r 1% useim: ŽIVAHNA GRADBENA DEJAVNOST V KRANJU V Kranju — dve »Evropi« str. 3 OB ZAKLJUČKU TURISTIČNIH PRIREDITEV NA BLEDU Bogata kulturna žetev — str. f> MOTORIZACIJA NA POHODU — str. 7 IZ PERSPEKTIVNEGA PLANA ObLO GORENJA VAS V Gorenji vasi — kmetijstvo v pspredju — str. 3 TUDI KROMPIRJA LETOS NE BO MANJKALO Prvi pridelek za potrošnike izven okraja GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH L j U D I ZA GORENJSKO Arondacija kmetijskega posestva Cerklje *-ETO XI., ŠT. 68 — CENA DIN 10 — KRANJ, 5. SEPTEMBRA 1958 A v sna ovira Spričo zakona in uredbe o pristojnosti občinskih in °kra}nih ljudskih odborov ter njihovih organov, ki dajeta predvsem občinskim ljudskim odborom *n njihovim organom precejšnje nove pristojnosti na področju gospodarstva, šolstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, so se znašli nekateri ljudski odbori v dokaj nezavidne m položaju. Vseh poslov, ki so )im z zakonom in uredbo dani, Preprosto ne morejo v redu in Pravočasno reševati. Osnovni VZrok za ta pojav je — pomanj-k<*nje kadra. Zaradi takega stanja mora °kra)ni ljudski odbor še vedno opravljati določene funkcije, kar tere so z zakonom pooblaščeni opravljati občinski ljudski odbori, Ni dvoma, da je del krivde za tako stanje treba videti tudi v Prizadevanjih nekaterih okrajnih Uslužbencev, da ne bi odšli iz centra za podeželje. Uslužbencev * »strežno kvalifikacijo primanjkuje namreč predvsem v manjših občinah. Tako nekatere občine v kranjskem okraju nimajo niti, ene-8" uslužbenca z visokošolsko izobrazbo. Kljub mnogim razpisom s° ta mesta še vedno prazna. Mnogo poslov na občinah pa opravljajo honorarni uslužbenci. fr« občinskem ljudskem odboru v Železnikih n. pr. nimajo niti šefa uPrave za dohodke, niti gradbe-"c:n čudnem položaju: odločimo se kvečjemu lahko za gradnjo nove klavnice, ki bi veljala dvakrat toliko kot preureditev stare z odkupom vred, ali pa ostanemo p* starem! ~c KRANJ, 5. SEPTEMBRA 1958 dat* Gorenjske 3 Od enega na dvajset AVTOMATSKI »JIGGER« NOV PROIZVOD »KOVINARJA-« IZ KRANJA — TEKSTILNI STROJI MLADEGA KRANJSKEGA PODJETJA IZ LETA V LETO KVALITETNEJŠI Is perspektivnih planov naših občin Vest, ki je pred kratkim prišla iz Leskovea, še ni pozabljena. O uspehu, ki ga je na tamkajšnjem sejmu tekstila in tekstilnih strojev dosegel kolektiv "Kov:narja« iz Kranja, ni bilo slišati govoric le v Kranju, temveč še več med vsemi tekstilnimi strokovnjaki v naši državi in tudi v inozemstvu. Toda komaj je minil dober mesec, je kolektiv »Kovinarja« spet dosegel pomembno delovno zmago. V nedeljo je stekel nov tekstilni stroj — avtomatski »Jigger«. Najprej nekaj besed o samem stroju. »Jigger« je stroj, ki ga v tekstilni industriji potrebujejo ^ barvanje tkanin .Tkanina se Previja z valja na valj in gre Pri tem skozi kad za barvo, dok-*er ni enakomerno obarvana. Pri tem pa mora biti stroj pod stalnim nadzorstvom, da se tka-n^a z valja ne bi povsem od-vila. Takšen je »Jigger«. Kakšen pa naj bi bil potem avtomatski »Jigger«? To nam pove že beseda sama. Skoraj vse delo, ki ga je prej opravljal delavec, novi stroj naredi avtomatično. Odslej bo lahko en sam delavec upravljal 20 strojev, medtem ko je prej lahko le enega. Nov proizvod so v »Kovinarju« začeli delata po konstrukcijah domačih strokovnjakov že maja letos, v zadnjih štirinajstih dnevih pa so ga sestavili. Uspeh ni izostal. Avtomatske »Jiggerje« smo morali doslej uvažati, odslej pa jih bo proizvajal Kovinar in bo s tem prihranil dragocene devize našim tekstilnim podjetjem. Za avtomatske »Jiggerje«, ki jih bo proizvajal Kovinar, se že dlje časa zanima precej naših tekstilnih podjetij. FaBo Marmor v novih predelovalnih obratih - Arondacija zemljišča za Kmetijsko posestvo v Poljanah - Proizvodna storitev v družbeni obrti se bo povečala za 35 odstotkov e enkrat bodo preizkusili, če je vse tako kot mora biti, potem Pa bo avtomatski »Jigger« odšel na pot do Zagreba, kjer bo razbijen na Zagrebškem velesejmu. Ko se bodo vrata sejma za-pp'». bo stroj nadaljeval pot do Bihaća, ker ga je tamkajšnje podjetje »Kombitcks« že odkupilo V zadnjih letih je bil v gospodarstvu gorn j evaške občine dosežen pomemben napredek. Hkrati pa se je pojavila vrsta perečih problemov, ki jih bodo morali Gorenj evaščani rešiti v naslednjih letih. Kako jih bodo rešili, se najbolje vidi iz perspektivnega plana občine, ki so ga pravkar izdelali in čaka sedaj na razpravo in sprejem v ljudskem odboru. V ospredje so v perspektivnem planu postavili kmetijstvo. Tako je tudd prav, saj je kmetijstvo najrazvitejša gospodarska panoga v občini, a doslej še zdaleč ni dajalo tistih dohodkov, ki bi jih lahko. Kljub pretežno kmetijskemu značaju občine so v Gorenji vasi tudi dobri naravni pogoji za razvoj industrije. Tudi temu problemu posveča perspektivni plan precej pozornosti. Tretja naloga, ki jo obravnava perspektivni plan, pa je razvoj trgovine, obrti, gostinstva in turizma v občini. ŽIVINOREJA IN SADJARSTVO Vrednost proizvodnje vseh gospodarskih oragnizacij v gorenj e-vaški občini se bo do 1961. leta občutno povečala. Medtem ko je znesla 1956. leta nekaj nad 526 milijonov dinarjev, bo konec 1961. leta znašala več kot 666 milijonov dinarjev. Od te vsote bo odpadlo na kmetijstvo 75 % celotnega zneska ali nekaj več kot 477 milijonov dinarjev. Na katerem področju se bodo morali Gorenj evaščani temeljito lotiti dela, je torej jasno. Največji napredek bodo dosegli v živinoreji. Ze doslej so v dolini redili precej klavne živine, predvsem na račun krav molznic. Perspektivni plan pa predvideva, da se bo število klavne živine v občini še povečalo, tako da bodo od 1961. leta dalje lahko izvozili na trg vsako leto 500 ton pitane mlade goveje živine in 250 ton prašičev. Čeprav se bo zaradi povečanja števila klavne živine število krav molznic zmanjšalo, predvidevajo, da bo zaradi povečanja molznosti mleka dovolj, tako za prehrano prebivalstva kakor tudi za pitanje živine in predelavo. V ta namen bodo v občini uredili še 10 posnemalnih postaj. Doslej je posnemalna postaja urejena šele v Javorju. K napredku živinoreje in kmetijstva sploh bo predvsem lahko pripomoglo Kmetijsko posestvo v Poljanah. Vendar bo posestvo lahko začelo s smisel-nejšim gospodarjenjem šele po arondaciji zemljišč. Doslej so obdelovalne površine kmetijskega posestva zelo razmetane in je zato obdelovanje zelo močno otežano. Arondacija zemljišč je zato ena prvih nalog, ki jo predvideva perspektivni plan. Perspektive za razvoj poljedelstva v Gorenji vasi so skromnejše. Plan predvideva predvsem, da se bo povečala pridelava kvalitetnih krmskih rastlin, po čemer je Poljanska dolina znana še izpred vojne. Ugodnejše pogoje pa ima Gorenja vas za razvoj sadjarstva. Doslej je bilo sadjarstvo v dolini precej zanemarjeno. Z obnovo sadovnjakov, za kar predvideva perspektivni plan 20 milijonov investicij, in z novimi nasadi pa sadjarstvo lahko postane pomemben vir dohodkov. Perspektivni plan predvideva, da se bo dohodek v sadjarstvu .povečal od sedanjih 7,5 milijona dinarjev na 18,5 milijona dinarjev leta 1961. Veliki nasadi ja-godičja — za gojitev tega sadja ima Poljanska dolina odlične klimatske pogoje — bodo vir precejšnjih dohodkov. Petletni plan pomeni torej za gorenjevaško občino precejšnjo prelomnico v kmetijstvu. Načrti bodo seveda uresničend le s pomočjo vseh vaščanov, predvsem kmetijskih zadrug in njihovih strokovnjakov. Prvi pogoj za izpolnitev plana pa je boljše sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in zadružniki. Brez tega si sistematičnega razvoja kmetijstva ne moremo zamisliti. »MARMOR« V TEŽAVAH Industrijsko podjetje Marmor v Hotavljah ima še vedno kopico težav.. Na eni strani jim primanjkuje investicijskih sredstev, da bi lahko hitreje napredovali, na drugi strani pa imajo težave tudi v proizvodnji, saj že dalj časa iščejo boljše marmornate gmote. Perspektivni plan predvideva, da bo predvsem potrebno odkriti precej novega zemljišča, da bodo prišli do boljših marmornatih gmot. Hkrati pa bodo morali bolje izkoristiti obstoječi marmor, izboljšati kvaliteto blokov in povečati delovno storilnost. Obenem pa bo potrebno izpopolniti mehanizacijo in zgraditi predeJovalni obrat, v katerem bo predelovali predvsem marmornate bloke slabše kvalitete in odpadni material. Marmor v Hotavljah nedvomno predstavlja osnovo za industrializacijo doline. Ker je te vrste gradbeni material na svetovnem trgu močno iskan, ima podjetje tudi vse pogoje, da se razvije. Doslej je šel razvoj precej vijugavo in to predvsem zaradi ne-na črtnega vodstva. Ob vseh ukrepih, ki jih predvideva perspektivni plan, bi bilo zategadelj nemara dobro predvideti tudi, kadrovsko rešitev. 