leto XXXIII. — Številka 24 11. junija 1981 Cena 5.— šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Srečanje literatov v znamenju manjšine stran 2 Predstavljamo Cankarjev dom v Ljubljani stran 3 Loče: Pušnikove babce ni več stranS \______________________J J „Koroška sredstva javne- • ga obveščanja so o obisku • informirala dokaj pristran-9 sko,“ je dejal vodja delegaci- • je šolnikov Peter Winkler v 2 posebni izjavi za ljubljansko ^ Delo. Šolniki iz SR Slovenije • so pred kratkim obiskali ne-J katere šole z dvojezičnim • poukom na Koroškem. Dele-2 gacijo šolnikov je povabil 2 deželni šolski svet. Ob poro- • Čanju koroškega tiska je • lahko nastal vtis, da je dele- • gacija „pohvalila“ obstoječi 2 sistem. Prav proti temu po- • ročanju pa je nastopil Peter 2 Winkler v posebni izjavi v J Delu, ki jo prinašamo v celo- • ti. „Delegacija republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je od 18. do 20. maja na povabilo deželnega šolskega sveta obiskala Koroško, da bi se seznanila z organizacijo vzgoje in izobraževanja za pripadnike slovenske narodnosti na Koroškem. Slovenska skupnost sproži razpravo v Trstu: Deželni svet razpravljal tri dni o zaščiti Slovencev! Deželno tajništo SSk je v petek na izredni seji razpravljalo o tridnevni razpravi v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine 0 manjšinski zaščiti, ki se je končala z izglasovanjem resolu-c'je v korist globalne zaščite Slovencev in v podporo zakonskemu osnutku SSK o tem vprašanju. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu, SSk jemlje z zadoščenjem na znanje, da so njena vztrajna prizadevanja po dolgih letih dosegla, da se je deželni svet poglobljeno soočil s slovensko problematiko, kot se to ni zgodilo v 17 letih njegovega dosedanjega življenja. Pri tem obžaluje, da večina deželnega sveta ni hotela razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka SSk o globalni zaščiti !n torej ni izglasovala besedila in ga poslala v rimski parlament kot osnutek v vsedržavnega zakona na deželno pobudo, kot predvideva 26. člen deželnega statuta. Vendar pa je izredno dejstvo, se nadaljuje tiskovno Poročilo, da je končni sklep daminega sveta ta, da poudari ['ujnost celovite in popolne zaščite slovenske narodne manjši-ne v deželi in da prizna, da je mkonski osnutek SSk pomemben prispevek za sestavitev in 0dobritev vsedržavnega zaščit-aaga zakona za Slovence v Itali-P’ id naj ga parlament primerno opošteva. Tiskovno poročilo nadalje pravi, da se je z glasovanjem, ki je bilo 4. junija v deželnem svetu F-JK, končala akcija, ki jo je SSk začela že 7. julija 1973, ko je deželni svetovalec SSk prvič predložil deželnemu svetu osnutek vsedržavnega zakona o globalni zaščiti Slovencev; v vseh nadaljnjih mandatnih dobah je SSk ponovno predložila osnutke o globalni zaščiti, zadnjič, 17. julija 1978, ko je osnutek Draga Štoke dobil številko 1. Vedno Deželni poslanec dr. Štoka pa so besedila obtičala v arhivu deželnega sveta, ker ni bilo politične volje, da bi o njih razpravljali. Novembra lani je osnutek na zahtevo svetovalca SSk prišel na dnevni red zbornice. Koroška sredstva javnega obveščanja so o obisku informirala dokaj pristransko in bi s tendencioznim poročanjem v javnosti lahko ustvarila napačen vtis, da je naša delegacija pohvalila sistem dvojezičnega šolstva na Koroškem. Pohvalili smo le dobro materialno opremljenost šol, ki smo jih obiskali in prizadevnost učiteljev — Slovencev, ki smo jih imeli priložnost srečati pri delu, hkrati pa smo nedvoumno opozorili na bistveno različna izhodišča v pojmovanju dvojezičnosti, zlasti na za nas nesprejemljiv sistem prijavljanja k dvojezičnemu pouku. Prav tako koroška sredstva obveščanja niso poročala o odprtih problemih vzgoje in izobraževanja za Slovence, o katerih smo se pogovarjali, zlasti na primer o potrebi po sistematični dvojezični predšolski vzgoji in odpiranju dvojezičnih otroških vrtcev. V razgovorih, ki smo jih imeli s predstavniki deželnega šolskega sveta, smo posebej poudarili bistvene razlike med pojmovanjem dvojezičnosti pri nas in na avstrijskem Koroškem, kjer je dvojezičnost omejena samo na manjšino in se mora pripadnik manjšine šele s posebno prijavo opredeliti za dvojezični pouk. Taka opredelitev postavi učenca v podrejen položaj, saj so starši, ki prijavljajo otroke k dvojezičnemu pouku izpostavljeni možnosti pritiskov. Tako smo srečali oddelke, kjer je bilo prijavljenih k dvojezičnemu pouku le po nekaj učencev. Taka rešitev po našem mnenju ne more prispevati k uveljavljanju dvojezičnosti v javnem življenju. V razgovorih smo opozorili tudi na nekatera odprta vprašanja nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja za pripadnike slovenske narodnosti, še posebej pa potrebo