Leto LXX1.  št. 80
Din
iznaja vsa* aao popotane. izvzemal nedelje in praznike — InaeraO do 80 patu vrst » um 2, do 100 vrat • Din 2 50. od 100 do 300 vrat a Lttn 3. večji inserati petlt vrata um 4.—. r*opust po dugovoru, tnaerauu davek posebej — »SlovensKJ Narod« v<Hja meseno v Ju-: s.a .v* Din 12.—. za inoaematvc Din 25.—. Rokopisi se oe vračajo.
IKCDMgTVO l> UFRAVMftTVO LJUBLJANA, Knefl jeva ulica star. 8
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 is 31-26
Podružnica:  MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroaamayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenovs uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L
Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351
Po padcu režima ljudske fronte:
Daladier sestavlja vlado močne roke
Po odstopu Bluma je predsednik republike ministra Daladiera, ki bo poskusil najprej pa vlado moćne roke, ki bo vladala brez pa
PARIZ. 9. aprila, br. Ze dolgo napovedovana ostavka Blumove vlade je postala - stW   Kakor po sklepu finančnega odbora n: bilo drugače pričakovati, je senat na svoji  včerajšnji  popoldanski  seji od vlade zahtevana pooblastila odklonil z 223 proti 49 glasovom   Ministrski predsednik Blum je z istimi argumenti kakor pred poslansko zbornico, branil svoje zahteve tudi pred senatom, vendar pa ni stavil vprašanja zaupnice, ker. kakor naglasa jo v socialističnih   krogih,   ne   priznava senatu pravice, da bi vrgel vlado. Socialisti so bil: rudi proti temu. da bi vlada iz tega glasovanja v senatu Izvajala konsekvence in =o hoteli, da bi Blum ponovno Sel pred poslansko zbornico in tako izzval nov in morda izredno oster konflikt med zbornico in 5 en atom. ki bi mu dal rriožnost da zahteva reformo senata v svrho zmanjšanja njegovih pravic Temu pa so se uprli radikalni -ocialisti. ki so z Daladieriern   na čelu -ahtevali. naj vlada takoj poda ostavko.
Ostavka Murna
M - -•- = > rred=e-ir.:k Blum Je *ako-glasovanju v senatu sklical na konferenco vse ministre Dolgo so razpravljali o nastalem položaju, toda pod pritiskom rad kalnih socialistov se je Blum končno odločil za ostavko cele vlade Ob 19.15 so se vsi ministri podali v Elizejsko palačo, kjer je Blum sporočil ostavko vlade predsedniku republike Lebrunu.
Daladier ima neomejen
Predsedn k republike je takoj pozval v avdijenco predsednika obeh zbornic in je ob 22 zvečer sprejel predsednika radikalne stranke, dosedanjega ministra narodne obrambe Daladiera in mu poveril mandat za sestavo nove vlade.
Ko ;e Daladier odhajal iz Elizejske palače. £a je pričakovala množica novinarje-- katerim ie na njihova vprašanja po-Tr-dil da ima mandat za sestavo vlade. Ka-k<-> v'.ario bo sestavil, še ne more reči, ker je to odvisno od stališča, ki ga bodo za-- - t posamezne parlamentarne skupine EOff ".-e^ova felia, da vladno krizo rt       nprej in pnzadeval si bo. da naj-
kasneje do nedelje, ko bo v Nemčiji ljudsko glasovanje, da Franciji novo vlado, ki bo močna iovolj. da bo mogla premostiti vse tefkoče Kako si podrobno zamišlja rešitev vladne krize, o tem Daladier ni hotel dati nobene izjave.
StaliUe radikalov
V teku noči je Daladier imel dolgotrajna posvetovanja. Najprvo je sklical vodstvo radikalne stranke fu ga obvestil o svoji misiji. Na seji je bila izražena želja, naj poskuša sestaviti vlado narodne koncentracije na čim širši osnovi, toda ob izključitvi ekstremistov na levi :n desni V ostalem pa je vodstvo stranke prepustilo Da-ladieru popolnoma svobodne roke.
Socialisti za obnovo ljudske fronte
Okrog polnoči se je Daladier sestal z BI umom kot predsednikom najmočnejše parlamentarne skupine, social. demokratske stranke. Njun razgovor je trajal skoraj celo uro Po sestanku sta Blum in Daladier odklonila vsako izjavo. Blum pa se je vm:l na sejo vodstva socialistične stranke, kjer je poročal o svojem sestanku z Daladierom Iz njegove okolice se doznava, da vztraiajo socialisti na obnovi vlade ljudske fronte ter da odrekajo vsaki drugi vladi svojo podporo
Dalad:er je vso noč in vse dopoldne nadaljeval svoja pogajanja in se je sestal z voditelji vseh strank, ki prihajajo v poštev za sestavo vlade narodne unije. Opoldno bo poročal predsedniku republike o uspehu svojih dosedanjih razgovorov.
Odmev v pariifcem tisk«
Ves pariški tisk objavlja celostranska poročila o okoliščinah, ki so dovedla do padca Blumove vlade in v svojih komentarjih naglasa, da doživlja Francija v zadnjem času vladne krize ob naf isodnejših zgodovinskih trenutkih. Chautempsova vla-la je padla v trenutku, ko je Hitler proglasil priključitev Avstrije k Nemčiji. Blum pa je moral odstopiti v trenutku, ko je v Nemčiji ljudsko glasovanje. Listi apelirajo na vse stranke in organizacije, naj pokopljejo svoje spore in nasprotja in orno-
Chamberlain o vojni in mira
„Mi se oboroiujemo zato, da ohranimo in branimo mir!44
LONDON. 9. aprila br. Ministrski pred-; Chamberlain je govoril sinoči na
i - ..<em zborovanju konservativne stranke Bavil se je predvsem z mednarodnim po"<-.ža em v Evropi in se je dotaknil vseh perečih problemov, zlasti vprašanja Češkoslovaške. V svojem govoru je med drugim naglasi 1:
Velika Britanija je pripravljena priskočiti na pomoč Franciji   n Belgiji če bi ju
- napadel, ne da bi one izzivale. Slične ^znosti bi Velika Britanija dala tud. d-ugim državam četud so bolj oddaljene od angleške interesne sfere, vendar pa si moramo v tem primeru ohraniti pravico da sami od'očamo. ali se bomo udeležili vome a!: ne. ker ne moremo dopustiti da bi drugi odločali o naši usodi Slišijo se domneve, da bi svetovna vojna ne bila izbruhnila, če bi mi tedaj odločneje povedali svoie mnenje Toda to bi bila speku-I^r-lia. In s;cer ne spekulacija ? denarjem, ampak z življenjem žena. otrok,    z našo
krvjo. Jaz pa nsem pripravljen spekulirati na ta način. Ce bi se v bodoče morali kakorkoli zaplesti v vojno, tedaj bi se vojne udeležili samo, če bi bili prepričani, da na drugi način ne moremo rešiti svoje svobode. Ob koncu svojega govora je Chamberlain ponovno poudaril, da je glavni cilj njegove politike ohranitev miru. Ta politika pa ima dvoje stebrov: prijateljska pogajanja z vsemi in pospešenje našega oboroževanja, da bomo dostojno igrali svojo vloeo pri politiki ohranitve miru. Angleška vlada ne misli opustiti misli o dv-gu DN Sicer je poi;*-k3 iHNJiniSvesija neprije*na toda danes mpra*^n n da!sevati s tem delom ker pjre 7* msbođo Vel ke Britaniie Ve? narod nai sodeluje1 ori obrambnih ćeV.h toda naj si ljudje izbijejo iz glave misel, da mora kmalu izbruhniti v^;na Položaj je ravno obraten- Verujemo, da bomo rešili mir. če bomo priprav-:;er.l na vojno.
Vojaška zveza Amerika — Anglija ?
Amerika bo podprla oborožitev Anglije — Pravo ozadje pogajanj
I.on ion. 9 aprila, o. >Daily Telegraph« cb\i\ija daljše poročilo o poslednjih angle-ško-ameriskih pogajanjih v Washingtonu. ki so bila sicer trgovskega značaja, a so se pni vrsti nanašala na velikopotezno oskrbovanje Velike Britanije z ameriškimi vojaškimi letali. Amerika je pripravljena v primeru, če angleške tovarne iz kakršnegakoli razlogra ne bi mogle proizvajati zadostne množine letal, omejiti svoje lastne nabave, da bi omogočila ameriškim letalskim tovarnam oddati svoja letala, stroje
in druge aparate angleškemu letalskemu ministrstvu. Angleška vlada namerava v vsakem primeru v čim krajšem času dovršiti svoj ogromni načrt za letalsko oborožitev in se je zato odločila tudi za ta korak, ker organizacija dela v angleških letalskih tovarnah ni na višku. Pogajanjem pa pripisujejo mimo tega še globlji pomen in sodijo, da tvorijo pričetek snovanja ame-riško-angleškega vojaškega zaveaiištva za primer kakega oboroženega konflikta, ki bi ogrožal Anglijo ali Ameriko.
Podpis rimskega sporazuma
London. 9. aprila. w. Svečan podpis italijansko-angleške ga sporazuma, ki ga sedaj redigira jo v Rimu, je določen za petek 19. aprila. Italijanska vlada namerava dati temu dogodku značaj posebne svečanosti, za sedaj pa še ni določeno, ali bo kak član angleške vlade potoval v Rim. da podpise ta sporacum. Najbolj
bo za Anglijo podpisal sporazum njen rimski poslanik lord Perth. Določbe, ki se nanašajo na Egipt, bo parafiral tudi zastopnik egiptske vlade.
Velika Sofija
Sofija, 9. aprila, w. Današnji uradni list, objavlja odlok, s katerim se 7 okoliških občin priključuje sofijski mestni občini Na ta način je ustanovljena Velika Sofija, ki
gočijo sestavo vlade na široki osnovi, ki bo močna dovolj, da bo mogla izvesti sanacijski program in učvrstiti tudi mednarodni položaj Francije. Z zadovoljstvom je bila v vsej javnosti sprejeta izjava Daladiera. da si bo prizadeval rešiti vladno krizo kar najhitreje in dati Franciji močno vlado. *Petit Parisien< piše. da mora napraviti sedaj Francija veliko gesto in sestaviti tako, vlado ki bo dostojen odgovor na vse poslednje mednarodne dogodke.
Angleške ielje in nasveti
London, 9. aprila, br. V londonskih političnih krogih in v londonskem tisku pozdravljajo prihod Daladiera na oblast v Franciji. Izražajo upanje, da bo Daladieru uspelo reši*i krizo vlade s sestavo močne vlade na najširši osnovi, ki bo nudila dovoljno jamstvo za sanacijo francoskih financ in francoskega gospodarstva. Predvsem pa je potrebno, da pridejo na vlado trezni možje in da se izključijo vsi ekstremisti, ker s^daj ni čas za razne eksperimenta Daily Telejsrraph« piše. da je Franciji potrebna močna vlada, ker je tudi za francoske zaveznike skrajno Škodljive, če j*» usoda Francije v rokah prehodnih vlad. la nosijo že ob svoji sestavi v sebi kal smrti. Le z mortio vlado na čelu bo Francija zopet dvignila svoj politični vpiiv. dočim sedanje stanje spravlja vse prijatelje c ranci ie v Evropi v obup. . Daily Expres« podčrtava vesti, da bo Daladier sestavil viado močne roke. ki bo vladala brez parlamenta. Če mu ne uspe sestaviti vlado nacionalne unije.
Poslednji Murnov poskus
Pariz, 9. aprila, b. Dejstvo, da je Blum navzlic pričakovanju, da mu bo senat odklonil zahtevana pooblastila, predložil svoj finančni zakon tudi senatu, razlagajo v poučenih krogih na eni strani kot voljo socialističnega voditelja, da se s parlamentarno taktiko prebije skozi sovražno okolje senata, na drugi strani pa z željo socialistične stranke, da se napravi še poslednji poizkus za rešitev Blumove vlade. V ozadju je igralo končno zelo veliko I
vlade dosedanjemu vojnemu unije, če pa mu to ne uspe,
vlogo izogibanje vseh strank ljudske fronte, ki so leta 1935. prisegle na skupni program, da bi vsaka zase sama prevzela odgovornost za razbitje te politične enote, ki ji množica še vedno sledi, dasi voditelji v njeno sposobnost ne verujejo več. 2e pri Chautempsovem poizkusu, še bolj pa pri novem Blumovem taktiziranju je postalo jasno, da so vse stranke ljudske fronte zapostavile njen program navadni strankarski taktiki, ki je glavni odločilni faktor za presojo političnega barometra v ozadju dogodkov. Tako so šli socialisti v svojem eksperimentu do kraja ter se sklicevali na skupni program, katerega nočejo zapustiti, četudi bi bil položaj za Blumovo vlado še tako slab, ker so želeli preprečiti morebitni očitek ne le komunistov, temveč tudi radikalov, da so zaigrali ljudsko fronto. Enako pa so se tudi radikali s s vozim dvoumnim zadržanjem izogibali odgovornosti ne le pred ostalimi strankami ljudske fronte, temveč tudi pred svojimi volilci. Zato so v parlamentu prepustili posameznim poslancem svobodno odločitev glede Blumovih predlogov, katerih odobritev so na tihem morda celo priporočili, zatipajoč svoji večini v senatu, da bo strmoglavila Bluma ob istem vprašanju, ob katerem je iz parlamenta še izšel kot zmagovalec.
Kombinacije o novi vladi
Pariz, 9. aprila, o. V francoskih listih so se opoldne pojavile zanimive kombinacije o novi francoski vladi. Glavno besedo v novi vladi naj bi imeli radikali, katerim pa bi se pridružili vsi prvaki iz centra. Novo vlado naj bi podpirali tudi socialisti, toda le toliko, kakor so Chautempsov kabinet. Listi menijo, da bo novo vlado sestavil Daladier, ki pa bo še nadalje vodil resor vojnega ministrstva. Daladierova vlada naj bi imela prehodni značaj. Od parlamenta bo baje zahtevala ista izredna finančna pooblastila kakor Blumova vlada. Senat bo v tem primeru na ta pooblastila pristal. Daladieru bi v roku treh mesecev uspelo omogočiti sanacijo državnih financ, s tem pa bi tudi že opravil svojo misijo. Po treh mesecih naj bi se končno sestavila vlada nacionalne koncentracije, ki bi pričela z novo finančno politiko na najširših osnovah.
Vcfaška zarota v Kijevu
Kozaški general vodja zarotnikov
Varšava, 9. aprila, o. a>Czas<t poroča iz Moskve, da so v Kijevu odkrili veliko vojaško zaroto. Vodja zarotnikov je bil poveljnik kozakov general Sakilara. ki je pred dnevi odredil, naj ustrele dva agenta moskovske vlade. Zato je bil sedaj skupno z nekaterimi drugimi višjimi oficirji v Kijevu postavljen pred sodišče. Aretiran je bil ob tej priliki tudi glavni urednik kijev-skega vojaškega lista -Krasnaja armija« Jablkov. General Sakilara je bil davi ustreljen .
Odgoditev ruskih vojaških
Moskva. 9 aprila. w. Po naročilu vojnega komisarja so za konec aprila določen' veliki manevri v leningrajskem vojaškem
okrožju odgođeni za nedoločen čas. Do od-goditve je prišlo zaradi številnih aretacij vodilnih oficirjev. Iz istega vzroka so za nedoločen čas odgođeni tudi napovedani manevri v Beli Rusiji in na Uralu.
Omejitev potovanja v Rusijo
Varšava. 9. aprila, o. Sovjetski konzulat v Varšavi je prejel iz Moskve nalog, naj v bodoče ne izdala vizumov poljskim državljanom, ki bi nameravala potovati v Rusijo. Kakor poročajo pod jek i listi, so državljani držav v neposredni ruski soseščini doslej smeli redno potovati v Rusijo, sedaj pa je Rusija rudi njim prepovedala vstop na rusko področje.
Francovi topovi ogrožajo Gibraltar
Vznemirjenje v angleških krogih
London, 9. aprila. AA. Lord Farrington je v zgornji zbornici opozoril vlado, da so zadnje čase zgradili več utrdb v Francovi Španiji in v španskem Maroku na obeh straneh Gibraltarske ožine ter postavili tuje baterije. O svojih podatkih je dejal, da jih je dobil iz popolnoma zanesljivega vira Sicer te baterije ne morejo uničiti Gibraltarja, vendar pa morejo preprečiti prehod skozi morsko ožino in odvzeti stra-tešk pomen tej britanski luki.
Interpelantu je državni podtajnik vojnega ministrstva lord Stravcone odgovoril, da vlada že dolgo proučuje to veleresno vprašanje. Potrdil je. da res stoje na obeh straneh Gibraltarja topniške baterije. Nato je opozoril člane gornje zbornice na izjavo
sira Inskipa lani dne 27. julija, ko je dejal, da ti topovi, o katerih je takrat govoril Churchill, ne predstavljajo dejanske nevarnosti za britansko pomorsko oporišče. Opozoril je tudi na Edenovo izjavo lani dne 19. julija, ko je poudaril, da si vlada pridržuje pravico spraviti to vprašanje na dnevni red, kakor hitro se ji bo zdelo potrebno. Zastopnik vlade je na koncu dejal, da ne razpolaga še z nobenimi informacijami, ki bi vladi omogočile spremembo njenega sedanjega stališča, priznal pa je, da razpolaga lord Farrington z informacijami vlade, zato je prosil lorda Far-ringtona, naj da svoje podatke na razpolago vojnemu ministrstvu, da jih bo proučilo.
it
Beograd, 9. aprila. AA. Imenovani so pri ravnateljstvu drl železnic v  Ljubijapi a svetnike  v 4/2 Franc Smerdu. inž. Alberih Vozov in inž. Stanislav R oblic; za svetnike 5. skupine inž. Stanislav Novak. inž. Vladimir Mi-kuž in inž. Boris Karis; za inšpektorje 5. skupine Avjrust Zadnfk. Rud-Mf Zaje, Hiferij Levrenčič.   Ivan   Medved, Oskar Strekelj, Ivan Čuka lov. Janko V ran jek, Valontin Ce lan.  Alojzij  Grošelj. Jurij Bouga ki Jožef Hlebše; za poverjenika 6. skupine inž. Milan Mikuš in ini. Marjan Sajovic: za viaje koo-Morja *
renc Poljak. Viktor Dežela, Friderik Bernot in Nikola i Wagncr; za vidje pristave 7. skupine inž. Gojmir Pehani, inž Dimitrije Bar-teniev. inž. Josip Korenini m inž. Franc Pe-
teršie: za kontrolorje 7. skupine Friderik Podkrajsek, Franc Luzor. Leopold Sesula, Alojzij Bajec, M. Kovanovic. Alojz Hokot, Milija P rva nović. Stanislav Pirjevec, Anton štrubelj, Stanislav Gederer in Lovrenc Budina, Ludovik Troek, Josip Čeh in Vladimir Rihtar; za višje prometnike 7. eflnjpsne Msjk-simitijan Dojcman. Anton Makoter, in Jožef Kos; za vidje strojevodje 7. skupine Andrej g^-a^.. XnmiMx Ifnlsiaaa- "
Francija in Srednja Evropa
Pariz, 9. aprila, r. O navodilih, ki jih je francoski zunanji minister Paul Boncour izročil francoskim poslanikom v Moskvi, Varšavi, Bukarešti, Pragi in Beogradu, ki so se te dni mudili v Parizu na posdaniških konferencah, objavljajo listi nekatere podrobnosti. Kakor poroča »Jour«, je Paoil Banoour naročil poslanikom v Moskvi, Varšavi, Bukarešti - . • «, naj dobe od vlad prizadetih držav točna pojasnila, kaj nameravajo ukreniti v primeru, če bi bila CeskoslovaAka  napadena.   V Bukarešti
~- - &e mora predvsem razčistiti vprašanje, ali bo obrambna zveza Male antan-te veljala *-     ^ Moskov-
ska vlada bi morala odgovoriti na vprašanje, kako namerava rzvajati iusko-če-škoslovasko zvezno pogodbo v bodoče, tudi v primeru, če bi ne mogla poslati svojih čet na pomoč Češkoslovaški po kopnem. V Varšavi naj se razčisti vprašanje, au: namerava Poljska priskočiti na pomoč Pisaniji \ * u' f \     "   **     [ 1
V diplomatskih in polrtičaiih krogih so avdience francoskih poslanikov iz srednje in vzhodne Evrope ter navodila, ki so jih prejeli za povečano francosko diplomatsko akcijo v tem predelu Evrope, predmet živahnih razprav. Bon cou r j ev a pobuda zasleduje, kakor se doznava iz poučenega vira, dva cilja: Francija hoče predvsem od vseh svojih zaveznikov zvedeti, kakšno stališče bi zavzeli za primer, da bi ona priskočila na pomoč Češkoslovaški, ako bi to zahteval razvoj dogodkov. Razen tega ad hoče biti tudi v mirnem času na jasnem, aH so te države pripravljene medsebojno tako usmeriti svojo zunanjo politiko, da bi zasledovala iste cilje kakor francoska, to je ohranitev miru in zagotovi te v splošne varnosti. - -
Veliko pozornost so v političnih krogih zbudile lekcije desničarske »Epoquec na naslov Poljske, kateri list očita, da se čisto po nepotrebnem vmešava v češkoslovaške notranje zadeve. Češkoslovaško-poijska napetost ne more Francije več pustiti hladne, dasi je to že stara zadeva. Toda Os-.skosilovaška in Poljska sta zaveznici Francije m zato Franciji ne more biti vseeno, kakšno je njuno medsebojno razmerje. V podobnem smislu pišejo tudi nekateri drugi listi, ki zlasti zamerjajo Poljski, da jo prav v sedanjem mednarodnem položaju smatrala za potrebno, da intervenira v Pragi zaradi dozdevnega zapostavljanja poljske manjšine in pa zaradi komunističnega ro var jenja na Češkoslovaškem proti Poljski. Poljska naj bi se nekoliko pobrigala tudi za druge probleme, ki se tičejo poljskega naroda morda veLiiko bolj neposredno kakor pa te dozdevne zadeve.
Kriza francoske vlade bo v tej diploma t-ski akciji povzročila trenuten zastoj, vendar pa vse kaže na to, da namerava Francija sedaj od kraja razčistiti srednjeevropski problem, ki zbuja v francoskih krogih po zadnjih dogodkih gotove skrbi.
Priprave za Hitlerjev obisk v Rimu
Rim, 9. aprila w. V italijanski prestolnici se z vso naglico pripravljajo za skorajšnji obisk nemškega kancelarja Hitlerja. Sedaj je določen program, po katerem bo Hitler najprvo dva dni v Rimu, nakar bo odšel v Neapelj, kjer bo prisostvoval mornariški paradi, nato pa se bo zopet vrnil v Rim, kjer bo nadaljnja dva dni gost italijanskega kralja, za tem bo odpotoval v FTorenco in od tam nazaj v Berlin. Graditev novega kolodvora, ki bo nosil Hitlerjevo ime, se bliža koncu. Na pročelju kolodvorskega poslopja bosta dva velika kipa, ki bosta simbolizirala zmago fašizma in narodnega socializma. Pred kolodvorom bo prostran trg, ki bo po obsegu še presegal znani Petrov trg v Rimu. Tudi ta trg bo dobil Hitlerjevo ime. S trga do portala San Paulo bo vodila 40 m široka cesta,, ki bo na obeh straneh obrobljena od 4 m visokega živega lovor je ve ga plota.