60 MILIJONOV ZA OBRT Obrt bi se v gorenj evaški občini lahko še bolj razvila, kot se je doslej. Ferspektvni plan predvideva za njen razvoj okoli 60 milijonov dinarjev. Ta sredstva je plan predvsem namenil za ureditev obrtnega podjetja »Mizar« v Poljanah in orodnega ko-vaštva v Sovodnju. Nadalje je predvideno, da se 'bo v tem obdobju precej razširilo tudi dosedanje gradbeno podjetje »Remont« iz Gorenje vasi, ki se mu bo priključil zidarski odsek KZ iz Trebije. Nekoliko manj konkreten je plan, ko razglablja o razvoju preskrbovalne mreže v dolini. Tu bi bil lahko konkretnejši, saj je danes osnovna skrb ljudskih odborov predvsem izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Doslej je preskrba v dolini na dosti šibkih nogah. Plan sicer predvideva, da bo treba v prihodnje urediti novo pekarno, mlekarno in mesarijo, toda nič ne pove, kdaj, niti kje. Tudi o turizmu v Poljanski dolini bi kazalo povedati več, kot je ; planu povedano. Poljane in Gorenja vas sta bili že pred vojno znani letovišči. Večji razmah turizma ovirajo danes predvsem slaba cesta dn pomanjkanje gostišč v dolini. Asfaltiranje ceste in izgradnja večjega gostišča, bi morala zategadelj dobiti v planu prioriteto. Še o preddvorskem jezeru PRONICANJE VODE V ZEMLJO USTAVLJENO — V NEKAJ DNEH BO DOLINA POD VODO — V NAČRTU JE ČIŠČENJE DNA IN UREJANJA OBALE — JEZERO BO VERJETNO IZROČENO SVOJEMU NAMENU 1. MAJA PRIH. LETO V KRANJU - DVE „EVROPI" ftLOKl PRI VODOVODNEM STOLPU VSELJIVI — NOVA KINEMATOGRAFSKA DVORANA NA ZULARIJI — STEKLENO PROČELJE SINDIKALNEGA DOMA — PRIZIDEK DIJAŠKEGA DOMA V PRECEPU So Gradnje kakršnihkoli objektov že od nekdaj vzbujale pri Judeh veliko zanimanje. To za-^anjo je še posebno živahno, dar gre ^ objekte družbene- ga standarda ali za preureditve, ' utegnejo vplivati na mikav-JjpSt podobe domačega okoliša. ;j Ugotovitev je tudi povod za * zapisek, kjer bomo skušali v f^Pih obrisih posredovati ne-v;'u"re drobce dz perspektivnega ačrta gradenj v Kranju. ^Pričo .stanovanjske stiske, ki Kranjč;uiom ravno ne prizanaša. n.e Rl> napak, če se najprej lo-'m° stanovanjske izgradnje. — , °d največje tovrstne objekt • Sr 12 objektov, med njimi tu-7 ^stanovanjski blok. Trije od ^n blokov so že sprejeli pod ^treho stanovalce, štirje bloki ,;|<> v ,rl|ivi prihodnji teden, p°t blokov pa bodo zgradili do ^r°d:ne prihodnjega leta. Vsi ;,sl,'ti objekti 1xk1o Imeli 192 stanovanj. zanimiva utegne biti tudi Radnja velikega naselja enosta-' . ' "lisKih vrstnih hiš tovarn-1 -kanina« na Smidovem trav-n'ku v Stražišču. Vseh hiš je *I doslej iso jih izročili svojemu namenu 25, medtem ko bo-° Ostale hiše vsi-ljive konec 1 'Ptemhra. Med posebno velike objekte sodi tudi gradnja dveh 4 in 5 poletažnih blokov na Blejski cesti. Ker gre šele za začetna dela, naj to zadošča. Ker smo v središču Kranja, še besedo, dve, o gradnjah na tukajšnji lokaciji. — Na Žulariji bo zrasel 4-nadstropni sodobni hotel. Gradnja tega objekta ni več daleč, kajti glavni projekt je že izgotovljen. Investitor je hotel »Evropa«. V novem hotelu bo 100 ležišč, medtem ko bodo v spodnjem delu stavbe našli prostore kavarna in restavracija, potovalna agencija »Triglav«, trgovina »Dom«, frizerski salon in drugi, za turizem nepogrešljivi trgovski lokali. Poleg tega glavnega poslopja bodo zgradili še stavbo z garažami in stanovanjskimi prostori za uslužbence ter stavbo z na jsodobnejšo kinematografsko dvorano s 550 sedeži in širokim platnom. Trdkoi pritličnih, ne preveč mikavnih .stavb (»Beksel«, Mestna pekarna), ki .se zajeda med Golniško in Blejsko cesto, je obsojen na porušenje. V prvo etapo odstranjevanja teh objektov .sodi predvsem »Beksel«, medtem ko bo poslopje, kjer je Mestna pekarna, porušeno, brž ko bo Kranj dobil novo pekarno. Tudi uresničenje tega projekta ni več daleč. Tudi Sindikalni dom v Parku Svobode bo docela spremenil svojo podobo. S tem, da je v prizidku poslopja dobila svoje prostore avtobusna postaja, je prvotni načrt Sindikalnega doma precej spremenjen. V domu bodo dobila svoje prostore predvsem tiste sekcije DPD »Svoboda« Kranj, ki doslej niso imele primernih prostorov. Mimo notranje prireditve bo doživela predvsem prednja stran doma precejšnjo spremembo. Fasada bo namreč od vrha do tal steklena. Gradbena dela so v polnem teku. Do zime bo urejen gornji trakt, do prihodnje jeseni pa bosta celotna gradnja in pre-urejevanja končana. Preurejevanju I. gimnazije pred Parkom Svobode, ki je z vstavitvijo novih oken močno spremenila svoje lice, bo sledilo še porušenje ograje pred poslopjem in postavitev balkonskega vhoda. Vsekakor pa bo okolica Okrajnega ljudskega odbora z naštetimi gradnjami in adaptacijami docela spremenila svojo podobo. Dijaški dom na Zlatem polju bodo razširili. Spričo neznosnega pomanjkanja prostorov, bodo na vzhodni strani zgradili 4-nadstropni prizidek, kjer bo dobilo prostor 120 gojencev. Prizidek bo veljal 70 milijonov dinarjev. Glavni projekt je že izgotovljen. Nekako pred dvema mesecema pa so nastopile težave. Gre namreč za porušenje barak na prostoru, kjer predvidevajo novogradnjo. Ker dve od šestih strank, ki prebivajo v teh barakah, še O umetnem jezeru v Preddvoru smo že nekajkrat poročali. Tokratni zapisek pa naj zajezi neosnovane govorice, češ da se je dobronamerna zamisel o tukajšnjem jezeru izjalovila. Določneje povedano: gradbeni odbor ni računal s strukturo jezerskega dna z mnogimi razpokami, skozi katere pronica voda nimata zagotovljenih stanovanj, z gradnjo ne morejo začeti. Do-kdaj bodo z gradnjo še čakali, vam ne bi vedel povedati. Upajmo, da investitorju zavoljo zavlačevanja ne bodo odobrena finančna sredstva za nekaj let »zamrznila«! Kaj pa težko pričakovani in tolikanj opevani Zdravstveni dom na Zlatem polju? Kar brez skrbi. Gradnja se z naglimi koraki približuje koncu. Dom bo prihodnje leto avgusta izročen namenu. V njem bodo dobili prostor vsi zdravstveni oddelki, razen otroškega dispanzerja, ki bo ostal v starem poslopju. Poseben prostor s posteljami bo dobil tudi oddelek za ušesa, nos in grlo, ki je doslej domova 1 v poslopju na Stari cesti. V zdravstveno enoto na Zlatem polju bo vključena tudi reševalna postaja z garažami. Dosedanji prostori na Koroški cesti bodo opuščeni. Tudi urejevanje naselja in parkov na Zlatem polju ter asfaltiranje cestišč med bloki sodi med objekte, ki jih ne kaže podcenjevati. Deta naglo napredujejo. In še o gradnji novih šol. — Osemletka v Stražišču bo prihodnje leto pod streho, medtem ko razprave o gradnji šole na Planini niso obrodile nič določenega. Vsekakor pa sodi ta projekt med tiste, ki bodo uresničend v bližnji prihodnosti. Ob zaključku še dvoje vprašanj, ki jim tudi mi trenutno ne vemo odgovora. - Kako dolgo se bodo Kranjčani še gugali na viseči brvi nad Kokro? Brv je bila zgrajena 1947. leta, in to za 4 leta... In končno, kdaj bodo urejeni pločniki v starem delu mesta? S. Š. v zemljo. Ker pa je to pronicanje večje od vodnega dotoka, pač voda ne bo mogla zapolniti kotline. Da bi se prepričali, koliko resnice je v teh govoricah, smo vprašali gradbeni odbor, ki nadzoruje delo na jezeru. Zvedeli smo naslednje: V začetku je voda zares pronicala v zemljo, kar je pri gradnjah umetnih jezer povsem normalen pojav. Pozneje so se manjše razpoke zamašile same, medtem ko je v dnu ostala le večja razpoka, ki pa bistveno ne bo vplivala na vodostaj. Strokovna komisija, ki je proučila dno jezera, meni da bo ta razpoka celo ugodno vplivala na temp eraturo vode. Skozi njo se bodo namreč odtekale spodnje hladne vode. — Torej so bile alarmantne govorice o preddvorskem jezeru povsem neosnovane. Ob tej priložnosti smo izvedeli, da bodo letos in prihodnjo pomlad opravljena še nekatera druga dela. Predvsem bodo z dna jezera odstranili humus in uredili obalo. Pripravili pa se bodo tudi na kopalno sezono. V ta namen bodo zgradili kopališče s kabinami, buffet in športno igrišče. Kaže, da prihodnje leto — verjetno 1. maja — ne bo več zadržkov, da ne bi mogli izročiti jezera svojemu namenu. S tem bo ugodeno predvsem ljubiteljem kopanja, saj bo temperatura vode v jezeru precej višja od temperature Kokre. S. Š. (Nadaljevanje s 1. strani) večji travniški kompleks 20 ha je v Zalogu, 7 ha v Češnjevku in 4 ha na Bregu. Na ta način bo imelo posestvo samo 5 obdelovalnih enot, namesto prejšnjih 126 s skupno površino 140 ha. Arondacijski postopek