po sistematični dvojezični vzgoji na predšolski stopnji in na potrebo po strokovnem šolstvu za Slovence. Naša delegacija je predlagala, da bi v okviru programa o prosvetno-kulturnem sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo zagotavljali literaturo in druga didaktična sredstva, namenjena sodobnemu pouku materinega jezika in nadaljevali sodelovanje pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev v dvojezičnih šolah in učiteljev slovenskega jezika,“ je končal Peter Winkler. Franz Innerhofer na Koroškem Avtor avtobiografskega romana „Schöne Tage“ (Lepi dnevi), po katerem so posneli celovečeren film in ga oddajali 1. maj-nika v avstrijski televiziji, je bil pretekli teden gost koroških Slovencev. Bral je na povabilo SICa in SPD „Kočna“ (Sveče) na Bistrici v Rožu, v Celovcu pa je branje soorganizirala Katoliška prosveta. Bral je tudi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu ter na Strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru v Rožu. Po podobnih prireditvah s Petrom Turrinijem se je pri Innerhoferju pokazalo veliko zanimanje za literaturo tudi v naših krajih, obisk in sodelovanje v diskusiji (v Celovcu je sodeloval tudi režiser filma Fritz Lehner) sta zgovorni priči tega zanimanja, saj se je obeh javnih branj udeležilo razveseljivo število mlajših, ki sicer tradicionalnih prireditev ne obiskujejo. Žitrajska šolska afera pred sodišči: Za neuvidevnega Leustika obsodba in kazen! V Žitari vasi je jeseni 1979 izbruhnila po poročilu nekega koroškega dnevnika „šolska vojna“. Vest je razburila duhove v občini, z „vojno“ pa so imele opravka deželne in okrajne šolske oblasti, razpravo so sprožili še v občinski hiši. O dogodkih sta obširno poročala Naš tednik in Žitrajski list, ki ga izdaja EL Žitara vas. Na žalost je zaradi neuvidevnosti šolskega ravnatelja Leustika prišlo do nadaljevanja pred sodiščem. Pretekli teden je bil obsojen ravnatelj Leustik zaradi žalitve časti na 4500 šilingov in poravnavo sodnij-skih stroškov, ki znašajo okoli 50.000 šilingov. Leustika je upravičeno tožil žitrajski ravnatelj in odbornik EL Franc Kukoviča. Pred sodiščem ga je zastopal odvetnik dr. Matevž Grilc. Neposredni povod za tožbo je predstavljalo nerazumljivo postopanje ravnatelja šentlipške šole E. Leustika, ki ni dovolil, da bi vadila otroška folklorna skupina SPD Trta v prostorih šentlipške šole, čeprav je občina ugodila prošnji društva in dala svoje privoljenje. Starši so nato poslali svoje otroke v ži-trajsko ljudsko šolo, kot to predvideva zakon. Leustik je obdolžil svojega žitrajskega ravnatelja in gostilničarja Petra Sterna iz Stare vasi, da sta organizatorja akcije in v pismih šolskemu oddelku okrajnega glavarstva trdil, da je Kukoviča ogoljufal podjetnika Jožefa Pe-teka, tako, da mu je dal podpisati prazni list v „blanko namene“. Dalje je Leustik trdil, da so odjave iz šentlipške šole neke vrste teror. Hudo je tudi očrnil Kukovico kot odbornika EL, da je prevaril župana in da je Kukoviča postopal zgolj iz materialističnih vzrokov: da bi več zaslužil. Prav to trditev pa je na zadnji obravnavi zavrnil sam šolski nadzornik Miklau. Treba pa je tudi povedati, da se je ravno Leustik zagovarjal s finančnimi argumenti, saj je pisal v omenjenem pismu, da se še dva njegova sina šolata in da ne uvidi, zakaj bi moral zaradi „nasilne“ akcije mani zaslužiti. Ravnatelju Kukoviči torej ni preostala druga možnost kot tožba zaradi žalitve časti. Že v prvem postopku je bil Leustik Ravnatelj Franc Kukoviča obsojen. Leustik je proti obsodbi vložil priziv in v prizivu omenil, da bo za svoje trditve predložil dokaze. Deželno sodišče je nato prvo obsodbo razveljavilo in dalo okrajnemu sodišču nalog, da preišče dokaze. Tako je prišlo preteklo sredo do ponovne obravnave, ki je prinesla Leustiku le obsodbo. Čeprav je sodnik dr. Keber ponudil obdolžencu znosno rešitev in je bil branilec Kukoviče dr. Grilc pripravljen, da zniža stroške, je Leustik gnal obsodbo do zanj bridkega konca. Kljub temu še ni videti konca za „žitrajsko vojno“. Kot smo izvedeli, je Leustik vložil tudi proti velikovški obsodbi priziv. Očitno bo imelo zadnjo besedo deželno sodišče... Na 10. srečanju pisateljev v Brezah, ki ga prireja koroška Zveza pisateljev, so letos mnogo pozornosti posvečali tudi vlogi manjšin v odnosu do večinskega naroda. Po predavanju južnotirolskega pisatelja Gerharda Murmelterja je tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor predložil posebno resolucijo, v kateri pozivajo podpisnike vse države, da naj svojim manjšinam zagotovijo polnovreden razvoj. Resolucijo so v Brezah podpisali avtorji iz Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije in Slovenije. Podpisnikom so se že pridružili znani pisatelji in