Ruski ZeleznlSki komisar Bakulin odstavljen
Moskva, 9. aprila, o. Dosedanji komisar za železnice Bakulin je odstavljen. Resor je prevzel Kaganovič, ki je že prejšnja leta zavzemal to mesto. Kakor zatrjujejo, je bila ta sprememba potrebna zaradi obupnega položaja, v katerem so ruske železnice. Posebno blagovni promet čim dalje bolj zaostaja. Kaganovič je v prejšnjih časih, ko je bil železniški komisar, skušal z izredmrni represalljami ter s pomočjo GPU napraviti red pri železniški upravi, kar pa se mu takrat ni posrečilo;
Sorzna poročHa.
Čarih, 9. aprila. Beoarad 10.—, Pariz 13.35, London 2L645, 9Few York 436.18, Bruselj 78.425,, Milen 21.96, Amsterdam 241.45, Berlin 175.05« Dunaj 49.—, Praga
Stran 1
»SLOVENSKI  V A R O D«, sobota. 9. aprila 19^
Štev PA
PolOŽaj -čjjr
v rudarskih revirjih
Rudarske delavstva |e sprs|el# uspehe wsrtMjf;s aiif nega gibanja s največjim sadovi|sttoi
TrboN.je, a. apnla. Z   zadnjim mezcrum  spoi azumom je doseglo rudar* *o de.a.stvo nedvomnu ve-
t-elv   "I a  uspen   je   ter. usjocinejii. fctr  je bil doeaisD s strssu radarskih
. r.in organizacij v času, ko tO rane presta, e ruda rs k e krize t vel.kem ze izležene in bedo nove socijalne prido-o.t.e tcoristile v večji men delavstvu, v ..oi je že poravnalo dolgove, nastale v najtežjih leLh rudarske krize Rudarske strokovne organizacije sedar. mezdnega gibanja iz taktičnih razlogov rama hotele obešat: na veliki zvon. Hotele so ga vod. t. brez demagogije na eni, na drugi strani pa izvoljeni predstavniki rudarskega delavstva tudi niso dali prilike raznim nepoklicanim in neodgo. mm ljudem, da bi jim pn nj.novem težavnem in odgovornem delu delali zdra-žbo in ovirali njihova prizadevanja za zboljšanje položaja rudarskega delavs* Voditelji rudarskih strokovnih pokre*ov so se sporazumeli, da ne bodr prirejali n:kakih javnih zborovanj, ker bi se z javnimi razpravami vsa akcija ne le zavlekla, marveč tudi uspeh mezdnega gibanja otežkočil. na drugi strani pa po nepotrebnem vznemirilo rudarsko delavstvo samo. kar bi bilo le v korist onim. ki so proti obstoječi strokovni enotnosti rudar-shua uelavstva
Da je bila taktika predstavnikov stro-kovn.h organizacij pravilna, je najbolje pokazal uspeh, ki je bil dosežen s &-xia-nj:m mezdnim sporazumom naakarafceeja delavstva. Zastopniki rudarskega delavstva so po dolgotrajnih posvetovanjih in razpravah sestavili predloge za zboljšanje stare kolektivne pogodbe 2e dejstvo, da je družba pristala na zvišanje me^d na višino iz le*a 1929. ko je bila konjunktura v rudarski industriji najugodnejša, to je pred splošnimi redukcijami rudarskih mezd. izpričuje da so predstavniki rudarskega delavstva dosegli maksim im svojih predlogov. So pa še druge ugodnosti, ki so bile vnesene v novo pogodbo in ki bodo v znatni men zboljšale polo-ža' rudarskega delavstva. Tudi akordne in : emijske postavke in doklade so e*,a-kn zvišane za 6 odstotkov, važna pa |e rud: določba, da imata pogodbeni stranki pravico zahtevati revizijo te pogodbe. Če
I
I
I
Liubijan*. 9. aprila. V dolrrah diha pomlad. Temno in ta-
?•- . ••- !ež v oklepa haBfec* I Mafjfet jezero Nad visoko sro->n:co Komarče na te spre;—! h-ib^vska sfsaa • svoj kri^'a-Isb grad fiT-no j€7crr> v -r»m rr. ^kovana v sr'<'(cae leHovje t -<«vpidno steno Stn-dorja — kot pričarana Hajka ono*+rsn«tvs. MrVo <rr:iž' vhod v Z!a:nrr.errr par. !*r. *   > -r1- -•-   r;*i v f.^rvn no-
Ir*~rm s:;iju ^a r^r-r^'h hHra^;h tik 7c'f-i: vod: regs na'ct» »morskega oče^a-? r sem  se  orr!  na  navpično **e*>o z » «vc7crumeno lisr» v boku Studorja. me jc »prelete! mraz  S        "i jc zima. Trdo škrip!jejo okovsnkc preko piaru nad jc/crom. Stoletne tršatc gorske smreke nas nvfo  po  o^kem   kori*u   prav do pod Rc:e  skale   Pod  veliko streho izlizane tn r  belje-^  »j>r»znice«  imajo skromno zave-r-.e črede flsmsov. ko cvliio tod okoli -    Fa *e mak> oddaon:mo. pre-kočimo zadajo »š*apo* pred veli-tmrjtm  trru'avskega paradiža. Ze se *iruii?o  bradate   smreke  /   mecesni  — vi-hamtki   in  sAcoaci   polomljeno   \*rSovje na*
po/^i oater r a dom« lesa Maiterhoc-
rćtrea Strmi* no'^juic. drevje; *e tč. ra*te*o  ?- pred ra-r.i irž;
r;e~a v   r>i   in  ^re<z ^'vvsmi
jeze rva nepozaben   venec  obrobnih vr-
hov od  skttkiue  do Zad-je Lope.
Stopuo v prikupen tuskulum pokoinega r nske£a staresrne 2. Knafe.ca. kjer a.m Iva-ka priveze najprej dušo. Potem si ia-beemo sobo aii kotiček ▼ akupni spalnioi Za tj dan ti ogledamo ic b'žrio okolico in smucamo kar po dvorišču? Prav obsežno je z vsemi potrebnimi terniakh™ variacijam?, ki j* h zahteva smučar (Posebno priporočljivo je za fantke in fantiče, ki so 'O na deščicahf) Pomate srmr%i tr> Kl? V c posredni bližini je m tc zabava r»otrpež? jivo ves božji dan. Točne j-fe podatke nudi Jože, ki je zadevo ono leto odkril. Zvečer smo vsi stanovalci ie pravi znanci. Veselo žlobudranje, smehu karte, šah — dokler nas ne poklice hrsm red v mehka in topiš težišč*.
Prihodnji davi nas predrami svetlo »oroče, da oči k«r mežikajo ▼ očasrijrvo belino krasnega  velikonočnega   rut«,   sredi trde
alpske zime. Od karaule ie drča jo oni ki jim je rana uia — smuska ura. Za njimi M vrtina obtok mivriCuc^a prši Ca, ki po-
krira deboio podlago viežanega snega. Hitro smučke na. noge. v torbo nokavj nuu zrn. želodec in deske p* se v taktu vzpenjemo položno po dolmi navzgor. Obiskati hočemo skrajni konec doline — sedlo Dol nad Rja v mu mlakami. Zapeljivo šumi pod nogam:, kot da srno na perzijskih preprogah. (Včasih rudi zvonko poskripa^') Levo nas spremlja oster giebcn raztegnjene gmote Većega in Malega Sprčja f Lepe *pice). desno pa prepadne stene Velike Ticstrtce. k r :   h ZeanaKte. Nad veiiani Ornim
0i ae loids-^jske razi..u.c v času uganja tX>^odoc -vremeiuie v i ..no, da te uiuetu* .Narodnt: uanae ^a ct.nc ua malo v Heo-3ioGu . ... -mecu za it <±±x vec točk. lo je
uiia že v na ie:ja r^^a.. &kega ueiav&iv.i, oa *e rtr0uiirajo mezac na txu.i porasta
padca cen življenj*^... poUetMun, Mi' so seoaj z^istopm^a rucč^&aega delavstva
pn pogajanjih dosegli.
Nedvomno naj vetje zadovoljstvo pa je med i -ca..-A.;r, aeiavat\om vzoudilo dejstvo, ca ma je Ti-D za velikonočne praznike do.« poseben naoavm prispevek. Ko _c iio^c uoavaivo aj-oniinju pri lej priliki . e..s.onočnib praznikov pied tremi ali štiruni leti, se mora naravnost zgroziti, k.o primerja takratne ža^-aine čase z letošnjim praznii^m vstajenja. Takrat se je delalo v aprJu, maju in naslednjih poleirun mesecih ie po 11, 12 kvečjemu 13 dni, d oči m se danes lahko govori že skoraj o nonnahiem obi atovanju. Čeravno je bilo takrat toliko revščine in pomanjkanja, pa so prešli prazniki vstajenja brez pare kakega nabavnega prispevka Le redke so bile rudarske družine, Kjer je prišla na mizo ob praznikih potica, saj v večini družin še kruha niso imeli.
Kakor so bili prazniki vstajenja v ta-Kratnih težkih letih žalostni, tako bodo etos radostni in veseli. Rudarsko delavstvo jih ne bo obhajalo morda tako. kakor nekoč v »dobrih. zlat;h časih«, ki so prinesli v premnoge rudarske družine obilo nepotrebnega zla in morda je bas" prestana rudarska kriza mnogo k temu pripomogla, da je nastopila tudi v tem pogledu v nasi dolini zgledna treznost.
V nedeljo bodo na ■fctBJMvesB strokovnem zborovanju v rakaJSnjeja delavskem domu poročali pred^avnikl rudarskega delavstva o doseženih uspehih sedanjega r-iezrtneca gibanja Uspeh, ki so ga s svo-irm ♦rednim in taktičnim nastopom dosegli, bo vse rudarsko delavstvo z največ-;m zad^voij?*vr m odobrilo, tako organizirano, ki se bo zborovanja udeležilo, ka-ono ki bo ostalo doma Kako bi doseženega uspeha rudi ne bilo veselo, ko pa je enako deležne novih nridobitev. kakor organizirano AetavstVO, ki žrtvuje redno svoje doprinose za svojo stanovsko ^oborr.ico
I
jezerom, ki je globoko zakopamo v led in s>rieg. se vzpnemo v par ostrih vijugah na zadnjo teraso z Rjavurn mlakami. Pred nami strm. v nebo belo obsut P opro vec s ponižnim priveskom Vršaca — izza široke •i^dline pa sil Ho v dolino vrhovi onkraj Soške dojine. 7 tmracije vodijo de-
sno v Hribarice — mi n.i sf v prem/* na Tr^ Dola jn >rrm;mo v rele no Soško dolino, Zadnjico, Kanin, Jalovec, Vršič, Prisojnsk, Razor — skratka krn^en '/rez m^goJnlh Julijcev, ki nas obdajajo. SoJnce ima neverjetno moč. Z zavihanimi rokavi stojimo v vtisa 2100 m. pa žari tz Lic kot v mesecu juliju. Smučke z nog *n že je pripravljen pr: miti ven ležalni ste L Zadovoijro se prs-žtttk> na vročem višrnskem «olncu ter v sladkem počitku občudujemo fantastične oblike belih oblakov, ki mirno jadrajo preko kanjevca. Povratek je prava \n«oka pe-Nem smuCarja-pJaninca. Ne bom je opiso-vaJ. Uživajte in doživljajte sauni!
Prihodnje dni si izberemo najzanimivejše iz-lete. kakor: Lopučnica — Velika Vrata — ka! m pod Lanševioo na Planino na Kraju. Ali se enkrat po dolini proti Dolu na za Zdnanco na Dedno polje a povrot-ko»m čoz Ovčari jo k .Terorom itd. Zadnji
.-    - _   w: < ----->r-nr,.;   ~.n\-r*   ■   i    ko'ajŽnO TM-
riooČJBBO Hribarice — se spustimo v nebeškem smuku no \ elslci dolku na Velo Polje, stopimo čez Bohinjska vratca ali Konjsko sedlo v iz\T8»tnem smuku v Krmo. Po-,as: nam zmanjkuje bcieg« elementa. Se i>čemo sklonjemo belino levo in desno — dokler nas ne primora trd* kopntna. da m-iožumo ljube deščice na rame in odko-lovratimo po pisani preprogi teloha ter belega žairana proti Mojstrani Nepozabni vtisi nam leto in dan lajšajo trdo enoličnost vsakdamjc dolinske kruhoborbe, Veiikoooć-rva zona v okolišu Triglavskih jezer pa ostane viaoka pesem naaih plananskih doživetij.
Javna dela v škofjeloškem okni}«
o Morja Loka. a aprila
Z nastopom toplih pomladnih dni je oaV
velo ixvr£e<vanjf» nekaterih  javnih dei, ki so
Hh bili iwefinf> započeli ie lami. PosaopaM-
Ska not ie zdaj urejena, utrjena, široka, kakor vei"kome*tna avenija. Par kwpi in morda še kako drevo bi gotovo sicer lepo cesto *e nolepžaJo. na tudi poživilo V KauHovlfci uiie podira io v aok in mračen zid ob vrtu prafeaoria Pavla Sušnika. Prav taka aaj bo itedaj ta okolic Škofje Loke prijetno pridobil, ker bo novi zid potisnjen nazaj in izravnan tako. da bo cevta v dolžini okrog 50 motno« raKJirjena. Grade ie tudi novi siri. ki pa bi bil gotovo priietnej&i za oko ki okolico, ako bi ne bil povsein masiven. Toda adi se, da drueače ni £lo! V Kapucinskem predmestju so pridno na delu.da dovrše in ograde prostor pred ~erkv'jo s rezanim kamenjem in ocrajc. Celotna okoliša bo mnogo
pridobila arhitektonsko, pa tudi glede rez-
trlednosti. Visoki samostanski zid je pa>iel tud ob mmmal cerkve, ki dobi nova dohodna
stopnieea. kakor bo tudi sioer no načrtih i nI >*avinska preurejeno v*a aose^čma.
Zelo pridno deJaio tudi pri novem mostu cez PoJiaiAciro v 1'uHal. Most upajo z majem
izročiti prometu, ker pa je nazidan novi most znatno višje od starega, so potrebni proti škofji Loki in Puetalu znatni nasipi.
ki so deloma že izde'ani. Težav.' -o. ker bo-t-e;o speljati cesto ob novem letnem teiova-a'ščn Sokola fako. da bi mcial pastj lep kos «*edanie Sokolove ograje in se umakniti a znotraj. To je vse seveda zveza.no z znatnimi stroški. V zadevi je ejkliean že tretji ko-misijocelni oeled. Pri mostu so pomožJio
Ljub'jana, o. aprila. Pogosto je v cvetnem tedau »ban-vno sin-fonijo« butar ob Ljubljanici dopolnjevala snežne belina. Snega je bilo toliko, da so komaj na»lj dovolj tržnega prostora za butare. Tedaj se nismo niti upali misliti na pomlad. Zdaj nam vedrijo in oblačijo razne vi-šje sile po drusa^nih notah in /daj niti nimamo več pravega se trna /,a prodajo butane. Pisane butance so pobrale frfno blago in razpostavljene so na tržnih mizah v n*k* ulici ob *emeni$cu in nn p ■<čadi za »toln-ico. Popoldne ko ni več tržnih ur. skoraj nihče ne opazi, da prodajalo butarice dopoldne so pa pi*ane umetnine na očeh ljudi, ki prihajajo na trg. Prodajalke niso posebno zadovoljne z ldi-Hčno tišino na tržnem prostoru. Zato tudi popoldne prodaja io Ie nekatere Prejšnje čase. ko so bufarice krasile nabrežje ob frančiškanskem mostu, so Ijudic rro-dajali butartec tako rekoč dan in noč. -aj *o še spali ob njih. Zdaj jih morajo -'večer ali pa že takoj po tržnih urah odnašati s trga.
Da se je res vse temeljito spreme- Uo. smo se včeraj prepričali, ko je popoldne za-čelo tako lepo grmeti, kakor da ie /c julij. Zdaj smo sicer že vajeni disharn > nij, vendar je včerajšnje grmenje nekoliko motilo poezijo cvetnega tedna. Proda-ia1ke so pres*ra^ne začele pospravljati blago ter se oz;rane proti nebu. kakor da se bliža sodni dan. Končno se je pa vendar zopet posmcialo solncc in dež ni mnogo spra.1 živih barv z butaric.
.Marsikomu se zde letošnje barve butaric še posebno žive. Opazili so rudi, da so izdeiovalke začele vpletati v butarice barve nekaterih trobojnic. Kljub temu zaradi tega doslej >e ni nastal noben med. ~r zapletljaj. Nekatere butar:ce imajo barve naše državne trobojnice. Opaziš lahko tudi druge zanimive barvne kcmbinae-.je, a seveda gre v giavnem le za dekoracijo in ne za manifestacijo.
Ko popoldne ni več prometa na tržnem prostoru. «ae dekleta začno zelo dolgočasiti. Vendar je pnš!o včasih do idilie lih pri-zorčkov; pni dveh dekletih se je ustavil vojaček. ki ga je že po-lr izdajala, da verniki njegove veroizpovedi ne poznajo butane, loda kdo bi mislil na butarice! Po!
Prevozniki
so zborovali
Ljubljana, 9. aprila. Te dni se je vršil ob veliki udeležbi članstva v salonu pri -Šestici« peti redni letni občni zbor združenja prevoznikov Občni zbor je otvorii predsednik Ivan Taškar, ki je pozdravil zborovalce. Podal je besedo predsedniku odseka z motornimi vozili Ante Guštinu. ker je šlo v glavnem za interesne zadeve prevoznikov z motornimi vozili Zaslužni predsednik je v dolgem in temeljito zasnovanem poročilu orisal ves trud uprave, kako zbolj-šati gospodarski položaj članstva. Tz njegovega poročila posnemamo najvažnejše, kar bo zanimalo tudi članstvo ki se radi oddaljenosti zborovanja ni moglo udeležiti.
Osnovna borba uprave je bila zoper prejšnjo 15 odstotno vozarinsko takso in zoper sprevodnice, ki so krivično in občutno prizadevale ravno prevoznike z motornimi vozili, pri prevozih po naročilu izven linijskega prometa. Po uvidevnosti merodajnih Činiteljev je bila v aprilu 1937 izdana nova uredba, ki je določala pavšalno vozninsko takso na motoma vozila. O njej je razpravljal širši članski sestanek, ki pa je prišel do izsledka, da bo
razvoj avtoprevoznikov radi kompliciranosti uredbe še bolj ogrožen. Zato se ie
napotila deputacija v finančno ministrstvo in tolmačila nevzdržnost take uredbe. V ta namen sta bila s strani mariborskega in ljubljanskega združenja pooblaščena predsedn. Guštin in tajnik Semenič. Lani v juliju sta dosegla pri g. ministru financ začasno ukinjen je izvajanja uredbe vse do nove formulacije. Na anketi lani 30. decembra v Beogradu pa se ie posrečilo ljubljanskima delegatoma in onim iz mariborskega okrožja s podporo beograjskega združenja doseči preureditev prejšnje uredbe. Tej važni anketi so priaostvovali poleg ministr. načelnika predsednik združenja avtobusov g. Rus in gen. tajnik avtobusnega saveza v Beogradu vneti g. Gračanin. Pravtako so dosegli, da je bil predlog banske uprave po uvedbi nove takse na tovorne avtomobile v vitini pavšalne vozninske takse iz proračuna črtan in da je bila trošarina na bencin znižana od 1 din na 35 par, kakor tudi za 50 odstotkov znižana trošarina na pnevmatitoo Pn motornih vozilih,
ka ne rabijo bencina kot pogonskega sredstva. Bila so pa še številne druge intervencije: pri želez, direkciji, finančni itd.
Tajniško poročilo Semeniča omenja, da je združenje radi prekrškov obrtnega zakona vložilo pri obrtnem ob las t vu 227 ovadb; uspen je bil, da se je priglasilo
38 novih članov in da so bili nekateri kaznovani z globami. Združenje ima člane v 13 srezib in sicer 201, med katerimi je 97 članov, ki so prevozniki s konjsko vprego, drugi pa z motornimi vozili. Do-ilih in rešenih je bilo 762 vlog in dopisov polog drugega dela. Poročilo samo je zgovoren dokaz agilnosti uprave in vestnosti tajnika in bi se marsikatero združenje s tako delovno upravo upravičeno ponašalo.
Sledila Je razrelnica, ki jo predlagal
o^rodle ie odbili, oestosce pa bo tlakovano
Tuđi škarpa ob vodi je slednjih dobila potrebno os rajo. Pripravljalo tuđi pedaliaanje -karpe ob novem mostu pri Poijanifioi navzgor.
V za in jem čs-^u »e vse Čeaoe pojavlja že-lia. naj bi se Kaninitaik pogeadil in nekoliko prt uredil, da bi bil bolj dostopen in aaielen s strani meščanov kot izpretMJal&če. V sklada s to težnjo, ie pošalila šolska mladina v
V Mariboru, 6 aprila Sooči ie vsa elita Maribora prišla v gle-!a':str. Vsi prostori so h»i!i nabUo polni in razen teca ic bilo treba zamudnini obiskovalcem oddati še štirideset pomožnih sedežev. Naš iio~t Marij Šimenc je imel zares triumfalen u^peh. Pel je Manrica v >I1 Tro-vatore«. Njegova hrvaščina je ves zvečer zvenela in donela polnokrvno, brez sledu rahle nazalne intonacije, ki je v prejšnjih časih deloma motila dovršenost njegovega petja. Simenčev dokaj \xxlummozjii in kristalno zdravi tenorski materijal je v tej pretenciozni operski partiji dodobra lirično tem-briran. zelo lep v višinskih legah, preikrasen v mezza voce in enakomerno pastozen v globljih legah. Podajanje mu je vseskozi inteligentno in povzdigni pno z resno umetniško dozore!o&tjo. Ko ie v drugem prizoru za kulisami zapel znano serenario svoji izvo-lienki lieonori. je v veeh gledaliških prostorih vzbujaj precejšen tajec, ko je pa stopil na cvir r. ie od prvega začetka sikozi vso opero do finala četrtega dejanja (osme slike) suvereno obvladoval vse soigralce in ves
razvajeni mariborski avditorij. Dueti z materjo Azuceao (Vida Zanvejič-Kovic") eo popolnoma dokazala fino uigTanost in izbru-±eno lahkotnost v dvospevskem oblikovanju im iKCi^eliranem frazi ran ju obeh partnerjev. Višek je dosegel nas Marij v poslovilu od iz vol jenke v šesti sliki kakor tudi v znani stretti ob finalu iste slike, pri čemer se je storiti pevec brez najmanjše težave dvignil do orlovpkih višin petja, kakor tudi heroič. nosti v sami isrri. Viharni aplavz izza stretta kar ni hotel prenehati, še ta mesec prideta v Maribor ostala dva velika jugoslovanska tenorja, Pavle MarionVlahr/rič in Jote Kija vec. Oba bosta pela Manrica v >Tnibadur-
iw<- . .     ^ i—
Opero ie dirigiral in režiral nas najboljši
mariborski dirigent maestro Lojze Herzog.