smo začeli lani decembra. V prvih dneh smo naleteli na povsem razumljiv odpor kmetov. Toda z vztrajnim delom in stalnimi neposrednimi stiki s prizadetimi so se končno izluščile od danih možnosti najboljše rešitve. Od 110 arondirancev jih je 101 popolnoma sporazumnih in so podpisali predložene rešitve, za en primer čakamo izjave od lastnika iz Amerike, štirje so se s predlogom sicer popolnoma strinjali in sami sodelovali pri rešitvi, a podpis odklonili. Tako je ostalo samo 3 % tako imenovanih »težjih primerov«. Vse zamenjane parcele je že odmeril geometer in jih zakoličil. Zemljišča, ki so jih kmetje prodali, smo že v celoti plačali, tako da je storjeno vse potrebno za nemoten prehod lastnikov in lastništva z arondiranih na dodeljena zemljišča. ing. Janez Perovšek Pred ustanovitvijo vodovodne skupnosti na Gorenjskem V septembru bo ustanovni občni zbor Vodovodne skupnosti za Gorenjsko. Iniciativni odbor, ki je bil izvoljen pretekli teden, že pripravlja pravila skupnosti in seznam članov. Naloga vodovodne skupnosti bo predvsem nadaljevati z deli, ki so bila prekinjena po ukinitvi vodnega sklada LRS. S sredstvi, ki jih bodo zbrali s članarino za drugo polletje 1958, bodo začeli urejati hudourniške struge v zgornjesavski dolini, nadalje hudournik Komatevro v dolini Kokre, Tržiško Bistrico, Rakulek pri Žireh in Soro v Skofji Loki. Razen pri urejanju hudourniških strug, bo vodovodna skupnost sodelovala tudi pri raznih melioracijskih delih in skrbela za preskrbo s pitno vodo vseh krajev na Gorenjskem. Velik problem, ki ga bo morala prav tako rešiti skupnost, pa so odpadne vode. Zaradi vse večjega razvoja industrije, so naše vode vedno bolj umazane, kar kvari turistični videz pokrajini, hkrati pa uničuje ribji zarod. Posebna skrb skupnosti bo zategadelj veljala urejanju čistilnih naprav v vseh industrijskih podjetjih, ki uporabljajo večje količine vode za industrijske namene. -ik 14 051 14NX 4 Glas Gorenjsko KRANJ, 5. SEPTEMBRA 1958 ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 01. Kranja ob cesti proti Šenčurju. Poizve se v oglasnem oddelku. 1536 Prodam klavirsko harmoniko 80 basov 2 registra znamke He-rold po ugodni ceni. Tavčar Kari. Kranj, Tomšičeva 19. 1537 Vajenca ali vajenko za brivsko stroko sprejmem takoj. Fojkar Privatnikom ne objavljamo Janez, Kranj. Jahačev prelaz 1. malih oglasov pred vplačilom. 153o Cena malih oglasov je: prekHc K 2 otrokoma iščem upokojen-20, izgubljeno 10, ostalo 12 din ko ali starejšo osebo. Kump Sa-od besede. Naročniki imajo 20 ša, Kranj, C. Kokrškega odre-odstotkov popusta. da 3. 1537 Telefonska številka naročni- Podpisana Taler Zalka prekli-škega in oglasnega oddelka je: cujeaa izrečene besede o Pruš-Kranj 475. nuk Leopoldu, da bi bil med bol- Prodam dobro ohranjen ge- n .skim dopustom gradil hišo. pelj. Naslov v ogl. odd. 1466 1540 Sadike jagod vsako količino, enoletne vrste »Madam Muto« prodamo zadrugam, posestvom in privatnikom. Cena nizka. — Naročila pošljite na Kmetijsko ¥7 . zadrugo Naklo. 1511 Vpisovanje gojencev v Drzav- Prodam ročno dvigalo (vinto) "° 91fbfn" snol° na Jesenicah nosilnost 15.000 kg. Naslov v *° v dneh 8 9 10 m 11 -p-oglasnem oddelku. 1521 eRmbra od & d° £ m od 16 do Prodam 1,25 kub. m desk. - 18- ure- sprejemni izpiti pa bodo Kocjanova 14, (Kalvarija) Kranj. Preteklo nedelj lem polju pod Tri »PRINC IGRALCEV«. Pred- veliko število. ljubitelj stave ob delavnikih ob 18. in rned njimi tudi tovariši Marjan uspehu bohinjskim planincem 20.30 uri, v nedeljo ob 14., Brecelj, Boris Ziherl, dr.. Miha upravičeno čestitali. Izražena so 16., 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA, 5. septembra ->b 20. uri amer. barv. film »NAPADALCI«. 6. septembra ob 20. uri ital. filmi »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«. 7. septembra ob 14. in 18. uri ameriški barvni film »NAPADALCI« ter ob 16. in 20. uri ital. film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«. Od 5. do 7. septembra dvojni spored. LJUBNO, 5. septembra ameriški film »ABOT IN COSTELO V TUJSKI LEGIJI«. 6. septembra amer. film »ABOT IN COSTELO V TUJSKI LEGIJI« in amer. barv. film »HOUDI-NI«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA«, ŠKOFJA LOKA: od 5. do 7. septembra amer. barvni film »ZVEZDA JE ROJENA«. »KRVAVC«, CERKLJE: 13. In DVE IZ ŽELEZNIKOV Turistično in olepševalno dru- bila številna mnenja o pomenu tega doma za razvoj zimsko- športaega turizma v tem prede- <*tvo v Železnikih je sicer dokaj lu, nekateri pa so razglabljali de'avno, vendar je v Železnikih celo o ustanovitvi zimskega in bližnji okolici še vseeno pre- športnega centra na Velem polju z raznimi napravami,, kot so skakalnica, proge za alpske discipline in seveda žičnica, ker je zima v tem predelu zaradi odličnega snega in lege zelo ugodna. Prijetno razpoloženi zaradi lepega vremena in veseli nad novo pridobtvijo, so se številni planinci vračah v dolino. J. Hiša v Kranju dvostanovanj-ska je naprodaj. Vi v skupnosti, večje stanovanje je vselji-vo. Reflektanti pišite na »Glas Gorenjske« pod »Izredna pril-"-ka«. 1523 Prodam otroški voziček. Alič, Breg 39, Kranj. 1524 Prodam lepo novo preprogo 3 krat 2 m. Cena 15.000 din. — Naslov v oglasnem odd. 1525 Prodam kozo. Strahinj 25, Naklo. 1526 11. septembra od 16. do 18. ure. 1522 Stari gojenci morajo predložiti ob vpisu zadnje spričevalo glasbene šole, novi pa zadnje spričevalo matične šole (osemletka, gimnazija, strokovna šola). Ravnateljstvo RAZPIS Industrijska gumarska šola v Kranju razpisuje delovno mesto za TAJNICO ŠOLE TEDEN GORENJSKIH STRELCEV od 14. do 21. septembra Na nedavni seji Okrajnega strelskega odbora Kranj so odborniki govorili o kadrovskem vprašanju OSO, o strelskem 14. septembra amer. film »NA Potočnik, Fedor Košir, na otvo- tednu in o letošnjih subvenci-RAZPOTJU«. V soboto ob 20. ritvi novega Vodnikovega doma. jah. Razen tega pa so volili tudi uri. V nedeljo ob 16. in 20. Brez pretiravanja — graditelji novega predsednika in tajnika U1*i- doma Planinsko društvo Srednja OSO. Odslej bo predsednik OSO a ■ >i * imjiiub iiw wiai—_n vas v Bohinju — so poskrbeli za dosedanji sekretar Edgar Von- prijetno presenečenje. 1805 m čina. visoko pod Triglavom so zgra- Ko so govorili o strelskem dili v treh letih krasen dom. v tednu, so sprejeli sklep, da bO' katerem bo lahko preko 40 tu- praznik gorenjskih strelcev od' ristov hkrati našlo prijeten po- 14. do 21. septembra. V tem ča-čitek. Res, graditelji so poskr- su bodo po vsej Gorenjski tek-beli celo za stranišča na izpla- movanja strelcev, v mestih pa kovanje in kopalnico s toplo in bodo družine priredile tudi strel-rah precejšnjo škodo. Med Sto- mrzlo vodo. Pred tremi leti je ske razstave. Med večjimi pri-lom in Zelenico je strela ubila NESREČE STRELA JE UBILA 53 OVAC Zadnja velika nevihta, ki je zajela alpe, je napravila po go- cej nepotrebnih »okraskov«, 0l* katere se skoraj vsakdo spod" takne. Tako je nasproti poslopj* Ofcčinskega ljudskega odbora na preglednem mestu vodnjak s črpalko, kateremu je življenjska Pogoja: srednja strokovna iz- na istem kraju stala majhna le- reditvami v tem tednu bo pr 53 ovac, ki so bile na paši v sena koča, ki pa potrebam in venstveno tekmovanje repre- đoba"že davno potekli Koristiti gorah. Pred nevihto se se ovce čedalje večjemu obisku triglav- zentanc gorenjskih mest z vo- n>usmililJ vodnjaka Nič Placa po Uredbi o državnih la m ijjj 53 ubi]a Za nesrec0 nilo zgraditi nov dom. To od- strelskega tedna pa bo na Jese- manj nezaželena slika iz t* uslužbencih. Nastop službe po ovac so kmetje izvedeli šele po ločitev sta podprla tudi Planin- nicah prijateljsko strelsko tek- Ieznikov je spodnji posnetek na- sije- fjveb dneh ko jih je pO na- -s^a Eveaa Klov«n,ii'e. ki ie nri- mrtvanip mprt rpnrp/pntanrami *____~> dogovoru. Interesenti naj pošlje jo ponudbe na upravo šole. v oglasnem oddelku. 1527 Prodam plug obračalnik v odličnem stanju. Zamenjam 1 leto starega vola za brejo te-lico. Ahačič, Velesovo 7, Cerklje. 1528 Prodam mecesnove deske debeline 20, 25, 30 in 50 cm. Naslov v ogl. odd. 1529 Prodam šivalni stroj »Keler«. »STORŽIČ«, KRANJ: 5. septem Naslov v oglasnem odd. 1530 Prodam 7 vrst kopit preko 100 parov, šivalni stroj cilinder-co in razno čevljarsko orodje v dobrem stanju. Cena nizka. Markelj, Ljubno 35, Podnart. 1531 Mizarskega pomočnika za furnirana dela sprejmem takoj. — Polak Jurij, mizar, Drulovka. 1532 Kupim dobro ohranjen sod od 100 do 200 litrov. Jan Alojz, Višelnica, pošta Zg. Gorje. 