičem, ki jo prvi poklican, da prevzame v Ljubljani na novo ustanovljei sto pomoč* nika finančnega delegata. Odbral sem to slovesneišo obliko, ker se mi zdi, da je trenotok historičnega pomena, ko prvi naš Prcčan —- g. Miloikovič mi bo že oprostil, da so poslužim pravice, ki jo enaka za vse — stojo v organih no zvezo z nalo pokrajinsko finančno upravo. Storjen jc s tem korak, ki, ako no ostane izoliran, utegne postati odločilno važnosti za nadaljni razvoj našega razmerja napram centrali in vice-versa. Prvič bo dana g. pomočniku prilika, da se od blizu in na lastne oči prepriča, da Vi gospodje s čistimi nameni in brezpogojno vdani drž"vi skušate storiti vse. kar je v Človeški moči. da vzdrži te v :funkei1i ob mora sledeti toku življenja In ne naro-smiscL Končni usoeh je doseženi cilj Ven- i be, in manjša nesreča je s<* vedno, ako dar ra pomaga g. ?tntofu velik, mogočen j mora v prehodni dobi obvladati uradnik faktor: visoko discipliniran zbor. hteli- ] nekaj več predpisov, kakor pa. rekel genten, mehak in častihlepen, ki stoji ljn- • bi. administrativna uniforma, ki je tu bosnmno na straži slavnih tradicij in ki ] preširoka, tam preozka, a nobenemu Kolo Srbskih Sestav. (Dalje.) Evropska vojna je pretrgala tlelo K. S. S. v tem pravcu. Pretrgala ga je v času, ko ie imelo roditi najboljše in najkoristnejše rezultate. Namesto tega je Kolo obnovilo povsod svoje delo po bolnišnicah. Ko so Avstrijci prvič zasedli Beograd, se je glavni odbor preselil v Niš, kjer je nadaljeval svoje delo v bolnišnici do splošne evakuacije. Iz te bolnišnice je izšlo več tisoč ranjencev. Nabiralo se je perilo in.obleka, postavilo se je skladišče Kola, iz katerega se je pošiljala pomoč armadam, bolnišnicam in podružnicam. Nabirali so se božični darovi za vojsko in pomagalo pri uničevanju kužnih bolezni. V tej borbi so padle hrabro kakor vojaki, njegove tri najboljše članice in delavke: Ljubica Lukovička (predsednikca K. S. S.). Nadeža Petrovičeva in Kalija Miletička. Ostale članice, razkropljene po raznih mestih, so pomagale po bolnišnicah, vzdrževale po železniških postajah čajarne za ra-rjence, organizirale izdelavo perila, liogavic, spremljale zavezniške bolniške misije, potujoče po deželi, in organizirale razdelitev hrane in borbo proti kužnim boleznim. Tudi potem, ko je nasedel sovražnik celo državo in so se vse podružnice morale razpustiti, ni K. S. S. ustavilo svojega delovanja. Delalo se je anonimno. V mnogih mestih, v notranji Srbiji, kakor tudi v Beogradu, so članice Kola same ali v društvu drugih Srbkinj, organizirale jedilnice in zavetišča za deeo, starce in starke. Organiziralo so so tajno in odpošiljale podpore v vjetniška taborišča in v ječe v Beogradu in Mitrovici. Pošiljala ae je obleka, perilo, tobak, Jajca in kruh. Nekatere članice so plačale z življenjem svoje rodoljubje. Milevo Skrljičko. članico Vranjskega odbora, so Bolgari leta 1915. razsekali na kose na trgu oh belem dnevu, a Sofija Jev-resuovička, internirana in spuščena na Madžarskem, je kmalu potem, ko fie je vrnila v Srbijo, umrla vsled pretrpljenih muk. Tretja je bila Magdalena Nikolić, žena narodnega poslanca v Se^anib. katero mesto so novembra 1915 zasedli Bolgari. Ko so se pojavili srbski četnik] (komita.ši) in se je pripravljal ustanek (ki se je izvršil 20. januarja 1917), je ona stopila v zvezo s poglavarjem četnikov Kosto Pečancem in preskrbovala njegovo družino z obleko, perilom in vsem potrebnim. Bolgari so bili potisnjeni iz mesta, ali čez 12 dni je bil ustanek zadušen in Bolgnri so zopot zavzeli mesto, v katerem je M. Nikolić oskrbovala In vodila neko bolnišnico. Bolgarske oblasti so jo obtožile, da je svojo hi*no zastavo izročil stori celo več, kakor od nJega zahteva pe-vovodja Zbor sam naredi pol dela. Duh Hubada, ki živi v zboru, v zvezi z gorečo čeljo ^trltofa za vsako ceno uveljaviti pred svetom slovensko umetnost., mora ne I samo obdržati koncerte »Olashene Matice« na dosedanji umetniški višini, ampak tih. | j če le to sploh mogoče, obdati s še večjim j j sijajem, dati jim še višjo popolnost Kon- ; i cert po svojem umetniškem uspehu torej n! j j v ničem zaostajal za koncerti prejšnjih j let: če pa smo. posvečeni In znaločl. opazili ; • sem ter tam malenkostne nerabnosti, te- ; J daj pa je treba vedeti, da celo solncc ni brez peg. Pevski zbor le najbolj silen v vseh iz- j razili v mešani obliki: nekoliko manj dober |e kot ženski ali moški zbor, to pa Je na-ravno, saf je pevovodia moral posvečati največ paznic, skladbam Lajovica. kot i tehnično najtežjim, torej mešanim zborom, j pa tudi največ ljubezni, k! Jo seveda pred | vsemi zaslužijo. Umevno pač, da so bile te prav. ker ni prikrojena na telo. Ker sem pa že rabil besede prehodna doba, naj mi g. pomočnik dovoli, da g^. opozorim ^ na nekaj, kar jo z njo v zvezi. Koraku istu no za take dobe je, da se — in včasih prav hitro — pojavijo situacijo, ko mora čut lastne os^i-no odjrovomoMi nadomestiti vsak drug pripomoček, ki ga ima uradnik v normalnih <"*°ih na nizpolaco. Konstatiram z ve-eljern, da co se razmere od dne, ko sem prevzel to mesto, pa do danes izdatno zboljšale. Klub temu moram računntt s tem, da stojimo danes ali jutri zopet pred tako pitaacijo. Prosim g. pomočnika, da mi bodi bas v teb momentih priJRtelisko, resničen pomočnik. V teh smereh vidim boljšo in plemenitejšo nalogo, kakor v detajlih, ki jo Vam, g. pomočnik, nalaga pravilnik, da .1 tudi teh nikakor n* podcenjujem, ker mi bo z njimi odvzel lep del odgovor-posti, ki sem jo doslej no^il sam, in ker nas bo podn'il v marsikaterem vpraša-pju. ki ga doklej nismo razumeli ali pa slabo razumeli. Kakor pa rečeno — Vaš f ravi cilj. s čes'ar dosego si morete steči resničnih zaslug. leži višje, in čim I olj ee mu boete skušali bližati, tem loli in tem lepše boste demontirali za Vas. In same enako nelaskave komentarje, 8 kitorimi je en del nase Javno-eti sprejel ustanovitov pomočnikov, Ker. kakor erotovo stoji, da delegacija no rabi nobenega posebnega nadzorstva, tako trdno sem prepričan, da so g pomočnik ne bo ponižal do vloge, ki so mu jo podtikali neinformirani krogi, marveč, da bo — ako zapazi nedostatj ke — amikalno onozril mene, svojega šefa. in moje druge jednako — in polnovredne pomočnike, ki jih vidi tri zbrano okrog meno. T'verjen bodi da ne bo nihče sreč-noj M nego mi. ako bomo po njegovih' svetih mogli Izboljšati upravo, da mu bomo na tem potu radi sledili vsi od prvega do zadnjega in da najde, če pride do diferenc, na naši strani absolutno pripravljenost, poravnati jih kot dobri tovariši, da več kot to — kot brat z bratom. Ker. sprejemamo ga kot enega ovojih kakor unam in želim, da se bo on tudi vedno počutil med nami kakor v domaČi hiši, kakor brat med brati, ki .