BoMn) urad MM Cotovtc — Vettagtpottam! MM Ktagonturt Mhajn v C<[ovcu — Ertch*)nungtort Ktagentvd Po!amMn) ttvod !.!0 Ri).. msteino naročnina s Mlingov P. b. b. Hujskanje proti Siovencem ^ ce!o na obravnavi pred ceiovškim sodiščem Pred porotnim sodiščem w Ceiovcu je bita v ponedcijek obravnava proti Mirim obtožencem, ki so biii obdoiženi krivde oziroma soktivde la ziočinsko rozstreiiiev partizanskega spomenika na Robeiu pri Apačah ietos septembra. Po večurni obravnavi je sodnik dr. Pignet izreke) obsodbo: 26-ietni Johann Moiitschnig iz Ceiovca oz. GaHcije, ki je spomenik dejansko razstreiii, je bi! obsojen na 15 mesecev strogega pol ostrenega zapora, M-ietni Wa)ter Leyroutz iz Podkanje vasi pri Caii-ciji na 43 mesecev strogega poostrenega zapora, 44-ietni Erwin Mačk iz BajdU pri Seiah na 40 mesecev strogega poostrenega zapora in njegova 37 iet stara žena Johanna Mačk na 6 mesecev zapora. Medtem ko so biii prvi trije obsojeni brezpogojno, je bi!a kazen za Johanno Mačk jki je bito med obravnavo imenovana .obrobna figura") izre-čena pogojno na tri !eto.__________________________________________ Obsojenci oziroma njihovi braniki giede izrečenih kazni niso poda!) izjave. Pač pa so prediagaii, da bi sodišče prve tri obsojence, ki so biii od septembra daije v preiskovainem zaporu, začasno izpustiti na svobodo; prediogu je sodišče ugodiio proti kavciji, ki jo je javni tožiiec zahteva! v višini 10.000 šiiingov na osebo. Tako je bilo — vsaj formalnopravno — zaključeno eno izmed značilnih in hkrati žalostnih poglavij najnovejše koroške zgodovine. Pri tem pa posebej poudarjamo, da samo formalno, kajti tudi ta proces je pokazal, da so vzroki današnjih razmer na Koroškem mnogo globlji in da jih bo uspelo odpraviti le tedaj, če se bo to začelo pri koreninah. Ravno temu pa se je sodišče dosledno in zavestno izognilo. Med obravnavo je namreč vsakomur, ki ni zavestno slep in gluh, moralo postati jasno, da stojijo pred sodiščem sicer neposredni storilci, da pa le-ti niso glavni krivci. Bilo je očitno, da gre za ljudi, ki so hote ali tudi nehote postali orodje v rokah sil, ki iz anonimnega ozadja usmerjajo razvoj dogodkov in zlasti oblikujejo atmosfero, v kateri do takih dogodkov sploh priti more. Dr. Grilc je kot zastopnik Zveze koroških partizanov povsem pravilno ugotovil, da bi se krivde morali zavedati tudi določeni krogi in posamezni časopisi, ki zastrupljajo ozračje. Vendar pa sodišče na zahtevo obrambe ni dovolilo, da bi dr. Grilc z zasliševanjem obtoženca razjasnil, kdo so .tisti ljudje", na katere se je Moiitschnig vedno spet skliceval in ki so ga menda vzpodbujali, da bo on ze znal opraviti s spomenikom, s katerim se kot .pravi Korošec" pač ne more sprijazniti. Kljub temu je iz izpovedi posameznih obtožencev dovolj jasno izhajalo dejstvo, da je glavno krivdo tako za zastrupljeno ozračje v deželi kakor tudi za zločin na Robežu in vsa druga podobna dejanja treba iskati v krogih, ki stalno hujskajo proti Slovencem ter blatijo protifašistične borce. Moiitschnig je po lastni izpovedi slovenskega pokolenja, toda priznava se k nemštvu (dejal je „zum deutschen Tum", tako da ga je moral odvetnik poučiti, da se pravilno reče .Deutschtum"!); noče biti Slovenec, ker le-ti menda hočejo raztrgati Koroško; je proti partizanom, ker je iz pripovedovanja starejših ljudi slišal, da so pobijali Nemce itd. Podobno miselnost je bilo zaslediti tudi v izjavah Mačka in Leyroutza, predvsem pa je pri vseh treh prevladovalo sovraštvo do partizanov. Ravno ta sorodnost v miselnosti je bila tista, ki je kljub temu, da sodišče ni dovolilo razjasniti političnega ozadja, dovolj Široko razgrnila zastor, za katerim se skrivajo glavni krivci današnjih razmer na Koroškem. Svoj del k temu nehotenemu pogledu za kulise je prispeval tudi eden izmed branilcev, dr. Ingo The-yer, ki se je spozabil tako daleč, da je celo pred sodiščem trdil, da je njegov mandant partizanski spomenik moral občutiti kot izzivanje (dejal je .Gesslerhut"). Take izjave smo slišali in brali tudi že drugod, v času neposredno pred atentati na partizanske spomenike, vendar za pristojne oblasti ne tedaj niti za sodišče tokrat očitno niso pomenile delikta, ki bi ga lahko imenovali hujskanje proti Slovencem in posebej proti partizanom, v kolikor ga kdo sploh ne bi razumel naravnost kot poziv za dejavnost proti takim spomenikom. Na odvetnikovo .argumentacijo", da se partizani niso borili za svobodno in demokratično Avstrijo, bi odgovorili le toliko, da je sleherni boj proti nacistični Nemčiji, kjerkoli se je bil, pomenil tudi prispevek za osvoboditev Avstrije (jasno pa se partizani niso bojevali za tisto avstrijsko domovino, katero so Avstrijci v Hitlerjevi uniformi .branili" nekje pri Stalingradu ali Narviku ali celo El Alameinu — namreč Ostmar-ko v sklopu nacističnega velikonem-škega rajha). Sicer pa je duhovna sorodnost obtožencev — vsaj kolikor gre za Mo-litschniga in Mačka — že starejšega izvora: oba sta sodelovala že lani pri PARTHAHSK) SPOMEHtK MA ROBEŽU PO ZtOOMSKEM ATENTATU MtpoMtdn) ttofHci M bU) Rasnovon). n*dotaRn)*n) pa ta ottaH gtavnt Rtivt) v otadj«, Rt t tvojim hojtRanjom tattfvpijojo oimije v deitM tn t tom ottvafjajo pogoja ta iaRo ttoiina. nasilnem in protizakonitem odstranjevanju uradnih dvojezičnih napisov. Torej je manjkal le še majhen korak do sklepa, da .mora spomenik zleteti v zrak", zlasti, če so se pojavili še .tisti ljudje", ki so trkali na .koroško zavest". Tukaj pa je javni tožilec dr. Bacher odločno zavrnil vsako napačno pojmovano .domovinsko čustvo" ter poudaril, da je obtožence treba strogo kaznovati, kajti kazen mora biti nepreslišno svarilo vsem, ki bi se morda v bodoče bavili s podobnimi načrti. Pri škodi, ki so jo povzročili s svojim dejanjem, idealna škoda daleč presega materialno škodo, Avstrija pa je zaradi tega utrpela veliko škodo na svojem ugledu v mednarodni javnosti. Podobno je izjavil dr. Grilc, ki je dejal, da gre za zločin zoper človekove pravice in zoper sožitje med narodi ter je skrajno sumljivo, če se z razstrelitvijo partizanskega spomenika povezuje .koroška miselnost". Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo vse olajševalne okoliščine, Popuščanje nemškim nacionalistom pomeni siabo spričevato za manjšinsko poiitiko Avstrije Podražitev bencina Ta teden se je tudi Avstrija pridružita državam, ki so v zadnjem času znova podražite bencin in goritno oije. Cez noč so bite uvedene občutne podražitve. Navadni bencin je btt po-dražen od 3,90 na 4,90 šiiinga za ttter, super bencin stane zdaj 5,60 namesto dosedanjih 4,50 šiiinga, cena dizia je poskočita od 3,60 na 4,40 šiiinga, kurttno oije pa se je podražiio od 4,05 na 3,50 ši-iingazaiiter. Nove cene vetjajo od srede tega tedna naprej. Kot eno glavnih točk avstrijske politike je zunanji minister dr. Kirchschtager v proračunski razpravi v pariamentu omenii odnos do Jugoslavije in .predvsem tudi vprašanje notranjih odnosov do manjšin*. Vzroke za prehodno motnjo v odnosih z Jugoslavijo minister Kirchschtager ne vidi v zadržanju vlade, marveč v napadih na dvojezične krajevne napise. Trenutno pa so — kakor je dejal — odnosi spet .obsežni in prijazni*. V odnosu do manjšinskega vprašanja se v Avstriji in zlasti na Koroškem kažejo res čudne stvari. Na Koroškem doiočeni krogi kar ne morejo dovolj glasno in pogosto izraziti svoje zadovoljstvo, da letos ni prišlo do .vroče jeseni*. Da je bil razstreljen partizanski spomenik na Robežu in oskrunjen partizanski spomenik v Kotmari vasi, da je bil izveden bombni atentat na sedež osrednje slovenske organizacije v Celovcu, da so bili posamezni Slovenci žrtev fizičnih napadov — vse to za take ljudi še ni dovolj .vroče*, saj je vse šlo .samo* proti Slovencem. Na Dunaju pa se zunanji minister zdaj že ponovno hvali, kako dobri so odnosi z Jugoslavijo. Pri tem samo zamolči, da Jugoslavija še vedno čoka — in na to vedno spet tudi opozarja — kdaj bo Avstrija izpolnila svoje mednarodne obveznosti tako glede slovenske in hrvaške manjšine kakor tudi glede arhivov in kulturnih vrednot. Seveda, Jugoslavija na svoji meji z Avstrijo ni priredila vojaških manevrov, toda v notah in izjavah vodilnih predstavnikov je vedno odločno in jasno povedala, da raven in značaj odnosov v prvi vrsti zavisita od tega, kako bo Avstrija izpolnilo svoje obveznosti. Doslej teh obveznosti Avstrija ni izpolnila in jih — kakor izhaja iz izjave, ki jo je med proračunsko razpravo dal kancler dr. Kre1sky — tako hitro tudi ne nameravo. Kancler Kreisky je namreč dejal, da se v vprašanju koroških Slovencev trudi za rešitev, ki bo temeljita na čim širši osnovi, .v tako kritični zadevi pa je bolje, da se na račun časa še dalje pogajamo.* Ne vemo, kaj misli kancler s .