1533 Iščem družinsko stanovanje, kuhinjo in sobo kjer koli. Dam nagrado 5 tisoč din. Naslov v oglasnem oddelku Glasu Gorenjske. 1534 »Vespo« prodam. Naslov v oglasnem oddelku pod 140.000. 1535 Ugodno prodam približno 15 tisoč m2 obdelovalne zemlje blizu bra ob 16., 18. in 20. uri avstrijski barvni film po Straus-sovi opereti »NOČ V BENETKAH«. 6. septembra ob 16., 18. in 20. uri avstrijski barvni film »NOČ V BENETKAH« ter ob 22. uri predpremiera ameriškega filma »NAJHITREJŠI REVOLVERAŠ«. 7. septembra ob 9. uri matineja ameriške- ključju odkril neki lovec. Zaradi velike vročine po nevihti so ovce že razpadale, zato jih niso mogli niti odreti ali jim vsaj ostrici volno. Škoda je bila zategadelj še toliko ve^ja. Ovce so imeli kmetje zavarovane. Zanimivo je omeniti, da je strela lani skoraj na istem kraju ubila 80 ovac. -an PROMETNA NESREČA V LESCAH ska zveza Slovenije, ki je pri- movanje med reprezentancami §ega fotoreporterja. Ker je međ spevala 10 milijonov dinarjev in okrajev Kranj, Mfcrrska Sobota, turisti in izletniki vse večje za-Okrajni ljudski odbor Kranj, in Novo mesto. -an Tržni pregled NA ŽRTEV«, ob 14. uri češki barvni film »GLASBA Z MARSA«, ob 16., 18. in 20. uri avstrijski barvni film po Straus-sovi opereti »NOČ V BENETKAH«. »PARTIZAN«, KRANJ: 5. septembra ob 19. uri češki barv. film »GLASBA Z MARSA«. 6. Tovarna usnja »STANDARD« KRANJ sprejme fakturistko - mlajšo moč Prošnje z navedbo šolske izobrazbe in prakse sprejema uprava podjetja. »Ugodna prilika za naselitev v lepem turističnem kraju na Gorenjskem. Trgovsko podjetje Jezersko razpisuje delovno mesto računovodje (računovodkinje). Pogoji: srednja ekonomska šola ali večletna praksa v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje na razpolago. V nedeljo dopoldne sta ob 11. uri in četrt trčila na zavoju ■a barvnega filma »BAGDAD- 9Iavne ceste v Lescah, naspro-SKI REVEŽ«, ob 10.30 uri ki- t[ letališča, osebni avto Fiat 600 tajski barvni film »NOVOLET- s 9367> ki 9a Je "Povijal Ivan Končen in motorist Janez Sne-dic. Avtomobilist je vozil proti Jesenicam, medtem ko je motorist peljal proti Kranju in je imel na zadnjem sedežu motorja še svojo sestro. Na zavoju je osebni avto napačno signaliziral. Pri trčenju je dobil motorist pretres možganov in si je zlomil levo nogo. Tudi nje-septembra ob 19. ur. premi- sestra ima treg mož^a_ u,ar:I°i nov' na avtomobilu pa je le ma- LAVENDER HILLA«. 7. sep- terialna škoda PonePsreJcenca sc tembra ob 19. uri premiera takoj prepeljali v bolnišnico, slov. nem. barv. filma »DALMATINSKA SVATBA«. »TRIGLAV«, KRANJ: 6. septembra ob 20. uri premiera kitajskega barvnega filma »NOVOLETNA ŽRTEV«. 7. septembra ob 17. in 19. uri angl. film »TOLPE IZ LAVENDER HILLA«. »SVOBODA«, STRAŽIŠČE: — 6. septembra ob 20. uri ameriški barvni film »BAGDADSKI REVEŽ«. 7. septembra n° Jec amkaj delovalo marljivo KRANJ ŠK. LOKA jabolka...... 20—25 kg 20 kg hruške ...... 15—45 kg 20—30 kg 25—30 kg 25—30 kg fižol v strooju . . . 35—40 kg 50 kg solata...... 50—60 kg 40—50, kg 60 kg paradižnik..... 30—35 kg 25—30 kg čebula...... 40—50 kg 60 kg 5—15 kom. 10 kom. kumare...... 8—10 kg 10 kg špinača ...... 20 merica 20 merica korenček in peteršilj . 10 šopek 10 šopek slive....... 40—50 kg 30 kg krompir...... 10—11 kg 10—12 kg cvetača ...... 40 kg 20 kg 20—25 kg smetana ..... 250 1 15 zajem. 80 kg 12 kom. 400—500 kg 400—450 kg jajca ....... 19—20 kom. 20 kom. Dimanje za Selško dolino, predvsem za Železnike, je vsekakor v že zadnji čas, da takšnih_ slik tem lepem predelu Gorenjske H več. FaBo Letos le pionirji in mladinci V Naklem pri Kranju že 20 let igrajo nogomet ŠENČURJANI TOŽIJO Na glavnem križišču v Še**' čurju se šoferji pogosto spra" šujejo, katera pot pelje v Kranj. Zato se je AMD Šenčur V Naklem pri Kranju je že 1948—1951 prištevalo k moč- štev. V vseh letih ni bil kazno- obrnilo na Cestno upravo LBSl več kot dvajset let nogomet pri- nejšim nogometnim aktivom Go- van noben igralec. V letošnji naj postavi kažipot. Vendar so. ljubljena športna igra. Pred voj- renjske. nogometni sezoni člansko mo- kakor kaže naleteli na glu^3 V letih 1950—1952 se je za- štvo zaradi objektivnih razlo- ušesa, kajti društvo še ni dobi' h 10 ' anal film »TOLPE ^D >>slovan<<. ki je združevalo čela formirati že tretja genera- gov ne bo nastopilo v prvenstve-IZ LAVEDER HHILLA« ter ob naPredno kmečko in delavsko cija nogometašev v Naklem — nem tekmovanju, medtem ko 10 odgovora, cesta pa kazip mladino tega podeželskega kra ja. Uspehi takratnih nogometa- mladinsko moštvo. . šev so znani predvsem starejšim Nogometna društva »Parti-N^KLO> 6- , St^aSa? poznavalcem nogometa na Go- zan« iz Nakla, v okviru katere-lm »GLASBA Z renjskem Iz te prve generacije ga delujejo nogometaši sedaj že deset let, so v zadnjih letih za- 16., 18. in 20. uri češki barv. film »GLASBA Z MARSA«. prvič so ustanovili pionirsko in bosta tekmovali pionirsko in mladinsko moštvo. -an tudi ne, M. F- MARSA«. 7. septembra ob 16. ometašev m šporlnikov Na uri amer. barv. film »BAG- . ,s. . . 1fVM ». DADSKI REVEŽ« ter ob 18. članov kluba y NQB m le nekaj pionirsko moštvo nastopa že 1 MnLUr™I inTPvJV' Jih Je d°eaka^ svobodo. osem let v GMP in je med tem »MOVOLETNA ŽRTEV«. „-„„4Ji>. „«fn kla je odšlo leta 1941 večina beležila vrsto dobrih rezultatov. BLED, 5. in 6. septembra an- Po medvojnem športnem mrt-gleški barvni film »RIHARD vilu, je bilo že prvo leto po III.«. 7. in 8. septembra ame- osvoboditvi v Naklem ustanov- ŽELEZARNA JESENICE sprejme v službo 2 GRADBENA TEHNIKA za delovno mesto gradbeni nadzornik. Pogoji : gradbeni tehnik s 3-letno prakso. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanje za samce preskrbljeno, za poročene v teku enega leta. Ponudbe z življenjepisom pošljite na personalni oddelek Železarne Jesenice. časom vzgojilo vrsto dobrih no gometašev. To podeželsko pionirsko moštvo je v prvenstvenem tekmovanju mnogokrat nski barvni cinemaseope film ljeno fizkulturno društvo in no- presenetilo z &ohro , ro ,„ gometasi so med prvimi pričeli z aktivnim delom. Obnoviti je bilo treba igrišče in nabaviti opremo, kar so člani društva opravili z lastnimi prispevki .n prostovoljnim delom. Nogometno moštvo je vsa leta po osvoboditvi nastopalo v uspehom tudi nad močnejšimi pionirskimi moštvi Gorenjske, ki imajo boljše delovne pogoje. Tretja generacija nogometašev, ki je nastopala v članskem moštvu v zadnjih šestih — sedmih letih, je 3. avgusta letos odigrala v Kranju finalno pr- prvenstvu Gorenjske nogomet- venstveno tekmo z moštvom ne podzveze. Drugi generaciji Triglava iz Kranja za prehodni nogometašev iz Nakla so poma- pokal Občinskega odbora ZB gali s svojimi izkušnjami pre- Kranj in v počastitev občinske- ostali člani predvojnega »Slova- ga praznika, na«. Uspehi, ki jih je to moštvo Člansko moštvo, ki je v zad- doseglo v prvenstvenem tekmo- njih letih nastopalo v Gorenj- vanju Gorenjske lige, so bili za- ski nogometni ligi, je veljalo za dovoljivi in se je moštvo v letih eno najbolj discipliniranih mn- Prvo moštvo »Partizana« Nflikl« / odborniki društev po teki*1' /. NK »Triglav« 3. avgusta letos Gtas Cmren^&Me 5 Ob zaključku turističnih* prireditev na Bledu ogata kulturna žetev Razgovor z umetniškim vodjem blejskih prireditev, Emilom Frelihom Letošnji bogati turistični se- pobudo Turističnega društva, Radio - televizija Ljubljana, je da je bilo več tujih obiskoval zoni na Gorenjskem se iztekajo ker je pravočasno poskrbelo za bil še posebej pester. zadnji dnevi. Doslej pestro in razgibano življenje v gorenjskih turističnih krajih se bo kmalu spet ustalilo. Ce pravimo »bogato«, ne m cev kot domačinov. Tujci so obiskovali predstave kot stalni gostje, medtem ko so domačini navalili le včasih, ko so bile na sporedu popularne zabavno -glasbene prireditve.« »Kaj pa načrti za prihodnjo sezono ?