kulturniki kot sta svetovno znani režiser Giorgo Strehler, pisatelj Fulvijo To-mizza in Nobelov nagrajenec Euge-nio Montale. V izjavi pisateljev je dobesedno rečeno: Podpisani pisatelji, ki so se v dneh od 28. do 31. maja zbrali na 10. Mednarodnem pisateljskem srečanju v Brezah, smo prepričani, da ne more kultura (literatura, umetnost, jezik) rasti in uspevati, če ni trdno zakoreninjena v prsti svoje domače zemlje. Udeleženci mednarodnega srečanja pisateljev v Brezah pozivamo vlade vseh držav, v katerih poleg večinskega naroda živijo tudi narodne, etnične in jezikovne manjšine, da le-tem omogočijo polnovreden kulturen razvoj v smislu lastne identičnosti. Podpisani so prepričani, da bi konstruktivno obravnavanje tega problema lahko ustvarilo situacijo, ki bi odpravila vsakršno potujčevanje s strani večinskih narodov. Značilne posebnosti manjšin je potrebno varovati in podpirati, ker bo le tako možna uresničitev nove Evrope, ki bo v sebi združevala kar največjo raznovrstnost narodnih elementov. Končni izsledek ljudskega štetja neverodostojen Slovenci smo svoje stališče glede ljudskega štetja 1981 zavzeli: Že vnaprej odrekamo vsako veljavnost rezultatov, kakršni koli bodo. Priznani strokovnjak za medna-rodnostno pravo, prof. dr. Theodor Veiter v svojem pismu, ki ga je poslal obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev, ugotavlja, da je taka vrsta ljudskega štetja protiustavna. Vsem avstrijskim državljanom je bilo zagotovljeno, da se bodo štev- ni listi pole posameznih oseb „obravnavale“ strogo zaupljivo. Da to ni tako, pričajo razne pritožbe naših rojakov. O škandalu v veli-kovškem okraju smo v zadnjem Tedniku obširno poročali. Števni komisar je vpričo ljudi izbrisal „slovensko“. Števni komisar v tistem kraju je gotovo najhujši primer. Toda v kolikih primerih so „uradne, zaupne“ osebe storile isto? Na polah, ki so jih državljani oddali, sta navedena ime in naslov vsakega posameznika ... Komi- TEDNIKOV KOMENTAR Na primeru manjšin MILENA MERLAK TEDNIKOV KOMENTAR Med gorami, pri dolini Drave, leži vas Breze, ki je letos že desetič predstavljala slikovit, naraven okvir za mednarodno srečanje pisateljev iz kar enajstih evropskih držav. Presenetljivo lepo vreme ni spremljalo le slavnostne otvoritve v petek, 29. maja, ob udeležbi vodilnih predstavnikov vlade, strank in Cerkve, temveč se je sončno smejalo tudi vsak naslednji dan. In kakšen je bil deloven program za najmanj osemdeset navzočih pisateljev in kulturnih novinarjev? Predavanje literarne kritičarke Elisabeth Endres iz Münchna je bilo posvečeno kritiki in kritikovi človeški osebnosti, katerega subjektivne lastnosti (poleg kriterijev, znanja, politične pripadnosti, svetovnega nazora, itd.), v marsičem določajo težko dosegljivo, a zaželjeno objektivnost kritike. Posebno močno diskusijo je v soboto, 30. maja, sprožil predavatelj Walter Müller, pisatelj iz Salzburga. (Komu mogoče še v spominu kot dobitnik štipendije mesta Celovca v okviru tekmovanja za Bachma-novo nagrado leta 1979). Prizadetosti diskutantov se ni mogoče čuditi, saj se je predavanje glasilo: „Literatura v elektro-nično-tehnični epohi.“ Končni vtis, ki se mi spontano poraja po vseh številnih stališčih različnih diskutantov: Človek bo moral v bodoče še bolj suvereno pristopati k novim iznajdbam, jih uporabljati le tam, kjer mu koristijo, če hoče še imeti kakšno bodočnost kot civilizirano bitje s sebi lastno duhovno rastjo. Nagovorila sta tudi oba Poljaka, v Brezah že stara znanca! Pisatelja in prevajalca Ernest Dyczek in Marek Nowak sta v prijateljskem vzdušju govorila o Vedno bolj raztegnjene tržne škarje ne opozarjajo samo, da drugi pri prodaji kmečkih izdelkov veliko več zaslužijo kot kmetje sami, temveč da postaja kmet v vedno večji meri samo večji liferant surovin (Rohstofflieferant). Kmetu se v vedno večji meri jemlje šansa, da z lastno ob- ali predelavo svojih pridelkov tudi nekaj zasluži. In to se dogaja v Avstriji kljub temu, da je večina predelave in Razlika med nakupno in tržno ceno ob primeru svinj obdelave za prodajo v zadružnih rokah, ki bi morale po svojem zadruženem namenu delovati v interesu kmetov. Koncentracija v pre- in obdelavi živil jači naravno svojo pozicijo proti množini ponudnikov-kmetov in proti množini povpraševalcev-konzu-mentov. Ker uporablja vsaka država svoj ključ za izračunanje deležev na tržišču, je težko dokazati boljši položaj kmetov v drugih državah. Vendar je na podlagi mednarodnih podatkov možno ugotoviti, da je delež kmetijskega izkupička v Združenih državah Amerike (39,4%, 1978), v Zvezni republiki Nemčiji (43%, 1978/79) in v Švici (47% 1977) višji od avstrijskega. MIHA ZABLATNIK: 8. del Kmet v stiski Nakupna cena: žive svinje i • i O) 15 n imuni ml i mm