-o ix) dolgi periodi nezsrod in zmot kon-, Cno pri.-li skupaj, preštnjeni vsi od ene, misli: dovršiti zgradbo, kateri ste; Vi bratje Srbi s svojim junaštvom,; vzgledni in za večne čase postavili te-: inell. dovršiti zgradbo države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem imenu ; Vas srčno pozdravljam in kličem Bofc Ya ške oblasti na Koroškem prepovedan, le vsako slovensko prireditev In ka» kor izganjajo naše ljudi, tako naj tudi naše oblasti v Mariboru prepovedo Nemcem vsako prireditev, a za vsa-; kega iz Koroške izgnanega Slovertv ca pa naj naša vlada izžene iz Ma«: ribora najuglednejšega Nemca. Pre«*' meste naj se ne samo vsi častniki ki so se udeležili znane nemške zabave, marveč tudi vsi oni častnikL ki so v zadnjom času v Mariboru demonstrativno nemškutarili. Včeraj so imeli dobrovoljci v Narodnem domu sestanek, na katerem so ugotovili, da so se udeležili nemške zabave v Ootzovi dvorani med drugimi major Lah, voiaški kanonik Herzog« okrajni glavar dr. Lanjgfc. odvot0> flcl konclpijent dr. Novak fn urednik Korošceve »Straže« Žebot. Na nemški zabavi je ob 3. zjutraj izbruhnila prava panika, ko se je raznesla vest, da nameravajo Slovenci udreti v dvorano. Navzoči Slovenci, ki so Imeli slabo vest, so jo naglo odku-riii. — Kulturni in politični voditelj Ko-eevarjev, Šolski svetnik Josip Ober-g f 6 11, vpokojeni ravnatelj umirajoče-uemške gimnazijo v Kočevju, rodom Tirolec, je te dni v 68. letu starosti za^ tisnil svoje oči v Kočevju. Kot izboren pedagog, podkovan zgodovinar, politik in žurnalist je postavil vse svoje moči v službo kočevskega nemštva; ustanovil jim je političen list, ki ga je z veliko vnemo večinoma sam pisal ter dosledno spodbujal in učil Kočevarje nemške samozavesti in ljubezni do nemštva ter ožje svoje domovine. Kremenovih isker dosledni mož ni zamogel izkresati is puhle kočevske skale, toda zaeno s svojim prednikom Knappom, v zvezi z učiteljstvom in duhovščino kočevskega rodu ter s pomočjo Schulvereina in Stidmarke je vzgojil nad vse zagrizeno sedanjo kočevsko inteligenco, ki se zbira sedaj krog drugega lističa, imenovanega >Genossenschafterc. Polom centralnih držav in nemštva je tudi njega osebno močno potrl: drugim je v lističu dajal tolažbe in poguma, da so si opomogli, on sam pa, popreje še čvrst fn gibčen mož, je čez noč telesno klonil in se jel sušiti, dokler se ni posušil. Kot šolnik je bil tuii slovenskim učencem nasproti pravičen ter je zla-sti nadarjenejšim Šel tudi na roke. Bil je prijeten družabnik, osebno pa jako polten in značajen mož. Naslednika si ni vzgojil. Naj mu bo jugoslovanska zemljica lahka! — Notarska vest. Dr. Andrej K u -J« a r, sedaj notar v Litiji, zanusti službo na tem mestu dne 29. t m. ter prične poslovati na novem službenem mestu v Ljubljani dne 1. februarja, — Naročnikom časopisov. Poštno in brzojavno ravnateljstvo poživlja naročnike časopisov, da naj vsak nered glede dohoda ali dostavljanja naročenih časopisov naznanijo pristojnim poštnim uradom ali naravnost postnemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo bo na vsako pritožbo uvedlo natančno preiskavo, da se vzrok nereda odpravi. Ker je tako naznanilo v prid poštni upravi kakor tudi občinstvu, naj pritožniki pošiljajo taka naznanila zaprta in poštnine prosta. Na ovoju pa je napraviti opazko: Na uradno zahtevo v časopisnih zadevah poštnine orosto. Drugačnih zadev pri teh pritožbah na ravnateljstvo ni omenjati. — Revizija carinske tarife In železniških prevoznih tarif. Trgovska >n obrtniška zbornica poživlja vse interesente, ki do sedaj še niso predložili svojih konkretnih predlogov za revizijo uvoznih in izvoznih carin in želez, tarife, da ji nemudoma sporočijo zadevne želje, da jih bo mogla zbornica po svojem delegatu in ekspertih predložiti v razpravo v državnem gospodarskem svetu. Predlogi morajo biti opremljeni s konkretnimi podatki, kalkulacijo in po možnosti z dokumenti, ki se bodo interesentom po uporabi vrnili. Predloge je poslati zbornici najpozneje do 30, januarja t. I. — Plačujte davke pravočasno! Pišejo nam: Tako se nas davkoplačevalce opozarja, ker bi imel? sicer škodo v tem, da bomo morali plačevati razne visoke pristojbine. Pri tej priliki pa moramo davkoplačevalci tudi omeniti, da bi bil že skrai-ni čas. da naj si davkarije omislilo take tiskovine, iz katerih bo natančno razvidno koliko Je treba plačati davka celoletno, pol- ali četrttletno. Mestni magistrat ljubljanski ima v svojih polah natančno navedeno, koliko je gostaščlna in vodarina. in vsakemu je mogoče poravnati te svoje obveznosti potom poštnih položnic. Pri davkarijah pa človek nikdar ne ve. koliko denarja naj vzame seboj, da bo dovolj, zato pa tudi ni mogoče plačevati davkov potom poštnih položnic. Treba je torej priti osebno in čakati celo uro in več, da se pride pri davkariji na vrsto; pa še se zgodi, da pravi uradnik: »Ne morem Vas več sprejeti, pridite drugič.« Nam davkoplačevalcem se fem-Ue na ta način drag čas. uradniki pa imajo dela nad glavo. AH bi ne bilo mogoče, da bi se vsaj pošiljali vsakemu posamezniku poštne položnice z označeno vsoto na dom? Tako postopanje bi bilo davkoplačevalcem in uradnikom v prilog. — Davkoplačevalec. — Telefonski imenik za Slovenijo. Poštno in brzojavno ravnatelistvo v Ljubljani ie Izdalo »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji« ter jih odda interesentom proti povrnitvi nabavnih stroškov t. j 4 dinarie za Izvod. V Uubh'ani in iMa-rihoru jih nroda'ata taiKOŠrita glavna poštna urada, nadnHe jih prodalalo tudi poštni uradi Celje, Ptuj, Tržič in Krani. Interesenti iz drugih kraiev na! naroče imenike pri gospodarskem uradu pošt. in brzojavnega ravnateljstva v LJubljani. — Zabav!