« »V prihodnje, menim, bi bilo bila tudi naša želja že od vse- nih melodij bratov Avsenikov, zaželeno čimbolj izkoristiti na- sestavo programa in ga tudi Izvajali so ga nekateri po- objavilo v posebni knjižic pularni ansambli, kakor kvin- »Blejske turistične informacije«, tet Jožeta Kampiča, zbor in or- To je bil prvi uspešen korak, kester Mojmira Šepeta, Ljub- Menim, da so naša skupna pri- ljanski jazz ansambel, akadem- slimo toliko na število turistov zadevanja uspela, najbolj pa ski plesni orkester in drug: ~~ domačih in tujih, ki so se v me veseli, da je bilo občinstvo Precej zanimanja so vzbudili Poletnih dneh mudili na Bledu, s prireditvami zadovoljno. To je tudi koncerti domačih poskoč-kolikor na kulturno in zabavno življenje v teh krajih, na števi-W in pestrost različnih priredi- ga začetka, preden smo se sploh Zadovoljnih Kranjcev itd. Le-lotili težke in odgovorne naloge, tos smo začeli tudi s prireja- ravna prizorišča na blejskem gradu in na Straži. Letos smo tev, ki so jih turistična društva Zadovoljiti ljudi tako različnih njem občasnih umetniških raz- napravili prvi korak, prihodnje Pripravila za razvedrilo svojim okusov in narodnosti pač ni lah- stav. Tako je v prvi polovici leto pa bo treba dalje. Tudi 9ostom. Ne bomo pretiravali, če trdijo, da je letos prednjačil v tem pogledu Bled pred vsemi ostalimi turističnimi kraji na ter? Gorenjskem, saj je nedvomno zabeležil največ prireditev vseh jrst. Hkrati pa moramo pribiti, ^a je bil letošnji koledar prireditev na Bledu neprimerno bo-Satejši k0t minula leta, tako po stevilu prireditev, kakor tudi ka stvar!« »Menda ste mislili na vse to že pri sestavljanju programa. — Kaj je bil tedaj vaš glavni smo- »Skušali smo pripraviti čim- bolj pester spored: umetniški in slike nad 2000 ljudi. — Posku- zabavni, glasbeni, športni itd. sil sem tudi z organizacijo raz- Predvsem pa smo hoteli nuditi stave kitajske pokrajinske mo- tujcem nekaj značilno sloven- tivike, pa mi to pot ni uspelo.:< skega in jugoslovanskega; po- »Katere prireditve so po vaši avgusta razstavljal v bivši on- umetniške razstave bi bilo mo- žarni blejskega gradu svoje goče prirejati v naravnem oko- Blejske impresije akademski lju. Morda bi našli zelo prime- slikar France Godec. Godčeva ren prostor pri arkadah pod razstava je med obiskovalci stopniščem za teraso Park hc- blejskega gradu vzbudila precej tela. Tamkaj bi lahko pripravili pozornosti, saj si je ogledalo priložnostne cestne razstave,« je zaključil Emil Frelih. J. Bohinjc NOČ V BENETKAH Ko sta scenarist in režiser avstrijskega barvnega filma »Noč v Benetkah« presajala Straussovo opereto na filmski trak, očividno nista imela druge namere, kot ustvariti komercialen filmski spek-takel. Prav v tej nameri pa tiči njun spodrsljaj; če namreč odmislimo Straussovo glasbo, skorajda ne najdemo vrednote, ki bi bila ob bežni analizi filma vredna omembe. Film je sinteza malone vsega, kar je značilno za to zvrst avstrijskih glasbenih del. Je osladno romantičen, igralsko medel in šabloniziran ter stilno raztrgan, vsekakor pa bolj avstrijski kot beneški. Še enkrat: glavna privlačnost filma je Straussova glasba. GLASBA Z MARSA Kdor meni, da se bo to pot srečal z utopističnim filmom, ki pripoveduje zgodbo o Marsovcih in o njihovi, prav gotovo nenavadni glasbeni kulturi, se hudo moti. Za to majhno razočaranje se češki barvni film Glasba z Marsa (morda bi bolj ustrezal naslov godba oziroma orkester z Marsa) bogato oddolži z drugimi mikavnostmi. Srečali se bomo z živahno glasbeno komedijo, ki se kar iskri od duhovitega dialoga in posrečenih domislic. Vsebino žlaht-nita predvsem pikra satira in dobra glasba. Če pa že govorimo o »Marsovcih«, tedaj se ta pridevek nanaša na delavce tovarne »Mars«, ki si prizadevajo osnovati svoj orkester. Tu pa se zgodba zamota predvsem zategadelj, ker nihče od nadebudnih glasbenikov ne odvlada instrumenta. Izjema je le dirigent, ki se ponaša z »mno-goobetajočo« glasbeno kvalifikacijo: igra namreč na orglice. Konec dober — vse dobro, vmes pa prenekatera zbadljivka na račun nekaterih birokratskih novotvorb administrativnega socializma. Vsekakor zelo pogumna poteza, če pomislimo na neposredno bližino varuha z Vzhoda. aa P° kvaliteti. Pohvaliti je treba kazali smo domačo folkloro in sodbi najbolj uspele?« tudi skrb umetniškega vod pesem. Zato smo uvrstili v spo- »Med najuspelejše predstave stva, da so na" številnih prire- red precej folklornih nastopov sodijo zabavna glasbena revija ^itvah nastopili nekateri naši in koncertov vokalne in instru- z baletom, »Bled, ah, moj Bled!« mentalne glasbe. Najbolj so ki je bila menda najbolj obiska- navdušili gledalce folklorni in na, in smo jo tudi ponovili. Za vokalni ansambel LADO iz Za- to revijo, ki je s prijetno melo- greba, Slovenski oktet iz Ljub- dijo, besedo in pantonimo pri- ljane in pevski zbor France kazovala življenje na Bledu, Prešeren iz Kranja. Narodno bolj s humoristične plati seve- glasbo in plese so izvajale tudi da, je bila uglasbena tudi po- folklorne skupine z Jesenic, pevka z istoimenskim naslo- Priznani umetniki in ansambli. Kljub težavam in nevšečnostim Je umetniški in idejni vodja letošnjih blejskih prireditev, tovariš Emil Frelih s svojo iznajdljivostjo in domiselnostjo dosegel, kar je največ mogel. Selška dolina v luči ku Itu rno-prosvetne dejavnosti Kulturna oseka v Železnikih PRIPRAVE NA NOVO SEZONO VZBUJAJO ZAUPANJE — PROSVETNA DRUŠTVA IZ HRIBOVITIH PREDELOV NAJ-MARLJIVEJŠA — V SELCIH SO MARLJIVI — VEČ GOSTOVANJ V SELŠKO DOLINO Na njegovih ramah je pravza Prav slonelo glavno breme priprav in izvedb, zato smo ga tudi naprosili, da nam o teh stva-reh kaj pove. Komaj smo ga našli, sjoje delo na Bledu je že za j^jučil in odhaja na novo služ beno dolžnost v Novi Sad. Prav rad je ustregel naši želji. »O letošnjih blejskih prire da so domačini na godbo zelo ponosni, ni moč utajiti kriz, ki od časa do časa orna jejo ali celo ogrožajo njen obstoj. .Gre predvsem za mlajše godbenike, ki Nekako leto dni bo tega, kar društva v odmaknjenih hribovi- sodelujejo pri godbi vse dotlej, Bleda in iz Bohinja ter pevski vom. Obisk revije »Večno šume sem pisal o kultumo-prosvetni tih predelih. Mednje sodijo zla- dokler ne obvladajo svojega n-zbori iz teh krajev. — K sode- gozdovi na Straži« je bil raz- dejavnosti Selške doline in ugo- sti prosvetna društva Dražgoše. štrumenta. pozneje pa godbo žalovanju smo povabili tudi neka- meroma slabši spričo precejšnje tovil, da je tukajšnje kulturno- Lenart, Bukovščica in pred ca- puste in se vključijo v razne tere naše priznane umetnike iz odaljenosti prizorišča in zarad; prosvetno delo dokaj živahno, som Davča. Vendar je delo v manjge zabavne ansamble v do-kajti Ljubljane, operne in baletne so- premajhne zmogljivosti žični- ni pa enakomerno porazdeljeno teh društvih osredotočeno pred-liste ter' violinskega virtuoza ce.« po vsej dolini. Zlasti boleča je vsem na dramsko dejavnost. Igorja Ozima. Seveda smo mo- »Menda je bilo med občin- bila ugotovitev, da je kulturno- V dolini bi kazalo omeniti še rali skrbeti tudi za zabavni in stvom na prireditvah največ prosvetna dejavnost najšibkejša prosvetno društvo v Selcih, ki res ne"^ škodovalo družabni program. Prireditev te tujih turistov. Kako so le-ti v središču Selške doline — v združuje dramsko sekcijo, godbo vrste, predvsem zabavno - glas- sprejeli različne predstave in Železnikih, čeprav bi utegnili na pihala, pevski zbor in knj.iž lim in izven nje. — Več idealizma in ljubezni do kulturno-pro-svetnega dela v domačem kraju Če upoštevamo, da ne manjka ^'tvah smo slišali različne sodbe benih je bilo prav za prav naj- katere so jim bile najbolj všeč?« pričakovati obratno pohvalne in kritične; kaj so- več. Glasbeni program z večjim »Točnih številk, kakšno je številom zabavnih revij in po- bilo razmerje med domačini in nico. Tudi občasna predavanja ne ljudi in ne veselja do dela ^'te o njih, kot umetniški vod programa?