nuli inmnn Prodajna cena: Svinjsko meso Razvoj cen na trgu za svinje Zelo jasno pa je razvidna slaba pozicija kmetov in konzumentov nasproti industriji za predelavo na trgu za svinjsko meso. Grafika nazorno prikazuje, da je drastični padec cen za žive svinje v začetku leta 1979 povzročil le obotavljajoč in veliko manjši padec cen za konzumente. Na splošno se vidi stalno relativno višanje porab-ne cene svinjskega mesa, ko v primerjavo cena plačana kmetom močno niha ter le počasi narašča. Kdo pri tej igri stalno izgublja je s tem jasno dokazano! sarji so imeli vse možnosti manipuliranja podatkov. Koliko je bilo „uradnih“ oseb, ki niso postopale tako primitivno, kot ona v Velikovcu? Na poti na občino, v občini in na samem, brez prič, so lahko pripisali, izbrisali, karkoli so hoteli, saj so pole bile izpolnjene s svinčnikom ... Slovenci na Koroškem pa nismo edini avstrijski državljani, ki odre- „Prevajalskih problemih, prikazanih na delu avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda“. Ker skoraj vsi pisatelji tudi več ali manj prevajajo, je bila izmenjava dragocenih izkušenj dolgotrajna. Glavno spoznanje: Prevajanje, oz. prepesnjevanje, v konkretni resničnosti še vedno premalo upoštevano, težko doseže original, ga pa v redkih primerih lahko celo preseže, kajti1 vedno je potrebno upoštevati tudi posebne izrazne možnosti tistega jezika, v katerega se prevaja in seveda tako, da ga bodo bralci tudi v prevodu lahko razumeli. Pri tem je seveda mišljen umetniški, ne pa informativni prevod. Letošnje srečanje v Brezah pa bo ostalo nepozabno tudi zaradi posebnih pobud v zvezi z manjšinsko problematiko. V tem duhu nas je nagovorilo učinkovito napisano predavanje južnotirolskega avtorja Gerharda Murmelterja. Ta je plastično prikazal težave, s katerimi se sooča nemškogovoreča manjšina na Južnem Tirolskem. Med drugim se je zavzel tudi za dialog z italijanskim večinskim narodom. Zanimivost desetega srečanja v Brezah je bila tudi v tem, da so se ga slovenski pisatelji in kulturni delavci udeležili v dose-daj največjem številu. Poglejmo na listo udeležencev! Iz Kora- kamo štetju vsakršno veljavnost. Kritika o načinu ljudskega štetja ne utihne. Strokovnjaki so mnenja, da razna dejstva niso v skladu z zakonom o zaščiti statističnih podatkov. Mnogo državljanov se je razburjalo, da so morali na polah zapisati tudi naslov in ime. Na drug način ni mogoče ugotoviti, da vsak državljan izpolni polo? Istočasno pa so nam zagotovili, ške: Valentin Polanšek, Peter Kersche in Marica Kulnik. Iz Trsta: Boris Pahor. Z Dunaja: Lev Detela. Iz centralne Slovenije: Jaro Dolar, Branko Hofman, France Filipič, Jože Šmit, Anja Uršič, Pavla Rovan in Bogdan Pogačnik, tajnik slov. PEN-kluba, ki je v krajšem referatu spregovoril o potrebi vzajemnosti med narodi in konstruktivnosti odnosa do manjšin. Ta solidarnost z manjšinsko problematiko pa je našla svoj najučinkovitejši izraz v sprejemu posebne izjave, ki so jo že pred nekaj tedni podpisali v Italiji mnogi razumniki, med drugim Nobelov nagrajenec Euge-nio Montale, pisatelj Fulvio To-mizza in mednarodno priznani režiser Giorgio Strehler. Tudi v Brezah jo je podpisalo štiriinšti-rideset pisateljev. Njen podpis je vsem priporočil tudi zaslužni pobudnik in organizator vseh desetih mednarodnih srečanj v Brezah, znani koroški pesnik Walter Nowotny. Med ostalimi podpisanimi najdemo med drugim tudi imena kot so dr. Dieter Hasselblatt, vodja oddelka za slušne igre v Münchnu, mednarodno delujoči novinar Klaus Colberg, potem Avstrijci Helmut Scharf, Anton Fuchs, Hanns Renger, Hans Gigacher, Margarethe Herzele, koroški novinar Horst Ogris in drugi. da bodo pole, takoj, ko jih bo „izpljunil“ kompjuter, uničil. To je vsekakor zelo, zelo nerodno izbran postopek. To je v velemestih morda možno, ker namreč pogostokrat sosed soseda ne pozna. Toda na podeželju je stvar zelo tvegana, čeprav so nam zvesto obljubili, da se s podatki postopa „strogo zaupno“. Celotna „števna procedura“ je gnila zadeva. Ne samo v točki, kjer nas vprašajo po občevalnem jeziku. V vseh državah, ki jih imenujemo „civilizirane“, če taka oznaka velja, imajo v presledkih desetih let svoja ljudska štetja. Načini štetja so večinoma zelo dvomljivi-V Švici so se npr. prebivalci kantona Züricha izrekli proti veljavnemu načinu štetja. Tudi tam so očitki slični kot v Avstriji: podatki so, preden jih končno objavijo in lahko uporabijo, že zastareli. Kajti ves postopek traja najmanj eno leto. Ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju, ki odgovarja za pravilno in verodostojno izpeljavo štetja» se bo moralo potruditi za nov način postopanja pri ljudskem štetju-Upamo, da bodo škandali, ki se pojavljajo pri izpolnjevanju vprašalnih pol pri nas in drugod, „zasmrdeli“ do Dunaja. Dvojezični dijaški list Dijaški list „Partner — Dijaški glas“ so izdali dijaki 1. Zvezne gimnazije in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu v obeh deželnih jezikih (glej tudi rubriko „Gost v Tedniku“). Prispevali so članke: Klaus Körner, Renate Assam, Werner Suppan, Veronika Pleschberger, Roza Tratar, Gabrijel Wutti, Rudi Vouk pa je podal obširen pregled problematike koroških Slovencev. 11. junija 1981 7T: naš tednik! ozadja/3 Predstavljamo Cankarjev dom: „Bela krizantema“ je zacvetela Ljubljana, v ljudski pesmi bela Ljubljana, politično in gospodarsko središče SR Slovenije, ene izmed šestih republik SFR Jugoslavije, kulturno središče vseh Slovencev, je že leta in desetletja pogrešala primerno stavbo kot kulturno in kongresno središče, s katerimi primerno stavbo kot kulturno in kongresno središče, s katerimi se ponašajo številna druga, v marsičem manj pomembna mesta. Ljubljanska opera, drama, dvorana Tivoli in Gospodarsko razstavišče, Narodna in Moderna galerija, dvorana Tivoli in Gospodarsko razstavišče, Narodna in Moderna galerija, dvorana Slovenske filharmonije, da omenimo le nekaj obstoječih kulturnih in gospodarskih ustanov, že zdavnaj niso več zadostovale, niso izpolnile vseh potreb na najrazličnejših področjih, s katerimi se sooča Ljubljana kot politično, kulturno in gospodarsko središče in kot kongresno mesto. Zato je izšla iz Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pobuda za postavitev Kulturnega doma Ivana Cankarja (KDIC). Predsednik Republiške konference SZDL Slovenije in predsednik Odbora podpisnikov družbenega dogovora o gradnji KDIC Mitja Ribičič je izjavil, da je pobuda seveda starejša od odbora za postavitev. „Korenike segajo daleč nazaj. O naložbah za kulturne domove po osvoboditvi so razmišljali že naši kulturni delavci-partizani o osvobojenem Rogu in osvobojeni Beli krajini 1944.“... Razen Plečnikove Narodne in univerzitetne knjižnice so postavili skoraj vse znanstveno-kulturne ustanove že v času avstro-ogrske monarhije. Zaradi pomanjkanja primernega prostora so morali prirediti proslavo ob Cankarjevi stoletnici v športni dvorani Tivoli. „Skozi trideset let smo vlekli šibko prostorsko dediščino, čeprav smo bili istočasno dejavniki izredno hitre in razvejane kulturne dejavnosti v vsej Sloveniji. Ta široka vseslovenska množična osnova z oblikovanjem številnih pomembnih kulturnih središč tudi izven Ljubljane, splošni dvig kulturnega standarda naših ljudi je povečevala pritisk, da bi se lotili gradnje kulturnega središča z mnogimi večnamenskimi dvoranami.“ Srčna zadeva vseh Slovencev KDIC predstavlja nov velik in sodobno opremljen objekt in za celotno Slovenijo izredno pomembno pridobitev, zato so njegovo izgradnjo sprejeli v srednjeročnih gospodarskih in kulturnih načrtih SRS in mesta Ljubljane. Uresničitev so sprejeli z družbenim dogovorom decembra 1977. Postavitev, ki naj bi veljala 1125 milijonov dinarjev, financirajo: pet občin mesta Ljubljane s 45 odstotki, SR Slovenija in Kulturna skupnost Slovenije skupaj s 35 odst., RTV Ljubljana s 7 odst., Ljubljanska banka s 6 odst., Iskra s 4 odst. in Emona s 3 odstotki. Z deli so začeli vigredi 1978. Glavni projektant velikega kulturnega objekta med Trgom revolucije in Erjačevo cesto je arhitekt profesor Edo Ravnikar. „Veliko se je govorilo o zgreše-nosti lokacije kulturnega doma,“ je dejal glavni projektant, „omenjena je bila celo alternativna možnost v severnem delu mesta, vendar nisem osamljen v prepričanju, da je prav ta lokacija med Trgom revolucije in Erjavčevo cesto najprimernejša. Istega mnenja so tudi tisti, ki poznajo svetovne razmere in se zavedajo velike pomembnosti cele pahljače vzporednih dejavnosti v neposredni okolici. Predvsem pa bo dejavnost samega doma zaživela v mestnem jedru in tako ude-janila eno izmed, do sedaj še neuresničenih potreb kulturne dejavnosti, resnično središčni-co z zadostno odzivnostjo.“ V KDIC bo pet dvoran, štiri prireditvene in ena sprejemna. Velika, Gallusova dvorana bo imela 1600 sedežev. Urejena bo tako, da se izrabi predvsem naravna akustika. Ob odru bo v višino merila 18 metrov in se bo dala primerjati z dvoranami, kakršne so npr. bostonska, milanska Scala in dunajska državna opera. V veliki dvorani bodo tudi stale orgle, ki spadajo med največje v Evropi. Za Srednjo, Linhartovo dvorano (650 sede- žev) je značilen navdih Linhartovega časa. Okrogla, Kajuhova dvorana (300 sedežev) je namenjena komornim koncertom in eksperimentalnim gledališkim skupinam, majhnim ansamblom in posameznikom (npr. monodrame). Mala, Kosovelova dvorana (250 sedežev) je namenjena mladini in šolski ustvarjalnosti; mogoče pa bo tudi, da iz te dvorane odstranijo po potrebi sedeže in tako