AKTUALNO VPRAŠANJ
Za zdravje šolske mladine, kar vpliva tudi na izboljšanje učnih uspehov so nedvomno zelo koristne šolske mlečne kuhinje, ki nudijo učencem In dijakom poceni malice. Na vprašanje, koliko je teh kuhinj na Gorenjskem in kaj le-te otrokom nudijo, smo dobili na Tajništvu za zdravstvo OLO Kranj naslednje pojasnilo:
Mlečnih kuhinj je v našem okraju 114; v njih delijo hrano 16.248 otro-
kom. Število otrok, ki se priglašajo za malice v šoli, je posebno v zadnjem letu zelo naraslo. Kuhinje žal še niso ustanovljene povsod, zato se bomo letos zavzeli za njihovo ureditev tudi na tistih 24 šolah, kjer jih še ni. V tem šolskem letu bomo skušali doseči tudi to, da bo kakovost obrokov boljša kot doslej. Na 28 šolah delijo n. pr. še vedno le mrzle malice, po večini zaradi tega, ker šole nimajo potrebnih stranskih prostorov za kuhanje. Otroci se z malicami nasploh pohva-
lijo, toda treba jih bo še izboljšati, da bodo obroki čimbolj pestri. Sestav teh malic nadzoruje v okraju zdravnica za šolsko higieno, ki daje uslužbenkam v kuhinjah tudi strokovna navodila. Malice prejemajo vsi otroci. Socialno ogroženim jih delijo zastonj, medtem ko ostali zanje tudi sami nekaj prispevajo. Po mnenju učiteljstva ti obroki dobro vplivajo na otrokovo pazljivost in delo v šoli. -ey
AKTUALNO VPRAŠANJE
S HO RT
KOŠARKA
Medvode: Triglav
72:61 (38:28)
GOREIMUSkE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIM LJUDI ZA GORENJSKO
I'ETO X. ST. 72 — CENA DIN 10.—
Kranj, 16. septembra 1957
V tekmovanju za slovensko prvenstvo v košarki, jo bila v soboto v Medvodah prvenstvena tekma med domačim Partizanom in Triglavom iz Kranja. Najprej so se znašli gostje, ki so že v osmi minuti vodili z razliko desetih košev. To prednost jim jo uspelo obdržati do konca polčasa, v začetnih minutah drugega polčasa pa so vodili žo z dvanajstimi košu. Proti koncu pa so gostjo zaigrali precej boljo in znižali razliko na dva koša. Kranjčani pa svoje ofenzivo niso mogli nadaljevati, ker so prav v teh kritič-
JESENICE : ODRED 56:54 (17:9, 33:25)
Na jeseniškem športnem igrišču pod Mežakljo jo bila danes dopoldne prvenstvena košarkarska tekma med koašrkaricami Odreda in Jesenic. Igralko Odreda so igrale hitro ter bile vso igro blizu domačink, med katerimi sta bili najboljši Bolkova in Smidova. Igra je bila zelo ostra, kljub temu jo domačinkam uspelo tesno zmagati.
U.
BESEDO IMAJO VOLIVCI
Vrvež v političnih organizacijah je l* dneva v dan živahnejši, bolj ko se bližamo volilnim dnem. Za zdaj priprave na Gorenjskem kar dobro tečejo. Toda poglavitnega dela še nismo opravili. Doslej so bile priprave na volitve bolj ali manj le v vodstvih političnih 0rganizacij, ljudskih odborih in volilnih komisij. Te dni pa začenjamo poglavitno: razprave na zborih volivcev. O čem se bomo tam zlasti pogovorili?
Ugotavljali bomo rezultate novega komunalnega sistema v posamezni oblini. Proučili bomo, s kakšnim uspehom Sfno delali v občinah in zaradi kakšnih pomanjkljivosti tu in tam škriplje. Se bolj je pomembna bodoča pot, h kateri naj volivci prispevajo svoje Predloge: kaj lahko v prihodnjih letih dosežemo v naši občini na gospodarjem, kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem, komunalnem, socialnem pod-r°čju, če prizadevno izkoristimo obstoječe možnosti. To je najpomembnejši del predvojilnih razgovorov. Ob vsem tem smo marsikje že razpravljali in tudi drugič, kasneje bo spet treba, volitve pa so najbolj primerna Prilika, da si volivci delo, uspehe in
bodoče naloge občin še posebno skrbno ogledamo, ker bomo sodelovali pri njihovem uresničevanju. Ko se bomo seznanili z načrti za prihodnje delo, bomo tudi laže precenili, kakšne ljudi bomo volili, da bodo tem nalogam kos. Od bolj ali manj kvalitetne sestave novega ljudskega odbora bo dokaj odvisno tudi to, ali bo občina živela polnokrvno življenje ali pa bo le životarila.
Vsaka občina je nerazdružljiv del celotne jugoslovanske skupnosti, zato vodi sicer svojo konkretno politiko, prilagojeno svojim posebnostim, toda v skladu s splošno, skupno smerjo. Tam, kjer vleče vsak samo na svoj kenec, nikamor naprej ne morejo. Na to bi pozabili tam, kjer bi se ob kritičnem obravnavanju nekaterih še ne-odstranjenih lokalnih težav nekritično ogreli za kandidata, ki bi naj bil v ljudskem odboru » zastopnik«, »branitelj« kake krajevne koristi, za vsako ceno, ne glede na važnejše potrebe občine ali še širše skupnosti kot celote. Take pojave opazimo le v nekaj krajih, a čeprav maloštevilni, lahko s svojimi posledicami delno otežkočijo
uspešnost tamkajšnjega novega ljudskega odbora.
To pot bomo prvič volili občinske zbore proizvajalcev. Le-ti bodo še bolj okrepili vpliv delavskega razreda v politiki komun. Zdaj med delavci v marsikaterem kolektivu še prevladuje mnenje, češ da naj delavci urejujejo probleme tovarne, proizvodnje in kar je s tem neposredno v zvezi, ostale družbene naloge pa občina in drugi. Prav v tem pa je dokajšen vzrok za to, da so zanemarjeni nekateri problemi lokalnega standarda (menze, obrt, trgovina itd.), ki močno zadevajo razpoloženje delavcev in s tem vplivajo tudi na proizvodnost. Zbori proi7-vajalcev v občinah bodo prav gotovo okrepili sodelovanje delovnih kolektivov pri reševanju tudi tovrstne problematike.
V pripravah na volitve zborov proizvajalcev zlasti izdatno sodelujejo sindikalne organizacije. Priprave večidel ugodno potekajo, le predvolilni akciji v manjših gospodarskih organizacijah (nekatere obratne delavnice, v gostinstvu itd.) kaže bolj pomagati, ker so te delavnice raztresene, z maloštevilnimi kolektivi in marsikje brez razgledanejših političnih aktivistov. Volitve v zbore proizvajalcev je treba v teh, pa tudi v drugih večjih gospodarskih organizacijah še posebno tolmačiti, ker so te volitve novost. Pojav, ki mu ne moremo pustiti, da zmaga, je lokalizem tudi v nekaj gospodarskih organizacijah. Kaže se v tem, da hočejo, v tem ali onem podjetju spraviti v zbor proizvajalcev človeka, ki naj bi »-zastopal« interese svoje gospodarske organizacije. Ko pa razmišljamo, kdo bi bil sposoben najbolje »zastopati«, se seveda ozro najprej po ljudeh iz vrst strokovne inteligence, po vodilnih uslužbencih, direktorjih, po tistih, ki »se na podjetje najbolj razumejo«. Ce pa bi izbirali od-
bornike zborov proizvajalcev po takih merilih, bi dobili namesto zborov proizvajalcev — zbore strokovnjakov. Te besede v ničemer niso usmerjene proti strokovnjakom, vodilnim uslužbencem, direktorjem. Gre pa za to, da bi izvolili v zbore proizvajalcev res predvsem proizvajalce, zlasti iz vrst delavcev, ki so se že uveljavili v Organih delavskega upravljanja, kajti v nasprotnem primeru bi zbori proizvajalcev ne mogli igrati svoje vloge. Posamezne direktorje in druge, ki jih zaradi njihovih kvalitet želimo v novih odborih, pa kandidirajmo kot javne družbene delavce v občinske zbore.
Po dosedanjih razgovorih o kandidatih sodeč je moč računati s tem, da bo v novih ljudskih odborih na Gorenjskem več svežih sil, tudi mladine in žensk. Tega smo lahko samo veseli, ker bo to vneslo v ljudske odbore še več svežine in razumevanja za sodobne probleme delovnega človeka.
Z.
NA KALISCU RASTE NOVA PLANINSKA POSTOJANKA
V četrtek zvečer je imel uipr. odbor PD Kranj svojo redno sejo na kateri 90 rešili najnujnejše probleme društva. Najbolj pereč problem je gradnja planinsko postojanke na Kališču pod Storžičem, ki so jo začeli graditi letos spomladi in sedaj dokončali zidarska dela. Treba bo še sestaviti ostrešje in pokriti postojanko. Za ta zadnja dela pa jo društvu zmanjkalo siredstev. Sedaj iščejo kredit pri PZS in pri OLO Kranj. Ce bodo zagotovlj ena finančna sredstva, bo postojanka dograjena v naslednjem letu.