« , .so bila deležna dokaj šnjega za-In kako je letos? Podoba je njmanja pularnih glasbenih prireditev, tujci na prireditvah, ne bi mo- !J^^atno^molS bržčas Ne ^ napak' Če °b tej pril°Ž" »Predvsem moram pohvaliti pri katerih je sodelovala tudi gel povedati. Lahko pa rečem, tu{li Umetnost za vsakogar Zopet ogleda vredna razstava v kranjskem muzeju To pot je imel Mestni muzej v Kranju res srečno roko, saj £arn je oskrbel razstavo, ki lah-*° zadovolji ne le ljubitelje rea-jztna, temveč tudi pristaše močnejših likovnih prizadevanj. ^re namreč za slike na steklo, -1 sta jih izdelala letos v slogu andanes priljubljenih obravna-yanj naravnih form (stiliziranje, °teni primitivizem itd.) aka-Uemska slikarja Ive Šubic in Jo- hovitih, v risarskem pogledu Pirnatovim enakovrednih ilustracij Cervantesovega »Don Kihota«. Ker si moderna umetnost zelo rada išče vzore v likovnem udejstvovanju otrok, barbarov in primitivcev, je povsem razumljivo, da je ljudsko slikarstvo na steklo pritegnilo zanimanje Šubica in Ciuhe. Koliko Ive Šubic: Čipkarici, temp *ra olje na steklo, 1958 Pr HC'Ullu' dva dokaj uspešna j,Rdstavnika naših povojnih, v JUbljanj izšolanih umetniških rjtneracij. S posameznimi stva-ŽeVami Prvega so se Kranjčani t nekajkrat srečali in jim av-p torej ni neznan, o drugem so verjetno slišali to ali ono k_yodno oceno pred nedavnim, (jj So ljubljanski »Naši razgle-°t>javili nekaj njegovih du- pobud jima je dalo, lahko izpriča le primerjava, zato je njuni razstavi dodanih v posebnem prostoru nekaj kosov tega narodnega blaga. Da ga kopirala nista (takih poizkusov so se lotevali nekateri fanatični folkloristi), menda ne bom dolžan poudarjati, važno pa se mi zdi podčrtati, da sta v slikarstvo na steklo vklenila poleg sodob- nih formalnih rešitev predvsem novo, a vendar skoz in skoz ljudsko vsebino. Za Šubica bi bilo v ostalem mogoče celo reči, da je pokazal, po kateri poti naj hodi tolikanj propagirani, toda le redkokdaj kvalitetno ostvar-jeni socialistični realizem! Deset svojih vaških in dva pretresljiva partizanska motiva (Tifusarji, Kolona) je odel v forme robato stiliziranega in povečini nekam statično učinkujoče-ga realizma, ki se odlično podaja pripovedim o elementarnem kmečkem življenju (Vasovanje, Kolednik, Kmečka svatba, Orač, Žanjice, Lickanje, Na sejem, Domači praznik, Čipkarici, Drvarja). Z avtorjevimi izvirnimi hotenji je v navedenem opusu zvarjenih nekaj osebnih tolmačenj tujih pridobitev (Chagall, Berg, Kralj, Modigliani). V nasprotju s Šubicem pa se je Ciuha, drugi prenovitelj slikanja na steklo, odločil za motive iz narodnih ali ponarodelih pesmi (Pegam in Lambergar, Turjaška Rozamunda, Sv. Senan, Žena - vojak), pripovedk (Krpan in Brdavs, Krjavelj, Bridka smrt in Tomaž, Jurko je iskal strahu, Trdoglav in Marjetica) ter vraž in verovanj, ki so jih naši predniki radi zaupali panj-skim končnicam ali srednjeveškim freskam (Mrtvaški ples, Hudič brusi babi jezik, Čarovnice). Slogovno se je Ciuha izdatneje približal naivnosti in primitivnosti ljudskega podobar-stva, ni pa pri tem zanemaril sebi lastnega poudarka, ki je opazen v rahlem ironiziranju spolnih karakteristik moških 'n ženskih figur. V kletnih prostorih, končno, je razstavljenih osem Šubičevih grafik, od katerih naj omenim zlasti »Spečega dečka«, »Večer«. »Va*s pod Starim vrhom« in »Čipkarico«. Štefan Eržen Komedijaniski Atelje gostuje po Gorenjskem Drevi se odpro vrata Prešernovega gledališča in da občani visoko cenijo napore domačih prosvetnih društev, tedaj smemo z zaupanjem nosti spregovorim še besedo, zreti v mnogo obetajočo prihod-i v letošnji sezoni ne bo spre- dve 0 tukajš,nji godbi na pihala, nost kulturno-prosvetne dejavno-govonla. Na morebitne očitke, Tq -e edino tovrstno giasbeno sti Selške doline, ki grajajo to mrtvilo, pa m tez- te]o y ysej dolmL Kljub t g< g_ ko najti primernega izgovora. So pač težave s primernimi prostori, ki so last TVD »Partizan«, pa tudi kinematografske predstave zavirajo delo dramske sekcije. Del krivde zvračajo tudi na nepravilne odnose med starejšimi in mlajšimi člani igralske družine, ki že v kali zatro sleherno pobudo. Če že govorimo o dramski dejavnosti, ne bo odveč naslednja misel, ki sem jo to pot zabeležil. — Prebivalci Železnikov so že od nekdaj kazali precej zanimanja za kvalitetna gostovanja tujih amaterskih in poklicnih igralskih skupin, žal so bila ta gostovanja, če odštejemo Prešernovo gledališče iz Kranja, zelo redka. Nobenega dvoma ni, da si je ansambel bivšega poklicnega gledališča pridobil pri tukajšnjem občinstvu ogromno simpatij, o čemer priča tudi nadpovprečen obisk vseh predstav. Po ukinitvi gledališča pa je nastala v tukajšnjem kulturnem življenju občutna vrzel, ki je zlepa ne bo moč zapolniti. Mnogi menijo in v tem utegne biti precej resnice, da je zanimanje za dramatiko, potem ko so prenehala gostovanja Prešernovega gledališča, skoraj docela usahnilo. Morda bi kazalo natanko pretehtati to ugotovitev. Ne bi morda prav gostovanja kvalitetnih igralskih ansamblov v Železnikih vplivala kot pobuda za poživitev dejavnosti domače igralske družine? Bolj vzpodbujajoč je pogled na ostale oblike vzgojno-izobra-ževalnega dela. Nedvomno pripada prvo mesto dobro obiskani knjižnici z bogatim knjižnim zakladom, sledi Ljudska univerza z občasnimi, žal, še vedno pre-redkimi predavanji in naposled moški pevski zbor. Te sekcije pa delujejo posamič, brez skupnega vodstva, ki bi usmerjalo društvenega hotenja po nekem smotrnem programu. To utegne biti vzrok, da delo ne beleži uspehov, kot bi bilo želeti. Bolj razveseljiv je pregled kulturno - prosvetne dejavnosti ostalih večjih naselij Selške doline. V občini Železniki deluje 10 prosvetnih društev, med katerimi so najmarljivej.ša zlasti Drevi (petek, 5. septembra) ob ob 20. uri se bodo vrata Prešernovega gledališča v Kranju odprla prvič v letošnji gledališki sezoni. To pot ne gre za uprizoritev domače gledališke skupine; ljubiteljem dramske umetnosti se bo predstavilo gledališče Komedijantski Atelje iz Ljubljane. Komedijantski Atelje je mlado gledališče. Ustanovljeno je bilo letos junija v Ljubljani. Rojstvo novega gledališča so narekovali mnogi važni razlogi, predvsem pomanjkanje potujočih teatrov in hotenje, da bi tudi ostala Slovenija spoznala sodobno dramatiko. Glavni smoter tega gledališča pa so gostovanja v večjih in manjših krajih Slovenije in seznanjanje slovenskega gledališkega občinstva z modernim dramskim repertoarjem, kar naj bi izenačevalo gledališko in kulturno raven glavnega mesta z ostalo Slovenijo. Gledališki večer, s katerim se bo Komedijantski Atelje predstavil drevi v Kranju, sestavljata lahkotna komedija Poljaka Nie-vviarovicza »Ljubim te« in eno-dejanka francoskega dramatika Jeama Cocteauja »Človeški glas«. Če pomeni prvi del programa predvsem kompromis povprečnemu okusu, nudi drugi del resničen umetniški užitek. — Komedija »Ljubim te« je v umetniškem smislu nepomembno in nezahtevno, sicer pa spretno napisano delo, ki ima samo en namen — zabavati. Glavna in edina tema te komedije, v kateri nastopata le dve osebi, je seveda ljubezen. Po hudih zaprekah in živahnih komičnih situacijah sledi obvezen happy end. Enodejanka Jeana Cocteauja »Človeški glas« je nenavadna umetniška stvaritev, pisana zgolj za enega igralca. To je torej v dramski ilteraturi posebna oblika, takoimenovana monodrama. — Obe deli je režijsko pripravil Janez Sršen, medtem ko je igralska stran uprizoritve zaupana Alji Tkačevi. To je torej repertoar gledališkega večera, s katerim bo Komedijantski Atelje gostoval septembra tudi po drugih krajih Gorenjske. Če se naposled vprašamo, kaj 6i obeta Komedijantski Atelje od svojih gostovanj, tedaj lahko rečemo takole: gledališče bo skušalo predvsem navezati kul-turno-umetniške stike s kraji, kjer bo gostovalo, s čemer si bo ustvarilo trdno zaledje — svoje prvo občinstvo. J. S. Prizor iz enodejanke Jeana Cocteauja Človeški glas. Edina igralka v tej monodrami je diplomantka AIU Alja Tkačeva 6 Glas Gorenjske KRANJ, 5. SEPTEMBRA 1958 Izlet na Predil Ali veste kje je Predil in kaj sploh označuje to ime? Nič hudega, tudi jaz nisem prej nič vedel o tem znanem prelazu. Prejšnji torek zjutraj smo krenili na pot proti Bovcu. Peljali smo se z avtobusom čez Vršič na Trento in popoldne smo že bili v Bovcu, lepem letoviščar-skem kraju. Naslednji dan smo se napotili v Predil. Pot je peljala mimo znane trdnjave Kluže, saj pravijo, da si je ob skalah, ki so tu okoli, sam Napoleon polomil zobe. Po lepi in vijugasti cesti smo se nato peljali skozi vasico Log pod Mangartom, za katero pravijo, da sodi med najlepše gorske vasi. Od tu dalje je le nekaj ostrih ovinkov in pot te pripelje v vas Strmec. Vasica je poznana daleč naokoli. Leta 1944 so partizani v tej vasi ubili nekega zloglasnega gestapovca, za kar so se Nemci kruto maščevali. Naslednji dan so obkolili vas, pobili vse moške in požgali ter zrušili hiše; žene, matere in otroke so odpeljali v taborišče. Morda ste že na platnu v kinu gledali zgodovino Strmeča. »Črne rute« je menda naslov tega dokumentarnega filma. Po enourni vožnji smo se iz Strmeča pripeljali na prelaz Predil. Precej nas je tu izstopilo, ostali pa so potem, ko so opravili s carino, nadaljevali pot v Rabelj in dalje v Trbiž. Pot nas je najprej peljala v kočo, ki jo je že pred leti postavilo PD Bovec. Ko smo se okrepčali, smo si ogledali mejo med Jugoslavijo in Italijo. Čudovit je bil razgled med našim sprehodom. Pred nami so se dvigali visoki očaki: Mangart, Jalovec, Ponce, Rombon, Svinjak in ostali. Naše oči se kar niso mogle nagledati. Na drugi strani prelaza pa so se skrivale skalnate stene Viša in Kanina. Vsekakor pa je največja zanimivost na Predilju mogočna trdnjava, ki je nekdaj branila in zapirala pot v soško dolino. Ob cesti pod trdnjavo stoji velika piramida, pod katero je spomenik spečega leva. Ta spomenik je postavil neki avstrijski cesar padlim branilcem prelaza Predil. Ko smo se popoldne vrnili v Bovec, sem bil poln novih vtisov in doživetij. Izleta na Predil pa prav gotovo ne bom mogel nikoli pozabiti. I, K. 3C& a^da. wtU .. . Ko ajda cvete in sonce z neba se otožno smehlja, glej, njive so naše kot mize bogate, ki vabijo v svate. Ko ajda cvete in božam z očmi to belo morje, mi je v srcu hudo, ker ajda cvete poletju v slovo. Tončka Perčič PREBRISANA RACA Sredi ribnika je plavala debela raca. Volk jo je videl in zahotelo se mu je njenega svežega mesa. Prihuljeno se je odplazil do roba ribnika in za-klical raci: »Dober dan, račka! Kako si lepa! Prava lepotica med lepoticami. Ampak tvoja mati je bila še mnogo mnogo lepša!