On jc docela obvladoval hOTnogenost med
solisti, zborom in orkestrom Vse kancone in aivatineeo bile ubrano lava jan©.   ZcOr je Umel
naivecji u?peh t mogočno doneseno davorijo o bojni zmagi ob začetku pete stike. Gospa Alfreda Hercogova, soproga dirigenta in režiserja Lojzeta Herzoga je v svoji Leo-
nori podala v ?gri svetel Hlc ipanske svetnice — ljubimke srednjega romantičnega veka. Njene fioriture sobše preciaie in diete v vsakem ociru. >"ien lahkotni ptičji register, predvsem >e-sa« eo dokasali vso filigransko lppoto njenega kolorsturnegs soprana. Divno kreacijo Leonorine družabniee Inez nam je podala naia mlada primadona gdč. Jedka Tgličeva z neizreano milino svojega pri gospe! FBdraraspergerjevi v ljubljanskom konzervatoriju okusno Izoblikovanega glasu Z ocaravajočo ;-*>stavo v Vlem MRjskem ko-»Urni u .e  c ta vila 'udi v igri najlepii vtis.
BasarH uaalauu Ivo AziĐovar je odpel in od-
ijrral  ooaeAno vlopo oonte-a  Lime  s precej
ubranim petjem, medtem ko je eleganca njeffove visoke in markamtne postave bila dober okrh" za i^ralaki uspeh. Pavle Kovic
je SSS)OSqo upodobil in odpel Zerranda.
fie/esmea
Požar uničil domačijo
Poljčane, b. aprila. Ta mesec so naši požrtvovalni gasilci že drugič hiteli ponoči na pomoč. Gasilski rog nas je včeraj prebudil malo pred polnočjo. Kakor smo doznali je gorelo v Laporju pri Poljčanah, pri posestniku Pavlu Raku. Gasilci so se na vso moč trudili da bi obvarovali hišo pogina, pa jim je primanjkovalo vode, kar jih je pri gašenju močno oviralo. Rakovo gospodarsko poslopje je zgorelo s stanovanjsko hišo vred do tal. Zraven pa tudi krma, pohištvo, vozovi, gospodarsko orodje in še drugo v skupni vrednosti 60.000 din Stanovalci so že spali, ko je nad njimi
gorelo in so se v zadnjem trenutku reči M Rešili so trudi živino. Kako je ogenj nastal, še ni dognano in vodi orožništvo zadevno preiskavo. Gasilci so imeli mnogo opravka, da so preprečili, da se ni ogenj razširil, kar bi lahko postalo usodno za sosednja poslopja, med katerimi je bilo tudi šolsko poslopje. Zavarovalnina znaša 40.000 din.
Saharin je nosila
Zrrrinec, 8. aprila Pojasnjevati 1 judesm, kako je saharin škodljiv našemu zdravju, bi se reklo toliko, kakor govoriti gluhim 9t«nam. Finančni organi to dobro vedo, kajti akti zaradi posesti in razprodajanja saharina se menda med vsemi zadevami, ki jjh obravnavajo pri oddelkih finančne kontrole, najbolj kupičijo. Kazni ljudi ne iztrezni-Jo, redke, prav redlce so niže v vasicah, kjer bi ne bilo tudi zrnca saharina pri hj-SL Ni čuda. potem, da taka slast po saharinu daje pobudo  prekupčevalcem . ..
Oni dan je naletel finančni orgran na krrjpkjo žensko. Kar Marjana jI recimo.
Zaslutil Je menda, da z otovorjeno žensko nekaj ne bo v redu, pa, jo je povabil
v Miftnjo hišo na preiskavo.
Nejevoljna, a vendar jG šla. Imela je ros precej saharina. Malo je manjkalo, da se
ni Marjana kar zakadila v financarja. tako je bila jeana. In epilcg-? Ko je že ubirala pot proti Podpulferci, je zaklical za njo. ali ima morda še kaj pri sebi. Tisti hip pa je Marjana dvignila krilo do pasu jn se pokazala tako, kakor jo je narava ustvarila.
Kip svobode /e baje samo eden r,a svetu; vemo, da obrača Ameriki hrbet, proti Evropi pa stoji na glavi.
SREČKE DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE
ŽREBANJE 1. RAZREDA 13. IX 14. T. M. ima z raznovrstnimi številkami na razpolajro
JUGOSLOVENSKA BANKA D. D.
PODRUŽNICA V UIBLJAM GAJEVA ITL 3 — POLEG NEBOTIČNIKA
Za Veliko noč
k Triglavskim jezerom
Krasne so naše planine zlasti v prvem pomladnem dihu
sredo 700 kanadskih topolov in gladkega bora po obronkih griča, ki zija sedaj s svojimi salami naravnost v mesto. Delo se bo seveda nadaljevalo. Več klopic, nekaj lepih steza in poti. in gotovo bi se dal Karmkfcnik pretvoriti v ŠetaJišfe. Pod Kamnitnikom tamošnji lastniki planirajo svet
Ko v cvetnem tednu grmi
Včeraj popoldne Je grmelo, kakor da smo že v Juliju
urice slovanske vzajemnosti v tako slikovitem okolju, v senci mogočnega semen i-^ket!a portala, je povsem v skladu z nadihom baročne romantike.
Na ploščadi pa je prodajalka ponujala svoje blago nagubanega čela — brez sledu romantike.
— Slabo je, slabo! Nič ne prodamo. Sem ni nikogar, v ta kot. Ko bi nas pustili ob Ljubljanici. Za prostor seveda piačujemo.
Vsak po dinar in še posebej smo morali plačati po 10 din Ne vem zakaj Neka pro-dajaLka se je branila plačan, pa ji je zagrozil, da jo bo postavil za Ljubljanico. Rekla ie kar' Rada takoj grem. Vse bi rade prodajale pn Ljubljanici. Pa mitnico moramo tudi plačevati. To bi pa res lahko pustih prodajati brez tega plačevanja, saj | prodajamo sami reveži.
Prijel je kupec. — Koliko zahtevate za to, — Posegel je po precej veliki butarici. — 10 din! je deja'.; prodajalka boječe. — Kaj. 10 din?! 6 vam dam in takoj plačam. Ce hočete, dobio, če ne, boste pa čakali zaman. Bolje nekaj ko nič! — Dajte 7 dina rek o v. gospod! — Ne, o, če hočete! je trdovratno vztraial kupec in se pretvarjal, kakor da odhaja. Prodajalka je prišla za njim. I/trgal ji je butanco iz rok ter ji dal 6 din. — Vidite, bolje nekaj kakor nič! Saj vem. da morate tudi vi nekaj zaslužiti.
— Tako je! je vzdihmla prodajalka proti meni. Vidite, to butanco sem delala 3 ure. Seveda sem imela prej že pripravljen ves material. Barve, oblanjc, vse je drago. In preden nabereš bršljana in drugega zelenja! Butarice delamo sproti, ker zelenje hitro uvene. Zvečer delamo, podnevi pro-
dajaaao,
Opaaal sem nenavadnega prodajalca. Bil je okrog 30 let star, bolestnega izraza, glava se mu je neprestano majala i.n oblečen je bil v napol ra/padle cunje. Bose noge so tičale v raztrganih čevljih. — Božje ga meče, — je dejala prodajalka. Vsak dan ga vrže po enkrat Baje ga je mačeha tako :epla. da je taksen. Prodaja slabe butarice. ki mu jih prepuščamo, in nekdo mu je daj olj kove vejice. Presurmlo me je, ko je zaklical z otroškim giasom: — Kupite, bu-tarico! — Glava se mu je majala kakor razmajani lutki.
Viktor Pečar. Sprejet je bil tudi proračun za novo poslovno leto. Ko je zborovalce pozdravil še narodni poslanec in član Rajko Turk, izrekel upravi priznanje in zahvalo in dodal še nekaj strokovnih pojasnil in nasvetov, je predsednik z zahvalo zaključil res lepo zborovanje, nakar so vsi navzočni še dolgo ostali skupaj  v  prijateljskem razpoloženju.
gledališče
MARIJ ŠIMENC KOT MANRJC0 V VERDIJEVEM >TR1 "B \ DIRTU c.
KOLEDAR
DANES: Sobota, 8. aprila katoličani: Marija Kleofa
JUTRI: Nedelja, 10. aprila katoličani: Meh tilda
DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Ce umolknejo topovi KINO SLOGA: Maneža KTNO UNION: Zloraba zaupanja KINO MOSTE: Broad\vay Melody in ženski raj
KINO SISKA: 2ene vladajo
PODMLADEK JADRANSKE STRAŽE NA TU. REALNI GIMNAZIJI ceslco-alova§ka akademija ob 20. v gimnazijskem poslopju
PRIMORSKO AKADEMSKO STAREŠINSTVO občni zbor ob 20. v dvorani hotela Štrukelj
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Smuk
— smuk! ob 20.15
AKADEMIJA DECE LJUBLJANSKEGA SOKOLA ob 20. v Narodnem domu
STAREŠINSKA  ORGANIZACIJA »PREPORODA« občni zbor ob 20. v Narodneera doma
PRIREDITVE  V NEDELJO KINEMATOGRAFI  ISTI SPORED SEKCIJA    PODMLADKA    PRI DRAVSKEM     BANOVINSKEM ODBORU RDEČEGA KRIZA akademija ob 10.30 v veliki Filharmonični dvoran: GASILSKA ZAJEDNICA občni zbor ob 9.
v verandni dvorani hotela Union BR A N-I-BOR občni zbor ob 10. v sejni dvorani Kmetijske družbe. Novi trg 3/1 ZDRUŽENJE URADNIKOV p. t. t STROKE občni zbor ob 14. v dvorani Metropol ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Smuk
— smuk! ob 20.15
OTVORITEV RAZSTAVE M. JAME v Jakopičevem paviljonu
PRVENSTVENE TEKME MOŠKEGA NARAŠČAJA LJUBLJANSKEGA SOKOLA ob 10. v Narodnem domu
SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA ITT. mladinski telovadni nastop ob 16. v f»-lovadniei bežigrajske Snlc
DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9,   Ramor.  Miklošičeva  cesta 20. Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Naše gledališč:
DRAM A
Začetek ob 20. uri
Sobota, 9. aprila: šimkovi. Izven. Znižano cene od 20 din navzdol
Nedelja, 10. aprila: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Ponedeljek, 11. aprila: zaprto
Torek, 12. aprila: Nočna služba. Premiera. Premierski abonma.
Sreda, 13. aprila: Gospodična Julija, Snu-bač. Red Sreda.
»Nočna služba« je drama avtorja Sy-nega,- čigar ime je posebno v zadnjem času zaslovelo na polju dramatike. Premiera se vprizori v torek 12. t. m. za premijer-ski abonma. V delu, ki bo vzbudilo posebno pozornost v novinarskih krogih, ker je zajeta snov iz življenja novinarjev, nastopajo sledeče osebe: tovarnar Herz — Le-var, Vilma, njegova žena — Severjeva, dr. John, odvetnik — Jerman, Štefan, uredn'k — Kralj, senator — Gregorin, Tolar, novinar — Potokar, Burdik — Sever, Holin-kova — Rakarjeva, faktor — Plut, korektor — Presetnik, stavca — Vertin in Pre-setnik. sekretarka — Gabrijel čiče va. Linhart — Pianecki. Dramo je zrežiral Bratko Kreft
20 LEPIH IN DRAGOCENIH DARIL   ČAKA POSETNIKE TEGA FILMA!
V glavni vlogi drazestna
Danielle
Abm de
ronfimnoe
Dan-s (sobota* KliCemo telef. abonente od IO.
do 11. dop. in od 17. — 18 pop.; jutri (nedelja* samo dopoldne od 10 — 12 ure.
Keflektanti za darila L skupine naj se javijo kot smo
zahtevali v članku, objavljenem v petkovi številki lista.
Zloraba zaupanja
PREDSTAVE v soboto ob 16.. 19.15 in 21.15 url, v nedeljo
ob 15.. 17., 19. in 21. uri
V nedeljo oh 10.30 dop.: JETNIK NA DVORCU ZEND Globoko   znižane cene.
Iktlgo. m<»rdu  nikoli  v«* n*» bo*te videli tako lepega filma!
Priporočamo Vam nabavo vstopnic v predprodaji!
KINO   UNION,  TELEFON 22-21
Visoška gospa
na mrtvaške
odru
sredi krasnih vencev in šopkov — žalna seja Kola fngo-
slovenskih sester
Ljubljana. 9. apnla Včeraj opoldne so prepeljali visoško eo-rpo Franjo Tavčarjevo iz LeoniSča na n;en dom na Breg 8. kjer so jo položili na mrtvaški oder v njeni delovni sob: v drugem nad.-t rop j u Vsa soba je črno zastrta a na visokem katafalku pod baldahinom počiva sredi zelenja, rož in dozorevajoč.h sveč častna dvorna dama    Frama Tavčarjeva. •Ze včeraj ves dan in tudi danes so romale množice ljud: na Breg. da se poslove od plemenite žene. ki je bilo vse njeno življenje posvečeno delu za bližnjega in za skupnost Pnhajajo ljudje vseh slojev in stanov, saj je pokojnico poznala, cen la in spoštovala  malone vsa  Slovenija, v trumah pa prihajajo žene. zlasti one, ki so ž njo sodelovale v raznih humanitarnih in nacionalnih organizaci iah m pomen: zanje njena nenadna smrt naihujš. udarec. Solznih oči odhajajo v bndki zavesti, da so izgubile svojo najboljšo predsednico, voditeljico in dobrotnico
Predsoba je že polna prekrasnih vencev in šopkov, fc so jih poklonili zasebniki, organizacije in društva, a Še vedno prinašajo nove vence in nove cvetje. Ugledna Tavčarjevih je prejela včeraj in že na stotine sožalnih pisem in br-
-k. med prvimi. Ic: so ji izrazili svoje sozal'e. je bila Nj  Vel. kraljica Marija, ki
je poslala naslednjo brzojavko:
»Dr. Ivanu Tavčarju, Ljubljana —Sprejmite mo'e globoko so*a!je o priliki smrti Vaše plemenite matere. — Marija. —
Včeraj ob 17 je bila žalnn <eja Kola jugoslovenskih sester v društvenih prostorih na Rimski cesti. Blagopokojni častni predsednici Franji Tavčarjevi je iz-areeovonla v spomin podpredsednica £o-spa Ferdinanda Majaronova tako-le:
Drage <e*tre!
Žalosten dogodek nas je danes rbral. umrla nam |a naša neizmerno priljubljena predsednica sestra Franja Tavčarjeva Kruta usoda nam jo je iztreala iz naše srede v polni moči delavnosti. Danes pred dvema mesecema smo jo počastile ob njeni ~n-letr.ici in veselje nas je navdajalo ob poaledu na nieno C'^o^t in svežost duha Danes pa. ko je Rog vsegamoeočni   našo  drago  in  nam vsem
tako ljubo sestro predsednico poklical k seoi. piakamo zapuščene pred njeno sliko, ki nam jo je zapustila v naših srcih Vsem nam je znano in si moramo ob trpkem udarcu biti svesti, da je Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani z njeno smrtjo zadela nenadomestljiva izguba, ker je bila naša sestra predseonica ne samo zunanja voditeljica, temveč tudi duša vsega našega delovanja Smrt naše velike Franje pa nJi le izguba, ki jo bomo čutile v društvenem krogu, temveč bo globoko objeknila po vsej naši širni domovini, kajti umrla je velika jugosloven-ska žena
Naša sestra Franja Tavčarjeva je bila ustanoviteljica našega društva ter mu je ostala kot predsednica in voditeljica z njej lastno neumorno delavnostjo zvesta do groba, v naših srcih pa čutimo, da nismo izgubili samo svoje piedsedmce, temveč, da se je od nas poslovila naša iskreno ljubljena in srčna prijateljica To njeno prijateljstvo pa ni bilo omejeno le na nas. njene ožje sodelavke temveč je dobrot njenega srca lahko bil deležen vsakdo, ki je bil pomoči potreben
Kakor vemo. je pokojna naša draga Franja z največjo vnemo in ljubeznijo vodila in delovalo tik do konca svojih dni za naše društvo, k: je bilo najbližje njenemu srcu. zato je tudi praznina, ki je nastala z njenim odhodom v večnost, tem večja
Spomin naše drage in velike pokojnice, ki po volji Najvišjega danes ne more biti več med nami. najbolje in najlepše počastimo s tem. da pred njenim duhom l rw'7( m<». da bomo sestre Kolasice v bodoče po njenih vzorih in smernicah, ki nam jih je začrtala, neumorno delovale v procvit našega društva in s tem v dobrobit   na«e  domovine  in   nasera narw'a.
To Ti. draga sestra predsednika, ki Te v duhu čutimo med nami, prisegamo Tvojemu spominu, ki ostane večno med nami neizbrisen in svetal, pa kličemo: Slava, slava, slava.
Vse članice so trikrat vzkliknile »Sla-ln tako na dostojen ter pietete ooln način počastilo spomin svoje velike predsednice.
Mafija Jama razstavlja
V Jakopičevem paviljonu je razstavil nad lOO oljnatin slik, med njimi nad polovico novih del
Ljubljana. 9. aprila
P: -:r.a letoma Je s-likar Matija Ja-
ma r -vi! svja platna v Ljubljani in nekaj ks.^neje v Beogradu. B o-
i' •  :--••' i  vrecnost nje-
• v - ko  občinstvo je bilo zj -..rvdofcno. kar skl -
Ti. . na razstav; proda-
■Oi siik ^ med relkirrij slo-
i BfUca 3^ se upal j predsta-
/: ve*jim številom 9vo-Po  d veli   letih dela Jf zopet v Ljubljani. Te
I* abila. s katerimi vljudno
^orodja, da al ogledajo razstavo v  Jakopičevem paviljonu, bo v nedeljo 10. t. m. dopokine.
bodo obračali Jajnino vabilo v rokah, da bi našli kje zapisano uro □tver tve. Te pa Jama v vabiki nI povedal. O; io. ure naprej bo razstava odprta, kdor bo prišel prvi. jo bo ©tvoril, ali bo otvorjeoa tolikokrat laoiflacr obiskovalcev bo prišlo. Jama ne ljubi slavnih otvoritev. Pravi, da naj ostane slikar pri svoji - kan Ni navajen kogarkoli prositi, da b otvarjal njegove razstave. V Beogradu j*1 presenetil publiko in kritike tudi z --otvortvijo< ne samo s slikami. V razstavni dvorani je bila zbrana že gruča zastopnikov, poročevalcev in Ljubiteljev umetnosti in je čakala na — otvoritev Slavnostn,- govornik se pa le ni pojavil. Naposled se eden izmed navzočia le oju-nač: in vpraša Jamo. kdaj bo razstava prav za prav otvor lena. Jama se nasmeje in odgovori da je razstava bila pravkar Dtvorjena.
To pot je Jama pripravil za razstavo nad 1O0 oljnatih shk. Mem tesni je dobra polovica novjh se nikjer razstavljenih siik.
nekatere v Beogradu razstavi j-ne alike pa Ljubljana š<. m **ide!a_ Dve ali trj sl:ke so še iz 1. 1935. Jama je gotovo najbolj kritičen slovenska slikar glede na same-_ i sebe. >Nekol:ko premislim, pravi, preden razstavim, vsako platno, ki ga Človek sname s stojala, ni za javnost. : To je načelo, k; zelo dobro označuje s!:karja Jamo. Znano je. da živi Jama zelo samotarsko io da neprestano dela. Ne poseda po kavarnah in gostiroah. loma ne sprejema nikogar, njegov najboljši tovar š je starom-rden bi cikel j s staromodno svetilko, v kateri ni plina ne < lektrike, temveč navadna sveča. Redko | imo, ko pritiska enakomerno na pedale svojega bicikl ja po ljubljanskih ulicah. Rad se izogiba mesta in najraje ubere s kolesom. ■ftafaJ m ta slikarsko Hsatljo kar .7 diske, kjer stanuje, proti Gorenjski.
Nad sto razstavljenih slik in približno toliko si-k. ki jih ima v svojem ateljeju, priča o veliki in nenavadni delavnosti umetnika Jame. Pravo barvo na pravo mesto postaviti, to je problem slikarja Jame, katerega rešuje in katerega je že mnogokrat uspešno rešil, kakor kažejo slike, ki jih bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko videli v nedeljo in v nadaljnih dneh do konca tega meseca v Jakqpiče-v«eon paviljonu
Jama je bil pred desetletji eden izmed tistih mladih umetnikov, ki so se uprli meiiaručaierrtu slikanju ki katfre so imenovali impresioniste. Pred njimi so slikarji enostavno kolorirali risbe. Mlada žmpres;onistična generacija je dala slovo receptom len ateljejem in Je sla v naravo, kjer 8fc ja je odkrito novo bogastvo pne«±metnih linij in barv. S tem seveda se ni bil rešen glavni problem, začela pa se je 9 tem nova doba slikarstva, odprle so se nove možnosti za iskanje ran cenejše m popolnejše lepote. Toda le tisti so jo iistvarjali in jo znali oblikovati na platnu kot za gledalce <k>jemljrvo estetično vrednoto, ki so bili resnični umetniki, ki so anali, kakor pravi Jama. postaviti pravo barvo na pravo mesto. Med te umetnike spada tudi Matija Jama. k. še danee po desetletjih uspehov in drla trdi. da mora biti impresaoriist zelo delaven, ako hoče napredovati in ne nazadovati v svojem deha.
Iz Šoštanja
— leika nesreča. Tukajfcnjega kinopodret-njka e. Destovnika ie v soboto zvečer dohitela težka nesreča. Med predstavo je. sedeč v operaterski kabini, zadremal. Ko ©e je rbudiL ie hotel iti iz kabine. Pri tem pa ie zamen :afl vrata. Odprl je namreč tista, ki vodijo na ueojrrajeno verando. G. Deatov-n;k je izgubil tla pod nogami, padel na streho drvarnice, od tam pa na tla. Dobil ie hude notranje poMco/fbe In se več ur sploh ni zavedel Zda i se mu ie stanje toliko zbolj-sak>. da *o e» lahko odpeljali v bolnico, kjer mu želimo skorajšnjega okrevanji
Za interese konzumentov
Ljubljana. 9. aprila Zveza gospodinj je stanovska organizacija, ki s; je pridrbila s svojim resnim delom velik ugled v naši javnosti. Zastopa ne le jnterese gospodinj, temveč tudi konzumentov. zato ima velik pomen v našem gospodarskem in socialnem življenju. To se je pokazalo tudi snoči na obenem zboru, k: ga ie vodila predsednica ga- Vika Kraigherjfva. že njeno poročilo nam kaže. da je b'la ZG tudi lani izredno delavna ter da jo maramo nele uvrstiti med najd^lavr^še ženske organizacije, temveč med naša naje? !Tvnejša društva sploh.