čim širšo osnovo' in kako dolgo meni, da bo še možno zavlačevati rešitev manjšinskega vprašanja. Toda nekaj bi moralo biti jasno tudi njemu: da koroški Slovenci nikdar ne bomo pristali na reševanje in rešitve, ki bi ogrožale obstoj tn razvoj naše narodnostne skupnosti ter da tudi potrpežljivost koroških Slovencev ni brezmejna. Ce naj predvsem tudi vprašanje notranjih odnosov do manjšin sodi med glavne točke avstrijske politike, potem mislimo, da je skrajni čas, da Avstrija to tudi dokaže, in sicer v dejanjih. Dosedanje zamudno reševanje ali sploh nereševanje odprtih vprašanj v tem pogledu gotovo ni v prid takega dokaza. Prav tako pa si bo Avstrija za svojo manjšinsko politiko sama izstavila slabo spričevalo, če bo prit iskanju rešitev tudi zdaj — kakor je to napravila pri manjšinskih zakonih iz teta 1959 in zlasti lani pri zakonu o dvojezičnih napisih — kapitulirala pred nemškimi nacionalisti. med njimi predvsem priznanje storilcev in njihovo obžalovanje (ki pa je v očitnem nasprotju z zadovoljstvom, ki so ga izrazili kratko po dejanju med zasliševanjem pri policiji). Zakon o razstrelivu predvideva namreč kazni od 5 do 10 let zapora in so morale res prevladati olajševalne okoliščine, da so bili obtoženci obsojeni le na uvodoma navedene kazni. Vendar je tudi sodnik dr. Pignet zelo jasno zavrnil izjave obtožencev, ki so se skušali zagovarjati, da so delali iz ..prepričanja za Koroško". Naglasil je, da uporaba nasilja ne prispeva k sožitju, ki je možno le ob medsebojnem razumevanju in strpnosti. Treba je priznati, da se je prvič v povojni zgodovini Koroške zgodilo, da so krivce protislovenskih napadov izsledili, postavili pred sodišče in jih obsodili. Prav tako pa je treba ugotoviti, da je tudi ta obravnava pokazala, kako se na merodajnih mestih trudijo, da bi politično ozadje takih akcij ostalo še naprej nepojasnjeno. Ta vtis je moral dobiti opazovalec zlasti tudi ob vnemi, s katero je obramba naravnost demonstrativno položila na mizo prvi obrok za poravnavo škode, ki sta jo utrpela Zveza koroških partizanov in posestnik Lesjak, Polno poravnavo škode — pri tem se cenitev izvedenca (28.000 šilingov) bistveno razlikuje od navedbe lastnika (80.000 šilingov) — bo treba izbojevati po civilno-pravni poti, obramba pa je mnenja, da se bo vprašanje dalo urediti izvensodnij-skim potom. Ob tej radodarnosti se je marsikdo spraševal, od kod ves ta denar, ko pa so obsojenci brez imetja in na daljšo dobo brez dohodkov. Nehote je imel človek vtis, da mora biti nekdo v ozadju, ki mu je veliko na tem, da se zadeva uredi brez velikega hrupa. Toda tako enostavna rešitev spet ni. Nasprotno. Še mnogo večja kot materialna je — kakor je pravilno ugotovil tudi javni tožilec — idealna škoda. Le-te pa ni mogoče popraviti s šilingi, niti ne samo s formalno obsodbo neposrednih storilcev, zlasti če se v istem trenutku s hujskanjem proti Slovencem in njihovemu prispevku v boju proti fašizmu še naprej zastruplja ozračje v deželi in se s tem stopnjuje nevarnost nadaljnjih izpadov in atentatov. Rešitev problema in zagotovitev miru je edinole v tem, da se končno enkrat razgali tudi politično ozadje ter se kličejo na odgovornost predvsem tudi duhovni očetje, torej resnični krivci proti varnosti življenja in imetja koroških Slovencev naperjene aktivnosti nemških nacionalistov. Predstavnici 5*7ovencev v PaJi/i /zroč;7/ svo/e za/2^eve predsedn/Tru deže/nepa odbora Pfejšnjl teden {e predsednik deželnega odbora dežele Furlanlje-Julljske krajine Co-melli sprejel veččlansko delegacijo Sioven:ke kulturno gospodarske zveie v Trstu, ki mu je pod vodstvom predsednika Borisa Raceta izročita spomenico z zahtevami, ki naj bi jih dežeta izpoinita v korist Siovencev v okviru svojega programa. Predsednik Co-meiti je v enournem razgovoru poudarit odprtost dežete do stovenskih probtemovter — kakor je rečeno v uradnem sporočiiu — potrdit voijo dežetnega odbora teve sredine, da tudi v pogtedu potožaja in žažčite stovenske narodnostne manjtine detuje v osnovi programskih izjav dežeinega odbora. Pri tem je zagotovit, da bo vpražanja, ki so mu bita prikazana, preučii dežeini odbor, ki bo ocenit posamezne predioge in posege v okviru statutarnih pristojnosti dežete. Slovenska kulturno gospodarska zveza je z zadovoijslvom ugotovita, da so stranke, ki sestavljajo današnjo vladno večino v de-žeti Furtaniji-Jutijski krajini, vneste v program statišča in obveznosti, ki