>c. V neki temni gostilni Kolodvorske ulice je sedel mlad ciovek-mabavUac, Trkal se je na prsa in pridu- šal med drugim: > Jaz s »m za Karla in Frana Josipa! Imam doma vse polno svetinj in jih še vedno hranim !< Ta človek, ki rad je nas kruh je o naši državi tako silno zabavljal, da so bili ostali primorani poklicati policijskega organa, ki je zabavIjača aretiral. Naj gre po kruh v Avstrijo- — Zvišana mostnina na savskih mostovih pri Zagorju in pri Trbovljah. Lastnikom teh mostov se je dovolilo, da smejo pobirali za enkratno prekoračitev mostov zvi \.>v mo tnino, ki znaša za drobnico 20 vin., za osobo, kolesarja ali Šamoteznik oo 40 vin., za živino 60 vin., za Cnovprežen voz 2 K in za dvovprežen voz 4 K. šolarji so za pot v šolo in iz nje mostnine oproščeni. Glede drugih oprostitev mostnine pa veljajo do sedaj za ta mostova veljavni predpisi. — Ljudsko štetie v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Na podlagi ljudskega štetja, ki se je izvedlo dne 20. novembra 1. L. je štel Maribor oni dan 29.014 civilnih oseb. 2190 vojakov, v kaznilnici 1000 jetnikov in 400 tujcev. Stanje 1. januarja je bilo: brez vojaštva in kaznjencev 29.014 oseb, in sicer 13.536 moškega spola in 15.478 ženskega spola. Od teh je bilo v Maribor pristojnih 10.153. v ostale dele Jugoslavije 12.784, ino-zemcev 4020, 2057 s še neopredeljenim državljanstvom, torej skupaj 0077 tujcev. Hiš je bilo v Mariboru 1179 s 6331 stanovanji. Po železniških vagonih ie stanovalo 35 družin s 159 osebami. — V notici o Trboveljski družbi, ki smo jo priobčili preteklo nedeljo, je bilo omenjeno tudi ime vpokojenega majorja Janše, pisano z nemJkim pravopisom. Z ozirom na to nam piše g. Janša: Kmalu po razsulu stare Avstrijo je pisal >Slovenski Narod< pravilno ime ge-neralstabnega stotnika Janše, ki je na shodih moštva vplival v svojih nagovorih pomirjevalno in delal za vpostavi-tev redu in discipline vojaštva v Ljubljani. Pravilno je pisal >Slov. Narod« moje ime. s katerim sem podpisal čla-nek. v katerem sem branil g. majorja Lavriča, Pravilno je bilo pisano v slovenskem Narodu« moje ime v poročilu, da sem zmagal lansko leto pri turniri u v kavarni Evropi šahovskega mojstra g. Vidmarja. Poznajo me domači fantje bivšega 17. pešpolka izza bojev pri Podrožčici. Kot načelnik štaba sem se udeležil odločilnih vojnih operacij srbske brigade z Jezerskega čez Železno Kapljo, Dravo in Krko v Celovec. Kar mi je preostalo se zdravja iz svetovno vojne, v kateri sem si nakopal srčno bolezen, sem si je uničil v nanorni gorski službi na koroškem frontu. Z naredbo vojnega ministrstva v Beogradu sem bil povišan v čin generalstabnega majorja. Vsled nastale nesposobnosti za vojažko službo me ie predložila komanda dravske divizijske oblasti na podlaci odloka vojaške nadpregledne komisije za vpokojitev. Po desetletnem delu sem dokončal in koncem preteklega leta izročil kot konkurenčno delo >Slo-venski Maticic zgodovinsko - znanstveno študijo o Jugoslovenih pod Napoleonom. Ako >Slovenska Matica< ta spis nagradi, bo zvedela jugoslovenska javnost, da sem se zanimal tudi v vojni — kjer sem prebil brez presledka 24 let — v tihem in vstrnjnem delu za svojo domovino. Živel sem približno eno loto vsled bolezni z neprimerno pičlimi dohodki in se zdravil v Rogaški Slatini in v miru na deželi, ker mi še danes grozi popolna invaliditeta. Mislim, da me tudi osebno poznate ker pred letom sem Vam izročil dva zgodovinska politična članka, ki ju je >Slovenski Narode tudi priobčil. Ker moram vendarle na knk način preživljati svojo družino, sem bil primoran, da nastopim kljub svojemu neutrjenemu zdravju civilno službo kot uradnik pri Prometnem zavodu za premog. Sedaj doma in preje v tujini sem vedno in vselej pisal svojo pošteno slovensko ime tudi dosledno slovenski.« Z odličnim spoštovanjem Franc6 Janša. — Rimske Toplice v slovenskih rokah. Rimske Toplice, to naše prekrasno kopališče ob Savini. četrar lastniki so bili dosedaj Nemci, je prešlo v slovenske roke. Ta vest bo gotovo obradostPa vso našo javnost. Kopališki oskrbnik g. Martin Povše. ki praznuje prihodnji mesec petin-dvaisetletnico svojega službovanja v PimsVfh Toolfcah In ki je bil vedno zaveden Slovenec, ostane še nadalle na svojem mestu. Nadejamo se, da hrdo iugoslovenski gostje v bodoče še raje posečali to kopališče kakor doslej. — Vremenska sprememba v Marfbom. Tz Maribora poročalo: V ponedellek le bilo v Mariboru 15 stopinj toplote, v torek na le nastala burja In 7 a na del sneg. — V Jelovci. ki je sedaf državna last, slede volka. Lo falzifikata št. 4. Narisek tega t -»narejenem bankovca se razlikuje od pravega, bodist na licu ali na hrbtu, samo v nekaterih jak" drobnih detailih. ki utegnejo biti izvedeni tudi s slabim tibkom (preveč ali premah• barve. »!aba ti^kalnica itd.). Velikost na riska tega ponarejenega bankovca se po polnoma ujema z narlskom pravega bankovca, razen na hrbtu, kjer Je primeromi za 0.6 mm višji od pravega bankovca. Po svojem papirju se ponarejeni bankovec popolnoma razlikuje od pravega. Pri ponarejenem bankovcu je panir mnogo bolj bel. kar lahko zapaziš, če k robu ponarejenega bankovca položiš pravi bankovec ali Bc oba bankovca preizkusiš slede prozornosti. Pauir ponarejenega barkovca le prozor-neiri Papir ponarejenega bankovca je na površini mnogo svetlejši nego papir pravega bankovca; to začuti*. Če ju otiolješ aH če obrneš ta bankovca pro*i Izviru svetlobe (oknu. tvetillki) ter g'edaš skozi njiju. ; Zvočnost paoi ja pravega bankovca Je ! ostra, zvočrost ponarejenega bankovca pa j gluha. Papir pravega bankovca je 0 10 mm : srednje debeline, pplr ponarejneca bankov-i ca pa 0.08 mm. Zelena barva ponarejenega bankovca Je mnogo bol] zamolkla nego I na parvem bankovcu. Istotako je i modro j barvo na hrbtu. Rdeča barva na hrbtu je ' na ponarejenem bankovcu mnogo bolj vi. j follčasta In bolj modra nego na pravem j Pogledan od strani. Je Usk ponaretenega. I bankova Jako svete', n apravem pa Je po-I pclnoma medel. Naposled se ponarejen! j bankovec odHVule dinarskih (80 K) — novčanic, tudi ne pravilnih, Blacajne na glavni pošti so na to v resnici odklanjale sprejem vseh teh bankovcev. Umevno, da se ovme denar za >falsi-fikate* oziroma kdo jim zamenja pravo