Tajniško poročilo je podala tajnica ga. Aida Lebarjeva. Zveza je priredila lani stirj tromesečne večerne kuharske tečaje. Vsak me?' c s» bili sestanki članic, in sicer tako dobro obiskani, da so bili prostori pretesni Na njih so prirejali zelo poučna, kulturna, socialna in pravna predavanja. Razen tega je Zveza gospedinj lanj prirejala štev-hie ekskurzije v razne ustanove tn tovarne. V svojih prostorih je priredila poučno zdravstveno razstavo pod naslovom >Vse za bolnika«. Na velesajmu je pa priredila celo dve razstavi pod naslovom > Vzorno stanov an je c m rMaterj za otroka«. To razstavo je ^b-i^kala tudi Nj. Vel. kraljica Marija, Zveza gospodjnj je začela lani ustanavljati podrtižmice. Prvo je ustanovila decembra v Mariboru, z-iaj pa pripravlja ustanovitev podružn ce m ^ ▼ nskem Javorni-ku. Zveza zastopa intierese gospodinj in 1- onzumentov v groFfpodarstvu in proti oblastem. Zato je tudi poslala za letošnji občinski proračun na trošarjnski urad me-stneira pogta^-arstva predlojr za znižanje trosaTine na živila.. ZG je v stalni zv zi s tržnim nadzerstvom. Zato je bik) tudi ra občnem zboru predavanje mg. Nefime o preskrbi Ljubljane z mlekom.
Zveza priredi ob praznikih v svojih prosetorih razstavo pogrnjenih miz. Ob tej priliki bo napravila propagando za originalne belrk-riT.. a r-isnnice. — Izvoljen je bil z malimi izpremembami dosedanji ocibor.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 9. apnla
TATVINE SE MNOŽE V stanovanje Marije in Franca Vest na Starem   trgu je   b.lo  oni  dan vlomljeno. Vlomilec je bil najbrž nekdo, ki je dobro poznal hišne razmere. V stanovanju je tat vse pretaknil in odnesel slednjič 3000 din, ki jih je našel v predalu neke omare. Sosedna stranka je videla po vlomu odhajati iz hiše srednje velikega moškega, oblečenega v čedno rjavo obleko, ki je nosil v rokah aktovko. Tudi v stanovanje Marije Savinškove, v Soteski 10, se je skušal pred dnevi vtihotapiti mlajši moški, oblečen v sivo obleko. K sreči pa so ga pravočasno opazili sosedje in s.cer baš v trenutku, ko je vtikal ključ v ključavnico. Vlomilec se je sosedov ustrašil in jadrno pobegnil. Izpred gosulne Spi:t na Tvrševi cesti je nekdo   odpeljal   Vlauimirju   Deklevi   900 din vredno kolo znamke >Pax«, opremljeno z dinamo svetilko, znamke *Bosch«. Rafaelu Stulerju s Črnuč pa je bilo ukradeno S00 din vredno kolo. znamke vZajc«. Zaradi tatvine Stulerjevega kolesa zasledujejo nekega Ivana C, ki je znan tat koles in ki se najraje klati po ljubljanski okolici. ZASLEDOVAN SLEPAR Delavec Alojz Miklič je prišel v četrtek Z ročnim vozičkom v Zeschkovo tovarno v Metelkovi ulici, kjer je oddal naročilnico za neko znano trgovko s papirjem za dve veliki   bali   Havana-papirja,  v vrednosti 1600 din. V tovarni prvotno niso dvomili v pristnost naročilnice in so mu že hoteli izročiti blago, medtem pa so bili iz Zeschko-ve trgovine na Cankarjevem nabrežju tele-fonično obveščeni, da gre za poizkus sleparije. Mikliča so prijeli in ga izročili stražniku, nakar so ga na stražnici zaslišali. M klič je po pravici povedal, da ga je na trgu z drvmi ustavil neznanec, ki ga je poslal po papir. Ker je policija prejela že popre je več prijav glede sličnih sleparij je Mikliča pridržala in po svojih organih uvedla preiskavo tudi v drugo smer. Preiskava je kmalu dosegla uspeh. Pravega sleparja je spoznal neki raznašalec kruha, ki je bil tudi njegova žrtev. Aretirali so ga v osebi že znanega goljufa Ivana C. ki ima na vesti še razne druge prestopke.
VLOMI, TATVINE  IN  SLEPARIJE PO DEŽELI
Orožniki zasledujejo 45-letnega Ignaca Aljančiča, brezposelnega delavca, doma iz okolice Tržiča. Aljančič je prišel šele nedavno iz zapora, oni dan ponoči pa je spet vlomil v poštni urad v Krizah, odkoder je odnesel več dopisnic in drugih postnih vred-notnic, nekaj gotovine v drobižu, zlat prstan s 3 belimi kamenčki, zavoj mesnih izdelkov in pa sesalko za kolo. Aljančiča ki se klati najbrž nekje v okolici Kranja imajo na sumu. da je tudi poskusa! vlomiti v pisarno na železniški postaji v Dupljah.
V okolici Škofljice so zopet na delu tatovi, ki zlasti radi oprezajo okrog Kmečkih hiš. Nedavno so nekemu posestniku odnesli več kokoši, v četrtek ponoči pa so se splazili trije v hišo posestnika Ivana R-in mu ukradli več obleke ter jestvin. Stikali so najbrž v glavnem za denarjem, ki ga pa niso dobili.
K posestnici Mariji Povšetovi blizu Globokega sta prišla pred dnevi cigan Štefan Nikolič in ciganka Marica Nikolic ter jo jela nagovarjati k nakupu krave v sosedni vasi. Pri tej priliki ji je ciganka tudi prerokovala srečo in jo seveda na ciganski način opeharila za 220 din. Slednjič sta jo oba zvabila v sosedno vas. kjer so jo cigani opeharili Se za 1000 din.
Kupuj domače blago!
obra
podlaga za puder je neizogibno potrebna za pravilno nego!
Stavka krojaških pomočnikov se nadaljuje
Odgovor Osrednjega društva oblačilnih delavcev na članek Združenja krojačev, krojač i c in sorodnih strok
Ljubljana, 9. aprila Včeraj je še vladalo prepričanje, da bo kmalu prišlo do sporazuma med mojstri in pomočniki krojaške stroke, zdaj pa ni več pesebnih izgledov, da se bo delo začelo pred veljko nočjo
Snoči so bila pogajanja med zastopniki pomočnikov in mojstrov na Inspekciji dela, a se niso približali sporazumu. Pomočniki so nekoliko popustili pri svojih zahtevan glede plač, mojstri pa niso več popuščali. Zaradi nekaterih izjav, ki menda niso bile izrečene v slabem namenu, je prišlo do nesporazuma. Vendar je upanje, da bo prevladala uvidevnost ter se bodo ponvrili na obeh straneh, da bodo lahko zopet nadaljevali pog-ajanja. Zdaj ni določeno,   kdaj  bodo prihodnja pogajanja in
nekateri znak: kanejo, da. jih sploh ne bo pred prazniki.
Združenje krojačev nam sporoča, da so bila snočnja porajanja prekinjena zaradi nespremenljivih zahtev pomočnikov, češ. da so mojstri miuiij za tako zvano veliko delo v I. razredu 360 din, v II. razredu 300 din in v III. TT0 din na teden, s Čimer pa prmočnik^ niso bili zadovoljni. Po pogajanjih so moj=*n na svoje sestanku soglasno sklenili, naj se mezdni spor reši enotno za vse obrate odklanjajo pa sprejem posameznjh pogodo. Mojstri so prve dni podpisali pogodbo posamezno zato, da bi se delo tak. j j obnovilo, ker pa pomočnika stavkajo naprej, so preklicali svoje podpise.
Osrednje društvo oblačilnih delavcev v Ljubljani nam je poslalo naslednji odgovor na članek Združenja krojačev. kroja-čic in sorodnih strok:
Krojaški pomočniki doslej nismo hoteli r.apenjati loka ter smo skušali biti ob v?a-ki priliki čim bolj spravljivi, da bi prišlo cim prej do sporazuma z mojs*n. kar bi bilo tudi v njihovem interesu. Kdor zasleduje naše mezdno gibanje, je lahko to sprevidel Zato pa moramo obžalovati, da mojstri niso pokazali toliko spravljivosti, kar velja zlasti za včerajšnji članek, ki so v njem nagrmadili toliko neresničnih trditev, kakor da so povsem nepoučeni o svoji stroki n o "ašem gibanju. Predvsem
S £itm&ke<;a ptattta
— Kino Union: Zloraba zaupanja. .Turistki Lidiji (Danielle Darrieux) umre stara mati. Lidija postane sirota, ki nima nikogar več na svetu, ki bi ji pomagal, da bi dokončala študije. Začne iskati službo, a šefi zlorabljajo zaupnost in se zanimajo bolj za njene telesne dražesti kot za njene sposobnosti. Zastudijo se ji pohotneži, začne obupavati. Ali naj postane prostitutka, ali naj si konča življenje? V skrajni stiski se reši s prevaro. Po nasvetu prijateljice se izda za nezakonskega otroka igralke, ki si je končala življenje in ki je bila mladostna ljubezen zdaj slavnega in poročenega zgodovinarja Ferneja (Charles Vanel). Ferne odslej skrbi za Lidijo, ki postane odvetnica. Med tem dožene Fernejeva žena, da je Lidija moža prevarila, a obdrži odkritje zase. V svojem prvem pledoajeju Lidija zagovarja mlado obtoženko, ki je zlorabila zaupanje neke ženske na podoben način,
kakor je Lidija izrabila mladostni greh Fernejev. Obtoženka je bila oproščena, branilka Lidija je prepričljivo orisala pred sodnikom usodo dekleta, ki je v skrajni stiski, ko bi se morala odločiti za nemoralno življenje ali pa za prostovoljno smrt, izvršila prevaro. Tudi njej se ni drugače godilo. Fernejeva žena hoče, da ostaneta njen mož in njegov tajnik, ki se v Lidijo zaljubi, prepričana še nadalje, da je Lidija res Fernejev nezakonski otrok. — Po vsebini je ta francoski film prirejen na okus najširše plasti kinoobi-skovaicev. V storiji je nekaj zapletljajev,
trde, da nismo kazali riobenega vidnega nezadovoljstva, češ da se je mezdno gibanic začelo šele lani, čeprav že od uveljavljen i a novega obrtmega zakona ni več veljala nobena kolektivna pogodba. Nezadovoljstva sicer nismo mogli manifestirati na cestah in v delaivnicah, s čimer pa ni rečeno, dii smo bili zadovoljni. Mojstri trde, da ni bil noben krojaški pomočnik plačan izpod din 250 tedensko, kaT se jim zdi že sijajna plača. To njihovo trditev pa moramo i7 popoln rti z navedbo, da nekateri pomočniki zaslužijo celo v l. mezdnem razredu po 220 din. v II. raseredu celo od 180 din in v III. razredu od 140 din naprej. Te svoje tr ditve smo pripravljeni vselej kjerkoli dokazati z neizpodbitnimi dokazi. K temu naj
pripomnimo samno, da krojaški pomočnik mora biti vselej dostojno oblečen in n:i primerni kulturni stopnji, sicer bi £a mojsl ■ ne hoteli vzeti v službo. Toda, kako se naj
j lepo oblači in i7X>braz,ujc, če nima niti ca
i suhi kruhek dovolj denarja?
IMojstri trde. da so nekatere tvrdke plačevale svoje pomočnike tudi potem, ko ni već ve-Ljala stara kolektivna pojjodba. kak -I prej. Že to dokazuje, da je trditev rnoj-strov neutemeljena, ko sc sklicujejo na tu, i da bi ne mogli zvišati plač. ker bi se s tem
preveč podražila krojaška   tlela.   Kolek t j na pogodba  z  enotnimi  mezdami  bi /e:> i koristila vsem mojstrom, ker bi bila z njo J odpravljena umazana konkurenca. Ponovno na-glašamo, da so na'.še zahteve sikromne in da bi  mezde po novi kolektivni pogodbi niti ne presegale onih po stari kolektivni pogodbi, ko življenjske potreb.^čine niso b -le tako drage kakor zdaj   Obžalujemo, da nas mojstri blatijo te- trde, da se za povi sanje plač ženejo Ie slabši pomočniki. Moj strom je nedvomno znano, da stavka večina pomočnikov, ker so jih prisilflc sedanje slabe socialne razmere.
klijub včerajšnjemu članku krojaških mojstrov šc vedno upamo, da bodo mojstri končno pokazali svojo uvidevnost ter da bo prišlo do sporazuma. Opozoriti pa moramo javnost, da se bomo znali odločna • braniti, če mojstri kiju h vm-tihi ne hodi hoteli skleniti »spara-zuma.
ki niso v skladu z življenjsko logiko, katero znajo Francozi sicer tako sijajno pn-kazati v vseh panogah umetnosti. Po načinu igranja je pa film šteti med najboljše francoske filme. Vsebina ustreza povprečnemu okusu, delikatna in do vseh podrobnosti nijansirana igra pa ustreza najbolj razvajenemu okusu. Zaradi tega dvojnega ustrezanja ima film velik uspeh povsod, kjer ga predvajajo. Fotografija je odlična, z dramatično silo je režiran zlasti prizor pred sodiščem. Odlični so vsi glavni in postranski igralci in igralke.
živilski trg
Ljubljana, 9, aprila Na žavi^kem trgu je že zavladalo pred-praznično razpotožearje. Zato je bil promet danes precej živahnejši kakor prejšnje tržne dni. Gospodinje so že precej kupovale gnjat,, mlečne izdelke in zelo so se zanimale za perutnino jn pjrhe-
Prl rnlečnili izdelkih predprazničaia kon-JTmktura že vpliva nekoliko na cene. Tudi na perutamakem trgu so danes cene nekoliko poskočile, pač zato, ker ni bilo posebno mnogo blaga, povpraševanje po njrm pa je bilo precej živahno. Zato so danes prodajali jajca povprečno po 16 do IS komadov za 10 din lepša, po 20 komadov za 10 đm pa jih je bito malo.
Nespremenjene so v glavnem ostale cene na zelenjadnem trgu. Nekatere uvožene novosti so se še pocenile. Tako n. pr. zdaj prodajajo po 8 din grah v stročju" krompir ki italijansko sel je (glave). Znatno cenejše so tudi kumare in sicer po 24 din kg.
Oamea so rkKtfe precej knpovali pomaranče zaradi cvetne nedelje, vendar kaže. da zdaj povnaranca niso vec tako v modi na butaricah, kakor so bile prejšnje čase.
Krompirja na debelo je bilo naprodaj znatno manj kakor prejšnje tržne dni. Tako ga je bilo n. pr. prejšnjo soboto okrog lOO voz, med tem ko ga je bilo danes samo okrog 50 voz. Kmetje menda nimajo zdaj več toliko časa aa dovažanje krompirja v Ljubljano # Kupcev je še vedno mnogo, cene se pa zaradi tega niso posebno dvignile. Danes so prodajali krompir po 96 par do 1.10 <Hn kg povprečno.
Največji revolucionar je, kdor se postavi neumnosti po robo, kajti na nji sloni ve* 9vmt.
*
Razmere niao nikdar tako atabe, da bi se ne bati se stabMh.
★
»5 človekom ni dobno trabanj zobati! jt dajal hudič*
Stran 4
»SLOVENSKI  NAROD«, sobota, 9. aprila 1933.
Stev. «0
Klao Sloga — T«L 37*3*
Prem*era grandioznega filma iz cirkuškega življenja
MANE2A
Attila Horbiger. Albert Matter>tock in Anneliese l hlia. Scala gerlsi. odlična cirkuJka trupa, dresirane divje zven.  klovni pobu humorja, brata
Arien. največja svetovna senzacija na trapecu itd., itd. PresJcbite si vstopnice že
w predprodaji! Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.'-. jutri ob 10.»*, 13   17   19. in
DNEVNE VESTI
Akademiki v počasti' tev Franje Tavčarjeve
Akademski kfub Viteik€V>n kralja Alek-sartdra I 7.edinitelj m. Ed'ns'vo je dcisnil dati pobudo za ustanovitev akademskega fonda F ran m Tavčarjev* Iz tega fonda na; I e letno na obletnico smrt: ve'*tce pokojnice obdarovalo aotovo število revnih ^ 4: ademiko*?
.-1 pehrasno na našo ravnost in narodno žei<tvo da podpre to socialno in obenem znetetno akcijo naših akademikov s prispet ki v fond Franje Tavčar leve
Ustanovil «e bo poseben kuratorii fonda fei bo v sodelovanja i mEdinstvom« uprav-ljar  imovino fonda m podel ieval podpore
Zaenkrat naj se prispe\-ki. namenjen: za ta fond. pobirajo na nasiov ravnatelja Akademskega kolegih* sns poda pmf F Jerana (Kolodvorska 22 j. kt te biaesn-oHl prevzet: vodstvo te akcije.
Spominfafmo te zaslug in nacionalnega delovanja Fr. Tavčarjeve s tem% da pomagamo revnim akademikom, za katere je sama pokornica ve tik o irtvovalaf Imena darovalcev bomo sproti objavljali v dnevnem časopisju — Odbor.
*
Bratje! Sestre! Ne.zf>rosna usoda je terjala od nas veliko žrtev in iztrgala iz natHb vrst plemen.to Seno. zvesto pobomiro za narodove pravico to vrlo na So članico stj 3 Franjo Tavčarjevo. — Ko smo proslavljali njen 70 le*-*: življenjski jubilej pred pHčlima d verne mesecema, nismo slutili, dto smo se tedaj poslovili od nte za vedno; nasprotna njeno vedro lice n i ene živahne oči n ena razsrbanost. skratka vsa njena pojava am je pričala o tem da bomo Visoško gospo imeli še dolgo v svoji sredi Toda prišlo je drugače Danes je meno Bet c velo, njen pogled zastrt, in njen; telo spokojeno naša srca pa je zajela oboka žalost m tuga. Izredne zasluge za naš po-t, posebej =e za naše društvo, bo pr m m oceniti Mi zgodovina Blagopokoj-m sestri bomo ohranil: svetel T>omin
oegs sprevoda se bo udeležila d'-jsi *-er*a dervatecija v kroju z zastavo Vabimo elan -
. da še pridni* temu odposlanstvu l " r      •    u Društven? odpravi ta
fcr^LT    izprafl J-r-~  v   -ca-1 b
IO. t- m   ob pol 14. uri   Ljv:l>15arv=Ja Sokol a—   F>r»fcKa Ciril«  in   M+tnaa poeWa
vpe 8ane liubluiitfkSh CM pfrlruin*. da ie udeiežr noen^nt častne dvorne dame zo*pe
Franje Tavčarjeve, častne pre«i*-edmre CM 11 P«»d«»d'«ir  dr«?l»a   ? Kofein ia   ZorUa* v
Liut4ian' objavlja: Komemoracija za nafto blaeonokorao predsednico. ča*trn o in
ča-   o predsednico goapo Franjo Tavrarie*©
bo ianes. v eoooto. to»*no ob 17. v našem domu. Cetta v Rožno dolino 14. v-'la Mila. Prosimo članice, ia v ^im vč^m številu ooca-stiio Rootn n MBftdomesrl y.v velike pokojnice
Jadranska Straža krajevr;: odbor Ljubljana in Ženska .-ekcija pozivata svoje članstvo da se udeleži pogreba naSe ustanovne članice dvorne dame Franje dr. Tavčarjeve Odbor
V h* albini >p<imin na na »plemenit«-j*o Slovenko,   dvorno   damo   so^po   Fran V» dr.
Tavcarievo ^entneterakma rtodnižni.'ama CtfD M d nnnov ie poklon:! io^mrt i a-v ni pr»id-<Mn;k ^-Titpetrsk*- -Tro^k^ podružnice Viktor Rohrmann.
Akademiki fond Fr.mie Ta» i*.irie\<e :« pre-jel prvo dariio od g. dr Ladislava Lajovva. ravpab iui zavarovalnice din 9H Za velikodušni dar *e v i nenc kuratonia naji«*krene-}e zahval-uie prof. Fran T^ran. ravnateli akademskega kolegija. Na i bi na.šel ta primer sjK>štnvania in hvaležno«?ti Jo velike pokojnice čim več posnemovalce*.
Zteza iu*o-Wi»an-k!i naprednih akademski!! ~';«reiin. f»07..vlja wse napre<iae *tare-sine. !j h*' noVioMevilno udeleže po*zrel»a bU^opokojne go-ne Franje Tavčarjeve. Zbi> raI3če v Irovoredu. nasproti KVa^nikove Usaavae.
>»pl«-n«i   žensko  tlru-^tio   po'.iva   -voie f*la-
n*.-.-. i .i -♦• polnoltevilno uJeieže rx»j""l'J svoie preilsednice dvome d«trie Franih Tav-far>v • jutri, nedeljo ob 14. :r:
Jezi?nt od-ek >«koUk»- župe I-iuldiatta p<>-rfva članstvo, da polnoJttvilno udeleži pogreba 2 Fran V lr. Tavčarjev<\ Zbirališče člar?stv;i v kroiu jutri ob 13. url pred Xa-roinim d-vnoen.
I ?ari; l»ruž'»#« ^a-. Tirila in Metoda, k! se udeleže pocrebi blaLTopokol;i^ dospe dvorne damn Franio Tatžtflefe^ t^c zbirajo nred hi^> žak-ri  ma Rrejru.
<'0-pi Mariia **;reva jp darovala namesto rre!a n.i krsto pospe Frasie Ta^earjeve din t0»* za - ;d Zvončlrac ki i? bil veliki po-koirrci tako pri s-
CENJENE DAME!
Barvajte, kodrajte in negujte svoje ia««e v modernem salonu GODINA. Sv. Petra cesta 3.
— Ii -^Iiubeneira li*tac. >Sluibeni list kr banske uprave dravake banovaie< št. 29. z dne 9. t m. objavil ia proračun izdatkov in dohodkov dra\>4ce banovine za leto 1938. 1989^ banovo odredio o zvišanju števiLa vajencev v kijučavničarski otroki in razne objave iz >Službonih Novin«.
— Nemri rabijo naše peljske delavce. Nem. ško kmet >»ko ministrstvo *e je obrnilo na naše kmetijsko ministrstvo in borze dela v zadevi kvalificiranih poljskih delavcev. Novosadska borza ie že poslala v Nemčijo več a*o poiiakib delavcev, toča Nemčija »in rabi še mnogo.
— Rekordna prodaja viaa v Dalmarijji. Trgovina z viuutu je bila v Dalmaciji v marca zelo živahna. Večina kupljenega vina je šla v razne kraje nase države. 1566 hi ga je pa šk> v inozemstvo in sicer 506 na Češko-stoiiaalo. 105 v Nemčijo, ostaio pa v dmee drlvve.