bodo pogojevate deto in nastope dežete v bodočnosti v smislu vztrajnih zahtev, da si dežeta pribori čim večja poobtastita glede ukrepanja v korist stovenske narodnostne skupnosti. Program namreč izrecno poudarja, .da je treba s primernimi ukrepi zagotoviti vedno popotnejše varstvo stovenske narodnostne skupnosti v okviru raztičnih pristojnosti države, dežete in drugih javnih uprav, ter obvezuje, da dežeta dostedno spoštuje načeta, navedena v 3. čtenu posebnega statuta, in da se bo odtočno in trajno zavzemata, da vlada in parlament čimprej ukrepata, da se pravice stovenske manjšine v celoti izvedejo". V svojii spomenici SKGZ podrobno navaja, kaj bi morata dežeta v tekoči zakonodajni dobi storiti, da bi izpolnita svoje obveznosti. Iz spomenice povzemamo naslednje gtavne točke: H sprejeti zakonski predlog za gtobatno zaščito stovenske narodnostne skupnosti v dežeti; H P" sestavljanju in sprejemanju novih zakonov lin pravnih ukrepov, pri imenovanju komistij in podobno dostedno upoštevati, da so Slovenci avtohtoni in neločljivi det dežetnega prebivalstva; H posebej upoštevati interes slovenskega prebivalstva pri obtikovanju družbenoekonomskega programa dežete in dežetnega urbanističnega načrta; H popraviti vso dosedanjo zakonodajo, ki ne upošteva prisotnosti Stovencev v dežeti in njihovih interesov; H predtagati osrednji vtadi zakonske in druge ukrepe, ki zadevajo stovensko prebi-vatstvo in ki ne sodijo v pristojnost dežete; H vzdrževati statne stike z manjšinskimi organizacijami vseh vrst, pri čemer SKGZ skupno s svojimi čtanicami žeti sodetovati z deželo na vseh področjih in v zvezi z vsemi vprašanji; H podpirati z dežetniimi sredstvi stovenske kutturne, znanstvene, podporne in druge organizacije, ustanove, tisk in pobude vseh vrst v taki meri, da bodo lahko nemoteno izvajate svojo dejavnost za ohranjevanje .narodnostne in kutturne značilnosti", kot pravi program; H začeti sistematično preučevati probte-me stovenske narodnostne skupnosti in v tej zvezi spraviti k živtjenju pred petimi teti formalno predvideni urad za vprašanja stovenske narodnostne skupnosti pri predsedstvu dežetnega odbora. Poteg teh točk navaja spomenica še pet vprašanj, katerih rešitev je nujna. Ta vprašanja so: dežeta naj na viden način takoj poudari, da je proti asiimilaeiji Stovencev v videmski pokrajini; dokončna pubticizacija Stalnega stovenskega gledališča s pritiskom dežete na vlado; podpora dežete za zgraditev kutturnega in športnega doma v Go-ricii; ukrepati, da bo dežeta z garancijo in gmotno podprta ureditev primernih prostorov za Narodno in študijsko knjižnico; dežeta naj podpre prizadevanja za pubticizacijo glasbene šote Glasbene malice. Ob koncu je SKGZ v svoji spomenici poudarita, da je poteg navedenih vprašanj zainteresirana za ves politični, gospodarski in sociatni razvoj, ki vptiva na stovensko pre-bivatstvo v isti meri kot na ostato prebivalstvo v dežeti in da z zaupanjem pričakuje, da se bo deželni program dostedno izvajat in da se bodo tako uresničita pričakovanja stovenske skupnosti v deželi. Predsednik Cometti je predstavnikom SKGZ zagotovit, da manjšina pri reševanju svojih vprašanj pri dežeti nikoli ne bo na-tetela na zaprta statišča ter poudaril, da predstavljajo tudi etnične manjšine v deželi žive skupnosti, ki bogatijo deželo. Domenjeni so bili nadaljnji stiki med deželo in stovensko narodnostno skupnostjo. Na Južnem Tirotskem dobijo najboljšo oskrbo s televizijskimi sporedi Predsednik Italijanske republike je podpisal dekret, s katerim bo ugodeno zahtevi južnih Tirolcev po sprejemanju nemških televizijskih oddaj iz sosednih dežel, namreč Iz Avstrije, Zahodne Nemčije In Švice. S tem bo pozitivno urejeno eno Izmed bistvenih vprašanj nemško govoreče narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem. Kakor je razvidno Iz časopisnih poročil, bo Južna Tirolska v bodoče sodila med tiste predele v Evropi, ki bodo imeli najboljšo oskrbo s televizijskimi oddajami. Poleg obeh Italijanskih programov ter lokalnih nemških oddaj bo namreč mogoče sprejemati še drugi spored avstrijske televizije, drugi spored zahodnonemške televizije ter giavni spored švicarske televizije. V nedeljo bodo na Južnem Tirolskem deželnozborske volitve, pri katerih se bo za glasove nemško govorečih volivcev potegovalo poleg italijanskih strank tudi pet različnih nemških votivnih skupin. Vodstvo