Cr.
nih trenutkih morali zapustiti igriščo najboljši igralci Čolnar, Petrič in Brinovec zaradi petih osebnih napak. Igro so nadaljevali igralci, ki so lani nastopali še za mladince in zaradi pomanjkanja rutino niso mogli več storiti kot so.
Triglav: Čolnar 19, Petrič 14,
Stružnik 10, Lesjak 9, Brinovec 4, Belehar 3, Klavora 2, Rus.
Partizan: Dolinar 10, Frelih 15, Bohinc 14, Knific I. 8, Be-zek 7, Jesih 5, Mdlitarev 4, Bri-kovec 3, Knific II. 2, Kavčič.
S. L.
ODRED : TRIGLAV 59:27 (30:11)
V četrtek je bila na igriSču Odreda v Ljubljani prvenstvena košarkarska tekma med domačim Odredom in Triglavom iz Kranja. Tekma je veljala še za spomladanski del, ker je bila prva na zahtevo Triglava razveljavljena. Prvo tekmo je odločil Odred v svojo korist z razliko enega koša, tokrat pa je bil rezultat še ugodnejši za Ljubljančane, saj so dosegli 32 košev več kot Kranjčani. Tekmo sta zelo ovirala dež in pa zelo blaten teren, kar je še po-eebej škodovalo Kranjčanom medtem ko so se domači bolje znašli.
Triglav: Petrič 16, Lesjak 6, Čolnar 5, Brinovec, Lozar, Belehar, Rus, Prah, Klavora, Stružnik.
Odred: Rupel 28, Slana 9, Do-linšek 8, Pa jer 6, Stepec 4, Trop 4, Kozjek, Globokar, Pust, Mar-čec, Cučnik. Tekmo sta sodila Kavčič in Urek.
S. L.
SVOBODA : TRIGLAV 27:21 (15:8)
Kranj, 15. septembra.
Danes je bila na igrišču Triglava prvenstvena košarkarska tekma slovenske ženske lige med Svobodo in Triglavom. Medtem 'ko jo prvi polčas potekal v premoči Ljubljančank, so se Kranjčanko v drugem polčasu popravile in zmanjšale razliko na šest košev.
Pri Svobodi sta bili najučinkovitejši Benko 13 in Čamernik 10, pri Triglavu' pa Džurkin 11 in Stare 5.
ŠTIRI ROKOMETNE TEKME STRAZISKIH ROKOMETASEV
Stražiški rokometaši so v soboto in nedeljo odigrali štiri rokometne tekme. V soboto so žensko proti slovenskemu prvaku Svobodi iz Ljubljano izgubile s 4:15 (1:12). V nedeljo pa so igrali na treh tekmah. Na Golniku je B ekijpa Mladosti izgubila srečanj o s prvim moštvom Golnika, pionirji pa so premagali svoja golniške vrstnike s 6:5 (4:4). V nedeljo pa je na igrišču v Stražišču Svoboda, ki jo drugo najboljšo moštvo v Sloveniji premagala prvo moštvo Mladosti s 36:20. Najboljši pri domačih so bili Koncil j a in Poženel s petimi goli in pri gostih Potočnik, ki je zatresel mrežo trinajstkrat. M.
ODBOJKA JESENICE : ILIRIJA 3:0 p. f.
NAJPREJ ZAVETIŠČE, POTEM PRALNICA IN TRGOVINE
Tov. Matevž Stanko je predsednik stanovanjske skupnosti Kranj - mesto. Povabilu na razgovor se je rad odzval, a že takoj ob prihodu v uredništvo je skromno pripomnil:
»Ce morda želite zvedeti kaj o delu naše skupnosti, potem ste me poklicali prezgodaj. Ni še dolgo tega, kar je bila skupnost ustanovljena in sem sprejel dolžnosti predsednika. Od tedaj se je naš odbor le enkrat sestal, v nekaj dneh pa pripravljamo širši posvet, na katerega bomo povabili uslužbenca stanovanjske uprave in zastopnika Sveta za stanovanjske in komunalne zadeve pri ObLO Kranj.«
»O čem boste razpravljali?«
»O popravilu stavb, ki jih moramo vzdrževati, in še nekaterih nujnih komunalnih delih.«
»Kaj pa načrti vaše skupnosti za prihodnost?«
»Precej bi jih lahko naštel. Naša prva skrb bo vsekakor ustanovitev otroškega zavetišča. V novih stavbah pri vodovodnem stolpu bomo skušali dobiti zanj primerne prostore. Mnogi otroci zaposlenih staršev, ki so zdaj prepuščeni sami sebi, bodo potem imeli prostor za igranje pod nadzorstvom odraslih. Kolikor bomo imeli možnosti, bomo tudi pionirjem preskrbeli prostore za izvenšolsko delo. Zdaj se ni-
majo kje shajati.«
»Ali razmišljate že tudi kaj o potrebah po raznih servisih?«
»Na to seveda nismo pozabili in v kratkem se bomo podrobneje razgovarjali o ustanovitvi pralnice. Zato nam bodo predvsem hvaležni mnogi samski delavci. Tudi za boljšo preskrbo prebivalstva si bomo prizadevali. V novem naselju pri Vodovodnem stolpu je predvidenih več trgovskih lokalov in naša stanovanjska skupnost želi odpreti tam nekaj lastnih trgovin.«
»Kako pa ste zadovoljni z delom hišnih svetov?«
»Večina jih kar dobro gospodari. Hiše vzdržujejo v redu, toda zdi se mi, da marsikje porabijo še preveč denarja. V novih stavbah, kjer ni še veliko popravil, bi najraje vse sproti porabili. Stanovalci zahtevajo take stvari, ki Jim jm za sedaj žal še ne moremo nuditi. Tako so si n. pr. nekje na Zlatem polju omislili linolej, za katerega pa po mojem mišljenju ni potrebno, da ga kupi hišni svet. Hišni sveti so do sedaj tudi premalo pazili na zunanjo podobo hiš oziroma stanovanj, zato mislim, da se bodo morali v prihodnje več ukvarjati z ureditvijo okolja,« je dejal tovariš Stanko. -ey
V BOHINJSKEM KOTU
Foto: France Perdan
LJUDJE (N DOGODKI
A Poljska državna in partijska delegacija je po obisku v Ljubljani, o katerem smo že poročali, odpotovala v Zagreb. Z njo potuje predsednik republike Tito in drugi naši najvišji državni in politični voditelji. Delegacija si je ogledala zagrebški vele-sejem, v mestu pa jo je pozdravilo četrt milijona ljudi. Delegacija in predsednik Tito z drugimi našimi visokimi funkcionarji so prisostvovali tudi predstavi »Era z onega sveta« v zagrebški Operi. Iz Zagreba je delegacija odpotovala s posebnim vlakom v Beograd.
& Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj bo v drugi polovici oktobra uradno obiskal Grčijo.
A Ameriški minister za trgovino Sinclair Weeks je na zagrebškem velesejmu odkril ob vhodu v paviljon Združenih držav Amerike spominsko ploščo. Ob tej priliki je prebral posebno sporočilo predsednika ZDA Eisenhowerja: »Prosim, da izročite moje pozdrave vsem, ki sodelujejo na zagrebškem velesejmu. Državljani > ZDA želijo, da podprejo smotre tega velesejma v miroljubnem razvoju trgovine. Ta trgovina doprinaša k boljšemu medsebojnemu razumevanju in je koristna za vse narode. Veseli me, ker morem poslati svoje najboljše želje za uspeh Zagrebškega velesejma.«
A Volitve v Zahodni Nemčiji so najpomembnejši politični dogodek včerajšnjega dne, kar potrjuje tudi ogromno zanimanje za te volitve po vsem svetu. V predvolilni kampanji so Adenaucrjevi krščanski demokrati glasno upali na absolutno zmago, medtem ko so bili OUenhauerjevi socialdemokrati, druga velika zahodnonemška politična stranka, bolj na tihem prepričanju o svojem uspehu. V času, ko to poročamo, dokončni volilni rezultati še niso znani, * iz delnih rezultatov, ki so že na razpolago, pa ni moč zanesljivo sklepati, ali so zmagali krščanski demokrati ali socialni demokrati. Druge stranke so namreč tako šibke, da ne predstavljajo tekmecev obema glavnima strankama.
A Izredna skupščina Organizacije združenih narodov je v soboto zjutraj ob prvem svitu končala izredno zasedanje, na katerem . je razpravljala o lanskoletnih oktobrskih dogodkih v Madžarski. Po štiridnevni razpravi je ob koncu zasedanja sprejela resolucijo, ki predlaga obsodbo Sovjetske zveze zaradi nastopa njenih čet na Madžarskem. Za resolucijo je glasovalo 60 držav, 10 držav pa je glasovalo proti. Proti resoluciji so glasovali zastopniki Albanije, Bolgarije, Belorusije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Ukrajine, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Glasovanja so se vzdržale delegacije Afganistana, Cejlona, Egipta, Finske, Indije, Indonezije, Nepala, Saudove Arabije, Sirije in Jemena.