novčanice, ker so jih je vsakdo branil. Na trgu je nastala velika zadrega, ker tudi branjovke in kmetice prodajalke so se branile tesra denarja. Naravno Je torej, da bo ljudje, osobito revni sloji drveli proti podružnici >Narodne banke« v Knaflievi uliri. Ze včeraj jo bil naval in barka je mosrla le de! teh novčanic zamenjati za drug denar, ker nI imela za to potrebne zaloge denarja. Danes pa se je naval §e povečal fn v zgodnjih urah, čim so otvorili bančno blagajne, je f.e stala številna množica ženic in priprostih kmetov pred benko. Naval je bil tako silen, da je bila banka primorana poklicati redarstvo v svrho vzdrževanja, reda in miru. Med množico je vladalo veliko razburjenje. Na stonjieah ie stala f.e ob 9. url okoli 200 oseb broječa. množica. Oiprti ste pri hnnki dve blagajni, ki edino zamenjujeta 20dlnnrske novčanice in sicer na ta način, da stranka dobi za pravo novčanico tomu odgovarjajoč znesek v drugih novčanicah. za falsifikate pa prejme stranka zadevno potrdilo. V banki izjavljalo, da so prave 20-dinarske novčanice se vedno plačilno sredstvo ?n da niso odt^gnjene prometa, vsled česar je dolžan vsak jih sprejemati, dokler ne izide druga naredba. Današnji >TJradni T.I=:r< prinaSa natančen popis vseh falsifikatov. Imamo 6ti^ ri vrsto falsifikatov. Kultura. Repertoir narodnega gledališča v Ijjubljani. Drama: Sreda, 26. jonnarja: Cvrček za pečjo. Red D. Četrtek, 27. januarja: Sen kresne noči, v opernem gledališču, oh dramskih cena. Red A. Petek, 28, januarja: Školjka. Red B. Sobota, 29. januarja: Sen kresne noči, t opernom gledališču, ob dramskih cenah. Red C. Nedelja, 30. januarja: Školjka. Iv. abm. Opera: Sreda. 26. ian.: Fra Diavolo. red E. i Četrtek. 27. Jan.: Sen kresne noči, dramska predstava, red A. j Petek, 28. jan.: Rigolotto. red D. Soboto, 29. lan.: Sen kresne noči, dramska predstava red C. Nedelja. 80. jan.: Fra Diavolo, mladin-i aka predstava! ob 3. pop., izven. — Koncert >»Glasbene Matice« se ponovi v ponedeljek dne 31. t. m. Vstopnice v predprodaji v trafiki ▼ Prešernovi ulici. » — »Vidov dan«. Prlčetkom februarja začne jugoslov. napr. akad. omladina v Ljubljani in Zagrebu izdajati štirinajstdnevnik »Vidov dan«, list za kulturno orijentacijo iugoslov. napredne akad. omladine. List bo poleg difaških. društvenih, univerzitetnih vesti v in izven Jugoslavije prinašal tudi Idejne članke, sploh bo radikalno posecrel v današnje politične. soci;alne in kulturne razmere v naši kraljevini. List bo strogo jugoslovenskl in radikalno napreden ter kot tak va^en za vsakega Ju gos loven a. ker značl prehod v dobo mlade, čvrst'1 demokracije. Poedina številka stane 50 para. naročnina za celo leto 10 dinarjev. Uredni- 21. Stev. .slovenski NAROD*, dne 27. januarja 1921. 5. srran. štvo In uprava se nahaja: Ljubljana, i o ustvarjanju naše rase. o postanku Narodni dom I. « Jugoslovenov. To je delo. ki ie velike — Predstava »Preporoda« ga Viču. : važnosti v etnologiji, deloma tudi V Dramatični odsek dijaške rrgdnlzaclje zgodovini. Tu imamo tudi prvikrat se-»Preporod« Je začel svoju letosuio sezono stavljeno kratko prazgodovino Jugo-% Cankarjevo diamo »r-jhuj^žunfc v dolini slavije od stare kamenite dobe pa do ienttlorjanski«, ki jo Je priredil v dvorani Kristovega rojstva. Za koncepcijo ta-Sokolskega doma na Viču. Predstava Je klh del se zdi. da ni dovoljna niti naj-Izbomo uspeia, vendar je bilo opaziU ne- j večja pridnost, ampak je potreben za to kaj pogreikov. G. Premrov je bJ v vlogi vsekakor vsaj mala doza darovitosti. Konkordata Izboren, vendar pa bi bil lah- , Duhovita mu je zgodovinska hipoteza ko boljši. Nedostatek Je bii v i. In 2. deja- 0 prihodu Srbov In Hrvatov na jug. ko nju v neprimerni obleki in nepopolni maski j brani veljavnost poročila bizantinskega V 3. dejaaju v monologu preUh In premalo j cesarja Konstantina Porfirogeneta uro-Izrazit Gdč. Gabrljevčlč nam Je podala j ti filologu Vatroslavu Ja^iču in njego-vlogo Jaclnte v 2. aktu popolnoma dovršeno, dočim Je bila v 3. aktu premalo živahna. G. Marc kot nepravi Pcier sirota Je bil v začetku nekoliko slab, toda v zadnjih dveh dejanjih izvrsten. G. Zupan v ulogi dacarja zelo dober, dasl je nekoliko pretiraval, česa/ pa publika nI opazila G. Rus kot župan zelo dober. G. Prešeren se v ulogo pravega Petra sirote ni mogel uži-vetl in Je bil zato slab. Drugi igralci, Svi. ligoj, županja, cerkovnik Itd. zelo dobrL Režija dobra, le na luč v 1. In 3. dejanju bt se moralo paziti. V 2. pavzi sta vladala za sastorjem velik nemir In Sufler večkrat preglasen. Z Igro Je bilo občinstvo prav zadovoljno. Pričakujemo, da nam »Preporod« še večkrat priredi podobne predstave in mu čestitamo na dobrih močeh. V. Y. — Brinarjeve čitanke za meščanske žole, I. dol. so sme po odloku poverjeni štva za ak in bogočastje št 65 od 10- januarja 1921 provizorično uporabljati tudi pri pouku slovenščine v I. in II. razredu srednjih šol, dokler ne izidejo nove slovenske srednješolske čitanke. vedla končno še Maksa, svaka, Studenta, ki je med vsemi najmlajši. In ko ji Maks cinično pove, da jo Je ljubil le telesno in da noče lastnega brata vec slepariti, se podllca raztogoti in pove možu vse svoje nizkotnostl vpričo vseh treli ljubimcev. Cankar je pisal: »Io ie tragedija tistega silnega, vekomaj neutolažljivega hrepenenja duše k solncu!« Nam pa se ne zdi žlvllenje te zelo vhn privržencem- Merodajno sodbo o delu bodo seveda izrekli antropologi, arheologi in zgodovinarji. Vsekakor pomena skromno priznanje dejstvo, da je Jugoslovanska Akademija sprejela Etnogenezo Jugoslovena na seji 16. jan. 1919 za svoj »Rad«.__ Šlouenslta drama. (Dalje.) Kraigherjev dramatski prvenec »školjka« je Že pred 10 leti rajnega prerekanje \ Cankarja navdušil do ekstrze. Pri reprizi pa se Je med občinstvom po I. aktu ganilo pet, šest dlani, po II. aktu Jedvi dvoje, troje, po III aktu morda čvetero, petero tam zadaj na stojišču. »S toliko smelostjo, brezobzirnostjo In doslednostjo kakor Krajgher v svoji »Školjki« še nihče med nami ni vpodobH I Ideje brezuspešnega, trpljenja polnega, v j srce grizečega, srce ubljajočega Iskanja. Iz upanja v obup, Iz najvišje čistosti v cl-1 nlzem, oko zmerom bližje zvezdam, noga j j zmerom bližja propadu in nazadnje tisti j ianja se vrše v Londonu, ker stopi v društvo tudi nekaj angleikib paro-Lrodnikov. Puzionirana društva bodo razpolagala z nad 100.000 ton brcJov-nega prostora. — Z Madžarsko vrednote. Po naredbi madžarskega Tiiiunćnega niini-stistva je splošno dovoljen izvoz vrednostnih papirjev vendar pa ostanejo nekatere prepovedi za izvoz z oziruin mlade dame prav nič tragično, nego le ! na obdnčenje veljavne. Prepovedan je propalo. Njena hotljivost Je kve*' rta b( ?