Kot je `e v navadi, je tudi ta {tevilka Onkologije sestavljena
pestro. Na eni strani sku{amo nuditi zdravniku sodobne
informacije s {irokega podro~ja tumorskih bolezni, na drugi
pa mu pomagati, da bo la`e svetoval bolnikom, ki ne `elijo
ve~ samo dobrih profesionalnih zdravni{kih uslug, ampak
tudi pomo~ pri orientaciji med konfliktnimi informacijami,
ki jih dobivajo o medicini v ~asopisju, popularnih in
strokovnih knjigah, na televiziji in internetu.
O problemih zdravljenja inoperabilnih tumorjev glave in
vratu pi{e Hotimir Le{ni~ar, o biopsiji varovalne bezgavke
in o metodah dokazovanja cirkulirajo~ih tumorskih celic z
dolo~anjem tirozinazne mRNA pri bolnikih z malignim
melanomom pa Marko Ho~evar.
Sodobne, v~asih zahtevne instrumentalne metode, ki jih
razvijamo na Onkolo{kem in{titutu, nam odpirajo nova
obzorja. S preto~nocitometri~no analizo DNA smo
ugotovili, da je DNA ploidija neodvisen napovedni dejavnik
poteka bolezni pri nekaterih bolnicah s karcinomom dojke
(Tanja ^ufer, Marija Us-Kra{ovec). Še zanimivej{i so
rezultati slikovnocitometri~nih analiz zdravih, lahko
dosegljivih celic bukalne sluznice pri bolnikih z dokazanimi
malignomi plju~ in dojke. Zdi se, da bomo s spremembami
na »zdravih« povrhnjih celicah lahko odkrivali
asimptomatski tumor v povsem drugem, notranjem organu
(Marija Us-Kra{ovec).
Splo{nih problemov smo se dotaknili v rubriki Za prakso -
kaj storiti pri akutni zmedenosti ali deliriju pri bolniku z
rakom (Tanja Ro{-Opa{kar), kako zdravimo epilepti~ni
status (Anton Grad) in kako prepre~ujemo in zdravimo gripo
pri onkolo{kem bolniku (Mojca Rajter, Toma` Jurca).
Kemopreventiva je prepre~evanje raka s farmakolo{kimi
u~inkovinami, ki prepre~ijo ali zavirajo kancerogenezo. Ali
je pri karcinomu dojke kemopreventiva sploh mo`na? Janez
@gajnar razpravlja o odgovorih na to vpra{anje, pa tudi o
novih vpra{anjih, ki se ob tem odpirajo, Matja` Zwitter pa v
svojem prispevku meni, da lahko utemeljeno dvomimo v
vrednost hormonske preventive raka dojke. Zdi se, da bomo
razpravo nadaljevali tudi v prihodnji {tevilki Onkologije.
Med bolj prijaznimi in zanimivimi oblikami spoznavnaja
problemov je gotovo klini~no patolo{ka konferenca. Prvi~
smo jo uporabili za prikaz bolnice s karcinomom dojke
(Onkologija 1998;2:14-8). Tokrat prikazuje skupina
ginekologov, kirurgov, kemoterapevtov in patologov bolnico
s karcinomom jaj~nika.
V rubriki Problemi in perspektive razpravljamo o
farmakolo{kem bioterapevtskem vplivu prehrane z
mikroorganizmi, pa tudi o snoveh, ki stimulirajo rast lastne
ugodne ~revesne mikroflore (Nada Rotovnik Kozjek).
^eprav je vpliv na prepre~evanje in zaviranje razvoja
malignomov zaenkrat dokazan le na poskusnih `ivalih,
bomo morda kmalu tudi na ~loveku ugotovili podobne
ugodne u~inke izbrane hrane.
Tudi zdravniki lahko svoje delo najla`e ocenimo tako, da ga
primerjamo z delom drugih, zlasti bolj{ih. V pogovoru, ki
ga je vodil Hotimir Le{ni~ar, opisujeta svoje enoletne
izku{nje na tujem kirurg Janez @gajnar, ki se je
izpopolnjeval na European Institute of Oncology v Milanu,
in radioterapevt Primo` Strojan, ki je delal na Peter Mac
Callum Cancer Institute v Melbournu.
V Pismih bralcev objavljamo pismo Igorja Švaba, ki se
nana{a na prispevek Priporo~ila za zdravljenje bole~ine pri
odraslem bolniku z rakom, objavljen v zadnji {tevilki
Onkologije, in v katerem pojasnjuje okoli{~ine nastanka
priporo~il. Objavljamo tudi odgovor Slavice Lahajnar, ki je
- na pro{njo na{ega uredni{tva - prispevek pripravila za
objavo. V uredni{kem odboru smo menili, da je s
sodobnimi mo`nostmi zdravljenja bole~ine pri bolnikih z
rakom pa~ treba ~imprej seznaniti vse slovenske zdravnike.
^e smo z objavo prispevka, njegovim naslovom ali
nenavedbo vseh, ki so v projektu priprave kakorkoli
sodelovali, storili napako, se zanjo vsem prizadetim v
imenu uredni{tva iskreno opravi~ujem. 
Rastko Golouh, glavni urednik
■
ONKOLOGIJA / uvodnik
Uvodnik
3