južnih Tirolcev se trudi, da bi na volitve pritegnilo tudi tiste svoje rojake, ki trenutno živijo v inozemstvu, pa imajo še doma votivno pravico. To prizadevanje za krepitev nemško govoreče narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem podpira tudi Avstrija. Tako nudijo avstrijske železnice južnotirolskim volivcem, ki trenutno živijo v Avstriji, 50-odstoten popust za vožnjo domov na Južno Tirolsko, da bi se tam lahko udeležili volitev. Omenjeni ukrep Avstrije kot matične dežele v podkrepitev življenjskih Interesov svoje manjšine v sosedni državi je vsekakor razumljiv. Pač pa bi bilo zanimivo vedeti, kakšen bi bil odziv tukajšnjih oblikovalcev javnega mnenja In raznih nacionalističnih organizacij, če bi se kaj podobnega zgodilo v primeru koroških Slovencev. Ob dvoličnosti In dvovrstni morali, ki se je v manjšinskih vprašanjih poslužujejo v Avstriji In zlasti na Koroškem, si je to reakcijo zelo lahko predstavljati. dogodkov za^Mji/? dn: )c po/n MfpgrHfgg žveM^etdM)^ z orožjffM, je fnorg/o spregovoriti v %*o;K zg osnovno č/ove&ofo pravico — svobodo. V Evropi in tore) tKčfi Mg gvstri)s^e?M Xoro%e?M pg /e orožje Mt;7?M;7o že preti več %ot tritiesetifni ieti, MgcistiČMg itr šoviMistiČMg Miise/Most, i?i je pogMg-ig v swrt Mii/i;oMe i/tttii, pg se Me-zgtirŽMo i?oi;oti, iz tiMevg v tigri postg;g (?oi) MesrgrMMg, ^rezoirzir-Mg, pogoitMg iM MgsiiMg . . . Prišio je ceio tg&o tigieč, tig vigtig streže s&KpiMgrM, i?i zgstopg;o očitMO protiitstgvMe, Mezd&oMtfe, Mgcistič-Mo oi?grvgne ci/je. Nič tirttggče, Mič i?o() prizanesljivo Mi mogoče irMCMOVgti Mgcio-MgiistiČMii? Jejan), &i so naperjena roti Mg)rMgM;ši MgrotiMostMi' ena-oprgVMOSti iM svobodi ^oro%iA SioveMcev. V tg^sMii? nevzdržni/? o&o(isčiMgi; Mg) i?i Mgotoviii, ^oii-&o )e Mg Korošcem preirivg/cev siovfMt^e MgrotiMosti, /:i )irri priti-če)o pose/me prgvice, vsebovane v 7. čicMii gvsfri)s^e tiržgvMe pogodbe. „Vsg) oti )eseMi 7972 tig()e pg )e zeio )gSMO, ^g) to pomeni.' Mg)pre) ti pobijejo vse tivo)eziČMe tg^ie iM razširijo weti preirivgistvorM strgir iM MgrotiMo sovraštvo tio ^/oven-cev, poterM pg Mg) i?i vigtig z zakonodajnimi orggMi ^/ovence preste/a." 7*o )e otistgvei: iz /etaka, ki )e svo^otioi/Mirrie Slovence iM Nem-ce vakii Mg tierMOMStrgci)o zg prgvice koroški/? SioveMcev. V terM )e tittii srčiiig tie)gM)g, ki gg tiosie) še nismo tioživeii. Namreč, Mg večer preti avstrijskim tiržgVMirM prgZMi^orM, ki Mosi v seki spomin Mg Z?o) proti nacizmu, srMO Mi priče paradoksu, ka- kršnemu )e težko Mg)ti prirMero. 23. oktokra 7973 )e več tisoč avstrijski/? tiržgvi)gMov — 5/ovencev iM Nemcev — itporgiriio ttiico, sretistvo, ki v terM treMMt^it, po vse/? i-esetiMiir zaktevak iM opo-zori/ik ter Me MgzgtiM;e rrietitiržgv-nik pogotiirg/i iM pogovorih zrMore tiovoi) tičiM^ovito iM očitMo opozoriti )gVMOSt, tig Mi tako Migio i)ittii, ki se zgvetig)o, tig se )e v 7lvstri)i kado rgzpgsig mise/nost iM rMCtotie, ki so v preteklosti zgii-tevgie MepreceMi)ive žrtve vseA Mg-rotiov, tittii 7)vstri)cev. Pgrgtio^sgiMost tegg rgvMgM/g )e v terM, tig se v tiržgvi, &g&rŠMg )e zlvstri)g, worg tiei tiržgv()gMov že 7N iet boriti zg osMovMe itstgv-Me čiovečgMs^e prgvice, ^i )irM )iE )e tiržgvg sicer zggotoviig, svo)iir oirvezMosti pg Me izpo/M;;t)e. Tittii Mg te) tierMOMStrgci)i so terM osMov-MtrM prgvicgrM Mg)g(gsMe)e iM )gVMO Mgsprotovgie rgvMO tiste sMpiMe, Ei so Mešteto^rgt poMzgie, Jg )e M/iirovo tieiovgM/e protizg^oMito iM protiitstgvMO. PovserM )gsMo postg)g, tig vigtig Me rMore gii Moče — v irMeMtt MeMMMe tierMo^rgci)e — sprevi-tieti MevgrMosti, ^i Mgstg)g ZMOtrg) y4vstri)e sgrMe. EtiiMo zgto )e rMO-goče, tig zgčeM;g streči terM siigrM iM )ii? itpoštevgti ter potipirgti /roi; i:ot ieggiMe ^itititrMe iM poiitiČMe ztirttž^e io)g(Megg tieig svo)iA tir-žgvi)gMov, MgrMreč i/oveMcev. 