— Ispiti ■* eJektreinstaJaterje bodo v začetku maja t L Prijave k izpitom je treba vksati po pristojnem Združenju eiektro-f^IrmErtrh obrtov v Lrabijani. naslovljene na Zbornico za trgov »o. obrt io industrijo v T' |M"    tako, da jih prejme zbornica naj
kasneje do 20. aprila. Podrooni podatki o prijavah so na racpofego pri pristojnem združenju
— Polarni ^ij in kamniški mamin sui
flsdsia. k; sta v za-ir. razgjiLala vso
P**> iavnoiit. Z otema tema zadevama peča tudi aadnia «;-tev:lka >Proteu9a<;. našega ih*>triranega aMtečnika za poljudno oriro-dosaanstvo. Prof Paved (»roš*li je prispeval članek ie opremljen £ 7 sj ka:ni. in seznanja na pol ruden način raapravlia o vzrokih na Stanka severnega ali polarnega sija. a dr. Ivan Rakove«- ie v svojem prispevku podal vodovi no m urodo mamuta, katerega ostanke so našli zda i rudi v naših krajih. Tudi ta fcaJnek je opremljen g 7 sbkazni in seanAnia oaa podrobno ter precej temeljito s tem diluvijalnim -lon«~»m -n njcgov;mi sorodniki 1 zvezi s t<*m je tudi naslovna Koželjeva ^Itka ki nam kaže. kako V> ner1|an<?k: Bo vek lovil mamuta Prav tako vas ho zanimal članek dr Ali^e Kosina >0 nainovciV^m povzročite'ju raka«. Da prldob« uprava >Pro. tou^u< nove naročnike i*- razpisala pet nagrad v vrednosti 2100 din širite to našo 7.-? Ktvpnr revijo'
ZVUČNI    K1>0   S()hoL>KJ OOM V AIAK1. TTI.FFON 41-TS
Od srca se boste nasmejali, ako si
boste ogledali film.   kako je. kadar
Žene vladajo
(Stratetrlta finhemi)
HelH Finkenzeller. Ogkai  Sima. E v. Tellmann
V dopolnilo zvočni tednik ln barvana SaJfMerra   —   Predstave v soboto ob ool 9.. v nedeljo ob 3.. 5.. 7. in 9.. v ponedeliek ob po] 9. url.
Na5 velikonočni spored:
MLADINA PREPEVA ( VTienersanperknaben)
— \     Kunu. in   koroške raiz*rJe»lni«-e riKir l*orsk^  podružnica  Hran:f>ora   flobite po di narju v knjicarnah in trafikah Kupuite. podi   i 1.   fiarodnoobrambne d^lo!
— Dnhr*»-drka plovidha o^f"•^tu^e na progi
SuA«k—Kotor od 10. aprila dalje vsako sredo in soboto 7. odhodom - <u£aka ob 17. in
nr:hodx>in v rhihrovrrJk o\ w»trtkih cmr. nedeljah ob is.30
— Za pirbe pi«.ninr«~'m i« najprikladne^e <lar4o alhuni pianisskifa pilik  -Iz naših eora«.
kater^i^a »e izdalo Slove-n-Uo planinsko Iru ' v Litihliani. Alfkspndro\a cefta 4 f in
ga dobite v JruSlvcni pisani! t< r v v-^h v«', rib kniic^rnah.
— Za  Veliko nof avtoitlet? ▼ CVraz. Trst in Benetke!  Prijav«   -prejema  izletna pisar na M. Okorn. Ljubi ta na hfftej Batm* ISlefM 26—4")   Vho-1 iz Pr-        v., ulice
— Vreme. Vrenr-rtsjo nanoved pravi, da So  v-pr^mpuMivo oblačno, n*-^tan*>\-itno. r>re ce> hla<j-n> vreme.  Včeraj  je nMco!:kn -
valo v L>ubliani. Najvišja lempeeatam W znašate v Splitu 18. v Skopiju 16. v Ljubljani 1o.'J v RpoTra.Ju 1H. v /acrrebu 12. v Marini IO«;. v Sarajevu 7. Davi je kazal barom "ter v L hi M ia-i i 7fS.l. temperatura ie znašala —1.0.
— Zopet -ne*. ViVnii >*' nekatere kraje v n:i^; Iržav ijpet potili! ^nc-z Tako nam jo-r<ya Vi o novem sne*ju iz Novega mesta, pa tudi v Sc.::~keni mostu. Lajkovcu in Valjevu ie zapadel nov pnen Iz f^anskecra mosta poročajo, da «m> imeli vcerai dopoldne lei>o. toplo vreme, popoldiie pa se je naenkrat pooblačilo in ;elo je snežiti, kakor ni snežilo vso zimo Snejr je pobelil v<=o Bosansko Krajino Tudi pri nas ie r>ilo «=moei izrsdno hladno.
— 40 jajc je pojedei. Anton And ji c iz vasi OraSja blizu županje je stavil 15 din, da bo pojedel za obed 20 kuhanih jajc. 20 pa ocvrtih na masti. Fant je stavo debil. Po izdatnem obedu je popil liter vina jn počutil se je zek> dobro.
— SamoraPr 80ietnega starca. Z mostu preko Krke je skočil v vodo zadnji hajduk Miljevca Andrija Seper. Star je bil že nad 80 let in naveli Cal se je bil haj-ctukovanja. V na*h časih nimajo ljudje več raxumrvanja za tq romantiko in za starega Andrija se ni nihče brigal. MoS je presedel 50 let v ječi.
— Smrtna nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila v Zagrebu smrtna nesreča. 36 letni delavec Julio Tope* je prišel pod vagon, natovorjen s Franckovo cikorijo. Vagon ga je tako težko poškodoval, da je kmalu izdihnil.
— Trije poškodovanri Davi so pre^peliali v bolnico 16-letno hoerko cerkovnika Marijo Cerar iz £t. Vida pri Lukoviri. Dekle se ie skušalo na <*esti umakniti avtomobilu, tisti trenutek pa je od nasprotne strani pridrvel trusi avto m jo podrl. Cerarjeva ima polee 7una^iih noškodh na iiLavi Ln po £i%-otu tudi hude notranje poškodbe Delavec .lože Zor ko iz Petrove pri Celju se je pri izdiranju žeblje v tz lesa ranil * kladivom na desnem . očesu. — Posestnikov sin France Petrič iz |
Verda pa je pri nakladanju lesa v gozdu | Dade! v ara po in si zlomil desno noeo.
— Dve aaa 100 Isi stari starki. V Sie-..stti pri Čakovcu je praznovala v četrtek
sto prvo obletnico rojstva Terezija Kolarič. Njen oče je umrl. ko mu je bilo 45 let. mati pa v 32.1etu. Starka je ie vedno trdnega adravja. V županji je pa umrla v četrtek 100 let ln 30 dni stara Evfemija Verkovič. Bolehala je že dolgo in vedno je prosila bogra. da bi dočakala 100 let. Ko je bila stara 100 let, ji je umrla hči. stara 75 lat.
— Za Veliko noe svtoizlert * Hrmr. Tr*i in Benetke! Prijave spre'ema kletna pisar aa M Okorn. Ljubljana, hotel Slon. telefon I    4"    \ ;7   Prejemov:-« ullre.
— Ogledalo veekrat vara, če sire za zdravje zob. Tudi najl>olj lepim, belhn zobem prosa nevarnost zobnega kamna, ki opravita -vove uni«Vvah»o delo n« notranji »treni zob. č*e se hočete izojmiti posledcam — omajali iu in izpadu tudi najbolj zdravih zob — tedaj negujte svo;e ^OSM redno s Sar sovini Kalodontom. To ie edino zot *na krema v nas -iržavi. ki vsh!»um' ^u'forioinoleat in BJBpe^no tleh; je proti zobnemu kamnu.
Iz Ljubljane
a— Posvetitev sv. Evangelija, novih cerkvenih bsjider in kivsta ▼ pravsslavai rcr-kTi 9t. Cirila in Metoda ee bo vršila v nedeljo. 10. t m. ob 11. po končani služi h hoiii. Novi sv. Evangelij, ki ]e izredno bo-sjato okrašeno ia umetniško dovršeno rusko delo. sta poklonila srospod Svetislav Jov»-norič jp nienova soproca cosps .Tosefina z Dunaia. Bandere. ki so posvečene sv Cirilu in Metodu ter sv. Nikolaju, je poklonila go-spa Vilinka. >oprosa armijskeaa generala Boroljabs Ilica iz Sarajeva. Krvot pa. ki je 'zredno uspelo umetniško le!o nH>jstra uosp. nrofesoria Josipa Plefnika so darovali Mani orveca cerkvenoobeinsko^a avela. Srbska pravoslavna cekvena občina poziva svoje člane da prisostvujejo te; domači cerkveni •dove«*noi*ti
— lj Zaposlite hrezpo^elne vajene«! K^r *o
Strojne tovarne in livarne ustavile obratovanje, je wvcda ostalo vse osobje na cesti. i>or;m te strojmke *n >ziw*no osebje zaposlila m*"*iina ol>T-ina z raznimi deli, ie ostalo okroc '20 vajencev, ki so se vsi ucUi že od S mesecev do treh let. brez vsakega dela in 7aslužka Borza dela v Ljubljani aj>elira na mojstre naj spre .ime jo te vajence in jian omogočijo, da ~e bodo lahko poy>olnoma izu «%ili svoje obrt
—lj ITmrli so v Ljubljani, od 1. do 7. t. m. Premk Alojzija, roj. Perg:ar, 88 let, vdova tovar, delavca. SimončiČ Josipina, roj. Pogačnik. So let. vdova laboranta. Rup-Wtk Franriška. roj. Pnjk. 70 let. vdova mizarja. Bukšek Neža. 53 let. služKinja, Debeljak Henrik. 1 leto sin mizar, pomočnika. Brdo — baraka, Poženel Marjeta, roj. Tavželj. 77 let. vdova kovača, Likar
Marija Ivana, roj. Reich. 79 let vdova pismonoše. Sablačan Frančiška, roj. Erbež-
nik. 50 let, žena vLš. voj. uradnika v p., Hočevar Jože. 60 let. vrtnar. Sedej Terezija, ro.i. Burger. 87 let, vdova delavca, ZepiC  Helena,   SI  let,  služkinja. Tavčar
Igranja, roj. Korenini 70 let. vdova odvet-n!kr>  in  biv^^sra  1 jubljr>nskejra  župana ča-
ftna dvoma dafna In častna meščanka Ti-sia Linbl.i-in-   V ljubljanski holniri so
■mM: VOttenlfc Konrad, 52 let. zel. uradnik.  Za ic  .Tosrip.  80  let.  bivši  tkilski moj-
?trr Soklič Aleš. sin tovar, delavea. Lesee Mc-lja Albin. 3 leta. sin posestnika, Gor-faMa, Sitar Franc, rj leta. sin poFr-srnika, Godič. obo. Mekinje pri Kamn'ku. Brade-Mm Marija. 28 let. služkinja. Dra^a. obč. Z:r.;nee. .<=roz žkofia Loka. SevAek Elizabeta roj. Janša. 76 let. vdova delnvca. Kadunc F^oca. let, hči delavca. Stranska vas pri Grosunljem.
BLIŽA SE VELIKA NOČ !
»JE J A« čevlji
V njih je lahka in mehka hoja — na pomladnem izpiehodu    bodisi dami ali gospodu
»J E J A«
LJUBLJANA   —   MIKLOŠIČEVA   C. »6
JESE JANKO
— Ii Belokranjske p»>anrce. Ns^e stare ve likn-iočne ■■sske so se pojavile po razuih trgovinah. Svoj ča«* ^e je dobivalo res wmo izbrano blajjo. ki eo sa i^ielae prave tjad-
ske ometadee. ^lahi ćasi pa lilijo *edai -udi ssarstkattfra ženo in dekle da *e je začela peiati 7 iAdefovanjem pisanic in zato se par ne srne vse izdelke enako oceniti in je tu<l; razumljivo, da «o v cenah razlike. Ja^no je. da po!ihr/)inira,ne in precizno izdelane pisanice ne Hores »lobiti za dvn dinarja, kakor :>i lickati r: žeh-li. Zadnja leta se je udo-narilo po nekaterih domovih prav mŠmO ve. IHronolas okra^i^ za velikonoeno mizo. To ft strumno sto-alo za pisainice. «redi katerih ie velikonočna bntarira in -5r>t rdečih sveJJk. Wam to ie ree pristno narodno. tx>Ij kakor pa rcniški zajri. ki lilijo vedno bolj v na^e domove.
— lj Strelri! V nedeljo 10. aprila se prično streteke vaje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Pričetek ob 8. uri. Dežurni rlan v nedel>o br. Deržaj Rudolf. Streljanje >e bo nadaljevalo redno \*sako nedeljo razen 17. aprila in 1. inaja. Letošnji obcSii z.bor družine bo v torek 19. aprila ob 20. uri v Ivorani palače ^Grafike« na Masarykovi ce->ti 14 V   Strek-ka družina v Ljubljani.
—lj Prirodoslovno društvo Vključi za leto 1937 38 serijo svojih poljulno zrnanstvenih l^redavanj 3 predavanjem g. prof. dr. Maiksa Wrabra o * Botanični ekskurziji v Karpate in Podnljesu ki bo v torek 12. t. m. v mineraloški predavalnici univerze. Predavatelj, ki se jp lansko poletje udeležil mednarodne fito-sociolo$ke ekskurzije v vzhodne Karpate (Czamohora) in poljsko PodoUe. to v številnih skioptien.ih slikah prikazal pokrajinske in botanične posebnosti obiskanih krajev. Neka; rastlinskih zanimivosti bo na Offled tud; v suhih primerkih. Predavanje bo nudilo vsaj skromen prispevek k spoznavaniju poljske zemlje, ai njenih lepot Ln zanimivosti ter njenega prebivalstva. ZačeteJc predavanja ob 18.15.
o— Velikonofoe por i tu i e* na ljubljanskih strokovno-nadaljevalnih soUh bodo trajale od vštetega 14. do vštetega 26 t. m. da že na velikonočni četrtek ni več pouka, spet se na prične šele v sredo po h*li nedjelja.
—lj Drevi in jutri pa k Šentjakob«ranom.
Nihče naj ne zamudi zadnie prilike ogledati si spevoigre »smuk—«mnk<. Orijrimalni dov-tipi kočarja Fronca in njegova pesem >En-krat v starih čaaih . . t opravi vsakeara obiskovalca v najboljšo voljo, medte-m ko pri njenovi -notirvi »Ko bo zadnje ura bila . . .< oros' sleherno oko. Igra ie vsem. ki ao jo videli tako ugajala. 1a si so k> nekateri predati že po veokrat. Da se izojrnete nava-
lu pri večerni bia^ajni. si pre^krbdte vstopnice že v naprej. Začetek obakrat ob 20.15. uri.
—lj Starešinska organizacija ^Preporoda*. Občni zbor bo ob 20. v areni Narodnega doma.
m— Poais mater Mestni socialni urad zbira podatke onih mater, ki so imele 10 ali več otrok. Ut vabi vse te matere, da se aela-se v uradu do prihodnjega četrtka.
—lj Šavs Tyrševa 1^6. Cerkvena 1. Kemično čistimo dam«?ko in moško garderobo.
—lj Ljubljanske flaue Aero-Rluba opozarjamo na zbor članov, ki bo v ponedeljek, 11. t. m. ob *20. uri v mali dvorani Kazine. I. DnevnJ red: volitev delegatov za izredni občni zbor Aero-Kluba, (»hlastni odbpr v Ljubljani, ki bo v torek 12. t. m. ob IS. uri v prostorih Avto-Kluba v Kazini T OtfboT.
—lj Gospodinje, Offlefte si pogrnjene velikonočne mize pri Zvezi eospodinj. (rradisoe 14 1. od danes popoldne do torka. 12. t. m zvečer.
a o ■ o ■ O ■ CZ) ■ CD m CD ■ CZ> ■ CD ■ CZ) ■
de stalno voai cestna železnica štev 1 na progi Ljubljana — št. Vid in tam na končni postaji, pri tvrdki .
»STAKLO« B. TOBER
a
dobite „
brušene servise za liker .... od Din 33.— brušene servise aa vino .... od Din 47.— in vse druge izdelke iz stekla in porcelana.
mc^wQmcDacz>acz)mc^mc^mcDmc^m
— i i V drami so -e naila ofala. Kdor j h
ie izgubil, naj 96 BgtasJ pri -jled. nioHru 2.  Tvebnit v drami.
— lj Vsa frkoniikar-.ka dela izvršujem precizno, poceni in točno po zahtevi strank. ^>e priporočam Kruljc. Breg 6.
—lj Služba božja v evangeljski eerkvi. Jutri na cvetno nedeljo ob 10. bo v tukajšnji evang;eljski cerk\n služba božja, ki jo bo opravil pa.stor g. dr. Gerhard Mav iz Celja, pastor g. Sehaffer bo pa istočasno opravil službo božjo v Celju.
Še o vlomu v Višnji gori
Ljubljana, 9. a,pri'.a Kakor je sedaj ugotovila prečkava glede vlorna v davčni urad v V:šnii gori. vlomilci niso prtoraH samo 7030 (Ho, ki so jih na^li v navrtarri blagajni, .narveč so se pota5rtrli tud^ za 70O0 din vrednofrtj sodniških depozitov, obstoječih iz razne sre-brnine. zlatih ur. prstanov in zlatnikov. Med papirjem so raztresl; po tleh za okrog 100.000 djn kelekov jn drugih vrednotnjc,
ki jin je imfla v za logi davčna uprava, vendar ko tek o v niso jemali s seboj, najbrž
iz previdnosti da se ne bi prekmalu iz-iali.
VCeraj dopoldne je prjše! v Višnjo goro dakt-loakop polici jeke uprave v Ljtib-ljani   af.   F^ociprcirnik    ki   je   p<i9ne!   okrog 20
prstnih odtisov. Iz Ljubljane je prišla, tu-
(Lj komisija finanč>ne direkcije, ki je pripeljala a seboj novo blasrajno. doc i m so
obe navrtani odpeljali v popravilo.
Orožniki so veeraj in danes ve« Čas> na (.ielu. da čirn preje pojasnijo vlom in razkrinkajo vlomilce. Zaslišali so več prič in sumljivih oseb. kj i-o pa vse dokazale alibi. Sum se čedalje bolj zgoščuje okrog moškjh v avtomobilu, ki 30 ju videli nekateri domačini v četrtek popoldne v bližini sodnijstkega poslopja. Eden je z nekim domačinom govoril hrvatsko in ga vprašal, delajoč se nevednega, kakšen kraj je to. Komandir v Lsnje sorske orož-niško postaje se je zglas^ 1 danes v Ljubljani in vodi tu v zvezd s poUcijskimi organi nadaljuje poizvedovanje.
Iz Ptuja
— Mladina za naše m°r>e. v torek sta priredila tukajšnja podmladka J S državne realne gimnazije in meščanske šole akademijo v mestnem gledlišču. Akademijo je otvoril pevski zbor meščanske šole pod vodstvom 5. Hasla s himno JS, L'vodno besedo je imel osmošolec Kolarič. ki je v lepih in jedrnatih besedah orisal pomen JS in njega dela. ki jih se čaka. S statističnimi podatki je dokazoval, da seno mi še daleč od drugih pomorskih držav in da se je dosedaj še vse premalo naredila za trgovski in tujski promet ob naši obali. Nadaljn^ spored akademij, je bil zelo pester in so nam podmladkarji nudili nekaj čisto novega. Zelo je ugajala zborna deklamacija Pesem iredenti--cLov«, ki jo je izvajal podmladek gimnazije ' pod vodstvom osmosolca Bazarja. Deklamacijo so morali ob burnem aplavzu ponoviti. Hvalevredno moramo tudi predvsem omeniti orkester, ki je izvajal pod vodstvom g. Hasla Xarodne melodije«. H asi je ta orkester šele letos organiziral in je že v tem kratkem času pokazal lep uspah. Lep uspeh je pokazal tudi osmošoloc Sancin z vijolino, na klavirju pa ga je spremljal g. prof. Šedel-bauer. Lepe pa so bile tudi telovadne točke in recitacije. Akademija se je zaključila Z alegorijo in himno JS, Mladina nam je nudila prav lfp užitek, le žal, da narodno zavedno občinstvo ni znalo ceniti to pot dela nase mladine ter akademije ni posetjlo in je bilo gledališče le srednje zasedeno. Z nerazumevanjem dela naše mladine iste nikakor ne bomo vzpodbujali k narodnemu delu.
— Gostovanje ljubljanske drame v Ptuju. V ponedeljek 11. tm. vprizore člani ljubljanske drame v mestnem gledališču v Ptuju tridejansko komedijo »Rdeče rože«, na kar občinstvo opozarjamo.
— Na zadnji živjnsk| »ejeni je bilo prignanih 73 volov, 40 juncev. 16 bikov, 391 krav. 114 telet. 154 konj in 10 žrebet. Skupaj je bilo priganih 798 glav, predanih pa je bilo samo 292 glav živine. Voli so se prodajali po 4.50 do 5.60, junci po 4 do 4.50, biki po 3.75 do 4.50, teleta po 4 50 do 5.50, krave po 2 do 4.50 in teleta no 6 do 6.25 din za kg žive tež?. Konji so bili po 600 do 6.50O, žrebeta pa po 2.00O do 3000 din za komad, živilski trg je zadnje dni dobro založfn. ker se bližajo prazniki V petek je bilo tudi dosti slaninar-jev in so ljudje pridno kupovali svinjino za bližajoče se praznike, šunko so prodajali po 13 djn, brez kesti pa po 15 din za kilogram, vratno pečenko po 13, kare po 13 din za kg. Tudi perutnine je bilo nekaj, ki pa jc kmetje drže precej drago. Kura stane od 20 dO 26 din. Zelenjave je
dosti, manj pa je mlečnih izdelkov, zlasti sirovega maeia.
— ČSK brani neodvisno«! in svobodo naroda, o tem zakonu v obrambo države bo predaval v nedeljo 10. t. m. v dvorani »Vzajemnosti«, Panonska ulica 5 ob 9.30 dopoldne g. dr. Avgust Reisman iz Maribora. Predavanje je tudi za naše razmere skrajno aktualno in je zaito vabljen vsak prijatelj češkoslovaške.
Koncert Ljubljanskega Zvona
Ljubljana. 9 aprila Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ie priirediio snoči koncert slovenskih, hrvatskih, srbskih narodnih in umetnih pesmi Slovenski del sporeda je prinesel dvoje Tomčevih priredb narodnih pesmi. Jereb«' vega »Črnega moža«, Foersterjev znani zbor -»Z jL»!a"vnim šumom s kora« ter Adamičevo »Budnico«, monumentalno zamišljeno, a neokretno skladbo, s spremijevanjem klavir ja. Hrvatski avtorji Matz, Lučić in Taj-čevič so bili zastopani z obdelavami narodnih pesmi. Srbi Zivković, Milojevič in Hriatic pa s prostimi skladbami v narodnem tonu.
Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvona« so sveža, homogena in disciplinirana celot«, ki gibono siedi vsem intencijom svojega dirigenta g. D Alatula, ki zna podati tako male, kakor tudi velike forme v diskretni m okusni obliki. Zvok zbora je mehak in plemenit tudi na dinamično eksponiranih mestih. Zaradi razumljive vzgovasr j a ve in smiselnega podajanja glasbenega materin la, 90 skladbe oživeilc v taki meri, da mo remo staviti reproduktivno umetnost tega zbora mnogim drugim za zgled. Intonaeii sko tako čistemu in trdnemu zboru pa ne bi bik) potrebno dajati v takih ciklih, kot sta Tajčevičeve »Vesele popevke« in »Sta-r«: erbija n-tke pesme«. intonacijo xfi vsako 4J.:dbico. ker ste s tem učinek cikla oslahi. Vendar to le mimogrede »Ljubii.n^k• Zvon« ima vse pogoje, da postane znamenit in pomemben činitelj na polju vokalne glasbe: svežost glasovnega materiala, tehnična in muzikalna prožnost, okus in ..li skretnost izvajanja, vse to russ prepričuje, da je snoćnji uspeh le etapa na nadaljnji poti k naj\-Lšjim ciljem glasbene rcpr<;duk tivne umetnosti. f*r. Sturm
Iz Novega mesta
— Va Trski gori J€ zopet otvor jenu ;.*i "1-na. Priporočamo <>b-<;< • ' '
— Gorjanci ponovno pobeljeni, Pu v rajšnji popoldainski nevihti, ki je prihrti mela iznenada od se ve<ro- vzhoda, jo nu--d '.Sn^im deževjem pričel po hribih naleta-va-ti sneg. Okrog 15., ko se je nevihta polegla, 90 PStaM Gorjanci in kočevski hribi pod snegom. Spričo tega s« ie oziraeje zelo obliidilo Že zadnji »m«?, ki je pobeli! v noć i od nedelje na ponedeljek Dolenjko,
je zaradi naataiega mma r u pravi I na BgOd m sadežu občutno Stado Kakor pa kaže, bosta novi sneg in mraz umči-la še or.o. kar je ostalo prej.