-na. Ali spada Pepina v spita! alt ; sasln£ biča in nato krepke brce. Vsak rJoCJn se da opesniti kot ».hrepenenje k solncu«, kot tragedijo neskladnosti dneva s popolno harmonijo večnostic (kakor se izra/a Cankar). Tat, razbojnik, morilec, slepar ... vsi »hrepene k solncu« v obliki zlata, biserov, časti, uspeha itd — toda morala ethos . . . »solnce «na*ih sodržavljanov, sreča aH beda naših bratov, rojakov?? — To »hrepenenje* Je moderna, la?ntv« literarna fraza, papirnata filozofija. Naše občinstvo je nI gudralo ln jo jasno odklonilo. 53 •2 — g FnzIJa Jugoslovensklh oaro-brodnih društev. »Neue Fr. Prcsse* poroča, da se združijo jugosh venska parobrodna društva Ragusea. Ogrsko-hrvatsko ln Račiće*' > društvo v iugo-slovensko parobrodno društvu. Poga- tudi izvoz umetnin. Popotnikom ie dovoljen izvoz do 20.000 kron brez posebnega dovoljenja. Borzo. —d Zagreb, 23 jan. Dovizo: I>oro-lin 239—243, Italija ,";2A—.rj2ti. London o::0 530—540. Novi Jork 143—146, Pariz K u K)—0, Praga 188.50—192, Švica 0 do večni *XA). Dunaj 21—25. Valute-, dolarji MU do 142, avstrij. krono 24—2.~>. carski rublji 0—65, francoski franki 970—980, rn]H>lroadori 478—480, nemško marke 225—326.50, rom. leji 196—198, italijanske lire 512-515, bol g. levi 100—0, češkoslovaške krone 170—175, sovereign 540—0. —d Curih, jan. Devizo. Berolin M.45, Holandija 211.50 Novi Jork H32.50, London 24.05, Pariz 17 50, Milan 24.05, Bruselj 49.50, Kodanj 129 Stockholm 138, Kristijanija 124 Madrid, £7.25, Buenos Airep 225. Praga 9, Varšava 0.80, Zagreb 4.50, Budimpešta 1.55. Dunaj 2, avstrijske krone 1.22 Vf. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. — Pospeševanje mladinske knji- I *ako strašni, tako neizogibni in tako naturnl aevnosti. Bivši poverjenik dr. Verstev- P3<^ v slobocfno, da si upa priznati in šek je na predlog vodstvu kr. zaloge ! pokazati ga le velik ln predrzen umetnik . . šolskih knjig in učil dovolil, da razpise vodstvo ter. zaloge za najboljše mla- dinske spise patriotične vsebine nagrar de v skupnem znesku 10.000 K; na to — Rim. 25. jan. Ministrski svet. ki je zboroval včeraj, je sprejel nekatere ukrepe, zadevajoče podaljšanje poslovanja Narodnega menjalne ga zavoda, in določbe proti zlorabi Tehnika drame je klasična ... V sodobni T^^^^^^ I italUanskega kapitala v me. če pogledam na »Školjko«, na to ! inozemstvo. Na to se je bavil jmm- ]e vo^ivo^erieni^za uk in bogo- j J>°lno. vroče življenje, na te žive ljudi, ki j Stnfcl SVCt Z Mkonskmi nacrtorr,IO elstje predlagalo da se naj dovoli eŠa- | sopejo težko, kakor bi slutili smrt, in hkrati j kontroli V Industrijskni podjetjih, ka svota v svrho razpisa nagrad za naj- j na to Kraigherjevo hladno umerjeno teh- Predsednik hoče izvesti organiza- boljše ilustracije k tem knjigam. Novi j ciko, M J« lapravUa kip od kamena, se ml I cijo dela tflede na interese delavca vodja poverjeništva za uk ln bogočastje i zdi občudovani ln precenjevanj Ibsen ka- j in industrijalca v prospeh podietij. je tudi to dovolil. Razpis teh posebnih j kor suhoparen profesor, ki razlaga na odru 1 Poslanec Alassio ie predložil načrt o tekmovalnih nagrad, ki se izplačujejo učenost modeme dramatike . . Morda Je j fcontroU razlagajoč njegovo Svrho Krotil h°n0rarja> 86 * M S ^ns^Tor« r'r; si! I Ki daje'delavcem možnost za soo- _ Gogolj n! V.: Revizor. Komedija 1 mo pred svetom, temveč tudi pred Run- ! "2* TOsIovanja v ind»stni- v petih dejanjih. Preložil Ivan Prija- j ijanskim občinstvom«. (Ljubljanski ZvoU ' skin obratih, telj. Str. 120. Prvi zvezek >Gledališke | 1911. 1. zvez.) knjižnice« prinaša Gogoljevega >Revi- Tako Je p'sal Cankar, ki je v svojih sorjac v izredno elegantni opremi in • kritikah dosledno pretiraval ali v občudo-obliki E avtorjevo sliko, Gogoljevimi j vanju ali v obsojanju, v hvali a?l grall. lastnorečnirai risbami in literarnim | Prepričan sem. da se dr. Kraigher s uvodom. Devet pol obsegajoča in mo- • tem Cankarjevim hvalisanjem ni strlnlal ] s težkimi razmerami V Avstriji. Poderao opremljena knjiga bo dobrodošlr. [ niti takrat, niti bi se ne strinjal danes, ko j udana stari sijai te drŽave in izvali Bašim večjim in manjšim odrom in se bo ! ?e svojo »Školjko« že za Zagreb ln Mart- j da bo DOmoč. brezuspešna, ako ni dala rabiti tudi pri šolskem pouku. Ce- bor temeljito redigiral ter jo je po zagreb- pi™^nfrkV ~A Uctnn ^ivlienle 9er1i oo Vr_^ TT«^4«tsf^ «Vv«#o #1« Kn r\,i ir*f«sM fm t-^out**.* i,r*tr*i Bicuicnto^v za lastno življenje, oeaa- PAPE2 V POMOČ AVSTRLII- — Rim. 24. jan. L1 Osservatore Romano priebčuje papeževo pismo na kardinala Gasparrija. kl se bavi na 82 kron. Uredništvo obeta, da bo ^Gledališka knjižnica* v kratkih presledkih prinašala vsa za Da8 važna dramska- de'.a. Prijateljem lepe književnosti in glodaiiške umetnosti Jo torej topio priporočamo. — Dr. Niko Zupanič, Etnogeneza Jugoslovena. »Rade Jugoslavenske Akademile znanosti 1 umjetnosti, knii- j ga 222. razreda historičko - filologičko- 5ki kritiki znova 5e temeljiteje krajšal m , popravil za slovenski eder. V cel! svetovrtl I slanie »e nev^dr'/j ivo. sodobni literaturi nt r>ozn mojstersko zgrajene drame svetom naj bi »Školjka« pridobila rešpekt slovenski umetnosti! O, Ikare, Ikare! Svet Se vedno nima respekta pred slovensko dramo. In vendar Je »Školjka« dobra drama Njeno dejanje teče gladko, tehnika Je spret- rešitev iai Cankar tako j vprašanja pritiče vladam, ki so nod-te! fn pred vsem j Dlraie mirovno pogrodbo. papež pa se obrača potom kardinala do diplo matičnega zbora, akreditiranega v Vatikanu, da razlože svojim vladam njegovo željo, da sc po načelih člo-večanstva ln pravičnosti preskrbe potrebna pomožna sredstva. PADANJE INOZEMSKE VALUTE NA DUNAJU. — Dunaj, 24. jan. Jutri i m priti na vrsto v pariški konferenci