7(g)ti orggMi'zgci)g tipg ččgrMt-Mer TVeirMgttiieMst po peterM oti- stgv^it 7. čieMg gvstri)s^e tiržgvMe pogoti^e MiM^or MC iri srMeig oirstg)gti. PgzrMere pg tio^gzit)e)o rgvMO MgsprotMo/ Vigtig iM strgM-^e so zgčeie četig()e ^oi) očitMo potiieggti Me (e te) orggMizgci)i (NeirMgttiieMstit), grMpg^ Mgsprot-Mi^orM SioveMcev iM zggovorMi^orM itgotgvi)gM)g rMgM;šiMe Mgspio/r. Vsg) oti ietg 7933, i:o )e i^iig potipisgMg tiržgvMg pogotiirg iM si?re)et 7. čieM, ^i se MgMgšg Mg tieie irrvgšiiegg iM sioveMs^egg Mg-rotig v ,4vstri)i, )e )gsMO, tig MigM)-šiM Mt' treM itgotgvi)gti, sg) ceio ttrgtiMi', čergvMo iroi) gii MMM) po-Mgre)eMi stgtistiČMi potigtiri pove- tio, ^)e Mterg živi. ČM Me Mgzgti-M)e; itstgvg MetivoitrMMO govori o prgviegi), i:i )ii? )e treirg irrezpo-go)Mo tigti/ ZgMirMivg )e setigM;g MevetiMost, zgrgtii Mtere )e z tig) M!gM)šiMO MeMgtiorMg treirg ugotoviti. Totig ietg 7943, &o so zgčeie tieiovgti (žgi ie MeM) iet) tivo)eziČMe šoie, pg so pristopi MgtgM^o veticii, ^)e Mg) te šoie tieitt)e)o, ^)e so tivo)e-ziČMi sotiMt' o^rg)i iM tg^o Mgpre). V tivci? povo)Miir štet)iir pg )e iriig tiržgvg zrMOŽMg zrMgM)šgti števtio 6'ioveMcev zg več ^ot tivg&rgt, iM sevetig ftttii ozerMi)e, i?)er živi)o. iVoi-eM Mgroti Me izttrMirg tg^o Mggio, če gg ie Me wori)o ^rtgg, ig^otg, vo)sLt . . . Prvič po vo)Mi, zggotovo pg prvič po iettt 7933, oti^gr oirstg)g setigM)g repttirii^g zlvstri)g, se )e zgotiiio, tig so ^iovcMci z MerMŠ&i- Mri sorMiši)eMt'^i ttporgMi tierMOM-strgci)e Eot oir/i^o zgirtevgM/g ttstgvMii; prgvic. Ne^ sioveMs^i izoirrgžeMec )e o(r terM tie)gi.- — Pogie)te, ^oii&o Mgs )e/ Do-^gzgii srMO, tig srMO zrMoŽMt' priti iz MtiŠMic, v Egteriir se že tiesetiet)g s^rivgrMo iM ^gMtor srMO zi^ežgii preti MerMŠ^irM rgZMgrotiovg-M)erM ..." ^ii^gr čigMs PiccotiMi, NerMec iz Pei)g^g, pg )e svo)o ttrMetMiš^o, irttrMgMisticMo zgvzetost zgstgvii še &oi) ^oreMito. 7Vg tiveir sii^gir, ^i )g i?MfMg)c ČrMg iM ireig ^rg)evMg tgirig, )e z iresetigrni ttpotio^ii g(?-sttrtiMOSt, MevztirŽMOst iM ^rivič-Most rgzwcr, v ^g^rŠMtir )e Mg pre-iz^ttŠM)i ttttii tierMo^rgtiČMost /)v-stri)e. 6iii:i )e pretiigggi zg i)tti<-i)gMs^o rgzstgvo ČMtgrt, pg rMK )o )e seie^tor oti^ioMii, češ tig poteM-cirg proNerMgti^o iM tig iri ig/r^o š^otiovgi rgzvo)tt tiogoti^ov Mg 7(oroš^erM. O terM )e v ^oroš^erM tis&K te^ig )gvMg poierMt^g, Mti — pg srMO šii MrirMo. Sevetig )e EigMS PiccotiMi ^org^gi v povorki, ^i )e pozivgig Mg soiitigrMosf s ^oro-š^irMi SioveMci. SoiitigrMostMi ^orMite zg prgvice &oroš&iE SioveMcev )e ztirttžii 24 orggMizgci), tirttštev iM si;MpiM. To )e tie)gM)e, Ei irMg zg tg^o MeeMg^ iro) izretieM porMeM iM Mg)viš)i sMti-sei.- gre zg tie)gMs^o eMg^oprgv-Most iM pri)gtei)stvo Mteti Mgrotii. Tg i?orMtte )e ttttii tio^gz, tig etii-Moie s^gpMg g^ci)g zrMore ttčiM^o-vito rgzggiiti tie)gMs^e rgzrMere t*M vpiivgti Mg )gvMO rMMCM/e. Ng)ti ie tg&o )e več rtpgM)g, tig (*ot(o Me-vgrMe seMce prete^iosti ^tig) iz-giMiie iz v4vstri)e. Peter Kuhar (Komunist, Ljubljana 5. 11. 1?7S) Narod, ki tiači droge, sam ne more biti svoboden! POStROKKDSVed! KAIRO. — Pri reševanju krize na Biiž-njem vzhodu je bii pred dnevi dosežen pomemben korak naprej, ki ga spiošno ocenjujejo kot prvo fazo reševanja oziroma začetek vojne dekonfrontacije. Visoki vojaški ^ predstavniki Egipta in Izraela so namreč podpisali sporazum šestih točk, o katerem so našli soglasje med nedavnim obiskom ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v arbaskih deželah. S tem sporazumom je bila — kakor poudarjajo v političnih krogih — uglajena pot za bližnja mirovna pogajanja, ki naj bi se še letos začela v Ženevi. Sporazum so tudi v krogih Združenih narodov pozdravili kot zelo važen korak k miru na Bližnjem vzhodu. Kljub temu pa je treba pristaviti, da je uspeh v prvi vrsti odvisen od tega, ali bosta obe strani sporazum tudi dejansko spoštovali. KIJEV. — Jugoslovanski predsednik Tito je bil te dni na neuradnem obisku v Sovjetski zvezi, kjer je imel razgovore z glavnim tajnikom sovjetske KP Brežnjevom ter drugimi vodilnimi predstavniki partije in vlade. V prvi vrsti je pri teh razgovorih šlo za problematiko Bližnjega vzhoda, prav tako pa so obravnavali tudi dvostranske jugoslovansko-sovjetske odnose, o katerih je bilo poudarjeno, da se uspešno razvijajo. ASUNCION. — Najhujši še živeči naci; stični vojni zločinec dr. Josef Mengele živi v paragvajski planinski vasi Kabalero, v pokrajini Amambaj blizu brazilske meje, kakor izhaja iz naznovejših podatkov. Nekdanji SS-Hauptsturmfuhrcr je med leti 1943 in 1945 v ^tovarni smrti", kakor so imenovali zloglasno koncentracijsko taborišče Oswiencim (Auschwitz) z lažnimi medicinskimi poskusi do smrti mučil več tisoč ljudi, poleg tega pa ie kot rabelj sodeloval pri množičnem pobijanju taboriščnikov, zlasti Zidov. Vse do leta 1951 je po lastni izjavi skrivaj živel na Bavarskem, od koder je zbežal v Argentino, od tam v Brazilijo in se končno naselil v