A Naša gospodarska delegacija s Svetozarjem Vukmanovičem na čelu se te dni mudi na Kitajskem, kjer bo imela politične in gospodarske razgovore.
MADŽARSKA PRED ZN
Minuli torek se je sestala Generalna skupščina na izredno zasedanje, da bi proučila poročilo posebne komisije petih članov o oktobrskih dogodkih na Madžarskem. Do zasedanja je prišlo kljub temu, da je znatno število včlanjenih držav v svetovni organizaciji posvarilo pred ponovnim pogrevanjem madžarskega vprašanja". Vsekakor je jasno, da vnovično postavljanje Da dnevni red tako kočljivega vprašanja ne moro prinesti nič dobrega, najmanj pa lahko prispeva k ublažitvi mednarodne napetosti, uravnovešenju prenapetih duhov in zbližanju med dvema nasprotnima stranema.
Pred dvema letoma, ko se je približno v istem času začelo redno zasedanje - Generalne skupščine, so so oči vsega sveta z zaupanjem zazrle na visoko stekleno palačo ob East River-ju v New Yorku. Sestanek »štirih velikih« v Ženevi je kot pomladanski žarek začel topiti led, ki so jo nakopičil v desetih letih hladno vojne. Začetek je bil ugoden, ustvarjeno je bilo primerno vzdušje in tedanje zasedanje Generalno skupščine je poželo najpomembnejše rezul-tato od svojo ustanovitve.
Lani se je položaj bistveno spremenil. Najprej dogodki na Madžarskem, nato surovi napad nr. Egipt — vso to je zavilo lansko zasedanje Generalne skupščino v težko ozračje obnovljeno blokovske mržnje, povrnilo jo svet v neprijetno povojno obdobjo hladne vojne in mednarodne napetosti. Če je Generalna skupščina kljub temu zaznamovala nekatere pozitivne rezultate, je to treba pripisati resnim naporom večine delegacij, zlasti malih in srednjih dežel, ki jim je ohranitev miru prva in najvažnejša naloga.
Letos so je položaj spet delno ustalil. Ob Suezu je zavladal mir, na Madžarskem so se razbere uredile, četudi je v neka-
terih področjih sveta še vedno čutiti podtalno potrese, zlasti na Bližnjem vzhodu. Toda z malo dobro voljo in z nekaj napori bi ZN spet lahko vpisali v svojo analo pozitivne rezultate z letošnjega zasedanja. Zlasti od začetka vsakoletnega, zasedanja, od vzdušja pred otvoritvijo in od prvih besed, izrecnih v prostrani dvorani Generalno skupščine, je v marsičem odvisen tudi nadaljnji potek zasedanja.
Nepotrebna madžarska uverturi-, pr. letos očitno kvari dobro razpoloženju in znovr. vnaša elemento blokovsko napetosti in razdeljenosti v enotnost svetovno organizacije. Čemu je torej sploh potrebna, zakaj so jo tako demonstrativno postavili na dnevni red izrednega zasedanja tik pred rednim začetkom dela Generalno skupščine?
Čo bi iskali resnično potrebe ali korist' za madžarsko ljudstvo v tej razpravi, bi no prišli daleč. Nedvomno taka razprava no moro prav nič koristiti madžarskemu ljudstvu, pač pa mu lahko samo škoduje. Zlasti zdaj, ko so so komaj zacelilo oktobrske rane, jih lahko znova odpira samo nekdo, ki mu ni mar bolečin madžarskega naroda, ampak so mu pri srcu samo lastni sebični interesi.
In no moremo si kaj, da ne bi vso to poskusu pogrevanja madžarsko zadevo v tako neprikladni obliki in - v tako nepravem času — prišteli k tistim škodljivim pojavom v zadnjem času, ki hočejo znova obuditi blokovsko razdvojenost in mednarodno napetost. V tej sodbi so tudi bržča« ne bomo dosti ušteli, pa čeprav jo šo tako ostra.
So silo v svetu, ki menijo, da jim »madžarsko vprašanje« nudi velik politični kapital, ki ga lahko ob primernem času s pridom izkoristijo v propagandne namene.
Položaj na Bližnjem vzhodu zaostruje. Vozlišče nasprotij in
so očitno a vsakim dnem znova napetosti jo tokrat Sirija. Pritisk Zahodr, nr. to neodvisno arabsko deželo jo zelo očiten. Co pa je žci težko prikriti, ga zalo poskušajo opravičiti s podobnim »vmešavanjem« na drugi strani. Madžarska jo zato hvaležen argument iz propagandnega arzenala; čeprav je že nckolikanj zastarel, p?, je vendar tako boleč, da je še vedno pereč.
Generalna skupščinr. so je spet razdelila. Znova jo slišati ostro besedo in vzajemno obtožbe, — take, za katero smo že menili, dr. jih no bomo več slišali pod kupolo dvorane Generalno skupščine. ZDA in njeni pristaši menijo, da morajo ZN posredovati zaradi pravice, človečnosti, in svobode, da jo tre-br, »rešiti madžarski narod iz sovjetskih krempljev«. Sovjet-skr. stran pa trdi skupaj z ostalimi vzhodnoevropskim! deželami, dr. taka razprava pod okriljem ZN pomen« grobo vmeša-vanjo v notranjo zadeve suvereno Madžarsko in jo samo v drugačni obliki nadaljevana tuja intervencija iz oktobrskih dn). Drugo dežele, ki se še niso pridružilo temu ali onemu stališču, — to so predvsem predstavnico Azijo — še niso izrekle svojega mnenja.
No gledo na končni izid tc nekoristno razprave, pa je že zdaj jasno, dr. lahko samo obžalujemo, dr. jo sploh našla svojo mesto nr. dnevnem redu Generalno skupščine, da so zaradi njo celo sklicali izredno zasedanju svetovno organizacije.
Ostra toda brezplodna razprava ni nevarna sama po sebi, pač pa lahko zamegli prenekatero resnično važno vprašanje, ki bi ga moralo ZN letos šb rešiti. V tem primeru pa bo škoda za mir v svetu in za ugled svetovne organizacijo lahko neprecenljiva.
MARTIN toma-»t C
v nedeljo smo zabeleži ji
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV,  MESEČNA 50 DINARJEV
yi\.
Med 16. in 18. septembrom razjasnitve. Okoli 21. septembra močna ohladitev s padavinami. V splošnem nestalno in hladno vremo s pogostimi padavinami.
VISEČI MOST PREKO KOKRE OBNOVLJEN
Jutri, v ponedeljek bodo delavci, ki žo nekaj dni popravljajo viseči mosit iz Kranja proti Hujam, končali z zadnjimi deli in ga izročili svojemu namenu.
H. O. SMRTNA NESREČA V LESCAH
Danes ob osmi uri in 40 minut je šofer Avto-moto društva Radovljica Demšar Tomaž vozil osebni avto iz Radovljice proti Lescam. Na križišču v Lescah je šofer s hupo upozoril skupino ljudi, naj se umaknejo. Dve ženski sta hoteli prečkati cesto nakar je eno od njih podrl avto. Ponesrečenko je šofer takoj odpeljal v bolnico, kjer je vsled
hudih" poškodb podlegla in ob dvanajstih sedemnajst umrla. Marija Močnik, kaikor se imenuje ponesrečenka, je po mnenju očividcev nesrečo zakrivila sama.
F. M.
VESELI VEČER NA JESENICAH
Svoboda Jesenice, jo sinoči v Delavskem domu ponovila program prvega veselega večera letošnjo sezone. Jeseničani so dvorano polno zasedli.
Nastopajoči ansambel narodnih plesov, instrumentalni kvintet, pevski tercet, solo pevci in humorist Frenk, so bili deležni zasluženega priznanja.
Prav bi bilo organizirati podobne večero tudi za ostalo pre-
34. P
O
N E D E L
J
E
j i
NE BOM GA VOLIL
( i
Kot nalašč so oni.dan obesili velik plakat prav pred Jožetovo hišo. Vendar se Jože niti za hip ni ustavil pre'd njim. Samo skozi okno je bral velike črke :»Vabilo« in bolj spodaj: »Zbor volivcev«. Nekaj se mu je upiralo. Morda to, da je o zboru volivcev zvedel šele na njivi, ko so s sosedi kopali krompir. Morda to, da ni nihče prišel kjijemu; recimo Jurman ali Rutar. Oni so možaki, imajo besedo, so dali skozi dve svetovni vojni... Z njimi bi se Jože pogovarjal. Dal Zakaj ne, pa tudi če je za zbor volivcev.
Morda pa mu je bila cela reč odveč zato, ker je žena prinesla v hišo govorico o kandidatih. Le kje jo je pobrala!