avstrijsko vprašanje. Sodi sc, da ako se tudi ne bo mogrlo docela rešiti, vendar stori kal za izboljšanje seda-hje situacije. Optimistične vesti so povzročile na borzi padanje zunanje valute, tako je Šteriin izgubil 600 točk, dolar 120, lira 4. Davčna administracija je dala Izvršiti preiskavo v neki mali menlalnlci. kjer so našli In zaolenili 20 milijonov raznega inozemskega denaria. KOMUNISTIČNA ZAROTA V NEMČIJI. — Beiirrt, 25. ian. Po uradnih poročilih se je prišlo do preiskavah v Essenu. Diisseldorfu in nekaterih dniffih mestih na sled veliki dobro organizirani komunistični zarorl do vsej državi s sedežem v Berlinu. Organizacija razpolacra s številnim orožjem fn strelivom. Socijaflstični listi pravijo, da so uradne vesti pretirane. ga I jurldlčko - filOZOflCkOga 96, Str. : ™, dialog živ, mestoma duhovu, celo pre- 137—193. Zagreb, 1920. Dr. Zupanlč se e^sat globokih aforlzmcv. značaji so Izve- ie za časa voj::e posvetil politiki in ob- j detd dosledno ter se dejanje stopnjjue do favil celo vrsto brošur ter člankov o j končne eksplozije. ciliu. da se Slovenci, ki jih je predstav- Toda vzlic temu: Kaj Je novega v Bal skupno z dr. Vodnjakom ln dr. Gre- i vsem fm? Ali ne poznamo že vseh teh fi. gorinom v »Jugoslovanskem Odboru« j *ur, misli in krčev, teh grehot in fraz vla- osvobode hrega jarma ter zjedinijo S i cugarsklh nam že od Dumasove »Dame s Hrvati in Srbi V eno državno enoto, j kamelijaml« —, tega fskanja sreče. »lepo- Sedaj ko praznuje dvajsetletnicodunaJ- I »solnca« v neizbfrčnos« med tnoSHml skega »Juga« je treba priznati, da je j že iz Strindberga. Hauptmanna in Iz vse njegova obveljala, ker smo vsi prišli ! moderne literature, ki se neprestano muči pod Isti krov ju gosi o venske hiše. Zu- I iz nenasitnih bJodnlc ustvariti tragične čno ie arhitekt Hugo Schell zadevo nazna- panič je žel malo priznanja In nikake 1 Magdalene? Ali res nf več drame brez hvaležnosti med svojimi rojaki, na- | Ideallzovana bolj aH manj elegantnih in sprotno marsikdo je že lopnil po njem, duhovitih hotljivk? toda mož ni POStal malodušen in dela Kraigherjeva Pepina se Je udalala ođ- naprej. Sedal se je vrnil na oolje zna- vetnlku In zdravniku, se Je brez Ijrbeznt nosti in nas razveselil z novim delom DrosUtuirala z lastnim možem ter je za- — Radi neužitnega kruha. Iz Maribora poročajo: Pred tnkajSnHm okrajnim sodiščem se Je danes vršila razprava proti j trgovcu Zleg'erju in lastniku pekarne j Schmidt Prusu dr. Pechi iz Zgornega Es-i sena, ki se sicer bavi z vinotrštvom. Oba j sta obtožena, da sta septembra 1. 1. proda-'■ jala pokvarjeno moko oziroma pokvarjen ; kruh. Dr. Pecha Je kupil od trgovca Zieg-lerja 12 vreč črne moke. Kruh Iz te moke Je bil popolnoma neužiten ln Je več oseb vsled zanž;vanja tega kmba obolelo. Kon- vsak na 600 K globe ali 14 dni zapora ln na zaplembo 11 vreč moke. nn. kemično preizkuševaliSče je moko pre-iskafo ter konstatiralo, da je popolnoma neužitna. Oba sta se zagovarjala s tetn, da sta kupila moko od hrvatske družbe Hermes, H Je takrat zalagala s svojo moko skoroda celo Jugoslavijo. Obsojena sta bila — Sokolsko društvo v Sp. Šiški vabi na predavanje o Miroslavu Tyršu, ki se vrši v Četrtek, dne 27. t. m. ob pol 20. uri v 1. razr. deške ljudske šole v Šiški k — Župa Ljubljana I. Občni zbor se vrši 2. svečana ob 14. v realčnl telovadnici. Oh 9. predpoldne fstotam seja župnega prednjaškega zbora. Župno predsedstvo. k — Sokol I. Sestanek Članstva za določitev kandidatne liste za društveni redni občni zbor ?.e vrši dne 27. t. m. oh 20. zvečer v društvenem lokalu trz Tabor. Vabi odbor. (k) — Redni občni zbor Sokola L se vrši dne 30. t. m. ob 9. dopoldne v ve- liki dvoran/ Mestnega doma. Z ozlrom na važnost tega občnega zbora. k.er so bo sklepalo o zelo dalekosežnih prel-/- gib in delu v letošnjem letu vabi na obilno udeležbo odbor. (k) Na Sveeuico bo veselica ko'ov--1 ga Sokola z raznovratnlzn sporedom. Kroji dobro došli! i.. jtoeJK oestl ln prflreditus. — II. Čajanka »Ženskega telovadi nega društva v Ljubljani« bude v so* boto 29. t. m. od 21.—21. ure v dvorani dravsku divizijske oblasti (Kazino), Vstop .e dovoljen le rodbinam članov in po njiii vpeljanim gostom. Vstopnice se izdajo proti Izkazu vabila samo v prcdprodjji v trgovini škof. Dunajska cesta. Za drugo Čajanko se ne razpošilja novih vabil, veljajo prva razposlana vabila za vse enake večere. k — »Zveza vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani sklicuje v nedeljo 30. t. m. ob 9. zjutraj v prostorih konsum-nega društva, Kongresni ti g št. 2 (v Zvezdi) svoj ustanovni občni zbor. — Udeležite se Istega poinoštevilno. — Drndevo atobozdravuLkov ima svojo redno sejo v nedeljo dno 30. jajiu-orja t. L v magistrata! dvorani ob pol 11. uri. Radi važnosti potrebna obilna udeležba. Pnizusdbz. Prosi se, da se oglasi katera dotičnih oseb. ki je bila priča burnemu pogovoru med nekim gosi>odL>rni in dv.Mii gaspoilCria^ v Ljub1;anW Dalmatinova ulica, blizu pisarne dr. Trillcrja, okoli 24. julija. Naj se blagovoli oglasiti v pisarni dr. Svlgelj-na v Dalmatinovi ulici. — Dne 25. L m. od K2—2 Porx sem zgubil na poti od MranilniCno ulice do mrtvaSnice dež. bolnica (mogoče tudi v tnm vaja od LSavar* skega dvora do Leonišča) dvoje rdečih kuvert z važnimi računi z i f;zi* nlo^ičnl institut univerze v Lii'bljan! in nekaj denarja (dinarski bankovec in nekaj nemških bankovcev). Poštenega najditelja prosto, da Izroči naldene sivari proti nacrradl na npravništvo oz. policijo ali prosek-turo dež. bolnice. — A. L., stnd. med, — Zlat prstan. V čakalnici pri dr. Volavšku je najden zlat prstan* kdor ga je Izgubil, naj prid onj. — V on ionski dvorani » nn^of po koncertu Glasbene Matico dne 24. t. m. lorgnon. Dobi se v pisarni Glasbene Matice. Glavnl urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni uradnik: Božidar Vodcb. Zagaten.le. Medical Mlrror. odlični ameriški strokovni časopis, poroča, da se grenčlca »Franz-Joselc obnaša vedno dobro. Poslana. Odgovor. Anonimnega pisca, ki pači ▼ članku soborne številke »Slovenskega Naroda« v najzlobnejšem namenu moje pošteno slovensko ime. ki sem ga nosil častro tudi v tujini, v Janscha, imenujem javno nesramnega in podlega obrekovalen in ga poživljam, naj dokaže, da bi oskrunil le enkrru v življenju svojo narodnost France Jfanša. • Za vsebino teea spisa le uredništvo odgovorno, kolikor coloč^ zakon. K\bw uglašuile In I g popravlja solidno in to!no tjubljana, Trftaika 43. Felllis Wm, Znamke po 20K V večii množini naprodal. Ponudbe z navedoo cene pod »Nerabljene/6 *3" na uprav. Slov. Naroda. 