težko dostopnih kra-jih Paragvaja. Čeprav je zahodnonemška vlada ponudila zanj 10 milijonov mark, paragvajska vlada generala Stroessnerja vojnega zločinca Mengeleja noče izročiti nemškim oblastem, ki so ga hotele postaviti pred sodišče. TEHERAN. — V Teharanu se je sestala mednarodna konferenca Rdečega križa, na kateri so se zbrali predstavniki 64 držav in 97 narodnih organizacij Rdečega križa. Na plenarnem zasedanju so v prisotnosti vseh delegatov odlikovali z mednarodnim odlikovanjem Rdečega križa „Henry Dunant" dosmrtnega častnega predsednika jugoslovanskega Rdečega križa dr. Pavla Gregoriča. Odlikovanje je prejel za življenjsko delo v boju za humanizem in človeške pravice. To najvišje priznanje podeljuje mednarodna organizacija Rdečega križa svojini najzaslužnejšim članom. WASHINGTON. — Ameriški kongres je zadal predsedniku Nixonu občuten poraz, ker je ukinil njegov veto in omejil predsednikova pooblastila za angažiranje ameriških čet pri vojaških operacijah v tujini. Odločitev kongresa pomeni, da je ameriškemu predsedniku prvič v zgodovini prepovedano vodenje dolgih vojaških operacij, kot je bila vietnamska vojna, če kongres ni sprejel formalne vojne napovedi. Tozadevni zakon je bil v kongresu sprejet že prej, vendar je Nixon vložil veto, ki pa je zdaj zgubil veljavnost, ko je zakon pri ponovnem glasovanju dobil dvotretjinsko večino v obeh domovih kongresa. Ugled predsednika Nixona pa je tudi sicer močno omajan ter se množijo glasovi, ki zahtevajo celo njegov odstop. TRST. — Tržaški občinski svet je prejšnji teden z večino glasov (proti so glasovali le ^ neofašistični odborniki) odobril sklep o spremembi staleža slovenskih prevajalcev na občini, in sicer v tem smislu, da se dosedanje število stalno nameščenih prevajalcev zviša od enega na tri. V razpravi je neofašistični svetovalec dejal (kako so njegove besede podobne izjavam koroških nacionalistov!), da slovenski prevajalci niso potrebni, ker je Slovencev vedno manj in da tako razumejo italijanščino. NEW YORK. — Skupina 16 držav je predložila v OZN osnutek resolucije, v katerem pozivajo jedrske sile, naj prenehajo poskuse, predvsem pa naj takoj opuste poskuse v ozračju. Hkrati izražajo obžalovanje, ker podpisniki moskovskega sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov v ozračju in pod vodo doslej še niso prešli k pogovorom o popolni prepovedi jedrskih poskusov, torej tudi tistih pod zemljo. Skupina 26 neuvrščenih držav pa je predložila resolucijo, v kateri pozivajo vse države, ki tega doslej še niso napravile, naj ratificirajo ženevski sporazum iz leta 1925 o prepovedi uporabljanja bojnih strupov. Razstava slovenskega slikarstva v koroški Dežeini gaieriji v Ceiovcu V navzočnost visokih predstavnikov Koroške tn Siovenije oz. Ljub-ijane {e bila prejšnji leden v Deielni gaieriji v Cetovcu !večano odprta razstava ..Siovensko siikarsfvo od baroka do impresionizma", ki v reprezentativnem izboru predstavijo bogato zbirko Narodne gaierije v Ljubijani. Razstava ostane odprta do 9. decembra ter po svoj) enkrat-nosti zasiuži, da bi se ob nje) čim večje šieviio prebivaicev Ceiovca in Koroške seznaniio z bogastvom siovenskega siikarstva. O pomenu razstave za spoznavanje umetniške dejavnosti sosednjega naroda in s tem za medsebojno razumevanje med narodi sta pri otvoritvi spregovorita deieini giavar Hans Sima ter ravnateijica Marodne gaierije v Ljubijani dr. Anica Cevc, ki je poskrbeia tudi za izbor razstavijenih umetnin. Šestdeset umetnin te .galerije v maiem", kakor je ceiovško razstavo imenovala ravnateljica dr. Cevc, je povzetek razvoja siikarstva v Sio-veniji od začetka 18. stoletja do prvih desetietij našega stoietja ter posreduje pregied dosežkov v zaporedju stiiov od baroka do impresionizma. Za to sumarno predstavitev umetnosti dveh stoietij so biia namenoma izbrana te dela najpomembnejših umetnikov. Barok predstavtjajo deta petih umetnikov. Najstarejši med njimi je v Radovijici rojeni Frančišek Karei REMB, ki spada med tiste mojstre, ki jih uvrščamo v piejado slikarjev siovenskega rodu, vendar se ni od-iočujoče uvrstii v stikarski razvoj Siovenije, ker je rodno dežeio pre-kmaiu zapusti). Zato pa je daijna torenska dežeia darovala Sioveniji Janeza Vaientina METZiNGERJA, enega giavnih mojstrov baroka. Mtajšemu rodu stikarjev, ki jih je po šoianju v itaiiji pritegnita Ljubijana, pripada Fortunat