»Po vasi že vsi govorijo o tem,« je rekla. A kdo naj bodo ti »vsi«, če... »Nič ne veš,« mu je očitala žena. »Na zboru volivcev bodo vendar zbrali nekaj kandidatov. Ženske pred mlekarno so danes zjutraj le pravile, da nekaj mislijo na Spanovca, na Bre-garjevega Franceljna, na ...«
»Kaj, Franceljna!?« jo je prekinil Jože in si popravil klobuk. »Se brada mu ni zrasla. Kaj on ve in zna?«
»Ni res,« mu je ugovarjala žena. »Priden fant je. V tovarni, pravijo, da je zelo dober delavec, tudi doma je bil priden. Povsod ga imajo radi. In pameten, pošten je. Kaj to, če je mlad!«
»Jaz ga ne bom volil!« se je obregnil Jože. »Spanovca pa tudi ne. Ga že imam dosti. Pred leti smo ga izvolili. V naši občini in tudi v Kranju je imel besedo. In nam, kaj ■ je preskrbel? Povedali smo, da naj uredi za novo šolo, ža most Čez Savo, ki bo kmalu crknil. Cesto bi tudi lahko asfaltirali, če bi se on bolj zavzel za našo vas. Povsod imajo že to. On pa zmeraj s tistim: Ni denarja, začnimo sami...«
Tako se Je tisti večer končalo doma.
Včeraj pa je bil zbor volivcev. Jože se je dolgo obotavljal. Nazadnje pa se je odločil: šel je še enkrat v hlev, potem vzel cigarete iz kuhinjske police in odšel. Zena ga je šele na zboru volivcev opazila, kajti prepričana je bila, da Jožeta ne bo.
Volitve. O tem je bil govor in o tem so začeli pomenke. Ko j so začeli s kandidati. Eden je odklonil kandidaturo. »Nimam časa,« je dejal. »Imam že sto funkcij in poslov,« je končal. Vsi so pritrjevali, da je to res in prešli na druge.
»Mi v Socialistični zvezi smo mislili, da bi bil lahko Spanovec in Bregarjev Francelj,« je dejal nekdo.
»Jaz bi mislila, da tudi Jermovo Ančko kandidi-amo. Vsa zadnja leta je delala po odborih pri nas, nam pomagala in svetovala v mnogih rečeh in tudi v tovarni vodi sindikalno organizacijo. Vsi, ki jo poznajo, jo imajo radi. Zelo dobro pozna vse naše probleme in težave.«
Potem je bilo vse tiho.
»Kaj misliš o teh ljudeh?« je dejal Jože in tiho dregnil soseda s komolcem. »Jaz jih ne bom volil!« je dejal, vendar ne več s toliko odločnostjo.
»Niso slabo izbrali,« mu je odvrnil sosed. »Spanovec je sposoben in dober človek. Tudi Bregarjev se je zadnja leta pokazal povsod, kjer je bil, čeprav je mlad. Mladi ljudje so danes bolj bistri kot smo bili včasih.«
»In ona Ančka?«
»Pametna žena, ni ji kaj reči.*«
V dvorani je bilo živo. Trije kandidati so bili vpisani in vsi so glasovali za njih. Jože je dvignil roko le napol. Nazaj grede pa se je ustavil v gostilni. Sam ni vedel kdaj in zakaj se je sprijaznil s temi kandidati. »Svet je danes drugačen kot včasih,« je dejal in skoraj da ga je motilo, koga od teh treh bo na volitvah Izbral, kdo je boljši od drugega.
K. M.
bivalstvo Uesenic vsaj enkrat mesečno.
U.
TRETJE OCENJEVALNE VOŽNJE PO GORENJSKI
Organizator Avto-moto društvo Radovljica. Proga je bila dolga samo 118 km. Razdeljena je bila na tri etape. Zadnja etapa je vključevala hitrostno gorsko preizkušnjo na relaciji most Lancovo — Radovljica. Proga je vodila iz Radovljice do Bleda po zelo slabem terenu in so morali vozači absolutno obvladati vozila, od Bleda naprej pa jih je pot vodila na več kot 1000 metrov visoko Pokljuko, od tam pa so se spustili 400 metrov niže v Bohinj ter preko Rovtarice v Skofjo Loko. Od tod so preko Kranja in Podnarta prišli do mosta Lancovo, kjer je bil cilj.
V hitrostni preizkušnji ekip so zmagali motoristi Jesenic z 22,5 kazenskih točk drugi je Ptuj II. s 40 kazenskih točk in Radovljica s 187,5 kazenskih točk.
Rezult. posameznikov: 50 cem: Stanič Ljubljana 47,5 — 125 cem Sest Jesenice brez kazenske točke — 175 cem: Sodja Radovljica brez kazenskih točk — 250 cem Prstec Ptuj, 7,5 — 350 cem Am-brožič Radovljica, 7,5 — 500 cem Hrast s sovozačem Grosem Tržič brez kazenske točke.
S. J.
KOŠARKA
Olimpija : Lokomotiva 54:15 Jugomontaža  : Ljubljana 67:66 Sloboda : Proleter 59:68
NOGOMET I. CONSKA LIGA
Ljubljana : Branik 1:5
Odred : Jadran 2:0 Tekstilac : Rijeka 2:0 Elektrostroj : Šibenik 1:1 Metalac : Trešnjevka 1:0 Lokomotiva : Segesta 2:0
LJUBLJANSKO PRIMORSKA LIGA
Triglav : Jesenice 0:2 Grafičar : Tržič 0:0 Ilirija : Rudar 3:0 Nova Gorica : Slovan 3:1 Izola : Krim 1:2
Jugoslavija A : Avstrija A 3:3 (2:2)
Jugoslavija B : Avstrija B 2:2 (2:0)
Mladinci Jugoslavija : Avstrija 5:1
naMa
hromMd
TRZlSKI DELAVCI IZBIRAJO KANDIDATE
V petek, 13. t. m. so začeli delavci v tržiškilh tovarnah izbore volivcev. V občinski zbor proizvajalcev bodo izvolili 28 kandidatov. Posebno živahne so priprave za volitve v predMnici, v tovarni »Peko«, v »Tovarni kos in srpov« in drugih večj.ih kolektivih.
Zbore volivcev v podjetjih boda končali 25. t. m., zbore volivcev po terenih in vaseh pa do 23. t. m. Med kandidati za občinski zbor žo predvidevajo 5 žensk. V delovnih kolektivih pa Imajo pripravljenih več predlogov za mladince, ki jih bodo predlagali na zborih volivcev kot Ikandidato za zbor proizvajalcev. Za volitve v občinski zbor in zbor proizvajalcev jo občina razdeljena na 31 volilnih enot, v katerih bedo skupno izvolili 56 odbornikov obeh oibčinskiih zborov.
PLENUM OKRAJNEGA ODBORA UROJ
V peteik popoldan je imel Oler. odbor UROJ Kranj redni plenum. Mnogo so govorili o letošnjem tekmovanju med posameznimi občinskimi odbori rezervnih oficirjev, ki ga je v začetku leta razpisal Okrajni odbor UROJ. Končnega rezultata o tem tekmovanju plenum ni mogel ugotoviti, ker so bili dokaj aktivni zlasti odbori v Kranju, Tržiču, Zeelznikih, na Bledu itd., zato so izvolili tričlansko komisijo, ki bo določila najboljši odbor. Le-ta bo prejel za nagrado vojaško pištolo.
Govorili so tudi o bližajočih so občnih zborih, ki bi predvidoma morali biti že v septembru, toda zaradi bližnjih volitev se bodo predvidoma končali v oktobru. Na plenumu so sprejeli tudi program pouka rezervnih oficirjev in podofieirjev za leto 1957-58. -an
PRIZNANJE VESTNEMU DELU
V tovarni »Titan« v Kamniku se bo jutri, 16. t. m. poslovila delavka Neža Rems, ki po 30 letih dela v istem oddelku odhaja v pokoj. Ob prisrčnem slovesu velja vestni in mairljiivi delavki" vse priznanje in zahvala tovarne za dolgotrajno ijn zvesto službovanje. Bila je med prvimi ženama, ki so začele delati v tovarni. Kot mlada vdova jo z delom preživljala sobe in dva otroka. Čeprav je delala dolgo vrsto let pri najtežjih strojih, n,i utrpela niti najmanjšo poškodbe, v vseh 30 letih dela pa je izostala samo 28 dni zaradi bolezni. Delovni kolektiv tovarne »Titan« jI ob odhodu v zasluženi pokoj želi šo mnogo zdravih let!
Z.
»SLOVENIJASPORT« V KRANJU OPRAVIČIL SVOJ OBSTOJ
Poslovalnica »Slovenijasport« v Kranju je v prvih štirinajstih dneh poslovanja pokazala prav lepe uspehe. 2e prvi dan je obiskalo poslovalnico precej kupcev, njih število pa iz dneva v dan narašča. Največji promet sta zabeležila oddelka za konfekcijo in pletenine, znaten pa je tudi promet oddelka za športne rekvizite, zlasti še, če upoštevamo, da smo v razdobju med letno in zimsko sezono.
USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA V KRANJSKEM OKRAJU ZAKLJUČENA
Dobra dva meseca je transfuzijska postaja iz Ljubljane odvzemala kri po natšem okraju. Akcijo je uspešno pripravil predsednik Občinskega odbora RK Kranj tov. Jože KobaL V vseh občinah se je prijavilo nad 4.000 krvodajalcev. Čas oddaje krvi jo bil sicer neprimerno izbran (sezona dopustov ter dela na polju), vendar jo oddaja krvi kljub tomu dobro uspela. V tem obdobju je bilo zbrane kakih 1000 litrov krvi. Le tržiš-ka občina in okolica mesta Kranja sta bil/i izvzeti iz te akcije, ker sta angažirani za transfuzijsko postajo Instituta za tuberkulozo na Golniku, če jo potreba, potem prebivalci o-menjenih krajev na poziv oddajo svojo kri.
.MALI OGLASI.
Trodelno zastckleno okno skoraj novo poceni prodam. - Smrkelj, poštni uslužbenec v Kranju.
Prodam   stavbno   parcelo v
Kranju ob glavni cesti. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam kravo, ki bo čez en mesec telila. — Sitar Peter, Krizo 34.
Električne ročno škarje s katerimi se lahko reže do 1,6 mm debela pločevina ugodno prodam. — Krošelj Anton, Šenčur .174, .Kranj.
Iščem upokojenko, ki bi varovala otroke izmenoma en teden dopoldan en teden popoldan. Naslov v oglasnem oddelku.
Oddam dijaku(inji) sobo proti plačilu 4 prm drv ali 10.000 din. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
STROJEPISNI IN STENOGRAFSKI TEČAJI
Društvo stenografov in strojepiscev v Kranju bo priredilo na Ekonomski srednji šoli začetni-ški in nadaljevalni strojepisni in stenograf ski tečaj. Prijave sprejema tajništvo Ekonomsko srednjo šolo v Kranju, Tomšičeva 14/1. fa vključno 28. sept. 1957. Pričetek tečaja in ostale podrobnosti bodo objavljeno na raz-glasni destki šole.
OBVESTILO KRANJČANOM!
Od 14. septembra 1957 dalje zopet redno obratuje gostišče »Zlata riba«, sejmišče št. 1, Kranj. V svojih preurejenih prostorih Vam nudi topla in mrzla jedila ter pristna štajerska in dalmatinska vina. Prepričajte se. Postrežba jo solidna. So priporoča gostilničarka Elizabeta Emeršič.
Gorza Viljem tov. delavec iz Boh. Bistrico obžalujem žaljivi izpad, ki sem iga storil dne 16. avgusta t. 1. na Sušaku napram Valentar" Anici, nameščenki iz Javornika, Udarna 6. Zahvaljujem so ji, da jo odstopila od nameravano tožbe. - Gorza Viljem. PRODAJA NEPREMIČNIN
Občinski ljudski odbor v Kranju je na svoji seji dne 22. 8. 1957 na predlog Sveta za plan in finance v smislu določil 33. Člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ št. 26/290-54) in 20. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19/88-52) sklenil izdati
RAZPIS JAVNE DRAŽBE o prodaji naslednjih kmetijskih Posestev   iz   sklada splošnega ljudskega premoženja v občini Kranj:
1. del vi. št. 143 k. o. Zg. Bes-n,ca z enodružinsko pritlično stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem v Zg. Desnici št. 53, s skupno 0,6203 ha zemljišča, od tega 0,5542 ha travnika, 0,0241 ha nerodovitnega zemljišča ter 0,0420 ha stavbiišča.
Izklicna cena je    404.588 din
2. vi. št. 228 k. o. Stražišče z delno leseno, delno zidano enodružinsko stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem na. Smarjetni gori št. 27 s 3,7379 ha zemljišča. Od tega jo 0,0334 ha stavbišča, 1,5329 ha njiv, 1,2027 ha sadovnjaka in 0,9189 ha travnika. Izklicna cena je    716.211 din
3. vi. št. 276 k. o. Stražišče s pritlično leseno enodružinsko stanovanjsko hišo z enakim gospodarskim poslopjem na Smarjetni gori št. 24 ter skupno 1,5550 ha zemljišča. Od tega je 0,0241 ha stavbišča, 0,4866 ha njiv in 1,0443 ha sadovnjaka.
Izklicna cena jo 305.507 din vi. št. 431 k. o. Kokrica s pritlično zidano enodružinsko stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem na Ilovk". št. 1 s skupno 3,2084 ha zemljišča. Od tega je 0,1094 ha stavbišča, 1,0431 ha njdv, 0,3021 ha sadovnjaka in 1,7538 ha travnika.
Izklicna cena je 4,090.649 din 5- vi. št. 22 k. o. Suha, del vi. št. 299 k. o. Predoslje in vi. št. 185 k. o. Kokrica z eno-nadstropno enodružinsko zida*-no stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, živim in mrtvim inventarjem na Suhi St. 14 s skupno 9.3560 ha zemljišča. Od tega je 0,1040 ha stavbišča,    4,8339   ha njiv,
0,1199 ha sadovnjaka, 2,1692 ha travnika, 0,0653 ha gozda in 2,0637 ha paznika. Izklicna cena jo 4,405.080 din 6. vi. št. 57 k. o. Babni vrt z visokopritločno, enodružinsko stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem v Povijah št. 1 ter skupno 10,4369 ha zemljišča. Od tega je 0,1268 ha stavbišča, 3,1743 ha njiv, 0,6291 ha sadovnjaka, 5,1980 ha travnika, 1,2169 ha gozda in 0,0918 ha vrta.
Izklicna cena jo 4,700.684 din Dražba za posestva pod 1., 2. in 3. se vrši v torek, dne 15. oktobra 1957 in za posestva pod 4., 5. in 6. v sredo, dno 16. oktobra 1957, vsakokrat s pričetkom ob 8. uri v sejmi sebi Občinskega ljudskega odbora v Kranju, Titov trg "št. 1 /II soba št. 15.
Interesenti si lahko ogledajo v javno dražbo dano nepremičnino na kraju samem. Vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem, pa dobijo lahko vsak dan med uradnimi urami pri referentu za evidenco splošnega ljudskega premoženja pri ObLO Kranj, Titov trg št. 1 /II, soba št. 10.
Dražbeni pogoji so:
1. Izpod izklicne cene so posestva no prodajajo.
2. Proda so nedelj eno celotno posestvo z naznačeno površi-
'nt>. ■ ,^--.........-
3. Varščina znaša 10 odstotkov izkhcno cene, ki jo polože interesenti najkasneje 24 ur pred pričetkom dražbo pri Oddelku za finance — Uprava za dohodke ObLO v Kranju, Titov trg št. 4/1 soba št. 12/13. Položena varščina se štej o za kupca kot prvi obrok kupnine. Nekupcem se varščina vrne takoj po končani dražbi pri organu, kateri je varščino sprejel.
4. Pravico do dražitvo in naku-' pa posestva ima vsak državljan FLRJ, politična, gospodarska in družbena organizacija, ki jo predložil varščino in ki z nakupom ne bi prekoračil po zakonu o agrarni reformi dovoljenega maksimuma kmetijskega posestva.
5. Kupec jo dolžan plačati kupnino v roku treh mesecev po izvršeni dražbi tako, da plača eno polovico kupnine v roku enega meseca, drugo polovico pa v naslednjih dveh mesecih.
6. Prometni davek in prenosne takse plača prodajalec.
7. Predkupne pravice dosedanji uživalci nimajo.
Predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner 1. r.
je jo zelo veliko naprodaj. Kumare so bile v petek po 20 din kg, kumarice za vlaganje pa po 70 din kg.
KAMNIK
V soboto je bil živilski trg v Kamniku kljub dežju dobro založen. Zabeležili smo sledečo cene: krompir 14 din kg, zelje 20 din kg, ohrovt 30 din kg, stročji fižol 50 din kg, paradižnik 34 din kg, paprika 40 din kg. Sadje ima zaradi slabe letino čvrsto cene. Najcenejša jabolka so bila po 30 din kg, slive 60 id nkg, hruške pa od 50 do 70 din kg. Jajca so bila po 20 din komad.
KAKO JE BILO V OHRIDU?
mmrm
ir/jii
NA JESENICAH
»STORZIČ« KRANJ, 16. septembra sovj. film »VIBORO&KA PREDMESTJA«, 17. septemb. sovj. barv. film »HEROJI SIPKE«. 18. in 19. septembra avstrijski film »ZDAJ SMO PA TAM«. Predstavo ob 16., 18. in 20. uri.
»SVOBODA«   STRAZlSČE, 16.
septembra amer. barvni film »BAGDADSKI BERAČ«. 18. septembra sovj. barvni film »HEROJI SIPKE«. Predstave ob 19. uri. »TRIGLAV« PRIMSKOVO, 17. in 19. septembra franc. barv. film »VELIKI MANEVRI« ob 19. uri.
»BLED«, 16. septembra italijanski barvni zgodovinski film »TEODORA«. Od 17.—19. septembra franc. kriminalni film »VAS ZVESTI BLAKE«.
RADOVLJICA, 17. sept. amer. film »ANGEL ALI DEMON«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 18. in 20. uri.