633 hotelska hifa (palača) j10"- glavnem trgu mesta (grada) 5'ovenije, Eripravna obenem za kavamo. trgovino, Ino ali večje Industrijsko podjetje I večjimi gespednskimi poslopji, vse v Uajboi »rm stanju, se radi gotovih okoliščin pod gotovimi pogoji proda za 800.000 dinarjev. Ponudbe pod .Sedanjost in bodočnost 634* na upravo Slov. Naroda. 634 »0 ]6!E1!K0 2a5kŽj^ tvrdka Jos. B. Pt h, Jt-'cbJ tm^ OredaAka ulica 12, telefon 513. &n za imi iTtr: mostojnl gospe ali v kako 2upnišče. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 614 \tm t mm loiel s tajsKlmi jo-barci i LjnliljanL -onudbe n,uprav .Hotel/620'. Rooisls pprave: fnih \r. dvovprefnih orrav po rnižanlb cen; h. PoJasnPa daje tvrdka J. KostevD, Sv. Petra c. 4 Slov. Naroda pod 620 lifeii. v na]em bol!ic resta¥T2c!lo na pron&Jaem kraja v Ljotolfarii. Ponudbe na uprav. Slov. „Resta vrači jo/619". Naroda pod 619 tmožen poljedelstva, živinorej-stva, vinorejstva in vrtnarstva ter ki tudi opravlja poljedelska dela, se sprejme na veleposestvu Cd. SnppanZf Pristava« 630 v velikosti 47X6*5 em priporoča A Hipni v Bili. Cena K 24-—. Po usodni ceni se proda večja množina vlnskib hrambn'h in nekaj transportnih sodov, kakor tudi neka) malih od ca 25 do 60 I. Sodi so Iz hrastovega lesa, v najbolSem sranju Jos SUdler, Ljubljani, Sodni ilica II 631 konzumne in crkvene sveče lekarn ški vosek, kadilo itd. nudi najceneje Prva IngoslovansKa roiiarna Id m-{ama pieje Pavel imm ijiii-liana-E Holnrsk! Miltal zmožen anbstil«id|p, se ISče. Ponudbe notarja Snodel v Ribnici. oo Ban lam zJlžsgzz proda Naslov pove upravnlštvo Slovenskega Naroda. 627 Pohlitvo (več spalnih sob) iz mehkega in trde-ra lesa Ima n*prodat. Ifraacf* Ve^»r, I Irhl nes Qradf*8ba o!. 12. 62- Kuharice. Stena se t*koi srreme. R^vnotnm se spr?irne tudi služkinja za vsa bISna de'a proti d hri ■^laf'. Naslov pove upravništvo Slov. Nareda. 605 RđSSl 8,cv- 7R* f0 vHra'eckega va:i s 4 stanovanj', blev za 4 konje, pod. sadni vrt ln preko 3 ora'e ™iee !eže"e^a j?o"rdaf se prodasta PovpraSa Sc Hradeckega vas Stev. 54. Ljubljana. 544 Gospodinje, kimora msti samostoioo kunsti io b oos3odiDjStvo mUm ifflh opravljati Uče vdovec Naslov volit Id ve uprav. Slov. Naroda. 616 MLIN želim vzeti v najem (zakup). Ponudbe prosim v Samotar kod Zagreba, poste restante ta Eogea S. 615 Krasna angleška klubska ftarniltira ,z U8n^- nova' osebno gđinUUIđ prikladna za uraie itd. se radi pomanjkanja prostora ceno proda. Nas'ov pove upravtilštvo Slovenskega Nareda. 621 Priložnostni naKup! Proda se 5 modem h jedilnih parnitur .z najfinejšega porcelana in 72 raro* srebrnih vlile ln nožev ro zelo ugodni cen«. Naslov pove upiava Slovenskega Naroda. *>28 Qrnd?l fO r"^' o^u^titve čebelar-tva rlUllu o* razno čebelarsko orodja več praznih panjev kranjičev. Gerstung in Kundscbak. Cena po dogovoru Pr»-Izve se v trgovini, Daraiska ee^ta 10. Prodom posestvo z vinogradom, 17 oralov zemlje. Ponudbi! pod .Takoj 573' na upravo Slov. Naroda. C73 bar ca iz Slovenije. Nastop takoj. Advokat dr. Eovaeovt«, 81at!na, Slavonija. 574 £epo posestvo - vinograd v bližini mesta Ptuj, prib ižno 27 ha 16 ha vinograda, 6 ha sadnega vita, itd.) 2 kompletno opremljeni hiši (ena z 8, druga i3 sobami z vso pri iklino) vse v p?|v dobrem stan u, je takoj na nroda). Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 6-5 Ornito 51 }z Prosic fo,cc hf5a 5t*2 v Trzimi rlulu zidana pred 8 leti, skoraj popolnoma nova, z opeko krita, popolnoma v dobrem stanju, bi zu državne ceste In kolodvora, 3 minute do cerkve, in 1 njiva in travnik zra\en državne ceste, meri 3 orala ln I gozd. ki meri 2 erala; vse v dobrem stanju. Posesuiica Neža Ver-hovnik. Trzin st 2. 543 Frags (šnsiarje) bukove, borove, vssko množino kupi po nalv?ji ce^i Fr. Skrbeč. Ugciec s lesom MNUoMčera c. 8. I. nads^tr 595 Velika preprog in de majhni se ceno prodajo tu, Sodna ulica II, i. nadstr. levo. 558 Prešla jb pi ?a[fl!3niajppa s?etia s?i!a za dve tm. *l I. nadstr. od !2. do 4. ure. 557 E-onnđstropnB tilln s 7 sobami, 3 kuhinjami, vrtem, njivo ribnikom, lepa lega, vedovod in električna razsvetljava v hiši se pr d^. Vprašati Jc pri tvrdki dr. Arko, Kočere 5o9 Priti rti laisi^i 1500 1 se li'eta dve ČIsil. meblnvanl sobi i električni razsvetljavo. Ponudbe pod .2 sobi 624- na upravo Slovenskega Naroda. 624 JlnžBe liie služkinja irednjih let k samostojnemu gospodu oziioma cospe ali seloh k marjSi dobri družini. Vajena vsakega hiJntga dela, nekaj kuhanja in dela na.vrtu. Glavni pogoj da s<» dobri ž njo. Ponudbe pod .Služkinja 571* na upravnlštvo Slov Naroda. 571 Mačinsko ulje, Regal 0, najboljeg kvaliteta, prodaje na veliko u drvenim buradima, i mustre šalje na zahtev Jovau Jav?no?i6 1 Eontp.f Beograd, Spocifi«a ulica tor- 0- Telefon iS —23. 315 inž. £vg. Dolenc poročena 28. lanasrja 1921. LJnblfana fetana Ako hoce£ imeti lepa aobe. TporabljaJ saoio u^tro vodo Dobi $e po vseh boll'ih trgovinah. Trg vci popust — G avna zuloga v drogert«! A. KANG, LInbliana, Židovska nllca at 1- 1GUY Mestni pogrebni ra70d t JUribcr«, Tužnim srcem naznanjamo, da je naša preljuba hčerka in sestra Ema Antonija Bafič učiteljica dekliške sole v Mariboru danes ob 10. uri, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo, dne 26. januarja 1921 ob 14 uri (2. uri pop.) iz hiše žalosti, Ob železnici št. 8, na cerkveno pokopališče v Pobiežju. MARIBOR, 24. januarja 1921. Anton in £oiafa BsHČ, starši. — Bndolf In Anton, brata. fiSillfS Drcgica in Slavsca, sestie. Brci pftscbrega obvesti]«. Najina mamica oz. sestra in teta, gospa rt Se ma,° O rabljrne eramofon-ke plošče fo 60 K k.mnd Vpraša se Hraailničaa cesta štev. 10 Piller. 