povečajo dejanski prostor. Peta, tako imenovana sprejemna dvorana je namenjena raznim sprejemom. Poleg teh petih prostorov pa bodo v KDIC še štiri manjše dvorane za kongresne namene in obsežen tiskovni center. Cankarjev spomenik Najlepši spomenik Ivanu Cankarju je vsekakor neumorna kulturna dejavnost, neprenehna skrb za dvig kulturne ravni slovenskega naroda, skrb za slovenščino in nesebično delo za Slovence ter s tem spoštovanje in upoštevanje naročil tega velikana, rojenega na vrhniškem klancu. Tak spomenik bo vsekakor kulturni dom. Seveda pred kulturni dom spada tudi likovno delo kot spomenik mojstru slovenske besede. Ustvarjalec spomenika je akademski kipar Slavko Tihec, ki si je oblikovanje, izbrano na tečaju, zamislil ob sodelovanju arh. Mirka Zdovca. Tihec je oblikoval tudi spomenik Pohorskemu bataljonu, spominsko obeležje na Kozari v Bosni in mariborski spomenik revoluciji. Spomenik bo visok štiri metre, imel pa bo obliko kvadra. Na čelni strani bo kakor pravi Tihec prisoten Cankarjev lik, kot ga poznamo po eni njegovih najbolj znanih fotografij, Cankarjeva sled je podpis, njegova misel bo — v kratkem in zanj značilnem citatu — rokopisno zapisana na četrti stranici. Kulturni dom Ivana Cankarja ni samo zadeva prebivalstva v SR Sloveniji, je skupna stvar tudi narodov in narodnosti cele Jugoslavije, je pa predvsem srčna zadeva vseh Slovencev preko vseh osebnih prepričanj in preko vseh političnih mej. Tako Sprejemna dvorana,v kateri visi tudi preproga koroškega rojaka Valentina Omana prizadevanje za vzajemnost izpričujejo tudi stenske tapiserije kot del notranje opreme. Te tapiserije so oblikovali umetniki iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, eno pa je oblikoval naš koroški rojak, akademski slikar Valentin Oman, ki je 6. februarja letos prejel v Srednji dvorani Cankarjevega doma nagrado Prešernovega sklada. Morda bo kljub temu še kdo v svoji zapečkarski majhnosti gnjavil, da je KDIC za Ljubljano in za Slovence za kako številko prevelik. Slovenci moramo končno presekati vozle teh spon, v katere smo se stlačili sami, da nam bi bilo potem lažje samopomiiovanje in tožarje-nje ob svoji „majhnosti“. Če je Ivan Cankar govoril o kulturi kot Po sledovih rimske Emone Pod ljubljanskim mestnim jedrom so skriti v zemlji preostanki rimske Emone. Tako so naleteli pri delih za ureditev Trga revolucije na številne sledove iz antične dobe. Tudi pri arheoloških izkopavanjih v zvezi z zemeljskimi deli za KDIC med Erjavčevo cesto, Kidričevim spomenikom, Veselovo cesto in stopnico iskre na Trgu revolucije (skupno kakih 3500 kvadratnih metrov), ki jih je izvajal Mestni muzej, vodila pa jih je dr. Ljudmila PlesničarjSva, so razkrili številne zanimivosti in odkrili razne dragocenosti iz davnine. Izkopali so ostanke treh stavb. Stanovanjska kultura je takrat bila dokaj visoka. Mesto je imelo urejeno kanalizacijo, pa tudi hišna kanalizacija je bila prav mojstrsko speljana v mestno. Na zahodni strani so odkrili 70 metrov dolg obrambni zid s štirikotnim stolpom, ki je v temeljih me- . ril 6,5 metra. Zid so potegnili verjetno v letih 14 in 15 po Kristusu po naročilu cesarjev Avgusta in Tiberija. Odkrili so tudi obrambni jarek in cestišče, ki je imelo ob hišah pločnike, široke okoli 2,5 metra. Edinstvena najpomembnejša najdba pa je bronasta posodica, verjetno iz 4. stoletja, ki je bila sicer poškodovana, verjetno uničena v ognju ... Ob ustju je široka 6 centimetrov, njen premer pa šteje 10 cm. Podobno posodo z motivno enakimi prizori hranijo v leningrajskem Ermitažu. Našli so tudi 214 novcev, v glavnem bronastih, vrsto fibul, bronastih obeskov, bronaste gumbe, zapestnice, igle, nože, kopje, oljenko, razbito steklo in ostanke keramike. Mednarodno kulturno središče Postavitev in zgotovitev KDIC bo za Ljubljano, s tem tudi za SR Slovenijo in vse Slovence pridobitev mednarodnega in nadnarodnega pomena. Saj bela Ljubljana že desetletja presega kot kulturno, gospodarsko in kongresno središče slovenski in jugoslovanski okvir. „bogastvu bogatega“, potem je naša vseobsežna narodna dolžnost, da to svoje bogastvo še obogatimo, povečamo, poplemenitimo, da s tem utrdimo svoj mednarodni ugled, razširimo svojo veljavo. Te naloge si je tudi zastavil Operativni štab za izgradnjo KDIC, ki mu predseduje predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič. „Okrogla“ — „Kajuhova“ dvorana z 260 sedeži h»3 |naš tedniki Izseljenci so vzeli slovo: Umrl je A. Jerlich, pd. Bričkov oče iz Lobnika Veselo razpoloženje je vladalo na binkoštnem plesu, ki ga je preteklo soboto priredil v Švarclnovi dvorani v Pliberku MPZ „Podjuna“. Sprva je sicer kazalo, da bodo plesalci tokrat izostali, vendar se je dvorana le napolnila do zadnjega kotička. Odlično