« »Kako pa to veš?« je dejala raca. »Joj! Kaj ne bi vedel. Saj sem jo vsak dan videl,« je vzkliknil volk in t<*fcil.w..i*i»t.i i li i i i i.i i i i MNMMMN '*< HHMM I I <»>••* I ZA BISTRE GLAVE KRIŽANKA »?« Vodoravno: 1. ploščinske mere; 3. kazalni zaimek; 4 .groba vrsta športa; 6. del zidu; 7. bajeslovne pripovedke; 8. predlog; 9. tuje moško ime; 12. gol; 14. igralna karta; 15. vrsta; 16. utežne enote; 18. vrsta naših cigaret. Navpično: 1. najmanjši delci molekule (množina); 12. popeljali nas bodo na mesec; 4. vrsta streliva; 5. dva so-glasnika; 8. osebni zaimek; 10. moderna vojaška naprava; 14. del kolesa; 13. del pokopališča; 16. glavni števnik; 17. osebni zaimek. Ali te veste ... 1. Katera je največja reka v Evropi? (Volga) 2. Koliko nog ima muha? (Šest) 3. Kdo je iznašel dinamit? (Alfred Nobel) zavil svoje hudobne oči proti nebu. »Veš, kadar je ona plavala proti obali, je vedno ponosno dvigala glavo in za-tisnila eno cko. Takrat je bila tako krasna, kot nihče naokoli. Vsi so se ustavljali in jo gledali. Škoda, res, da ti tega ne znaš!« »Kaj ne bi znala!« je ošabno odvrnila raca. »Le poglej me!« In raca se je našopirila, dvignila visoko svojo glavo, zatisnila eno oko in mirno plavala po vodni gladini. »Dobro, dobro!« je zaklical volk. »Vidim, da si precej podobna svoji materi. Ampak zamižati na oba očesa in hiteti, tega pa gotovo ne znaš.« »Pa znam! Le poglej!« In neumna raca je na vso moč dvignila svojo glavo, zaprla oči in odplavala slepo naprej. Komaj pa se je zadela ob obalo, je —4 šavs — volk zagrabil neumno raco, se zasmejal svoji prebrisanosti in hotel raco kar pri priči pojesti. Seveda, lačen je bil. Raca je spoznala, da jo je volk pošteno potegnil, zato se je tudi ona kaj hitro znašla. Že ji je volk hotel odgrizniti glavo, ko mu je karajoče dejala: »Veš kaj, dragi volk, tako pa tvoj oče ni nikdar delal!« »Kako pa?« je hotel vedeti volk. »Predno je začel jesti goske, se je vedno vsedel, dvignil svoje tačke k nebu in se zahvalil gozdnim duhovom, da je dobil tako masten grižljaj.« »Saj jaz prav tako delam,« je dejal volk in položil raco poleg sebe. Vsedel se je in dvignil svoje kosmate tace kar se je dalo visoko. -\Ta to pa je raca čakala. Smuknila je v ribnik in brž odplavala od brega. Ko se je volk nehal zahvaljevati, je bila raca že sredi ribnika in se mu na vso moč hihitala. Joj, kako je bil volk jezen. »Da bi te zlodej,« je robantil. »B'-5a si prebrisana bolj kakor jaz!« 0/C Kako se naučim igrali lah? SICILIJANKA Najbolj priljubljena otvoritev med polodprtimi otvoritvami je v zadnjem času sicilijanska otvoritev. Ime sicilijanka je dobila zato, ker so jo že v XVI. stoletju zelo radi igrali sicilijanski šahovski mojstri. Otvoritev imenujejo tudi sicilijanska obramba čeprav so mnenja, da ima ta otvoritev le obrambne značilnosti, različna. Res je, da ima beli več možnosti odločiti partijo v svojo korist v srednji igri, toda če črni dobro igra, lahko doseže nevarne protinapade, medtem ko je skoraj gotovo, da bo v končnici osvojil celo točko. Značilna poteza za sicilijanko je prva poteza črnega: 1. e2-e4, c7-c5. S to potezo črni prepreči belemu običajen način gradnje središča. Največkrat črni svojega c kmeta zamenja za belega d kmeta in si tako tudi odpre prosto linijo za trdnjavi, medtem\ ko beli pride do d linije. In še eno značilnost ima sicilijanka: beli napada na kraljevem krilu, črni pa na daminem. a) Zmajeva varianta 1. e2-e4, c7-c5, 2. Sgl-f3, d7-d6, 3. d2-d4, c5Xd4, 4. Sf3Xd4, Sg8-f6, 5. Sbl-c3, g7-g6 — od tu ima beli možnost dveh nadaljevanj: 1) 6. Lfl-e2, Lf8-g7, 7. 0-0, 0-0, 8. Lcl-e3, Sb8-c6, 9. Sd4-b3, Lc8-e6, 10. f2-f4, Sc6-a5, 11. £4-f5. Le"6-c4, 12. Sb3-a5, Lc4Xe2, 13. DdlXe2, Dd8Xa5 — igra je izenačena. 2) 6. f2-f3. Lf8-g7, 7. Lcl-e3, 0-0, 8. Ddl-d2, Sb8-c6, 9. 0-0-0, d6-d5, 10. Sd4Xc6, b7Xc6, 11. e4Xd5, c6Xd5, 12. Sc3Xd5, Sf6Xd5, 13. Dd2Xd5, Ta8-b8!, 14. c2-c3, Dd8-c7, 15. Dd5-c5, Dc7-b7, 16. Dc5-a3, Lc8-f5 — napad črnega bo beli težko branil. b) Richterjeva varianta 1. e2-e4, c7-c5, 2. Sgl-f3, Sb8-c6, 3. d2-d4, c5Xd4, 4. Sf3Xd4, Sg8-f6, 5. Sbl-c3, d7-d6, 6. Lcl-g5, e7-e6, 7. Ddl-d2, Lf8-e7, 8. 0-0-0, a7-a6, 9. f2-f4, Lc8-d7, 10. Sd4-f3 — z enako igro. c) Klasična varianta 1. e2-e4, c7-c5, 2. Sgl-f3, e7-e6, 3. d2-d4, c5Xd4, 4. Sf3Xd4, Sg8-f6, 5. Bbl-c3, Sb8-c6, 6. Sd4-b5!, Lf8-b4!, 7. Lcl-f4, Sf6Xe4, 8. Sb8-c7+, Ke8-f8, 9. Ddl-f3, d7-d5, 10. 0-0-0, Lb4Xc3, 11. b2Xc3. Ta8-b8, 12. Sc7Xd5, e6Xd5, 13. Df3Xe4, d5Xe4, 14. TdlXd8+, Sc6+d8, 15. Lf4Xb8 — in beli ima boljšo igro. č) Niemzovičeva varianta 1. e2-e4, c7-c5, 2. Sgl-f3, Sg8-f6, 3. e4-e5, Sf6-d5, 4 .Sbl-c3, e7-e6, 5. Sc3Xd5, e6Xd5, 6. d2-d4, d7-d6, 7. Lcl-g5, Dd8-a5+, 8. c2-c3, c5Xd4, 9. Lfl-d3, d4Xc3, 10. 0-0, Sb8-c6, 11. Tfl-el, Lc8-e6, 12. b2Xc3, d6Xe5, 13. Sf3-e5, Sc6Xe5, 14. TelXe5, Lf8-d6, 15. Te5-e3, 0-0 — beli ima močan napad, vendar so analize pokazale, da se da ta napad uspešno braniti. d) Sicilijanski gambit 1. e2-e4, e7-c5, 2 .b2-e4, c5Xb4, 3. a2-a3, d7-d5, 4. e4Xd5, Dd8Xd5, 5. Lcl-b2, e7-e5, 6. a3Xb4, Lf8Xb4, 7. Sbl-c3, Lb4Xc3, 8. Lb2Xc3, Sb8-c6, 9. Sgl-f3, Sg8-e7, 10. Lfl-e2, 0-0, 11. 0-0, f7-f6 — z zapleteno igro. FaBo Kegljanje KRANJČANI PREMAGALI DRŽ. REPREZENTANCO V soboto je prispela v Kranj državna reprezentanca v kegljanju, ki se bo nekaj dni pripravljala za nastop na evropskem prvenstvu v Munchenu. V nedeljo so se reprezentanti srečali z domačim Triglavom. Dosegli so odličen rezultat 5309 podrtih kegljev in kar za 43 kegljev izboljšali državni rekord. Tudi Kranjčani so dosegli odličen rezultat — podrli so 5217 kegljev. Najboljši med njimi pa je bil spet Martelanc, ki je tudi tokrat premagal kegljaški »zvočni zid« in podrl 908 kegljev. Rezultati: Reprezentanca FUU 5309 (Buneta 880. Dobri-lovič 884, Hladnik 906, Pogel-šek 923, Smoljanovič 867, Grom 819), Triglav 5217 (Kordež 883, Martelanc 908, M. Ambrožič 813, Turk 850, Stare 888, Veho-vec 845). Na torkovem treningu je bil spet dvoboj med državnimi re- prezentanti in tekmovalci Triglava. Kranjčani so poskrbeli za presenečenje — dosegli so doslej najboljši klubski rezultat v državi in kar s 120 keglji razlike odpravili izbrane kegljače. -Junak je bil spet Martelanc, ki je že sedmič v dobrih štirinajstih dnevih podrl več kot 900 kegljev. Rezultati: Triglav 5264 (Martelanc 930, Stare 874, M. Ambrožič 885, L. Ambrožič 845, Turk 873, Vehovec 857). — Reprezentanca FLRJ 5144 (Pogel-šek 883, Smoljanovič 874, Hladnik 859, Grom 828, Dobrilovič 839, Stržaj 861). Plavanje TROBOJ PIONIRJEV V PLAVANJU V soboto zvečer je bil v Kranju plavalni troboj med pionirji Neptuna iz Celja, Prešerna ;z Radovljice in domačega Triglava. Najboljši so bili domačin', ki so Celjane premagali s 88:74, Radovljičane pa s 101:62. Rezultati — pionirji — 200 m prosto: Gorjanc (P) 2:49.0; 50 m prsno: Pogačnik (T) 0:41,0; 50 m prosto: Nadižar (T) 0:33,7; 50 m hrbtno: Vrtovšek (N) 0:40,3; 50 m metuljček: Vrtovšek (N) 0:40,4; 4 krat 50 m mešano: Neptun 2:38,6 (rep. rekord); 4 krat 50 m prosto: Neptun 2:17,8 (rep. rekord). Pionirke — 50 m prosto: Kobi (T) 0:37,0; 50 m metuljček: Bogataj (T) 0:45,0; 50 m hrbtno: Gabron (T) 0:45,8; 50 m prsno: Šenica (T) 0:45,0; 4 krat 50 m mešano: Triglav 2:56,0 (rep. rekord); 4 krat 50 m prosto: Triglav 2:43,0 (rep. rekord). L. S. Tenis PLANIKA : JESENICE 2:1 V kvalifikacijskem srečanju za finalno republiško sindikalno prvenstvo v tenisu, je v nedeljo Planika zmagala nad Jesenicami z 2:1. Rezultati: Rebolj : Kotnik 2:1 (1:6, 6:8, 8:6), Ahačič : Klinar 0:2 (3:6, 4:6), Gunčar -Rebolj : Kotnik-Klinar 2:1 (6:4. 