581 Tp^iFkIWi/aT ce'a, še skoraj nova se takoj proda. Ceno pove J. Kolenc, Med.ode. 586 Prota se ur Ino komrlftiu »»prava, lepa. e!ega tna n va, iz trdega le^a pri mi arju Ivana Andiovtcu, Gosposvetski c. 13, Kolzel prit! ćie. 607 hoda se iaiitar m brek z 12 sedež!. Naslov pove up av ništvo Slov. Nar. da. 60v iz stire borovine, z vsebino 185 1, zelo dobro ohranjen, s cevmi in ve ikim klobukom na prodaj. Interesenti se naj obrnejo na nas'ov „Hotel" Sv. Tro jlca v S»ov. goricah 577 so išče nujno. Pon dbe pod .A. B. C 5S2* na upravo Slov. Narodi. 552 0 -stolna steno.trnfin!a Rezanfe dro z motorno žago. Ki. Ilezsic, Ahaciieva ceata fit. 10 (Tramvaiska postaja: Sv. Petra cerkev 3$ ti vdova po postnem kontrolorja je 26. t. m., previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pzgreb blage pokojnice bode v četrtek, 27. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Ciril-Metod-va ul. 19. ||p ljubljana, 26. prosinca 1921. Josip Sos, kapet. avijat., Stanko Kos, kGncept. urad Bik drž. policije, sinova. Venci se na 2e!jo pokojne hvaležno odklanjajo. Za vse doka3e blagodejnega sočutja med boleznijo in ob •mrti r.ašega nepozabnega Marka Katii zlasti pa za mnogobrojno spremstvo našega ljubljenca na njegovi zadnji zeme!;ski poti, srčni hv»la. Osobito pa se Eah val lojem g. okrajnemu £7?var|u g. Rihardu Koro-ec in g. dr. Li. Stikcju ter ostalim Brežjčanom za častno udeležbo, č. g. duhovnikom, za čustva polni poslovilni eovor ob odprti grobnici. £. pevcem za ginljlvo žalostio ko, -rostovoljnemu gasilnemu društvu Veliki Obrez za številno udeležbo er vsem domačim, vsakemu posebej In vs^m skupaj, tisočera hvala. V Dobo v i, dne 17. januarja 1921. Za'moft ostali. 1 r ali stero^i'f e i*če za ta>ni*ke» inrs'o na dežel. Ponudbe pod .A. B. C. 551* na upravo Slo\. Naroda. 5^1 5000 Kron nagrade onemu, ki ml preskrbi stanovanje z 2—3 sobami v Ljubljani Ponudbe pod .2-3 ^obami 562" na upravo Slov. Naroda. 5GJ starinarn interesenti! V-akovrsr.no starinsko DohiS'vo, rpso-de in oMeke za narodno nošo se dobi nI A Er. st, Vir p. Stična, Bolen -sUo. lC0 PRiela n lira nisarnrKa nraiui- l/"nta Prednost ima;o dijaki, ki so do-Rfliilu, vrSili vsaj 8 razredov ljudske sole aH pa 2 razr da kake srednje šole. Lastnoročno psane ponudbe pod .Pi sarnišk' praktikant 458° na upravo Slov. Naroda. ' 458 Slu5 85?*a orožniSld 3udbe s ceno franko vagon vposta i pod .Dobro blago 5 4' na upravo Slov. Naroda. 504 i ibrano. naravno, belo ali cviček. n«>-vo ali staro, po vrlo niski ceni na na'o n veliko pošilja v poslan h sodik trgovina vina Ciglar Stubica, Hrvatsko Zagorje. 451 Trstje za mi in pr^aja na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaen pf-pist. Steiner Antoa. L;abtjana, Jeranova u!. 13, Trnovo. 26 Privatne ure za pctltiK Klasičnih (balet) in najmodernejših plesov 2a odra le in otroke pri gospe A Nik.tioa, rnska baletna umetnica, solo plesalka na kr. operi. Natančnejše podake Gradišče 10, II. nadstr. od 11 do 14 ure _463 Večja tvornica v Ljubljani sprejme le popolnoma izvežbano borespondentln§o, zmožno siov. in hemške stenografije. Na začetnice se ne ozira. Ponudoe z zahtevo plače pod .Tovarna 442" na upravo Siov. Naroda. 442 Konjak Pri slabostih vs'ed starost, pri želod čnih težkočah in pri izgubitvi moči je star vinski konjak v mlcu pravo oživ-iiajoče sredstvo. Dve poilitrski steklenici pošlje fnnk^ »a vmprej poslanih K HO*— Beneft Heri. 561 lin in na posodo phnini. harmoniji, violine ;n vse orod:e za eodbo. Srn e na d.o-rno in deltelo Alfcnz Brt:rt-li, i.i.M tićlfelj C!asb. Matice Kt»ngresor t jj št 1*). pri nuii^Ui Cerkvi) 8575 pisači strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter I drug, Zagreb. Tel. 9—27. Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona. !zdr@3ova!nšca perila izdeluje o rerco za neveste (n novorojenčke ter ara|ce za gospode po meri. — Priporoča se: Sbiraa Begat al • Sitar, Žtcfov&ka uSica Stev. 1., II. nadstr. staro in novo priporoča po zmrnrh etnah v svoji zal ivrd a jernei Stcie v Sd. Šiški. Fravo pšenično leoivo, kicj v listič k (Elstt-QoI1fel?!}f>r\ za čevliarie ?ro;zva'5 VVKR9STHLM Tvonica I entičHr prctzvcda' onnnriho liiiilulllic kolesno avtom obilno in polno na debelo (ril nig u UiMt i ^I-lfl^l^?1 73 Fl^i' fl P: l:r1nja na prostoru, sigurnost vatr! JluijU tlv! iitiii) lim i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava »H« as., t. ffctisr l d?u$ - Zagreli, ^ Medjunarodna speaic.Ja ichhorn Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I., Zagreb Frankopanska 9. SjeđiHis mli mH tsalmle, padeija o vlastitim poMtresiiilDliiiia ill Srzo avl Eichhorn. P. n. občinstvu se pnporeča na nove ustanov Ejena tvrdka z mešanim blagom Intir i^Li^^JL ^iUL Žiltt \£L v iSovem mestu. Zmerne cene Točna postrežba. na drobno — Cene izred io ugodne! I Liubljan?, Gasnosvetska c. 14. io io t Lfii« mm Prodala realitet ga llmlm %. Krasna trgovska hiša v Mariboru, manuf. in konfek., vel. promet, lepo stanovanje. Hotel in restavracija, 30 sob, velika hiša, velik inventar, priv. stanovanje v Celju. Mlin, žaga, preša za olje, stan. hiša, hiša za gostilno, poslopje, 5 oral zemlje, vodna in parna moč. Nov mlin, vodna moč 30 HP, moderna, na Kranjskem. Tovarna za kredo kaoln-triple, vodna sila in lepa vila, 8 sob, konfort, po-Snštvo, pri Celju. Graščine, mala in velika posestva, gostilne, trgovine, tovarne, hiše, vile posr. K. Breznik Celje, Dolgo polje 3 572 450 hI vrstnih vin lemikov 1917, 1918 in 1919, be!ih In rdečih v jakosti od 8 do 13 stopinj takoj naprodaj pri znanem vinogradniku E. Presežki, Samobor (Hrvatska). Obrat motorjev z ogljem sprave za sesalni plin od 9 do 40 HP ločno dobavno« fzpremenitev vseh obstoječih bencinovih motorjev od 5 HP naprej na »obrat s ogljem*n ^E^OBfflBHGBEKlEa »Korana" d. d. za trgovino in industr jo, Zagreb, JuriŠićeva ulica 6, kupuje in prodaja koruzo, fižoi, oves in vse drugo Žito in miinske proizvode. Vedno v pripravi promptno btae:o za pasivne kraje, Telefon 19-20 Brzojav!: Sorana PudrulnSr.c: Gospić, Vrhovšne, Pitonača. Največja tvornica motorjev v Avstriji Osers & Baurer, A. G.f Wien XX.f Dresdnerstrasse 81-85. ___n &t trgoves v Mozirju, je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Sloven:jo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. fiakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in dro?;i. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča SlsicSoSf §*e»2£, prua sEauess&ri fi§??d!ta o Sreiny.