— y. Abrahamom se je srečal u 1*ledni in
spoštovani s. o. s. g. Hožidar Romih, predsednik kazenskega senata nov. okrožnega sodišča. Stsevi-lnim čestitkam, ki jih je na.š jubilant prejel k svojemu slavju, naj se pridruži se naša z željo, da bi zdTav in poki zadovoljstva obhajal  še več ohlermic.
— Dva pogreba, fiz bolnišnice usmiljeni^. bratov v Kandiji se je v nedeljo popoldne vrsiil na šanihelsko pokopališče pogreb 54-lerneiga usmiljenega brata K a rima na Drob niea. Mož, ki se je že v mladosti posveti! samarirtanskemu delu. je bil pri nas /r. kot zelo poićrtvovalen brat. Rojen je bil na. Gornji Pristavi pri Ptuju Med svcM vojno je negoval ranjence v Gradcu, odkoder je leta 1918 prišel v ka-rmij^ko bolnico, kjer je ostal do svoje smrti. Pokoj nik pa ni br! znan po svojih do-brih del h in veliki požrtvovalnosti samo v zavodu, kjer je nudil tisočerim bolnikom svojo pomoč, temveč tudi drug'»d. Žalni sprevod, ki se ga je udeležila velika množica, priča o njegovi priljubljenosti med občinstvom. V sredo popotldne pa so pokopali prerano umrlega rar. ph. g. Josipa Bergmaimia. zad njega moškega potomca te najstairejše nov. rodbine. Pokojnik, vmet gasilec, je pri društvu deloval celih 26 let, od 'e*a 1936 pa je bi'1 starešina nov. gas. župe. Bil je velik dobrotnik društev in siromakov. Med ljudstvom je užival velik ugled in spoštovanje. N"jogo\' veličastni pogreb je bil eden najlepših, kar jih je videlo naše mesto. Naj blaga pokojnika, ki sta si bila v življenju velika prijatelja, počivata v miru!
SPORT
Cross-country prvenstvo države
Jutri ob 11. bo na Stadionu tekmovanje za državno prvenstvo v cross-countryju. Slovenci niti ne vedo, kakšne dobre atlete imajo. Zato je potrebno, da si jutri ogledajo to tekmovanje, saj ne bodo razočarani. Naši fantje Krevs. Bručan, Sra-kar, Tavčar, Pere, Kvas, Pogačnik, Do-linšek. Starman itd. bodo pokazali, kaj zmorejo. Vso zimo so posvetili resnemu treningu. Naš trener Klein je imel skrb, da jih pripravi in nadejamo se, da uspeh ne bo izostal. Zagrebčani na čelu z moštvom Concordie bodo morali dokazati, da njih delni lanski uspeh v Celju ni bil slučajen. — Concordia si je znala pridobiti nekaj prav dobrih atletov, to se pravi, da jih ni sama vzgojila — in bo temu zahvaljujoč skušala igrati vidnejšo vlogo. Steber njenega moštva tvorijo Slovenci Starman Dolfe in Srakar Franc. Cehoslo-vak Šindelar. Šurbek. bivši član Zaška. stari Concordijaši so bratje Kajcari. Ga-leš in Tramiščak. S temi zadnjimi štirimi atleti bi si Concordia ne mogla nič kaj prida pomagati, s preje imenovanimi je pa moštvo čisto dobra celina, ki bo dala našim precej opravila, če se bodo dobro držali. — Naši fantje ne smejo podcenjevati nobenega, morajo iti v boj s trdno voljo in vero v zmago. Oči vseh so uprte v nje in Ljubljana ter Slovenija pričakuje od naših fantov, da bodo storili svojo dolžnost. — Ne smemo pozabiti, da ima javnost tudi dolžnost do teh idealnih fantov, ki so vso zimo trenirali in se pripravljali za ta nastop. Ta dolžnost obstoji v tem, da publika pride polnoštevil-no na Stadion in tako podpre tudi mate-rieino naš lahkoatietaki pokr«t.
Sf*v
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, t april* 1938.
Stran 5
CISTI VSE
... tudi _
jedilni pribor
Idejni osnutki o preureditvi velesej
Velesefmska
Idejni   *uutek ar h. Mesarja
Ljubljana   9 ipnia
Nedavno   smo   opozorili na nedostatke l ijanakega velesejmišca z njegovim: a tanini trhlimi paviljoni in ugotovili, da Ljubljana mora dobiti čim prej primerno vele-~ -    -z.ivnuni paik: oouo
ustrezali zahtevam modernega razstavišča in v_j<±i a^h; tektonskim zahtevam. Dosedanji razstavni paviljoni so bili le začasni in
r va življenjska doba je bila dovolj dol-sra  Medtem se je naš veiesejem razvijaj
ter razvil taxo. da ima zdaj ze vsekakor araća} prireditve velikega mesta. Ko je bila prirejena prva velesejmska prireditev je bilo veleaejmisče se prav za prav na
per::eriji, med tem Ko je zdaj fce v središča- Star. razstavni paviljoni ±e po svoji amajnosti in načinu zidave ne spadajo več
▼ mesto. Nujno potrebno je .da začnemo
razmišljati o ureditvi raz&iavttea ce hočemo obran, n vflesej«^ kot najpomembnejšo organizacijo rospodarskJi kulturnih
rastavnih prireditev v Sloveniji. Tera at dobro zaveda tudi vodstvo našega velesej« ma in upamo !ahko. da bodo kmalu sestavili primeren stavbni program.
miftea samega in da bo morala biti preure-iitev čim cenejša. Čim bolj amo trena, da bo služila najbolje razstavljaloem in obiskovalcem ter da bo ustrezala zadovoljivo tudi 3.-h-tektonskim zahtevam.
Dozorele so že prve zamisli, ki so Kon-kretn^ izražene v dveh Idejnih osnutkih kako h: naj bilo ure Jano vel«aejmi*£e. Gre lejni studiji, kl bosta služili velesejm-ski upravi pri razpisu za Idejni načrt vele-preureditve In ki sta ju Izdelala
arhitekta ing. Sever in ari*. Hesar.
Velesejmska  uprava  ima  bogate lzkuS-
*  nri prirejanju šte-s ta v in ki ji bodo dobro služile pr: sanja  kakšno naj bo preurejeno razstavišče. Proj- - * i.nt bo moral upoštevati več zahtev: predvsem lego velesej-
A ržii Le k t  ing. Sever  je  proučil podrobno
tudi prometno vprašanje: sedanja ureditev razstav in prometa v paviljonih se mu ne
zdi dobra, ker je hodnik po sredi paviljona, olago je pa razstavljeno na levi in desni, ia mora obiskovalec hoditi neprestano v vijugasti črti, če si hoče vse ogledati. Ker promet ni enosmerni, je zlasti huda gneča pri vhodih. Ta nedostatek se lako odpravi tako. da sta hodnika ob steni, koje pa sredi Davil j ona ali da je hodnik sredi vzdolž paviljona predel jen s steno ter uveden enosmerni promet. Zdaj so paviljoni razvrščeni drug za drugim kar se projektantu ne zdi primerno, ker bd pešci morali napraviti daljšo pot. ako bi bil promet enosmerni — s kakršnim vsekakor računa — ter bi morali imeti paviljoni samo po en vhod. TO se nravi, bodnika bi bila po sredi vzdolž paviljonov predel jena s steno in obiskovalec bi si najprej ogledal blago v kojah vzdolž ene stene paviljona, nakar bi se na koncu obrnil za 180 stopinj ter napravil pot ob kojah vzdolž druge stene: vhod in izhod bi bila torej pri enih in istih vratih. Po ogledu v prvem paviljonu bi obiskovalec moral napraviti pot do drugega paviljona vzdolž prvega paviljona, s čimer bi se razstavna pot zelo podaljšala, zlasti še. če bi ob paviljonih ne bilo več napol odprtih razsta-riSe. Projektan* predlaga načelno zidanje paviljonov drugega poleg druge ara brez presledkov kot najugodnejšo rešitev v tehničnem in prometnem pogledu. Paviljoni bi stali v bloku kot eno poslopje na zunaj; ta razstavna palača bi stala ob Latterma-novpm drevoredu. Velika dvorana bi bila v
S1
Idejni osnutek arh. Severja
poslopju na vogalu obeh drevoredov (nasproti sokolskega telovadišča).
Projektant upošteva se eno rešitev: paviljoni bi naj stali pravokotno na Latter-muMv drevored drug ob drugem, a v primernih presledkih ki bi jih lahko tudi izrabili v raaetavne namene. Ta način zidanja in splošne ureditve bi pa bil precej dražji. Rešitve glede na razvrstitev paviljonov so torej tri: paviljoni ostanejo razvrščeni kakor so zdaj: paviljoni so združeni v velikem razstavnem poslopju drug ob drugem: paviljoni so razvrščeni v presledkih drug ob drugem po vsem velesejmišču. zidani pravokotno na Lattermanov drevored. V zadnjih dveh primerih bi imeli paviljoni enakomerno svetlobo ibazikalna okna na strehi).
Arh. Mesar se je pa v svojem osnutku odločil za ureditev velesejmišca tako. da bi novi paviljoni ostali v glavnem prav tam. kjer so stari ter da bi se njihova širina in dolžina tudi ne spremenila, in sicer zaradi tega. da bi lahko pri novih poslopjih porabili stare nosilne stresne konstrukcije, s čimer bi se stavbna dela znatno pocenila. Strešna konstrukcija starih paviljonov je Se povsem zdrava fdoslužila je le streha sama na sebi) in škoda bi jo bilo zavreči.
Novi paviljoni bi pa sicer ne bili povsem ni* podobni sedanjirr. r>- p. zunanjosti, načinu zidave in ne po notranji ureditvi. Bili bi tudi znatno višji. Tudi ob novih paviljonih bi bili napol odprti razstavni prostori, a urejeni mnogo bolj vzorno; predvsem bi bfli znatno viSjl. da bi koje ne bile več podobne stojnicam in ob njih bi bil velik pristresek nad hodnikom, da bi bili tudi obiskovalci pod streho. Vsi paviljoni bi bili povezani med seboj s strehami, prehodi med njimi bi pa bili tlakovani, tako da bi obiskovalcev ne moglo nikdar ovirati slabo vreme.
Temeljito bi bil preurejen sam vhod; zunanjost bi naj bila čim boli monumentalna. Vsi upravni prostori, uradi itd. bi bili kon-centa*irani v poslopju ob glavnem vhodu. Poslopje bi bilo enonadstropno. a pod njim bi bil povsem prost prehod da bi obiskovalec takoj stopfi pod streho ž> pri blagajniškem oknu. Upravno poslopje bi stalo v uslocnjeni. polk rožni Crti. Pred njim (pred vhodom) bi bil velik okrogel prometni otok.
Na sredi bi stal visok obelisk, ki bi ga krasili primerni reliefi.
Tudi na prostorih, kjer zdaj stojita paviljona M in N. bi bila prav tako velika nova paviljona, ki bi bila stranska prostora velike velesejmske dvorane Dvorana sama. ki bi bila prizidana v ozadju obeh
paviljonov ter zvezana z velikim rondojem ob Lattermanovem drevoredu s paviljonoma f in G. bd bila 45 m dolea in 30 m Široka. Služila bi zelo dobro tudi za mnoge
druge, ne le vele?*ejmske prireditve, saj Ljubljana Se nima primerne velike dvorane,
Id bi bila wlno odprta za večje prireditve in ki bi tudi ne bila preveč od rok
Vprašanje ureditve velesejmišca v tehničnem in arhitektonskem pogledu seveda s temi osnutki se ni definitivno rešeno; kakor rečeno, velesejmska uprava bo še ra*-
pisala natečaj za izdelavo idejnih načrtov. Zadnjo besedo bo imela še žirija. Rečemo lahko ie. da se ne bodo odločili za zidanje tako zvane večnadnastropne t tudi ne eno-nadstropne > razstavne palače, ker se je izkazalo v drugih mestih (n. pr. v Pragi), da je obisk v nadstropjih vselej znatno slabši kakor v pritličju, razen tega so pa Še težkoče z razstavljanjem težjih strojev itd. v zgornjih etažah, ker morajo biti stropne konstrukcije izredno močne.
Povsem drugo je gmotno vprašanje ureditve našega velesejmišča. o čemer pa bomo spregovorili ob drugi priliki.
Iz Škofje Loke
— Koledarji pozor! Zaradi mnogobrojnih
tatvin koles, nadalje tatvin tablic ter izgube in pomešanja tablic je nastala v registraciji kole* zmešnjava. Zaradu teija bodo zamenjane voe dosadan ie tablice in to najikasjieje do konca aprila. Za bkof"e'.o£ki okraj pri tsre-skem načetetvu soba št. 3. plombiranje pa v veži in na dvorišču. Zaradi preprečonja zlorab mora vsakdo oddati tudi etaro tablico. 8 sel>oj pa je treba prinesti tudi prometno knjižico. Lastniki koles iz občin Skofja Tx>ka. Stara I. /lininec. ki imajo v prometnih
knjižv. navedene nove številke, lahko
dobe tablice takoj, drugi pa jih dobe. čim Hm bodo vrnjene prometne knjižice, ki ao i h mora]   oddati ob prijavi kolega
— Z Bukovice. Bukovška šolska občina ima na ramenih veliko skrb. Gre za nadzidavo *^edan;t*£ra .Jolskega poslopja, ki ga bodo v doslednem času dvignili za eno nadstropja tako. da bodo spodnji  prostori po-
rabljeni za učilnice, a gornja za druge potrebe šole. Vasean: >o darovali v ta nauieu okrog 50 smrek. '2000 kg apna. ves pesek, obljubljenih pa jc tuli že dolga vrsta brezplačnih voženj. 4. :naj« bo na Bukovica veliko s Lav je. Gaai laika teta bo svoč-ano tla-eoslovila motorno brizgalno. Id je veljala nad 20.000 din, Nefcaj je že plačanca, ostalo pa upajo zbrati. — Tatinski obisk so imeli
oni  dan   pri   Pe4otarka  n«   Pnaprotnem pri
Bukovici.  Lastniku je izginilo precej obleke. I
Tat ie obiskal tudi mizarskega pomočnika Viktorja Vkiica, ki mu je odn«*l suknjo in tudi nekaj oblake.
Iz Celja
—c Mestni proračun potrjen. Finančno miniatrstvo je potrdilo proračun mestne občine cel jake za leto 1935^39 v celoti, kakor je bil predložen.
—c ST ZOR ne mara /.mati y Celju! Mestna občina je dala O UZD brezplačno na razpolago stavbisče poleg novega Delavskega doma za gledališčem, da bi tam zgradil OUZD nujno potrebno poslopje za pisarno jn. ambulanco. Po dc-lgem zavlačevanju je bilo končno sklenjeno, da mora zače^ OTJZD letos 1. maja graditi. Vse je izgledalo, da je gradnja tega poslopja le Se vprašanje nekaj tednov. Sedaj pa je SUZOR nenadno sklenil, da v Celju ne bo gradil poslopja, cee, da so sedanji škandalozni prostori še primerni! Vse delavske in narnesčenske organizacije v Celju so vložile proti temu neznslišanemu postopanju SUZORja odločen protest z zahtevo, da se sklenjena gradnja poslopja v Celju izvrši. Območje celjske ekspoziture OTJZD sega od Solčave do Brežic in ima v sezoni 16.000 do 17.000 članov za varovancev. Na ambulatori j v Celju, k j že davno n« ustreza več. je navezanih okrog 10 tisoč oseb! Celjsko prebivalstvo in zavarovanci, k; Žrtvujejo ogromne vsote za socialno zavarovanje odločno zahtevajo, da STJZOR revidira svoj sklep in neha bagatelizira t! Celje kot močno gospodarsko središče.
— Načrt tujsko prometne petletke, ki ga je sestavilo Olepševalno m tujsko prometno društvo v Celju po svoriem predsedniku magistratu*-m direktorju g. Ivu šmbicu in ki predvideva vrsto preureditev, modernizacij in novih naprav v Celju kot 1etoviščarskem kraju, je osvojjl mestni svet v celoti.
—c Planjnskj dom pod Tovstcra. Prejšnji mestm svet je Sklenil zgraditi blizu stare Celjske koče pod Tovstom nov. nujno potreben planinski dom. Novo poslopje stoji že tretje leto v surovem stanju, ker mestni svet ne smatra za potrebno, da bi ga dogradil [n izročjl njegovemu pravemu namenu. Mes^n; cvet je sklenil prosti novo poslopje Higijenskemu zavodu. Zadava se vleče že dolgo časa, do prodaje pa še m prišlo. Sedaj je bil stavljen Higijenskemu zavodu kot skrajšan rok za nakup poslopja 15 maj t. 1. Po preteku tega roka bo turistični odbor mesta Celja določil, v katere namene naj se uporabi novo pcslopje.
-—c Ljudsko vseučilišče bo zaključilo sezono predavanj v ponedeljek 11. t. m. s predavanjem o -*Sanjah<r. Predaval bo g. prof. Gnjezda iz Ljubljane. Zanjmlvo predavan jo 3e bo pričelo ob 20.
—c Prvi koncert oeljske gimnazije in meščanskih šol se bo pričel v nedeljo 10. t m. ob 16-30 v celjskem gledališču. Zastopani so skladatelji Adamič, Jenko( Ju-
vanec, Makranjac, Pregelj, Tome in Vo-■dopivec  s svojimi umetnimi  pesmim^  in s
harmanizaeijami na-rodnith pesmi. Nastopilo bo nad 400 mlačifc pevk in pevcev. Udeležite se prireditve v časn večjem številu!
—c Nogomet. V nedeljo ob 15- se bo pričela na igrišču pri Skalni kleti' prvenstvena ti Krna med rnlaxunajna Atietikov
in SK Celja, oo 16. pa zanimiva prijateljska tekma med trboveljskim Amaterjem in Atletiki.
—c Neereča otroka v Vrbju pri Žalcu je padla šestletna hčerka delavke Angela Siiihova v četrtek tako nesrečno s plota, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. Prepeljali so jo v celjsko bolnico.
—c V oeijakj boln>c4 je umrl v četrtek 431etni ključavničar Josip S eni čar z Zidanega mosta.
—c Nočno lekarniško shižbo ima od sobote d. t. m. do vštetega petka 15. t. m. dvorna lekarna >Pri Mariji rx>rnagaj« na Glavnem trgu.
Iz Maribora
— Razstava lepakov xa  M a rib. tede»n.
Razstava osnutkov lepakov za VII. Mariborski teden se nahaja v dvoriščni dvorani hotela Zamore«. Odprta bo do vključno nedelje dopoldne. Vstop na razsLivo je prost.
— .JNS v petetn okraju, V četrtek zvečer SO se sestali pristaši JNS v petem mestnem okraju na rednem občnem zboru. Poročila društvenih funkeijonarjev so pokazala, da so vrste jugosl o venskih nacionalistov strnjene in da je bilo njihovo delo uspešno. Debata je bila zanimiva in so zborovalci razmotrivali o aktualnih političnih vprašanjih. Izvoljena je bila nova uprava s predsednikom Knafličem na čelu.
— Občni zbor OJXS v Mariboru bo v nedeljo. 10. t. m. ob 10. wri dopoldne pri »Novem svetu«.
— Muzej se bo preselil prihodnji teden
v mariborski grad. Muzej bo v starih prostorih v nedeljo zadnjič odprt. Selitev muzeja bo trajala do jeseni.
— Bevardi in šajtegl prideta pred mali senat. Državno tožilstvo je včeraj sestavilo obtožnico proti dvojnima morilcema Bevardi ju in šajteglu. Ker sta oba še starejša maloletnika. prideta pred mali kazenski senat. Razprava bo prihodnji mesec in bo najbrže tajna.
— »O problemih malega naroda« bo dre-
vi govoril v mariborski Ljudski univerzi prof. E. Kocbek. Predavanje bo zelo zanimivo in vlada zanj precejšnje zanimanje.
— Gozd v plamenih. V četrtek opoldne je pričel goreti limbuški gozd. O požaru so bili takoj obveščeni studenški gasilci, ki so ogenj lokalizirali. Škoda je precejšnja. Zgorelo je mnogo mladega gozda.
V. Katajev:
Dragi naboji
naj   njTnaniTT    prosim ?
Gost je vzel iz krasne iiatr.ee ^z japonskega usnja elegantno vizitko.
Tajnik jo je pogledal: ničesar na nji ni razumel m priklonil se je še globlje
— Lzvonte v sprejemnico. gospod, želite čašo sodavice? Limonade? Stol** Naslanjač? Divan ^ Ali pa kar na tole tigrovo koto pri peči, prosim.
Ta^iik ni bil neumen Vedel je dobro, kako >e treba ravnat: v teb te*kih ćamn revolucije, vojn in krize 9 takimi nežnimi bitji kakor so odjemalci.
— Takoj  obvestim   šefa  tovarne o va-
šem prihodu, gospod
Gost se je bil komaj zleknll v naslanjač ai razprostrl pred seboj novine, ko ]"e že zopet zapel zvonec.
Tajnik je planil • sobo.
— I voli te. prosim ?
Odjemalec! Dva v eni minut:. — je pomislil tajnik in skrivaj je kar zadrhtel od navdušenja. T% bo denarja! Ce pojde tako naprej, s« bo lahko naša mala tvrdka mirno poAviz&ala na kriza
Tajrui. je napravil iz pnijajj
iešeno  siadkoat.  prihajajočo naravnost v lrno oboževanje.
— Proairn: Izvolite! Naj obvestim go-rpoda šefa" Takoj, prosim.
Odjemalec je vzel iz žepa prekrasno listnico iz kitajskega usnja :n mu pomolil čudovito lepo vizitko.
-— Izvolite v sprejemmeo. Kar izvolite naprej, prosim. Tam že čaka en odjemalec, gospod Pri nas. gospod, so odjemalci sploh pogosti gostje. Kar izvolite, prosim. č>aj ? Kavo ? Limonado ? Naslanjač ? Oto-mano* Perzijsko preprogo0 Cigaro? Pipo? Narglle?
Tajnik nikakor ni bul neumen Človek. Tak«v vas odvedem n gospodu, sefu,
pros.;;.
F*o   teb   besedah   je   apo*tljivo   izg-in:] iz
sprejemnice.
— Gospod   ravnatelj!   Xenavaden dogodek!    Primer,   kakršnega   tu se ni bilo! Pravljica Šeherezade!   Tisoč   ln ena noč! Kata m organa!