2:6, 6:3). Atletika USPEH MLADIH ATLETOV TRIGLAVA Na mladinskem republiškem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v nedeljo v Ljubljani, je nasto- pilo tudi nekaj mladih atletov kranjskega »Triglava«. Kranjčani so dosegli vrsto osebnih rekordov in proti pričakovanju osvojili tudi nekaj prvih mest. Pri mlajših mladincih se je zlasti odrezal Franc Blenkuš, ki je zmagal v metu diska (38,43 m) in krogle (14,33). Atleti iz Kranja so v enem letu močno napredovali. Telesna vzgoja USPEŠNO SO ZAKLJUČILI VADITELJSKI TEČAJ Preteklo soboto so v Koptu slovesno zaključili 6-tedenski vaditeljski tečaj, ki ga je organizirala Okrajna zveza Partizana za Gorenjsko v Kopru za društvene vaditelje in vadite-ljice iz društev Partizan okraja Kranj. Zaključku tečaja so prj sostvovali tudi predstavniki Zveze Partizana Slovenije Jane/ Bergant, številni predstavnik1 okrajne zveze Partizana iz Kranja in Kopra ter drugi. Na tečaju, ki je bil pod vodstvom vaditeljskega zbora Okrajne zveze, je bilo 35 tečajnikov in tečajnic iz 16 društev, predv Ml iz podeželskih, kjer vaditeljev najbolj primanjkuje. Ob za - ključku tečaja so tečajniki polagali izpite za vaditelje pred posebno komisijo. Za vaditelja 2. razr. sta napravila izpit samo dva tečajnika, in sicer Lijana Pišek iz Žirov in Vinko Rakovec iz Nakla. Ostali pa so napravili izpite za III. vaditeljski razred. Okrajna zveza Partizan v Kopru in tamkajšnje oblasti so našim tečajnikom vsestransko in z velikim razumevanjem pomagali, -an Planinstvo MISS KOEPLEND IN JOŽA COP NA VRHU TRICJLAVA V petek je doletela Čopovega Joža dokaj zahtevna naloga. MLss Koeplend, poznana profe-sorica iz Ljubljane, ga jo zaprosila, naj jo popelje na Triglav. Joža, kot »kralj Triglava«, prošnje ni mogel Zavmdti. Ljubiteljico naših gora, ki je bila ze nekaj desetkrat vrh Triglava in ki ima 85 let, je Čopov Joža pripeljal z Vrat do Aljaževega stolpa na Triglavu brez posebnih težav. Čeprav sta potrebovala za vzpon 14 ur, je Čopov Joža z njim zadovoljen, saj je pomagal na vrh Triglava najstarejšemu LjU'MteljU planin, ttliM Koeplend. U. A20+22^///://+++^.+.7.:....:^+::+$$$++++//+//////::^7:.9::57:.5:.:^984+.2/4.2:+//++//+//^.::.:.5:..::2.629//4^227:6+4+.-5..:.:.:.9/:/+++/^+.-^/::://^^+4^:^.91:.9-:+/63/+++4++::::+^^ KRANJ, 5. SEPTEMBRA 1958 Glas Gw*enjskp 7 Letos na novo registriranih dvakrat več motornih vozil kot lani V treh mesecih 1052 novih šoferjev Število nesreč se je podvojilo VSAK DAN JE VEČ VOZIL na naših cestah. Vsakdo si želi Kupiti vsaj moped, če si že ne more omisliti motornega kolesa, ah če nima te sreče, da mu kak »stric« iz tujine pošlje avtomobil. Moj znanec je zadnjič prav zavoljo avtomobila ponujal dva strica na Dolenjskem v zameno za enega samega v Ameriki! Željo ljudi, da bi čimprej VO-2iti nekaj brnečega, najzgovorneje kažejo številke o vozniških izpi-llh. Prijav za izpite je toliko, da 80 morali v Sloveniji letos ustanoviti še nekaj izpitnih komisij, Pa še težko opravijo svoj posel. Tudi kranjski okraj je letos maja dobil svojo izpitno komisijo in ta je že v treh mesecih izprašala pOO kandidatov, od njih pa jih je izpit položilo 1052. To je dobra četrtina vseh šoferjev v okraju. Vozniški izpit seveda še ni Tse' Z njim se ne moreš voziti "T 2 njim lahko samo voziš. To-.a — je najcenejši! In prav zato Je morda najstvarnejši odraz ti-a'h želja ljudi. Predsednik izpit-°e komisije tovariš Rado Kelih m.eni, da je približno 80% kan-Oidatov za vozniške izpite brez *astnega vozila. Vsi pa seveda uPajo, da ga bodo nekoč imeli. KO SEM SE DOBESEDNO Prebijal skozi gnečo v izpraše-valnico, sem zaslišal presunljiv izpraševala bodoče nadobudne vozače. Prvi jim je meril znanje v cestno prometnih predpisih, drugi v motoroznanstvu. Oba sta mi prijazno dovolila, da prisluhnem izpraševanju. »Največja dovoljena hitrost motornih vozil?« Vprašanje • je bilo jasno. Kandidat je grbančil čelo in kazalo je, da mu ni povsem jasno. Nazadnje je le odgovoril: »50 km na uro.« »Za katera vozila?« »Za tovornjake.« »Ne!« »Za avtobuse.« »Tudi ne!« »Potem pa za osebne avtomobile.« »Da. Toda vozniški izpit ni loterija. Ko se boste bolje naučili prometne predpise, lahko spet pridete.« Kandidat je odšel. Kdo ve, kaj si je mislil tedaj. Morda je prišel polagat izpit na srečo. Tudi takih je nekaj! Morda mu je spodletelo in se je jezil . . . Spomnil sem se razgovora s tovarišem Kelihom. Pripovedoval mi je o nesrečah in vzrokih nesreč v kranjskem okraju. Letos je bilo samo do konca avgusta 113 nesreč več kot lani vse leto. Lani so jih zabeležili 237, letos do avgusta 350! Najpogostejši vzrok prometnih nesreč lani je bilo prav pr°kora- Med bojem za pike v motoroznanstvu da bi šel ta kelih mimo vzdih: »O, mene!« , Nisem vedel, ali naj bi napisal kelih z veliko ali malo začetnico, loda razmišljati nisem utegnil, KaJti tisti hip sem že vstopil v *°ho, kjer sta tovariš Drago Mo-n°rič in tovariš ing. Franc Sila Najvažnejše je — poznati cestno prometne predpise. Nekateri mislijo, da se jih ni težko naučiti. Toda, ali poznate vsaj tiste znake, ki se vidijo na sliki? n^nskimd ploščami. Pa je ondan skušal nekdo mojo nenavadno vnemo takole ohladiti: »Ti, šupa polomljena (tudi moja Marjana mi tako Pravi, pa mi ne gre prav nič do živega), pazi, da še svoje Nagrobne plošče lepega dne he izvohljaš!« Hja, kaj menite, da mi je Sla ta ljubezniva grožnja do srca? Figo, še malo ne! Le P°džgalo me je. Sploh sem so zadnjo čase prelevil v takega detektiva, da hi si še tteti od FBI (ameriška obveščevalna služba) obliznili pr-'s,( . če bi me imeli na svoji Plačilni listi. Pa to ni še nič v primeri .s tem, kar vam kom zdajle povedal. — Po-m'slite, še eno spominsko Ploščo sem nadel Veste kje? »Pet v Kamniku. Pa bo le c'ržalo tisto, da imajo Kamni-^mi monopol za skrivanje '"''"»minskih plošč naših za-služn,ih mož. Tak, čakajte no, nikar me lru' prekinjajte! Bom že .sam Povedal — v.sc po resnici in Pravici. — TLstikrat je bilo, *9 sem po Kamniku .spet PJešeteval spominske plošče, ^•'»jproj .sem štel od pr\ m potlej pa le od Zadnjega - vselej mi jc za eno WoS6o narobe hodilo. Konec koncev sem iztuhtal, da manj-ka spominska plošča na roj-*lrii hiši prosvetljenca in jan-Z("ni.sta .hirija .Japlja v Maistrovi ulici. Tu se je prftV-?-lPiav šele začelo moje iska-Piotaknil sem dvanajst Podstrešij in trinajstega pol 111 končno našel iskano plo- '^poškodovano na kraju, •trrior so jo med vojno vrgli peetapovci, Namesto Kamni- canov, .ki M imajo napon led /;' fctetO kulturne ljudi, .sem Obrusal prah, ki se je nabral na gladkem marmorju. Zal pa ne morem izbrisati s Kam-ničanov sramote, da tako malo cenijo zasluge svojih rojakov, ki so k zgradbi slovenske kulture primaknili prenekateri kamen. /\ Nekako pred štirinajstimi dnevi me je sosedov Simen tako pestil z lepotami v planinah, da sem naposled le od j en jal in mu obljubil, da pojdem v hribe. Natanko dne 21. avgusta sva se odpravila iz Kranjske gore proti Vršiču. Malo sva rinila navkreber peš malo pa z avto-«topom. Kaj hočete, sem pač ustvarjen za udobno, nenaporno hribolazenje. Strela skrtače-na,hoja navkreber naju je naposled le precej užejala in ko sva prišla do Mihovega smučarskega doma v višini 1150 m, sva si hudo zaželela požirek tekočine. Čaj sva naročila, kaj pa drugega. Pa je bila tista vodka bolj hladna kot topla, zato je bila pa cena bolj vroča. Vsako skodelico .so namreč zaračunali 40 dinarjev. Ko sva pozneje po trudapolmem hribolazenju in preklinjanju prihlačala do višine 2.515 m, sva se oddahnila. Sprejel naju je gostoljuben dom na Kredarici pod Triglavom. Spet sva naročila tradicionalni čaj in plačala za vsako skodelico le 25 dinarjev. Pa sva Simen In jaz staknila glave in začela tuhtati, od kod takšne razlike v cenah. Menda sva pravo iz-tuhtala. Ker v/! vest ljudstva, še zlasti po vsem tistem strahu in sam«" premagovanju med Nemci. Neko noč so London spet napadli iz zraka in naslednje jutro sem dobil od Nemcev ukaz, naj jim o t oni pon>('a,n' Sporočil sem jim, da je ena neeksplodirana bomba Pa(iI na Igrišče za kriket v st. John's Woodu In da je i)n,nl(,.] na tem področju v neredu. Naslednje jutro sem dob sporočilo s prošnjo, naj jinu pošljem seznam uradov ustanov, posebno št1 tistih, ki BO BG preselila zavoljo bom bardlranja. Poslal sem jim celoten seznam. VVehrmacht pa me je prosila, naj jim napravim skk° raznih stvari, ki SO jih zanimale — divizijskih znakov, položaje protiletalskih baterij, letališč itd., vse tO t ne vidnim črnikom. Tudi to sem storil. Moj radijski ;|P:1,<^ je tedaj krasno deloval in celotna oddaja (»dati« in »SPI( jeti«) ni trajala dlje kot osem minut. 71