sta se zabavaia na plesu tudi predesednik KPD „Žvabek“ Leni Katz in mestni svetnik Stanko Vauti (na naši sliki v sredini). MLADINSKI DAN pod geslom „Prizadet je, kdor ne zna ljubiti“ Kraj: REBRCA Čas: nedelja, 14. junija 1981 Zbirališče: Ženeško jezero, ob 6.30 uri Galicija ob 6.30 uri Začetek: ob 9.00 uri Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na TRADICIONALNO SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Prireditelj: Beneško planinsko društvo. Srečanje bo v nedeljo, 14. junija, s pričetkom ob 12. uri v Brdu (italijansko ime za ta kraj je Lusevera) v Terski dolini. Omnibus na to srečanje bo vozil iz Celovca (glavni kolodvor), ob 7.30 uri. Vračali se bomo preko Čenta (Tarcento), Gumina (Gemona) in Kanalske doline. Zadnji rok prijave je 10. junij! Jadralni klub „NAUTIC-KOROTAN“ prireja od sobote, 11.7.198(,do sobote, 18. 7. 1981 PRAKTIČNI TEČAJ ZA JADRANJE v Istri Prijave: do 26. 6. 1981 Cena: 800,— šil. (s prenočiščem) Naplačiloob prijavi 500.— šil. na konto Športna zveza Posojilnica Celovec, konto štev. 2911 Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno. Igra „KJE JE MEJA“ Prireditelj: farna igralska skupina v Kotmari vasi Kraj: farna dvorana v Kotmari vasi Čas: nedelja, 14. 6. 1981, ob 20. uri Gostuje igralska skupina SKD iz Globasnice KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Kraj: Kulturni dom v Vrbi Čas: sobota, 27. 6. 1981, ob 20. uri Nastopajo: mešani pevski zbor „Podjuna“ iz Pliberka, moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč, pevsko-instrumentalna skupina iz Žvabeka, ansambel Jakoba Hirma SLOVESNOST OB ZAKLJUČKU GRADNJE KULTURNEGA DOMA Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: pred kulturnim domom „Danica“ v Šentprimožu Čas: petek, 19. 6. 1981, ob 19. uri in ob 20. uri — otvoritev razstave slikarja Romana Verasa iz Ljubljane s kulturno-umetniškim sporedom. Igra „KJE JE MEJA“ Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu Kraj: farna dvorana v Šmarjeti v R. Čas: sobota, 20. 6. 1981, ob 20. uri Gostuje igralska skupina SKD iz Globasnice NASTOP UČENCEV OSNOVNE ŠOLE IN MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MIRNE Prireditelj: KPD „Pianina“ v Selah Kraj: farna dvorana v Selah Čas: sobota, 20. 6. 1981, ob 15. uri. KONCERT Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Kraj: gostilna „Pri Kosi“ na Ravnah Čas: nedelja, 14. 6. 1981, ob 20. uri Nastopajo: pevsko-instrumentalna skupina iz Žvabeka, mešani pevski zbor graških študentov, moški pevski zbor graških študentov. V 82. letu starosti je po težki bolezni za vedno zatisnil oči Anton Jerjich, pd. Bričkov oče iz Lobnika pri Železni Kapli. Nad 20 let je mogel hoditi samo s pomočjo bergel. Aprila leta 1942 je Bričkovo družino — kakor mnogo drugih — doletela usoda izseljevanja. Najprej je prišla v Žrelec, nato pa v nemško taborišče v Frauenaurach. V izseljeništvu je moral na prisilno delo v tovarno, kjer je dobil poškodbe, katerih posledice je nosil celo življenje. Ko so se leta 1945 vrnili na upo-stošeno kmetijo, ki jo je med vojno upravljala njegova sestra Elči, se je znova lotil dela na tej težavni gorski kmetiji in jo obnovil s pomočjo delavne žene Micije in otrok. Ker Anton Jerlich v svoji mladosti ni imel možnosti obiskovati šole, se je sam izobraževal v okviru izobraževalnega društva v Železni Kapli, katerega predsednik je bil v povojnih letih. Bil pa je tudi odbornik kapelške posojilnice in zadruge. Prebiral je slovenske knjige in liste in tako širil svoje obzorje. Težka usoda je zadela družino, ko se Krščanska kulturna zveza je priredila v Tinjah dvodnevni seminar za zborovodje in pevce. Predavatelj je bil znani profesor dr. Franc Xaver Meyer z Dunaja — nekdanji zborovodja „Dunajskih slavčkov“ (Wiener Sängerknaben). Kot zbor je sodeloval MPZ „Podjuna“ iz Pliberka. Na programu je bilo delo z zborom in sicer dihalne vaje, glasovna izobrazba in branje not. Naučili smo se „Locus iste“ in „Ave Maria“ Antona Brucknerja, „Stabat mater“ G. L. Palaestrine in „Ecce virgo“ J. Fuxa. Skladbo „Locus iste“ smo izvajali tudi pri nedeljski maši v cerkvi v Tinjah. • V četrtek, 25. junija Romanje v Marijino Celje in Seckau Za: Vogrče, Pliberk, Žvabek in Suho • V ponedeljek, 15. junija Romanje v Novo Štifto, Gornji grad in Radmirje Za: Galicijo, Mohlče, Kamen, Škocijan, Sinčo vas in Dobrlo vas. je pred leti smrtno ponesrečil najmlajši sin. Lani pa je v prometni nesreči izgubil življenje 32-letni sin Mihej. Veličasten je bil pogreb 3. junija. Poleg domačinov se je pogreba udeležilo veliko število družin, s katero je bil skupaj izseljen. Pogrebne obrede je opravil ka^ plan Poldej Zunder, ki je v pridigi predstavil Bričkovega očeta kot vernega farana. Kljub oddaljenosti od farne cerkve