TRZNI PREGLED
V KRANJU
Slabo vreme je v petek zadržalo doma marsikaterega prodajalca, zato je ostalo precej stojnic praznih. Okoličani so prinesli še kar dovolj sadja, predvsem sliv in' hrušk. Zelo veliko je bilo tokrat na izbiro paprike po 35 din kg, medtem ko je v trgovini že kar po 50 din. 'Gospodinje so jo kupovale za 'vlaganje. »Tudii lubenic je bilo dovolj, in so zdaj že po 30 din kg. Ostale cene: zelje 20, stročjd fižol 36, krompir 15, češplje 50, hruške 40, jabolka 40, paradižnik 35 din kg. Jajca so še vedno po 19 din kom., en-dlvija po 50 din kg, cvetača pa se je pocenila na 60 din kg. Bilo
Rodilo so: Francka Skumavec, delavka —■ deklico; Terezija Je-rala, gospodinja — dečka; Štefanija Radež, gospodinja — deklico; G^lbrijela Razpet, gospodinja — deklico; Frančiška-Ma-rija Podlipnik, knjigovdfcinja — deklico; Ivanka Gričar, uslužbenka — dečka; Hedvika Mihe-lič, gospodinja — dečka; Antonija Lapuh, zobni asistent — dečka; Marija Smolnikar, gospodinja — dečka; Marija Glogov-šek, gospodinja — dečka; Julija Lambergar, gospodinja — dečka; Marija Pasar, gospodinja — deklico; Vera Sekloča, gospodinja — deklico; Vida Puhar, gospodinja — dečka; Zora Cvek. gospodinja — deklico; Vida Mo-renčič, gospodinja — deklico; Mihaela Odar, delavka — deklico;
Poročili so se: Branko Suvak, tov. delavec in Bogomira Kr-melj, tovarniška delavka; Franc Seljak, elektrotehnik in Silva Sušnik, nameščenka; Radoslav Kočevar, predmetni učitelj in Breda-Smilja Košir, uslužbenka: Jure Akilov, tehnični laborant in Ivana Pesjak, tov. delavka.
Umrli so: Marija Arnol, ,oskr-bovanka; Ivana Prešern roj. Ja-len, gospodinja; Rajka Pristov. novorojenček; Anton Žagar, o-sebni upokojenec; Mihael Lo-trič, tov. delavec; Anton Cop> osebni upokojenec; Katarina La-sntg roj. Čop, gospodinja.
V KAMNIKU
Umrla je najstarejša Kamni-čanika 90-letna Frančiška Možek. Do zadnjega jo bil čila in zdrava in je opravljala vsa poljska dela. Pokopali so jo v torek popoldne na Žalah.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše predobre, skrbno in nenadomestljivo žene in matere
IVANKE WEISSEISEN so prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ob njeni prerani smrti sočustvovali z nami.
Naša najtoplejša zahvala g. dr. Hriberniku, za njegovo lajšanje trpljenja v njeni težki, neozdravljivi bolezni, č. č. duhovščini za duševno tolažbo, predvsem za ganljive žalostinike in naši Lenčki za vso nesebično pomoi.
Iskreno zahvaljeni vsi, ki so pokojnico obiskovali v njeni bolezni, ji poklonili toliko cvetja in jo tako številno spremili na njeni poslednja poti.
Užaloščeni: mož Jože, sin Marjan, hčerki Marica in Jožica, družine Weisseisen, Ravnikar, Podgoršek in ostalo sorodstvo. Kranj, 16. septembra 1957.
NAMESTO PESKA - ZEMLJO NA CESTO
Zaradi razširitve mostu preko Kokro na Prirnskovo so pred kratkim usmerili začasni promet po cesti, ki vodi iz Prim-skovega proti Rupi. Ker pa je bila cesta za avtomobilski promet neprimerno speljana, so jo delavci pred mostom zravnali. Namesto peska pa so na cesto nasuli zemljo, ki jo v preteklih deževnih dneh povzročila tako blato, da bi človek kmalu obtičal v njem. Prizadeti, ki sedaj vsaik dan uporabi j aoj to cesto, se upravičeno sprašujejo, zakaj opravljajo taka dela ljude, ki niso vešči cestarskega dela.
H. O.
V začetku septembra iso bile v Ohridu kvalifikacijo water-polištov iz Hrvatske, Srbije, Slovenije in Makedonije. Slovence je na tem tekmovanju zastopal republiški prvak Triglav iz Kranja, ki se je pretekli teden vrnil domov. Čeprav bi morali biti z rezultati oziroma s plasmanom, ki ga je kranjsko moštvo doseglo, zadovoljni, se je na tekmovanju zgodilo nešteto stvari, ki mečejo slabo luč na celotno prireditev.
Triglav jo moral n. pr. odigrati kar dve tekmi več kot je bilo potrebno. Prva, neodločena tekma s Poletom iz Sombora, se je morala ponoviti, ne da bi katero od moštev vložilo protest. Prav tako je moral Triglav šo enkrat v vodo, da je ponovil tekmo Iz Velo Luko dz Korčule, ki je predstavljala Hrvatsko. Tekme so so igrale ena za drugo in je jasno, zakaj so potem v tekmi z zadnje plasiranim moštvom, Proleterjem iz Zrenjanina, dož,iveli katastrofo. Na tekmi s Poletom jo Triglav
MARTELANC LETOŠNJI prvak KRANJA V KEGLJANJU
V torek jo bilo na kegljišču Triglava končano letošnje prvenstvo Kranja v kegljanju za posameznike. Udeležba je bila zelo številna, saj jo nastopilo okrog 80 tekmovalcev. Prvenstvo si je prav tako kot lani tudi letoc priboril državni re-prezentant Lado Martelanc. Člani so tekmovali v disciplini 2 X 200 lučajev mešano v zav-ključnem delu in v disciplini 4X100 lučajev mešano v pred-tekmovanju. Rezultati: 1. Lado Martelanc 1702, 2. Miro Ambro-ždč 1662, 3. Rajko Stare 1654.
Mladinci, starejši člani in ženske so tekmovali v disciplini 4X100 lučajev mešano. Rezultati: mladinci — 1. Marijan Rogelj 1596, 2. Jože Turk 1592, 3. Janez Rogelj 1591; starejši člani: 1. Ivan Vidmar 1521, 2. Franc Rozman 1518, 3. Franc Puhar 1508; ženske: 1. Cvetka Čadež 1521, 2. Angelca Martelanc 1516, 3. Francka Kavčič 1491.
gostovanje golnlskih Športnikov v kopru
Preteklo nedeljo so rokometni in namiznoteniški igralci z Golnika gostovali v Kopru, kjer so se srečali v prijateljskih tekmah proti tamkajšnjemu klubu.
Rezultati: • Namizni tenis: Člani: Koper : Golnik 5:3. Mladinci: Koper : Golnik 5:3. Ženske: Koper : Golnik 3:1. Najboljši   igralci  dvoboja so bili Štrukelj (Golnik), ki je dobil vso tri dvoboje in Venturi-ni (Koper). Najlepša partija dvoboja jo bila Štrukelj : Venturini, ki se jo končala z zmago Štruklja 17:21, 22:20, 23:21.
Popoldne pa'je bila odigrana rokometna tekma Koper : Golnik. Pred 200 gledalci sta nastopili ekipi v naslednjih postavah: Koper: Drevnik, Race, Kaste-lic, Jurca, Saša, Jatoomin, Zerjal.
Golnik: Urankar, Grbec, Močnik, Gorjan, Gorjan II., Slapar, Stare in Krčmar.
Koprčani so bili ves čas tekme v premoči in so takoj v začetku pričeli s serijo golov. Tekma se je končala z visoko zmago domačih 28:6 (15:2). DOBRI IN SLABI REZULTATI MNOŽIČNEGA STRELSKEGA TEKMOVANJA Od 8. do 15. t. m. je bilo po vsej Gorenjski množično strelsko tekmovanj o z raznimi pištolami in samokresi. Tekmovanje je bilo namenjeno vsem, ki imajo veselje do tega športa in tistim, ki imajo več ali manj opraviti z orožjem, to so JLA, LM, ZB, UROJ. Tekmovanje je gledo rezultatov popolnoma u-spelo, udeležba pa je bila bolj pičla. Zelo dobro je streljal Franc Peternelj iz Kranja (47 krogov od 50 možnih), vendar je streljal izven konkurence.
OstalH rezultati: Skofja Loka: Andrej Pagon 43 krogov - Radovljica Bojan Horvat 41 krogov - "Kranj: Alojz Lakner 41 krogov - Jesenice: Miro Lah 34 krogov - Bled: Boško Egelič 39 torogov.
Vsi prvoplasirani so dobili lepa praktična danila.
Čr.
vodil 7 sekund pred koncem še s 3:2 in je prav v teh zadnjih sekundah prejel gol. Tako je izgubil dragoceno točko, kar rmu jo šo posebej škodovalo ob končni razvrstitvi, saj so imeli prvi trijo enako število točk in' je o prvaku ■odločal količnik.