BERGANT, ki je med siovenskimi baročnimi siikarji najkvalitetnejši, iz sončne Vipavske doline je zvabita Ljubijana Antona CEBEJA, medtem ko je od baročnih siikarjev na Štajerskem predstavijen Jožef Anton LERCHiNGER iz Rogatca, poieg Jeiovška in Remba najpomembnejši siovenski treskant. Zakonom kiasicizma se je podredij) siikar Franc KAVČiC, ki je bii kot profesor in rektor akamedije ie-pih umetnosti na Dunaju tudi kot pedagog eden od utemeljiteijev tega sfiia. Drugi najpomembnejši siikar prve polovice 19. stoietja je prav tako goriški rojak Jožef TO-MiNC, ki je za siikarstvo romantike in kiasicizma to, kar je bii Fortunat Bergant za 18. stoietje. Romantična razpoioženjskost srednjeevropskega bidermajerja je predvsem pritego-vaia Matevža LANGUSA, ki je na-siikai mnoge znane osebnosti, po drugi strani pa so ceio pesniki peti v njegovo čast. Pravi kuiturno zgodovinski album predstavijo zbirka portretov Mihaeia STROJA, ki je prav tako portretirat vrsto ugiednih in veijavnih osebnosti. V zadnjih delih pa je Stroj z realistično izpovedjo že napovedovat novi čas. Romantično krajinarstvo zastopata na razstavi Ljubijančana Anton KARiNGER in naš koroški rojak Marko PERNHART. Zapustita sta bogato umetniiško zapuščino v oij-nih siikah, risbah in akvareiih ter skicirkah. Njune stike so danes že dokumenti in v časovni odmaknje- nosti, iz katere ju ocenjujemo, sta postata tudi kronista pokrajin, kakršnih ne moremo več najti. Močno preusmeritev je siovensko iiikarstvo doživeto z umetniki, med katere sodita predvsem tudi Janez in Jurij ŠUBtC, ki sta veji na debiu umetniške družine, ki je še dandanes živa. Prve siikarske nauke jima je dajat oče v stikarski in podobarski delavnici v Poijanah nad Škofjo Loko; šolanje sta nadaijevata pri Janžu Woifu v Ljubijanii, nato pa sta krenila vsak po svoji umetniški poti. Poslanstvo Antona AŽBETA je bi-io predvsem v pedagoškem deiu in v siikarskem programu, ki ga je uveijavijat v svoji šoti, ki jo je ieta 1891 na pobudo Jakopiča in Vesela ustanovit v Munchenu in so se v njej stekati miadi slikarski taienti iz vsega sveta. Ažbetovim naukom je med siovenskimi slikarji najzvesteje prisluhnit Ferdo VESEL, ki je rad sii-kai foikiorne motive, vendar ne v realistični maniri, kakršno izpovedujeta v zgodnjih delih Matija Jama in ivan Grohar. Ažbetova učen- Zfa/ro so si podobni/ Tržaški občinski svet je prejšnji teden izgiasovai sktep o povečanju števila siovenskih prevajaicev na občini. Na podiagi tega skiepa se bo števiio staino nameščenih prevajaicev pove-čaio od enega na tri. Proti temu skiepu so giasovai) samo neofašistični svetovaici, katerih govornik je dejai, da siovenski prevajaici niso potrebni, ker je Siovencev vedno man) in da tako razumejo itaiijanščino. Nasprotno pa je komunistični svetovaiec nagiasti, da gre za uveijavijanje demokratičnih pravic manjšine in utrjevanje mirnega sožitja, kar zahteva večjo zavzetost občinske uprave. Zato se je zavzet za nadaijnjo izpopoinitev prevajaiskega urada ter menii, da bi moraia občinska uprava poskrbeti z namestitev siovenskega osebja tudi v periferičnih uradih, in tudi predstavnik občine je priznat, da s tem ukrepom še ni zadoščeno vsem zahtevam in potrebam siovenskega deia občanov. Aii niso besede neofašističnega občinskega mandatarja v Trstu na ias podobne izjavam, ki jih siišimo na Koroškem! Raziika je pravzaprav maienkostna: v Trstu se s protisiovenskimi nastopi .odiikujejo" ijudje, ki se odkrito priznavajo k neofašizmu — na Koroškem pa se povsem enako udejstvujejo krogi, ki si iastijo monopoi v .domovinski zvestobi". ka je bita fudi ivana KOBiLCA, ki je poieg od sonca presijanih podob z idiličnimi figuralnimi poživitvami ustvarita še vrsto odtičnih žanrskih siik 'in galerijo portretov. Samotarsko osamijen med sodobniki je ostat Jožef PETKOVŠEK, po Takšna je „svoboda" v tako imenovani „svobodni" Koroški ^ Ao se je predsed?M& deže/nega so/s%eg4 svetd Ježe/m pos/dnec /ose/ GrrtffMŽtrMHHfr pred mesec: d%- /eč .spozaM", d% je s&Kpdj z operne s/oveHS^:wd ^:dtMr-MŠmd orgdM:zdc:jdmd opozori/ n<3 ^or/stMost zndnjd jezikov :'w s rem v zvez: možwosf pr/jdve otro^ ^ dvo- jez:čwemK pod^::, je /d/ :'zpos:dv/jew žd/j:v:m /zpddom :n nevdrw:?M grožnjam Mdc:oMd/:sr:ČM:/? drogov v deže/i. /zrdz:, so se j:7? pos/dž:/: v m /efd^:7: prod MjemM, so res vredm avtorjev pdm//efov. ^ Ao je /?ote/ /:e/jdš^: s/:^dr P:ccot:w: n