— Zdi se mi. da ste malo preveč pili, — je pr pomnil ravnatelj suhoparno. — Na-pijte se vode.
— Ne potrebujem vode . . . Dogodek pr-vovrstEoga
— Upnika? — je prebledel ravnatelj.
— Nasprotno. — je zasepetal tajnik ves iz sebe — Odjemalca
Po starem, plemenitem, nagrabanem ravnateljeve m licu je zdrkinila debela, topla solza
— Bože moj, -— je dejal z drhtečim glasom . . . uslisal si me . . . poslal si m: . . . rešil si me. . . in pri vsem tem nekateri nezanesljivi elementi še trdijo, da te ni.
Tajnik je pomolil ravnatelju dve vizitki.
— Zares, odjemalca. — je pritrdil ravnatelj v mirnem začudenju. — Dva dobra, stalna odjemalca. Prvi japonski, drugi kitajski, oba naročita pri nas Mauserjeve naboje. Kje pravite, da sta?
— V sprenemnici.
— Upam, da ne v isti, — je deja: i v-
natelj ves v skrbeh.
— V isti  — v eni
— Oba"
— Oba
Zamolkel vzklik se je izvil ravnatelju iz prsi.
— LTmorii si me. ubil!
— Toda . . . gospod   ..
— Molčite, prebrisanee, ali veste, kaj ste stori " Posadili ste dva lačna tigra v
— Jaz sem . .. sploh .. . gospod.
— Osel ste, gospod, — je za rohnel ravnatelj — Novine je treba Citati, gospod. Primažem vam eno, gospod.
Ravnatelj je kričal in tekal po kabinetu,
— Posaditi v eno sobo generala dveh v vojno zapletenin državi Saj se bosta vsak. hip razsekala na kašo in mi ne bomo imel: niti enega odjemalca.
Kar je zaropotal v sprejemnici stol.
— Se je že začelo, — je za jecljal ravnatelj.
— Japonska hijena! — se je začni za vrati visok kitajski glas.
— Kitajski pes: — je zarohnel v odgovor japonski glas.
— TaJtoj te ustrelim!
— Glavo ti odtrgam!
Ravnatelj je prijel tajnika za roke. v.
— Stopite do vrat. Ležite na tla. Takoj začneta streljati. Sprejemnico mi porušita do tal... Bog nam je poslal bedaka tajnika ...
Oba sta legla na tla in se st-anila k parketu.
— Pojdite po policijo! — je zasepetal ravnatelj.
— Kar sami pojdite, — je zasepetal taj-
V sprejemnici sta zaškrtala petelm ca samokresov.
— Samokrese sta potegnila, — je zasepetal ravnatelj.
— Zastor se dviga — je očgowril tajnik.
V sprejemn:ci je zavladala grobna tišina in začni se je ledeni japoiK*! glas.
— Moli, Kitajec!
— Ti moli, Japonec ... ti gejša!
— Zakaj ne moHs?
— A zakaj ne moliš ti?
— E kaj. ti opica, Skoda nabojev zate, aioer bi ti bil že davno prewtal bvojo bedasto glavo.
— Ti si oael!
- To rad sKsim. od osla.
— Morda se zdi tudi mem škoda nabojev zate, ti mrha.
— Kako bi jih ne bfio Skoda. Saj vež, da so naboji dragi
— A ti menda misliš, da ao pri stonj, da ras to na drevju? No, da naboji dragi.
— Sicer pa oprostite Zhsstorojnn sanje: Po ©etn plačujete naboje?
— Po dvajset centov, a *ar
v-pra*-
Stres n ft
»SLOVENSKI
1988.
Štev. 80
Zagorskim rudarjem grozi
redukcija
Premogovnik Kisovec pred izčrpanjem — premogovnika so nastale nepričakov
Ljubljana. 9- aprila Zain«» čase vlada me-1 prebivalstvom v zagorski dolini veliko vznenvrjenje Sprevidelo je   da bo premogovn I k  Kisovec na
Loki v resnici Kmalu izrrpan ;er da bodo redarji postopno v treh ietih vsi NiK> rani. ce družba ne oo odprla irugega. bol; donosnega premo£ovn:ka Vznemirjen ie >e naraslo zlasti zaradi r»rv:h r*»duKcn :n ker se TPD ne more *>norazumei: z £lavn:rr. posestnikom za odkur zemjjisča. kjer bi naj odprM premoga r k
V Zagorju <*ta dva premogovnika: Ko-tre> lež :n Kisovec. V obeb *e i i poste nh 700 rudar;«-, v K HMMM samem pa okrog 300. Družba je že pred leti iskala premog v oli-žini. Odkrili so por! Loko velika ležišča premoga: premogovne plasti s* tam oaje mnogo 1ebe»eiše kakor v ~*.T-:h premogov-n.i-:;h. Družba je bila pripravljena :nv---: rati v nov. premogovnik večji kapital.
Kazalo **= ia bo Jo rudarji lan ko takoj dobili delo u bi
prenehal,   letati S  K - 1 da nastale
so nepričakovane ovire; premogovna ležišča so blizu potoka Medije. Vhoda za premogovnik ne morejo izkopati neposredno ob Med:j: zato je družba morala odkupiti več man;.«;h Temljišč zaradi rudniških naprav proge ter odkopa. Vse je šlo precej gladko od rok le posestnik Sršen se je upira? prodaji, brez odkupa njegovega posestva pa ne moreio odpreti premogovnika.
Družba se pogaja s posestnikom že pol leta. a ie vedno ni mogoče napovedati, ali bo sploh sklenjena kupna pogodba ali ne. IVisestnik zahteva za po«»estvo njive travnike m dve manjši star! hiši 750.000 din. TPD j> ponujala znatno manj. Po nen nm cenitvah nepristranskih strokovnjakov
je posestvo s poslopji vred vredno okrog 350.000 din. ker lezi ob ležiščih premoga, sicer bi ne bilo niti toliko Vendar se na to ne sklicujemo, ker pač še ni bilo uradne
r.tve. Prebivalstvo zeli pose5tniku. da bi iobro proda! posestvo nikakor pa ne more želet:. da h: do prodaje sploh ne prišlo ker bi  bi.a  ze c   p»-:zadeTa   vsa zagorska
okol ■ i V pcja/r. za obstoj se je delav->rvo za Ceo vznemiri v. u Drišlo j*1 celo že "o   oravih   demons? ne     - rc tJ Dosestniku.
K rs *e posest n Mi ptuetldn -ia *c v nteresu n kraia in oKolice sk'enitev -curr.c ao-godbe :n ia se ne bo mogel u p: rs T i lavnemu mnenju, je pristal da so za ene zopet pogajati z družbo.
Pred dnevi «!a zastnr»n:k iružbe m posestnik ^:la *e pri notarm v Litiji, da bi podpisali notarskb pismo Družba ie Se nekaj primaknila ter v* ponuiala za oo-*estvo 59BuMi din Toda do sk!enit>»? kupne pogodbe zone*      '  •-lo.
Vznemirjenje med prebivalstvom, zlasti • -r. *e vedno naraSča. Delavstvo se boji. da ne bo prišlo do sporazuma ter da se bo začela zapal doba nezaposle-no.-f :n trp'jenja. V nr^-r ojrnvmku Ki sov-cu so zaposleni po večini družinski redni-ki. ki <=e ne bodo mneli kratkomalo izseliti z družinami vred drugam, ko ne bo več dela. č*e ne bodo odprli novegr premogovnika, bo že do jeseni izgubilo delo 100 rudarjev. V treh letih bodo reducirali vse. Posledice redukcije se bodo seveda poka-nitve kupne pogodbe med posestnikom in družbo.
V splošnem interesu je. da odpro novi premogovmik ter da pride čim prei do skle-7.-.". v vsp- okolic: v sorialnem in gospodarskem nogledu.
Tanki v službi znanosti
Pripravlja se ekspedicija s tremi ogromnimi tanki v pokrajine okrog južnega tečaja
konstrukt«, r Haroić June, ki se je udeleži kot pak* Bvrdove poiarne ekspedicije, ie dograda v delavnicah ▼ FaadeJfiji
diia curiški univerzitetni profesor Mooser in njeijov asistent dr. NVmzelcT. udeleže-nec Dvrenfurthsove ekspedicije na Himalajo. Kaj bi porekel k temu slavni bakte-rioiog Koch?
Znanstvene ekspedicije tekočega leta se ne bodo omejile na površino zemlje. Na-2*r.z stf~!h Vkingov vabi človeka tudi tja gori v stratosfero m doli v morske globine. Poročali smo že, da je znam pionir stratosfere:ih poletov prof. Piccard sklenil smjstiti se v gondoli v globino morja in prekositi Becbeev rekord. Za krt os so napovedani tud: poskusi s stratosfernimi poleti raket, ki so prekosile višinske rekorde
tr \ ^like tanke, ki jih bo rabil letos za ekspedicijo ▼ pokrajinah okrog južnega tečaja. Romantika takih eksped :cij rudi ▼ riš;-      - -v. • • -iia. S daa t ek>r*e-
<iic:Te pa ^ievcds niso vev pustolovska potovanja /a neznanimi cilii- temveč majo 9*oj znanstven- pumer in na njih se upo-rab'*j)o Mjasodcr pfMlokstVV tehnSce*
Tank Haro'cia Funca, dolgi 12 in široki n m - - / .. So torej sto-
pilo « "du/bo / anoai Z a ob'ika vaša, kait* /notn- h *i< j ki zelo udobno sjfMiiit.ten* m imtrii bodo vse potrebne aparate za razisi h .ciiisfcsnih krajev V ie de1 a v p-ca. spalnica jd cel«» m<»der"j kopalnica «» tekočo vodo,
T ~ ic «4i!«rp-.• »hoteli« bodo **e letos prepeljan t s i*jr^*kr:m do Itdcnih barier JaŠnegd morja, odkpdcf nastopijo pot ▼ kra!ies.?\o večnega snega m ledu. Kolik na pre<lek v pnmer» s pnmiTivnnni sanmi na pasjo vprego* Kaj more bolje karakteriii-rs-t* /magf)\-to p«^* m««dcnic tehnike, kakor ta      - -cdicja s tanki?
Eaaks razuks je pa tudi \ opremi Ictoa-njih ekspedicij na Dalji ; vzhod, ki je nji hov namen bon:i sc pn^ti strašnim epide-saijsm nalezipvih bolezni. M i}; ionski oddelek Dr.;%:va nar-jtiov pripravlja za tekove leto ck«-pe*i'c' jo za zatiranje kuge na Ki tajskem Ambulancc. ob*toiećc iz treh iv-tokulon. bodo ro/ile križem kražem po okuž^r i ^ rajih, kjer bode i<ira\-n-s j-dab boln:kom takojšnjo pomoč Nekaj av-tooDo-        ko zato opremljenih kot Saktc
ooritoi
Ek*oed:C*.lo ho>ta ve
balonov. In morda sc bo že letoe našel nogumnež. ki se bo prvi zaupa] 'emu naj-*Tuxicrnejšemu izumu iii poletel v raketnem letalu v stratosfero.
ŽIVLJENJE  NA GRADI
Zixa.r.a   z ■ kn   igralka  se  je zatek]a
mM stara leta n?» Rivijero, kjer živi kakor v grarlu. Hodi na k>v. lovi ribe in vabi go-I 5d> v svoj mirni kotiček ob morju. Nekoč
i polet je bil sc?t mesecev nj<-n gois* p:-I s^*telj.   ć.za.r   dela   n:so v.eo primerna
I za. gleda ii.*ki od r
— Dragi prijatelj, ali veste, kakš a razlika je me i vami in Oon Q : chot m? — ga je \"pra?',:a  ipraika < »gon' ono.
— Xe vem,
— Don Quiehot^» ^ Fmatral  kremo z.i -r j  v   .vi smatrnie irra<i za krčmo.
— N:kar mi te^a ne omenjajte!
— Strasna draginja!
— Sam ne vem. kaj bi počel. Najbolje Bi bilo vojno sploh opustit:. Tako ne gre več naprej, verjeaoite mi!
— Zlate besede!
— Oprostite, c'a vprašujem: K - p t u-pojete blago?
— Hm  .. tu. A vi?
— Tudi tu... glej no. glej!
— Tor3j črpamo iz skupnega vira, da *e tako izrazim.
— To je naravnost razbojnist.o pn be-dneAti.
— Zlate besede! Pravo razbojn:stvo
— Kaj bi govorila!
— Kaj pa stojite? Sedite prosim ■— Oprostite, s kom mi je east ? . .
— General Bej-bu-ho. A vi. prosim?
— GeneraJ Ki-ki-mora
— Torej po dvajset centov, pravite ?
— Po dvajset
— Potem pa vojuj Človek božji.
— A prooim va». kaj mislite, če bi se rekoč organizirali . ..
— Glejte, tudi jaz sem mislil tako .. . Sadite bike.
— Zdaj Jrtopi na mestu pistolice nalivno pero...
— Ah nimate slučajno kosJka pa.rirja?
— Pap.rja? Seveda! Izvrlite. prosm!
V 5sp:ejemn;ci jc zavlada;a zopet tiš na. ki jo je !e tu pa t^m motilo sepetar.je.
— To       vem pra\-i lopovi! . . .
— Saj se p>š*_n:- '.jtj 'j^ krr.jlu ne bofo več moo,j jnpif.e   v vojno. ^_
— Pišite! Pišite'
— John. — je   3a£tp£tal ^avri^ti-'j Tam se  .,rod:  nt kaj Oudnepa.  Tojditc-  p >-p led a t
Tajnik se je previdno splazil k sprejem-nici in kmalu «e je vrni! ve* blen*. drhreč ohlit s hladnim potom. Oči so ?e mu stekleno svetile
— Ali sta si pregriznla grla? — je vpraša1 ravnatelj tiho.
— Ne.
— Ali sta ustrelila drug drugega?
— Hujše!
— Haraxiri ?
— š h'jj£e
— Ne razumem \ 4* . ..
— Ona dva — je zajecljal tajnik ves iz sebe — ona dva pišeta skupen ultimat, kjer zahtevata . . naj se cene Mauserjc-vih nabojev .. znižajo.
Mae Westova
V juniju prispe ▼ London najbolj oboževana, obenem pa rudi najbolj osovražena ženska Amenke Mae NVestova Nastopala bo mesec dni v enem največjih londonskih v«rretejev Oni dan je podpisala pogodbo, po kateri bo prejemala za svoje nastope >--sak teden po 4000 funtov šterlingov, torej v našem denarju že lepo premož--n]e Vsak 'eden bo zaslužila toHko .da bi si lahko /gradtla pri nas iepo vtio. To bo največja plača, kar jih je bi ko dozdai plačanih v Londona v v a ne te ju za en nastop ▼ večernem programu
Hudobni jeziki pa trdijo, da slava in telesna mikavnost Mac Westove ne učinkujeta tako na hladr.e Angieže in da je ta znesek samo pesek v oči m reklama Mae Westova pripelje š seboj celo družbo ameriških atrakcij \v. : > honorar bo torej skupen. Zaenkra' ie znano ^anvo to da !i je v pogodbi zagotovi jen honorar v znesku 4000 funtov storlir.gov tedensko in da moški v Londonu nestrpno čakajo kdaj bodo mogli  videti  največji ameriški sex-appeal.
Dve žrtvi tradicije
V Texaf»ii se je odigrala svojevrstna drama, ki j nov dokaz, kaj pomen j za človeka tradicija in navada. Med texa-slii::ii farmarji se večkrat pripeti, da delajo njihove žene jn hčere d^ma bose. Ker so mnogj farmarji siromnSni, pomeni tc obeci'm varčevanje. V Texasu je pa <itro-ira tradicija, da se ženska izven farme ne sme pokazati bosa. r>oč:m je doma to samo ob sebi umevno, pomenijo boee noge izven  doma  težko  kršitev   javne morale.
Farmar Gill< spie je imel hčerko, ki je bila všeč mlademu Clvde Hammondu. Tudi fant je bil dekletu všeč. Oče je pa nasprotoval tej zvezi. Zato sta mlada zaljubljenca sklenila vzeti se brez očetovega dovoljenja. Nesreča je pa hotela, da je bdi dekličin brat priča, kako je zaljubljeni fant pričakoval njegovo sestro in kako sta odšla z doma. Zgodilo bj se ne bilo nič hudega, če bi ne bil brat opazil, da je odšla sestra od doma bosa. V naglici je bila pozabila obuti se. Brat je povedal to očetu ta je na smatral, da je hči osramotila rodbino ker je zbežala z doma bosonoga. Bjl je prepričan da mora ščititi čast rodtoine. VzsJ je puško. zajahaJ Konja in se pognaJ za be^snincema. Cez dobro utro sta ležala v texaškem pesku dva mrliča. Starec je iw?trrhl lastno hčerko ta njenega izvoljenca Obsojen je bil na 99 let ječe.
Kramljanje o zvestobi
V velifkj anketi o nežnem aprlu je zbral francoski public:st Pierre VVolf vrsto klasičnih z,-ovih primerov, življenjskih nesporazumov al; uničenih idealov, iz katerih odseva ne samo duhovitost in duh časa, temveč tuda naziranje Francoze v in Francozinj glede zvestobe. Ker so podani bolj afor stično, jih ne smemo jemati povsem doslovno. So pa nedvomno zanimivi kot duhoviti dialogi tudi v tem kratkem izvlečku.
*
— Nisem te vnral. Dro^ 1 sem samo nekoga drugega za užitke, ki mi j h nisi nikoli nudila. To je jasno
— če bi mi bil to povedal vedno takoj, bi ne bila dvomila o tvoji zvestobi.
— Boii   iskren:   ali   si   me   xaral ? Da.
al: ne ?
— Povedal sem t   že stokrat.
— Tore: si me varal?
r»a   .    da . . .  varal sem tc. La-ici!
Prišel je ča.? obračuna   Stara si 64
let. jaz pa že 78 Ali r mc pogosto varala ?
— Nikoli
— Kolika škoda, n'mam tj torej kaj očitati.
— No dObro. če b ti bila ne-Trre^ta. ali bi si končTl življenje?
— Prlsegnm.
— Torej bi motal biti že najmanj 10 lt mrtev. •
— Ne ša'i sc!
— Kolika nvzf.ija! Nazadnie bom misi la. da s:-rr sc cmožJa z velikim tepcem.
* — Zakaj'
— Pr.z-.avam ti. da sem te varala, toda  ti  dvomiš o  moji  rr-micljubnost^ in kadar ti  silro  tazb^irj^na priznam   da te •       i  varala, sili.* vame tako. d3  t: nio-
siectnj č odgovoriti,  da sem  te vendarle varaja.
— Ne razumem dobro, ponovi mi to še enkrat, počasi.
— Varal sem te. da bi se :svet&
— Toda čemu in zakaj? Jaz me ti n sem r.koii Izneverila.
—To bi mi morala povedati prej.
Za neumne veljajo samo tisti, ki poče-nfafo nei/mnnsti; toda na $\*etu ie tudi precej tepce\ kt so preneumni. da bi lahko naredili kakšno neumnost.
j Bagdadska železnica
bo kmalu dograjena
Dolga bo 296 km in otvorjena bo ▼ prvi polovici pri-
Davn« sanje o bagdadski železnici bodo kmalu iapoJnjene. Gradnja zadnjega dela zelenice v dolžini 296 km med Baai-jo v Iraku in Tel-Kocbekorn na iraško-sjrski meji. začeta ob koncu predlanskega leta. bo zgrajena letos do razdalje 50 km, tako da lahko računamo, da se bo pričel promet na vsrj novi progi v prvi polovici prihodnjega leta. Potem bodo lahko potniki sedli v Calaixu v spalne vagone in če* Sest dni bodo izstopil,* v Bagdadu.
Iz Calajxa do Carigrada bo bagdadski fxpres priključen orijentskemu expresu. Po prevozu čez Bospor bo pa vozil iz Hajdara-Paše na obali Male Azije po turški železnici do Konje, potem pa čez pogorje Taurus do Aleppa. Dalje bo vodila proga preko železniškega omrežja Sirije na Tel-Kochek in preko Baaije do Bagdada. Naprej bodo lahko potniki nadalje-valj pot do Basraha ob Perzijskem zalivu, če bodo prestopilj na nndotno železnico. Sklenjeno je bilo. naj bi med.narodni ekspresni vlaki s sjpalnimi vagoni vozili redno med  Hajdar-Pašo  in Bagdadom
Kkkik. glavno križišče iraške železnice, je *e več let zvezan s Tel-Kocbekom. glavno postajo sirske železnice po avtobusni progi, ki bo pa po dograditvi bagdadske železnice od*pacua. Zdaj vozi na tej progi 14 avtobusov in 6 salonskih avtomobilov Royce. Največji pomen zadnjega dela bagdadske železnice kakor tudi vse proge je v tem, da bo vezala bogata ležišča mineralnih olj zapadno od Tigrisa s Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom. Tako bo mogoče računati z otvoritvijo \-sega ozetmlja zapadno od Tigrisa. kar prihaja prav. kajti Oil Development Cornpanv. kj deluje v prvi vrsti v Quaijri. je pravkar pričela s pridobivan jem olja.
Razn gradnje bagdadske železnice, ki se je pričela pred dobrimi 30 leti, grade na bližnjem vzhodu še eno železnico in sicer zadrransiko ki bo vezala Kaspiško morje s Perzijskim zalivom in bo dolga 1385 km. Gradnja to ž leznice je pa mnogo težja, ker je teren, po katerem teče, neugodnejši.
Ob jubileju ljubljanskega šahovskega kluba
Spomini šahista iz ljubljanske predvojne in povojne
dobe
Ljubljana. 9. aprila 25 let obstoja je dolga doba v življenju društva. Suha številka ne pove ničsar, a vsebuje trn j evo pot rojstva, borbe razmaha in proč vita našega najmočnejšega šahovskega kluba v državi. Zdaj stoji ta klub pred svojo največjo prireditvijo — jubilejnim mednarodnim mojstrskim turnirjem. Koliko drla je bilo treba, da se je društvo povzpelo na stopnjo, kj jo danes zavzema. Skoda bi bila. da bi ostala zgodovina začetka ljubljanskega šahovskoga kluba pozabljena. Nekdanji ustanovitelji kluba so se razgrabili na vse vetrove, nikjer ni be! žk oziroma zapisnikov o prvih življenskih letih LSK. Več ali manj znani so le posamezni dogodki, bolj anekdote, ki pa dovolj spričuiejo in osvetljujejo prilike, ki so v tistih predvojnih letih vladale v ljubljanskih šahovskih klubih. Posrečilo se nam je zbrati nekaj zanimivih zgodbic iz te dobe.
naval gledalcev veljati nasprotnikovi igri in ne njegovi. Nepremično je buljil na šahovnico in se jc vzdramil šele. ko se je nasprotnik prijazno poslovil: na svidenj . moje ione je dr. Vidmar!