Poleg tega pa so se na tekmovanju dogajale stvari, ki smo jiih na naših plavališčih še manj vajeni, saj jo vrhovni sodnik Kojaković zaradi nerazumljivih postopkov pri sojenju in zaradi nešportnega zadržanja občinstva dam pred zaključkom prvenstva zapustil tekmovanje. Kakor smo žo povedali, so^ bilo tekme razveljavljeno tudi brez protestov, medtem ko so sodniki dopuščali, da so igralci kar v vodi obračunavali med seboj. Na tekmi Proleter : Vela Luka sta se ^ vodi stepli kar obo moštvi, sodnik pa je izključil le tri igralce. Bilanca tega prvenstva je torej zelo slaba in lahko rečemo porazna. Kljub temu pa so kranjski waterpolisti zapustili v Ohridu lep vtis, kot najbolj discipli-
nirana in fair ekipa, prav tako pa so ji priznali, da je bila tudi najboljša. O tem pričajo tudi doseženi rezultati, žal pa so imeli smolo v tekmi z najslabšim meštivom. Kakor jo bilo mogoče izvedeti, bedo verjetno celotno prvenstvo razveljavili, v tem slučaju pa se bedo morale tekmo odigrati šo enkrat. Uvrstitev Triglava je zadovoljiva, saj je boljša kakršno so do sedaj dosegle vse slovensko ekipe, poleg tega pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da Triglav prav nič ne zaostaja za ekipami, ki tekmujejo v II. zvezni ligi.
Rezultati, ki jih je Triglav dosegel v Oh r idni: Triglav • Polet 3:3 (prva tekma 2:2),
Triglav : Vela Luka 4:2 (prva tekmrv 3:3),
Triglav : Ohrid 7:4,
Triglav : Proleter 1:5,
Končna, razvrstitev: 1. Polet (Sombor), 2. Vela Luka (Korčula), 3. Triglav (Kranj), 4. Ohridski branovi (Ohrid), 5. Proleter (Zrenjanin). M. *
Triglav poražen, Tržič neodločeno
JESENICE : TRIGLAV 2:0 (1:0)    GRAFIČAR : TRŽIČ 0:0 (0:0)
esenice, 15. septembra.
Tekma Ljubljansko - primorske lige, teren primeren za igro. Strelci: Klinar v 40. minuti ter Brun v 85. minuti.
Začetek igre je pripadal domačinom, ki so s hitrimi prodori unašali zmedo med obrambne igralce Triglava. Čez nekaj časa so se Kranjčani otresli začetnega pritiska in z lepimi akcijami prihajali pred gol Jesenic. Odlična obramba domačih pa je sproti čistila vse nevarne situacije in gostom preprečevala vsak uspeh. Tudi Jeseničani so uprizorili hitre protinapade. Enega takih napadov je v 40. minuti realiziral odlični Klinar in povedel Jeseničane v vodstvo
V drugem polčasu so hoteli Kranjčani na vsak način izenačiti. Jeseniški napadalci so v drugem polčasu igrali preveč ležerno in niso v prvih 20. minutah resneje ogražali Triglavo-vih vrat. Sele proti koncu so ohrabreni zaradi močnega bo-drenja gledalcev pogosteje prihajali na polovico gostov. Pet minut pred koncem pa je Brun preigral vso obrambo z vratarjem vred in dosegel drugi gol. S tem so bile vse nade gostov pokopane. U.
ZA RAZVOJ IN MNOŽIČNOST ORODNE TELOVADBE NA GORENJSKEM
Stražišče, 15. septembra.
Danes dopoldan jo Okrajna zveza društev Partizana za Gorenjsko pričela v domu Partizana v Stražišču z redno vadbo in seminarjem. Center deluje uspešno že leto dni in je pri vzgoji in množičnosti orodne telovadbo v društvih na Gorenj -skem pokazal zelo lepo uspehe. Na seminarju je 35 gorenjskih orodnih telovadcev in telo-vadk in nekaj društvenih vaditeljev, iz katerih bosta kasneje izbrani tudi okrajni vrsti za srečanje z drugimi večjimi društvi izven kranjskega okraja in srečanji z orodnimi vrstami drugih republik. -an
Ljubljana, 15. septembra.
Tekma Ljubljansko - primorske lige, igrišče Grafičarja, vre-mo ugodno za igro, gledalcev 300, sodnik Pliberšek (Maribor).
Grafičar: Bek, Zabuikovec, Snoj, Kožuh, Belinger, Čampa, Handžič, Kroupa, Cinda, Novak, Podobnik.
Tržič: Oblak, Peternelj, Kosmač, Jadanec, Dorniik, Klarič, Čustoič, Zaletel, Puškarevič, Mežok, Krašovec.
Napadalci obeh moštev so imeli dosti prilik, da zatresejo mrežo, toda pokazali so se neuspešni. V tem so prednjačil; gostje, saj niso znali realizirati dveh stoodstotnih priložnosti. Tržičani so imeli rahlo terensko premoč do časa, ko je bil v 72. minuti izključen njihov igralec. To situacijo so Gra-fičarji hoteli izkoristiti, toda obramba gostov jo bila zanesljiva. Sodnik Pliberšek je sodil dobro, lo izključitev igralca je bila izrečena prestrogo. Najboljši igralec Grafičarja je bil čampa, za goste pa so se uveljavili igralci v obrambi Peternelj, Kosmač, Čustoič.
M. s.
kratke Športne novice z golnika in okolice
Pred kratkim so rokometaši in namiznoteniški igralci pričeli z rednimi treningi po enomesečnem premoru. Obe sekciji sta se zelo pomnožili z novimi člani. Treninge rokometašev je prevzel Ažman Janez iz Kranja, s katerim so rokometaši zelo za-« dovoljni. V kratkem bodo pričeli z odigravanjem prijateljskih tekem kot pripravo za prvenstvo Gorenjske.
Namizni tenis se razvija tudi v Preddvoru. Imeli so že nekaj dvobojev, pred kratkim pa so gostovali na Golniku, kjer so premagali drugo ekipo Golniča-nov z 8:1, proti prvi ekipi "p» so izgubili z 1:8.
Vozača Tomosove ekipe Cibašek Milan in Leo Pintar sta se vrnila z državnega prvenstva iz Beograda. Pintar Jo dosegel najboljši čas dneva in s tem pokal najhitrejšega vozača FLRJ za leto 1957, Cibašek pa je kot najmlajši dirkač zasedel 2. mesto. Foto reporter ju je ujel na poti iz Beograda proti domu.
t
»Vino mi ni škodilo, vino že ne. V tisti klobasi je moral biti nekakšen hudič. Vrag vedi, iz česa dela Blažek klobase!«
Pil je in potem potegnil ženo plesat. Opletal je sem in tja, nazadnje je spet slonel na klopi pri peči in si podpiral glavo. Stari, ki ga je opazil s peči, je zavpil nad snaho:
»Domov ga spravi, negodeta! Saj vidiš, da bo drugače obležal!«
Potem se ni več menil za snaho in sina in je vedno živah-neje raztegoval harmoniko.
Iz vseh kotov Krope je bilo slišati godbo in vriskanje...
—o— .
Miklavž in Aleš sta šla popoldne k »Jarmu«, kjer se je že trlo ljudi. V gosposki sobi so sedeli gospodarji, med njimi je bil tudi učitelj. Čeprav je manjkalo prostora, so se umaknili mlademu Cašperinu in kmalu sta sedela pri mizi in po malem pila. Aleš je sedel zraven sberega Hetorija, ki se je pogovarjal z učiteljem. Učitelj je pripovedoval Hetoriju zgodbo o železniškem Levičniku, kako je zapodil iz šole Globočnika in še dva druga magnata, ki so hoteli, da bi se v šoli poučevalo nemško.
»Ali veste, da se celo v Ljubljani vznemirjajo zaradi tega? Mislim, da bi morali zadevo objaviti v časnikih. Kaj menite, gospod Hetori? Ustava nam daje pravico do slovenskih šol, oni pa takole ...«
»Da, da,« je lenobno kimal Hetori in si prižigal cigaro. Odgriznil je konček in nato slastno vdihnil dim. Pri tem je nestrpno čakal, da bi učitelj nehal s svojim rodoljubkarskim navdušenjem, ker je tudi sam hotel nekaj povedati, nekaj prav posebnega o krmljenju divjadi pozimi. Toda učitelj se ni dal ustaviti.
»Gospod Hetori, naši ljudje so premalo zavedni!« je hitel, kakor bi govoril učencem v šoli. »Ni čudno, da nas teptajo, kajti kdor zaničuje se sam... Jaz, na primer, ne bom se hvalil, toda jaz si že tri leta prizadevam, da bi odprli v trgu čitalnico! Ali si morete predstavljati, kaj bi to pomenilo za vso Kropo? Uredili bi čitalnične prostore, kdaj pa kdaj bi priredili veselico, gospodične in gospe bi prodajale pijačo, vse bi bilo okrašeno z narodnimi barvami... ali si predstavljate? Končno zdaj pošteni tržani nimajo prostora, kjer bi se lahko shajali...«
»To je res,« je rekel Hetori.
»Vidite! Narodno zavest je treba zbuditi med ljudmi, potem bo vse drugače, narodno zavest, gospod Hetori! Potem bodo tudi otroci bolj redno prihajali v šolo. In pa kazni bi bilo treba poostriti za tiste, ki ne pošiljajo otrok v šolo!«
»Otroci morajo delati,« je menil Hetori.
»Otroci morajo znati brati, pisati in računati!« je pribil učitelj. »Zavedati se morajo, da so Slovenci, slovenskih mater sinovi!... Potem bi morali tudi kdaj pa kdaj igrati igrico... v čitalnici, mislim. Toliko mladine imamo, pa se nihče ne zgane. Vi bi morali...«
»Kaj, jaz?« se je zavzel Hetori. »To je vaš posel, gospod učitelj! Vi ste poklicani za narodno delo, ne jaz. Sicer pa ... ali sem vam že pravil o članku, ki sem ga bral v nemškem lovskem listu? O krmljenju divjadi v zimskem času? Mislim, da bi tudi pri nas morali postaviti v Jelovici nekaj krmilnic. Divjad je postala že zelo redka, poštenega srnjaka komaj še najdete, jelena že ne več ...«
Zdaj je bil učitelj na vrsti, da je prikimaval. Vmes sta pila in bila drug z drugim zadovoljna.
Miklavž je sunil nečaka s komolcem in mu pomežiknil:
»Jih slišiš? Vsak na svojo stran sta mahnjena! Midva pa raje-pijva.«' Nalil je vina in počasi nesel kozarec k ustom. Ko se je odteščal, je razlagal Alešu:'
»Fant, požirek vina dobro stori, samo navaditi se ga ne smeš. Če se ga^ navadiš, si izgubljen!«
Aleš se je Smejal. »Zakaj ste se ga petem navadili?«
»Ali jaz?« je užaljeno vprašal Miklavž. »Jaz nikoli! Se danes ga ne prenesem. Kadar se ga napijem, sem bolan. Ne poznaš še pravih pijancev, takih, ki ne morejo živeti brez pijače.
,P0Z0R, POZOR! ŠTEVILKA...!'
Se včeraj zvečer je bilo vsem Kranjčanom nekako hudo.
Že tri dni dežuje. Prav gotovo bo deževalo tudi v nedeljo.
Ampak v nedeljo nas je prebudilo prekrasno jutro. Storžič, Kočna in Grintovec so se blesteli   kot umiti.
Začelo se je že v zgodnjih dopoldanskih urah. Na cesti proti Kranju je bilo mnogo več vozil kot običajno. SAP-ovi avtobusi so na kranjski avtobusni postaji izkladali na stotine potnikov.
Nihče ni vprašal — kam. »Na tombolo!-«
Ob 14.05 je napovedovalec — Tone Hodko, predsednik dramske družine »•Svobode - center« v Kranju, izklical prvo številko. Tombola se je začela.
Ob 14.16 je po 6. izklicani številki prvi dobitnik tekel proti glavni tribuni. Iz množice in iz oken hiš, ki stojijo ob kranjskem glavnem trgu, so ga spremljali zavidni pogledi. Z nekaterih oken so viseli pravi grozdi navdušenih igralcev tombole.
Ob 14.35 smo čuli po zvočnikih prvi razglas, ki je iskal izgubljenega otroka. Obenem je napovedovalec raz-
STEVILKE JE VLEKLA MALA SPELCA
NEPREGLEDNA MNOŽICA PRED GLAVNIM ODROM
v  DOBITNIKA AVTOMOBILOV FIAT - 600
glasil: »Opozarjamo vse igralce tombole, da pazijo na žeparje!« — potem ko sta bili najavljeni že dve izgubljeni denarnici.
Ob 14.40 sem pred glavnim odrom ob poslopju ObLO Kranj opazil prve dežnike. Ljudje so jih prinesli s seboj, da bi se ž njimi ubranili dežja, pa so jim prav dobro služili proti soncu.
Ob 14.45 je prva napetost malce popustila, ker so odmori postajali vse daljši. Zato pa je naraslo število obiskovalcev v kranjskih gostinskih podjetjih in v improviziranih bifejih pod vežami hiš ob Titovem trgu.
Ob 15.27 je bilo končano izklicevanje kvatern in začeli so se činkvini. Ob 16.21 so bili činkvini končani in napovedovalec je razglasil: »Pričakujemo prve dobitnike s polno tablico — tombolo!«
Ob 16.40 smo čuli prvi razglas prometne Ljudske milice: »Opozarjamo vse koristnike cest naj vozijo previdno. Prehitevanje je na cesti I. reda proti Ljubljani prepovedano. Zlasti opozarjamo na to voznike avtobusov.«
Ob 16.42 smo čuli po zvočnikih, že sedmi razglas zaradi izgubljenega otroka. To pot je šlo za triletnega Marka. Ob 16.45 so začeli odhajati v gručah prvi udeleženci tombole. Cez dve minuti smo spet čuli isti razglas, kot pred petimi minutami: »Triletni Marko joka in kliče svoje starše na tribuni pred sindikalnim domom.«
Prvi Fiat - 600 Je zadela tablica 8 sejmišča, drugega pa tablica iz Doma JLA. Prvega je dobil Bilbija Velemir iz Niša, trenutno v službi v podjetju Telekomunikacije v St. Jerneju, po poklicu radiomehanik. Na vprašanje, kaj bo storil z dobitkom, je odgovoril: »Prodal ga bom, ker nimam sredstev, da bi ti vzdrževal avto.« — »Torej iščete kupca? Lahko to zapišem?« —
»Seveda lahko zapišete. Najbrž bom zadevo še premislil, vendar ga bom verjetno moral prodati.«
Drugi Fiat - 600 je dobil podoficir Krstić Savo iz kranjske garnizije JLA. Na naše vprašanje, kako se počuti kot srečni lastnik glavnega dobitka, je odgovoril, da ga bo obdržal in da mu bo avto »zelo prav prišel«.
Potem se je glavni oder napolnil z »tombolaši« s polnimi tablicami. Starejši možakar, ki je prišel na kranjsko tombolo od nekod s Primorskega, je dobil vola. Kako ga je spravil domov, tega zares ne vemo .. .
Nekdo drugi, ki je dobil na polno tablico zakonsko spalnico, jo je hotel že kar na odru zamenjati za Moped. Dokler mu ni eden izmed članov komisije povedal, da je tista spalnica vredna 70.000 dinarjev, Moped pa precej več in da bo le težko našel zamenjavo.
Ob 17.30 je napovedovalec razglasil: »Ker še ni dovolj dobitnikov za glavne dobitke, se tombola nadaljuje. Pozor, pozor! Številka 48!«
Spet se je na vseh pomožnih odrih oglasilo večje število igralcev s polnimi tablicami — tombolami. Medtem, ko smo na glavnem odru čakali nanje, sem intervjuval predstavnika Občinskega sindikalnega sveta, tov. Be-čana. »Ali boste drugo leto spet organizirali tombolo?« — »Verjetno ne.« — »Ali ste prodali vse tablice?« — »Skoraj vse.«
Potem sem povprašal še bolniško sestro ob glavni tribuni: »Ste imeli kaj dosti dela?« — »Zelo malo. V glavnem slabosti zaradi vročine.«
Ob 17.50 je napovedovalec tretjič prebral »Važno opozorilo vsem korist-nikom cest. Prehitevanje na cesti I. reda proti Ljubljani prepovedano. Na to zlasti opozarjamo voznike avtobusov.«
Ob 17.55 smo zaslišali po zvočnikih: »Ker se je na odru javilo dovolj dobitnikov za polne tablice, je s tem tombola zaključena.«
Med ljudmi je završalo. Sicer so že celo uro prej začele s prostora pred glavnim odrom odhajati cele gruče, vendar je bil trg še vedno nabit. Po tem obvestilu pa so odnehali tudi poslednji optimisti. Kot da bi izpustili s trga jato belih golobov — so po zraku zaplesale tombolske tablice. Marsi-kakšen preveč razburjen »tombolaš« je treščil ob tla steklenico. Na trgu pred »Delikateso« smo opazili celo nekaj razbitih stolov. Čudna so pota usode... in sreče — kdor verjame vanjo ...
Po približni cenitvi se je včerajšnje tombole v Kranju udeležilo okrog 50 tisoč ljudi. Za kranjska gostinska podjetja je bila to huda preizkušnja. Kolikor lahko že zdaj precenimo, so jo dobro prestala.
Cisti dobiček tombole je bil namenjen za dograditev Sindikalnega doma v Kranju. Kakorkoli že sodijo o tomboli udeleženci (tisti, ki so odšli praznih rok in tisti, ki se veselijo dobitkov) — že te dni se bodo v Sindikalnem domu začela dograditvena dela. S te
plati je tombola nedvomen uspeh.
mm
SLIKANICA.
JE V DANAŠNJI ŠTEVILKI IZOSTALA NASA OTROŠKA ZARADI TEHNIČNIH TEŽAV
4