Leta 1922 je bil LšK že zri močan. Celjski šahovski klub jc dal pobudo zn dvoboj med mariborskim in ljubljanskem klubom v Celju. Prireditelj je zasnoval krasen fprejem in sijajen spored, ki naj bd ga zaključil banket. Dogovor je veljal na vsak; strani za 6 igralcev in 2 rezervi. Od Ljubljančanov se je inž. Vagaja odpeljal že v soboto, ostili bi morali s celit-i v nedeljo zjutraj. Na kolodvoru se .ie v m -deljo zbrala svečana deputacija Celjanov Manjkala jc menda edino belo oblečena deklica s šopkom — tako sjjnjno je bil prirejrn aranžma, z ljubljanskega vlaka je izstopil en samcat šahist, o ostalih ni bilo ne duha, ne sluha! Nekaj minut zi tem so se polnoštevjino pripeljali Ma -borčani. Šele s prihodnjimi vlaki so začeli polagoma cepati še ostali Ljub'jačani, toda še do večrra niso bili polnn-številni. Prireditev in banket sta padla v vedo. Kaj se je zgodilo7 Dva igralca st^i v Ljubljani vstopila v brzovlak za Trst in sta mogla izstopiti šele v Logatcu, Druga dva, oba sta bila doktorja filozofijo, sta bila toliko zatopljena v filozofska razm^-trivanja, da ju je morala neka ženica v Zidanem mostu opomniti na r a -nost tega sveta. Komaj sta še utegnila izstopiti iz vlaka, namenjenega v Zagreb. Vlak proti Celju je medtem že odpihni Tudi obeh rezervnih igralcev ni bilo. šele pozneje so zvedeli za vzrok. Na c*tbo: vi seji, kjer je celotni odbor odstopil, sta rezervista povedala, da sta se na izbirm-jii turnirju tako slabo odrezala, da se pač n -sta mogla smatrati za rezervi.
Predsednik kluba S. Osterc
Sedanja humanistična gimnaz:ja je bila takrat torišče dobrih šalrstov. Najmočnejši med njimj je bil Palčič, zel d dober pa tudi inž. Vagaja Vsi močnejši igralci so bili tudi člani LšK, kjVr je bil prvak finančni svetnik Nickerl. Palčič jr bil zelo vnet šah'st in je običajno saniral celo med poukom. Nekoč ie baš igral s sedanjim opernim dirigentom Nikom Štrito-fom. ko ju je zalotil profesor. Profesor se je prijel za glavo in ves prepaden zakli-cal: 3>šah! Kaj pa vendar mislite? će bi bile vsaj karte ampak šah!^ Dotični profesor je bil na glasu kot strasten taro-kist in se nikakor ni mogel sprijazniti z navadnim šahom.
Kavarna "Slon* j bjla ne le sedež predvojnega LšK. temveč tudi glavno shajali-iče v*9sn prijateljev kraljevske igre. Eden najstrastnejših šahistov je b'l mutanti baron VVolkensberg. ki je pr sedel cele dne-ve pri šah~*vnici. Ce je imel dobro pozicijo, je s pestjo kaj nazorno kazal, da bo zmagal. Dostikrat so tuji potniki, ki ga niso poznali, prestrašeno zapuščaj kavarno, meneč, da se pripravlja na boksanje oziroma pr* tep. Gospod baron je bil toli zatopljen v svoje kombinacije, da niko'i ni epazil. če je oslabljeni nasprotnik figure, ki jih je že izgubil, ponovno postavil na desko. Inž. Vagaja je nekoč skušal spravit; na desko rezervneea kralja, kar pa  je  Wolk= nsberg vendarle opazil.
Bilo je kmalu po prevratu. Na šelen-burgovi ulici se je gnetla pred oknom kavarne »Zvezde« gruča lmdi. dvakrat tc-1:ko pa na drugi stran} okna. kjer sta za šahovnico sedela neki debelušasti gosnod :n uč;tf»!j F. Partija pa je tudi zaslužila tolikšno pozornost. Zgodilo se je takole Učite'.j F. je hil strastno vdan šahu. Prišel je v kavarno, a ni našel nasprotnika V zavest; svojf moči ie povai»il njemu neznanega gospoda na partijo šaha. Prijazno smeljajoč ie gospod vabilo sprejel in za<*el z bel;m; fgurami. Partija se je razvijala nekako takole: l.e2— e4. e7 — e5 2. Kel — f 2 . . . Gospod F je na to potezo parkrat zamahnil proti gledalcem in zamrmral mol zobmi; špital. polomija. Pri tre ji potezi belega je F. še bolj mahal z rokami in mu je že bilo žal, da se je toliko ponižal in ?*pusti! s takim šahovskim ignorantom v igro Nič čudnega, kajti beli je potegnil kralja od e2 na e3. Po daljši ekskurziji se je beli kralj spet vrnil na el z znatnim izkupičkom: nagrabil je nekaj kmetov in skakača. Partija se je naglo razvijala in kmalu je prijazni gospod napovedal črnemu mat. šele sedaj se je F. začelo svitati, da utegne
Zborovanje jeseniških planincev
Jesenice. S. apr. ..
V četrtek se je vršila v Kazini glav:, skupščina jeseniške podružnice SPD. U i-tera je bila s strani članstva srednje dobi o obiskana. Predsednik g. Ivan Šetinc je ob 20.30 ugotovil sklepčnost, pozdravil navz -če, predvsem pa zastopnika Osrednjeg m društva g. dr. Miha Potočnika in zastopnika oblasti policijskega nadzornika g. 2ivka in prešel na dnevni red.
Predsednik g. Šetinc je poročal v glavni, obrisih o delu podružnice v minulem letu. omenjal, da je Kadilnikova koča vrh Golice potrebna temeljitega popravila in ca je bil obisk obeh koč s strani planincev precej slab z ozirom na izredno slabo vreme. Končno se je spominjal dolgoletn. g člana g. dr. Kogoja in predsednika TK Sk -le Miha Copa, katerih spomin so navzoeni
počastili s tem, da so vstali. Tajnik g. Ce-rar Drago je poročal, da podružnica šteje 267 članov, uprava je imela 11 sej. prt je 42 odposlala pa 28 dopisov. Mladinski odsek šteje 50 članov. Paznik je tudi omenjal nevzdržno stanje zgornje koče k: bo treba podreti in na tem mestu zgraditi novo. ki bo odgovarjala sodobnim po'; bam. Z Osrednjim društvom so se vodila živahna pogajanja glede letne najemn ne obeh koč. Upravi je končno uspelo doseči znižanje najemnine oo din 25.000 na din 15.000 in noleg tega bo podružnica plaćala letno do 1000 din za popravila na stavbi in za dopolnitev inventarja, člani so se pod okriljem Osrednjega društva udeležili Izleta v francoske Dauphineje. Na foto razstavi ki se je vršila v Novem Sadu .h priliki kongresa planincev, je podružnic, zastopal e. S^vko Pmolpi. ki jo razstavil 10 izbranih planinskih slik.
Blaga mik g Pohar Ivan je poročal, da ie imela podružnica v minulem letu din 38 855 dohodkov in din 26 2S7 izdatkov, tako da znaša prebitek din 12.568 Celokupna društvena mnv'na predstavlja vrednost 106 tisoč 218 din.
V imenu revizoriev je poročal e Kosmač France, da so našli vse postovanie v vzornem redu. Predlagal je blagajniku in unr;i-vi razr^meo. ki i*» bila soglasno spreiMa.
Za mladinski odsek sta poročala načelnik g Kreutzer France in tainik g. Klinar Anton. Odsek pridno prireja gledališke igre in izlete v naravo.
V imenu Osrednjega društva je zboro-valce pozdravil g. dr. Miha Potočnik, na kar se ie pri slučajnostih razvila debata o gradnji novega planinskegn doma na Golici. Predsednik je ponovno apeliral na navzoče, naj se naroče na revijo »Planinski Vestnik«, ki je ena najboljših planinskih zavij y vsej srednji Evropi.
5*ev  c O
»SLOVENSKI  NAROD«,  sobota, ». aprila 1939.
sii bij T
So k o 11 ( t o
Sokolstvo na Rakek — ifcor!
Ckiitsrvo rn naranča] sokolskih žup Ljubljana.  Maribor in  Novo mesto se bost«
24 aprila t i. poklonila pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja os rsakeku Hrostv« obmejnega okrožja boci - ž -ed spomenikom srebrn Javorji -,nec / dvanajstmi SeH. kolikor je so-ko:>kh  d ru^tev   fo^tran   rva>e  zahodne dr-
Zastopi k župe bo govoril o .    in smotrih kralja Aleksandra  I-. kar  tc zastalo po z4očšnskem srrHu dne <*   oktobra 19M
Ali ie s kraljevo smrtjo res prenehalo tudi delo /a smotri. kr i»h je imel veliki M ... so bdi  njegovi smotri?
Zikaj čuti prav SokoKtvo potrebo, da sa-rtaj v \evjem številu pohiti pred
njegov te!e>r»i  lik  na ogroženi meji?
Kralj AftAvander je vedel, da si je So-wtm 'a-itnega svobodnega nasrba že pred 75 le*i nadelo nalogo, da vzgoji narod za svobodno in samostojno življenje Vedel je. da se je Sokolstvo od vse2a početka in brc/ prestanka borik) za ta naj-visjji smoter, da je že v Avstriji doprin«-ialo težke žrtve za bodočo jugoslovensko skupnost m da ?e Sokolstvo pripravljeno in izčis^e-o ^topilo \ novo državo 2e kralj Fe-er I < > :re'i je spoznal v Sokol-sl -■ ■ s t za vzgojo naroda, kralj Aleksander je pa določil SokoJstvri na)vai-nejVj rsjfefBO sa • -J* < Hote: je s pomočjo sokolske misli in sokolske združbe urediti novo jugosk>Teneko državno in narodno sokolskih načelih, po načelih enak ■ ^-obodc. socialne pravičnosti in dea ma da bo ta driavs lahko sta-
la enakovredna ob boku sokolske češkoslovaške država Zato je uzako#;:I sokolsko misel in sokolsko delo. zato je poveril So-koJstvu nalogo, da vzgaja narod in zlasti --.    '. -. iv _  •-       -    i h   n \ delu
za narodno samostojnost
Zato je bilo njegovo delo sokolsko delo, agom aaaatri sokolski smotri. Zato pa z njegovo smrtjo delo za te smotre ne samo da ni prenehalo, marveč se je še močno povečalo. Umrl je Soko«. a ostali so Sokolići I Al: jh vidite? Vsak dan več jih je-vsako uro* Sokolstvo se r»'- - - . zaveda, komu je bla namenjena mohina krogla. -     >o ubiti Aleksandra I Karadjordje-
vioa, stvaritelja Malt- in Balkanske zveze, zaradi njegovega dela, zaradi njegovih sokolskih in slovanskih smotrov.
Sokolstvo se mora pokloniti Njegovemu spominu ne pred bronastim kipom kralja, marveč pred Njegovim <4ubovntm likom, le se na tem vrelcu ir> ob tej največji žrtvi okrepi za vse nadaljnje žrtve, ki bi jih rnorak) doprinese za na.'vHje n končne sokole smotre   Sokob  bomo potovali n«
Rakek, ker n«m kraTi Aleksander ni hH vmo kralj in vodnik, ampak veliko vec: bil nam }e pomoćnik, brat. Sokol in edini s1o\>an*ki kralj! Zato ni sme! več živeti. Mi smo to slutil dogodki nam pa dokazu-fejo, da smerno samo tako razumeti Njegovo smrt
Zato pojde Sokolstvo na Rakek Slava Viteškemu kralju   Aleksandru I. Ubdinrtdju!
Naši Sokoli na mednarodni tekmi v Pragi
Po dveh preglednih tekmah, ki sta hi 1 i v Ljubljani an Zagrebu bo 1. in 2. maia zadnja izbirna tekma naših najboljših Telovadcev v Zemunu, kjer sc bo definitivno sestavila tek m ova ma vrsta, ki bo zastopala naAe sokolstvo na mcdiiarod"! *ekmi v Prag; koncem junija t. t. Nacclnistvo sa veza SKJ je r>dloćilo. da bodo l. maja tekme v obveznih in poljubnih v a 'ah na orodju. 2. maja pa tekme v. prostih panogah. K tem zadnjim izbirnim tekma m bodo stopili sledeči bratje: Prstov, kuju ui/ić-Skrhinšek. Primožič, VnkiCev^c Stergar, Vsdnav. Srukeij. Boltižar. Jarosevič. Grc-2t>rka. Budja in Kumenćić. tekem pa sc a-hko uddežka se brata Lapajne in Bela Rrat Forte se nahaja na študiju v Pragi, vežba s češkoslovaškimi Sokoli in se bo pridružil našim tekmovalcem v Prag ki bodo verjetno pričeli & sstematićn m >kupnim vež ban jem v Pragi od 15. ma;a do 20 ju r. ja t. I. Za me<inax:>dno tekmo v Pr:iqi se z največjo požrtvovalnostjo pripravi ajo vse svetovne telovadne orr.iiuzacije. Tako bodo bratje CehosJovaki jaaf t nedeljo 24. t. m. s Švicarji v Ba/lu meddržavno tekmo v vajah na or«.<i'v n pamti vaji Temeljno se pripravljajo u I 'udi Nemci Po vesteh zveznega casila š^icarskifh
gimnaaaov »Stil»eiiCKaehe TorTrzeftunf« pa
posnemamo, da se Nemci baje tekme ne bodo udeležili, zaradi »kompliciranih« vaj na orodju (krogi ki proste panoge). Koliko so navedbe švicarskega strokovnega glasila resnične — bo pokazala tekma v Pragi. Vsekakor pa motamo računati v gi ne zeko ostro in hudo borbo tekmo vainih vrst. Zelmto neai jn_. ski sokolski vrsti, da bi čaa v Pragi porabila za sistematično uvežbanjc vaj, da bomo na uspehe naših tekmovalcev pri tekmi lahko ponosni ne satno Sokoli, aaaan cal vea • josiovonsic:  narod! ■ Sjt.
m
— Glasbeni festival v Dubrmiuku. Za
veliko noc nameravajo v Dubrovniku prirediti velik eri as beni festival. Pri prireditvah bodo sodelovali arodba kraljeve garde, zagrebška filharmonija, zagrrebski kvartet, dubrr-Tiiska filharmonija in dubrovniikl turistični orkester. Prometno nvnistrstro Je dovolilo 50-odstotni popust za vožnjo po železnicah v Dubrovnik in povratak od 15. do 22. t- m.
— Akademija deeo LJnMJanakegs* Sokola bo danes ob 20 uri v Narodnem domu. Nastopata moška in ženska d>ca od 4. do 14. leta starosti v prav raznolikih točkah. Vsem bodo nedvomno ugajali tako telovadni umetni plesi, kot češkoslovaški narodni plesi. Vstopnice se bodo dobile v prodajV od danes od 9. ure dalje ▼ pisarni Ljubljanskem Sokola v Narodnem iomu. Akadem jo bo končana prrd 21. uro.
— Prvenstvene tekme moškega naraščaja Ljubljanskega Sokola bodo v nođa-
ijo 10. t- m- on 10- uri v Narodnem domu.
N;žji oddelek tekmuje v pete robo Ju (drog-, k rog: i. konj. kora. proste va>). vitji oddelek v osmerobrju (drog. bradlja, krosi, konj, raznoterosti plezanje, konj •ndaff a prožno desko, proste vaje. Ove lepi trajno prehodni darili bosta razstavljeni v soboto v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola
Iz Semiča
— Zopet napredek. Postna direkcija e vendar priznala potrebo, da je postavila
telefon na posti, kar je treba pozdraviti. Le žal. da ni imela kredita, da bi postavila kabino Stranka, ki hoče govoriti, j> kar na prostem v čakalnici tako. da se razgovor sliši na cesto. To nikakor ni na mestn. Dokler ne bo kabine, se telefon ne bo izplačal, kajti da bi plačal človek go-aorOno takso 15 din in da bi lahko vsi slikali kaj govori, to je malo preveč zahtevano.
Kupujte
srečke državne razredne loterije v glavni kelekturi
„Vrelec sreče"
ALOJZIJ PLANINŠEK
Ljubljana, Beethovnova 14 — Tel« 35-IO
Žrebanje 13* in 14« aprila
čas za nakup srečke za tekoče žrebanje do 12. aprila
Solnčne stavbne parcele
prvovrstne kakovosti v najlepši legi pri novi šišenski cerkvi na prodaj!
Vse informacije pri tvrdki
i. knez
LJUBLJAHA, G0SP0SVETSKA CESTA }.
mali OGLASI
t<r^; <ar. davek poaeoej. Kreauci. izjave oeseaa L>in L—
lave k posebejj. j .£ovore gieue malin glasov ja creba prtJozn rn. —  Popustov za maJe oelase ne priznamo
TSaISTogLasIP
za jubilejno številko sprejema uprava „51ov. Naroda44 nepreklicno do iS« t« m.
Otročke   tantovske  in moške obleke Kupitf najcen- je pn nv \H OMJH
Jerman Martin. Sv Petra c. -6.
26 R
£\ONcr.H li hit.Nil.N 5 d f»
^ajamćenc c^tc ;eurr.atc milo
B^^iti Ti- par   lav^k posebej
Pu>LB.Nh NO VOS 11
n   oblačil.   sp«;rt. kamgam 3b:eke   pOTRpnm. perilo Itd najceneje
riiim
Sv   Petra  cena iS
M f\H ttMUeJjaJfc
a^un:r*nje   wezenje zaves peri la mmnuagraanov  žnmbnic Ve nka «a?<>^a  perj« pr 6 75 din »iiim^at   (>>*D*i»vet*ka cests 12
Nt>\ i I - 1  ZA UAMr
Izvršujem trajno onduiacijo na aa no^jseni in naj lažje m a pa ratu   sedanjosti,   posebno pn za  -»heutljtve dame* Frizer s.-.: saion    >R A K A R« Prešernova ul   i. nasproti sla astarce  > Koša k«   vezni vhod.
23 R
PO>rt.LlXE MRK1K
Ia^etaje in sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ A.VILOVIC. Gregorčičeva ul 5 pn  Napoleonovem spomeniku.
1028
DVA PAVILJONA
-v varne za pomladanski m jesenski velesejem oddamo. — Informacije v ura^ti ve!esej7™a 1040
NACRADO - ->oi - 3 '^telj aktovk^ r vaf" " dokumenti — izgubljene med Kamnikom in Kranjem. Odua se pri najbližji or<^žni§ki postaji ali pošlje na naslov potnega lista. 1047
TRAJNO O.NDl L Al HO
s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah za ceno Pin *>0 VaT.   napravi   z najnovejšim aparatom   .Salon  Merlak Sv Petra c 76. i°27
PO/OR! pozor: Kupujem in predajam rablj-n'" čevlje. Kl«ivžer. VcSnjakova 4.
1020
ZA PRAZNIKE
si preskrbi te prvovrstna ter garantirano   pristna   \nna čez
ulico t \*amizno belo Rizling CN-iče*
Srbska ružica ^rbska tmna
Rulandec Jabolčmk Hruševec sladki Ž »ran je:
fropinovec Slivovka Hrusevec brinje vec Rum fini čajni ter razne fine likerje, dezertna vina in konjak po reklamnih ^enah prt S. J. Jeraj. L ju*- Ijaata Sv. Petra c. 38. 102^
Aleks. OBLAT
veJetr2:o\ina vseh   vrst   č e v I j e \ se priporoča venjeium
odjemalcem
Sv   Petra  cesti 18
THOf DINARJEV i in več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem goto\*o blago. Mal kanital potreben. — Zahtevajte prosrel-te, priložite znamko za Hemipa«, Pančevo, ;ralja Aleksandra 3. 1045
		
	SREr-KF	
• iržavne	loterije  pro laja	me-
njalnica	Reicher 5: TBrk,	Pre-
sernova		1011
NAJBOLJŠI TRBO^LJSKl
premog
" jT ~ brez prahu
/>   KOKS. SUHA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5 — Telefon 20-59
24. L.
ut	Dir	5.—
<	c	9 -
a	■	9.—
■	■	8.—
c	c	9.-
c	«	12 —
<	€	4.—
C	a	5.—
c	c	24 —
«	€	28-
«	c	2S.-
1	c	32 —
c	€	3«. -
sita  uajiiuejs* norveške
ribje olje
12 teaai
di   Picc«».;]a v i^juoijjaa^
se pnpt'i<Ka blectim in la-Ootnlm osel
oom %vxo
7 sedežni, i.eio dobio fihi'anjen, ugodno pio'arr. — Šu.te:.šić, Franknp^nsk". WL 1022
POUK:
tfeseda 90 par. davek posenej Najmanjši znesek * Dir
Krojni tečaj
za
damska oblačila
se prične vsakega 1. v mesecu. Prijave sprejema in pojasnila daje
TEODOR KUNC
lastnik od kr. banske uprave dovoljene Sole
Izubijana
Aleksandrova cesta 5 TJ. Za odgovor priložite znamko.
F.ij vse dobite?
ševro črni in rjav: Boks črni in : Lak i Semiš Pitlinge Gorna dela Krupone
po najnižji ceni Vam nudi tvrdka
Zmaga
^fJala kolesna
na Pariški
3
Beseds V> par  1avek posebej Nalmanj.*i znesek * Din
MRKŽK ZA POSTELJE
dobite najceneje pn Andlovic, mizarstvo in zaloga pohištva, K^.menskega ul  34 902
POZOR! Prva    ljubljanska prodajalna vseh vrst perja in puha. Klav-žer, Voinjakova 4. 1030
HOE
• n vsakovrstne st^>le dobite najceneje pri Joslpn Z">rmanu, lire? 14 1025
ŽAGIM ODPADKI
bukovi. hrasfovi. smrekov . suhi se dob» no na-r..žiih renah pri Lavrenčič & Co.. LjuV: -ina, Voftnjakova ul. 16. 1020
UGODNO NAPRODAJ
TOVORNI AVTOMOBILI: Ford 3-tonski 4 ril. Pin l">r.0O, Clrtz 3-tnnski Din 25000 2 Forda 1'? ton*ka a Pin 14.000. 1 Ford poltonski Din 7.000. Vsi vozovi v dobrem Ftanju. Polzve ?e: Franc RaMč. £'?-čur pri Kranju. 1044
hiša na glavnem trp
1042
z GOSTILNO ia MESARIJO
se proda Iz proste roke radi starosti. Lep vrt in salon ter 14 sob. Letoviški kraj, najlepša lega za povečanje hotela, ki je v tem kraju nujno potreben. Eventuelno se odda strokovnjaku tudi v najem. Po izve se v upravi >SLOVENSKEGA NARODA«.
r?o9**da 50 par   dav^k posehej Najmanj.*' znesek Din
2.500. -  Din potrebujete, da zaslužite 14MM1.— Din mesečno doma. Dopise:    ANO S Mari-bor. Orožnova 6. — Priložite znamke. 1048
napodna
Tiskarna
i L3UBUANA
ovhSvje vse vrste mmi
PREPROSTE  iN NAJFINEJŠE
Damske torbice Nahrbtnike Aktovke
Damske in moške pasove
Kovčege
čevljarske potrebščine
Franc Erjavec
Ljubljana — Stari trg 18
&aawaammmamataamMmamaaatA^    vi. iinniiii:;:^ m
ZALOŽBA »CESTA«
Ljubljana — KnaSljeva ulica s
T
Vam priporoča zanimivi knjigi
ZGODBE BREZ GROZE Pjotr — Rasputin
T
Broširana knjiga 10.— din, v platno 15.— din. Poštnina sa vsako knjigo 1
din.
mm™"'*1""