je izpolnjeval svoje verske dolžnosti in s potrpljenjem prenašal svojo bolezen. Ob odprtem grobu je spregovorilo vrsta govornikov. — Za Zvezo slovenskih izseljencev Jože Part), v imenu domačega društva Valentin Polanšek, ki se mu je tudi zahvalil kot botru in dobrotniku za prvo praznično obleko, ki jo je prejel od njega kot birmanec. Dr. Luka Sien-čnik pa je orisal življenje njega, ki ga je srečal pred 50-imi leti kot mladega razgledanega kmeta in narodnega garača. Pogrebne obrede na grobu in v cerkvi je olepšal domači pevski zbor. Družini Jerlich izrekamo iskreno sožalje. Udeleženci smo bili zelo navdušeni nad delom s profesorjem Mey-erjem in mislim, da se nam taka priložnost ne nudi vsak dan. Zato je bilo tem bolj žalostno, da je bila kljub objavam v časopisih, po radiu in 60-im (!!) osebnim vabilom udeležba zborovodij zelo zelo slaba. Iz vsega tega sledi, da se je treba vprašati, če se sploh še obnese, organizirati v bodoče take seminarje in povabiti Obiščite Odprta bo od 17. 5. od 31. 10. 1981 vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa. tako kvalificirane glasbenike. Zgleda, da so naši zborovodje že dovolj kvalificirani in da ne potrebujejo več takih seminarjev. Primerna zahvala pa velja prof. Meyerju, organizatorju Krščanski kulturni zvezi in tinjskemu domu, ki nas je tako toplo sprejel, tako da je bil seminar za vse udeležence nepozabno doživetje. Vrba Obširno delovno poročilo daje EL Vrba v novo izdanem občinskem listu „Novice iz Vrbe“. V zadnjem letu je EL Vrba dosegla asfaltiranje pred pokopališčem v Šentilju, trenutno pa se še bori za sanacijo in ureditev poti v Deščicah, in za asfaltiranje občinske ceste v bivši občini Kostanje. Kot izreden uspeh lahko smatramo, da je EL Vrba z vso močjo podprla ljudsko iniciativo proti moto-crossu blizu Šentilja. S pritožbo se je EL obrnila na okrajno glavarstvo in uspela. Neznosen hrup je sedaj prepovedan. Prej pa so se vse stranke ÖVP, SPÖ in FPÖ izmikale temu problemu in metale ljudem pesek v oči. Izčrpno poročilo dajejo Novice iz Vrbe tudi o kulturnem delovanju Kostanjčanov in Šentla-nov. Zelo ostro pa zavračajo izjavo deželnega glavarja Wagnerja, ki je v Vrbi dejal, da more na željo članov SPÖ Velden skrajšati podpore in da si bo zato vedno izmislil izgovor. Šentjakob Kot smo že poročali v našem listu, je v prvih treh mesecih letos pri požarih v okolici Šentjakoba v Rožu nastala večmilijonska škoda. Vsa štiri poslopja, ki so popolnoma zgorela, je zažgala gospodinja Matilda Kartnig iz Šentjakoba. Pred kratkim je bila obtoženka pred sodnikom. Sprva je hotela celotno stvar navaliti na gluhonemega soproga, pozneje pa je le priznala, da je kriva sama in ne njen mož. Sodišče je izreklo dvoletno kazen. Matildo Kartnig bodo zdravili v zavodu za duševno bolne ljudi. Od 28. junija do 11. julija bo tržna občina Šentjakob v Rožu priredila svoj kulturni teden. Poleg glasbe, plesnega večera, otvoritve razstave Josefa Tichyja, večera za stare ljudi, slavnostne povorke in klavirskega večera je 4. julija na sporedu Slovenski večer. Rožek „Govoriti je srebro, narediti pa zlato“, pišejo Rožeške informacije, ki jih izdaja EL Rožek. V kritičnem članku najnovejša številka Rože-ških informacij opominja občino, da naj svoje sklepe tudi izvaja. Tako je občina že pred dvemi leti sklenila podporo za obnovo kapelice v Bregu, podpore pa še do danes niso izplačali. Nujno bo treba tudi nekaj storiti za obiskovalce znanega rožeškega živalskega vrta. Enotna lista je že zdavnaj predlagala, da izgradijo pot z Ro-žeka na Breg, saj poletni obiskovalci živalskega vrta pustijo svoja vozila kar na cesti ali pa jih na neodgovoren način pustijo na poljih. Dvojezični redni list EL prinaša še kulturna poročila in nadaljuje s serijo o zgodovini hiš v Rožeku. Globasnica Vesel dogodek v družini Ančke in Janeza Writz v Štebnu pri Globasnici: na binkoštno nedeljo je šmihelski dekan Kristo Srienc krstil najmlajšega člana družine na ime Štefan. NT čestita materi in očetu (tajniku SPD „Edinost“ v Štebnu in blagajniku SKD v Globasnici) in želi novemu zemljanu srečno življenjsko pot. Mag. Ludvik Druml z Ziljske Bistrice je pred kratkim končal študij prava na dunajski univerzi. Ludvik Druml je absolvent Višje tehnične šole (HTL) in se je že kot študent aktivno vključil v kulturno-politično delo v svojem domačem kraju. Mlademu juristu čestitamo in mu želimo mnogo uspeha v poklicu. * Učiteljici Pavli in profesorju Urbanu Popotniku z Ziljske Bistrice se je rodila prva hčerka Cvetka. Mladima staršema želimo veliko sreče ob provrojenki! * V Selah sta si pred zakonskim oltarjem obljubila večno zvestobo Erika Mak s Kota in Zdravko Jug s Sel. Mlademu paru želimo vse najboljše! * V Žitari vasi sta se poročila mlada akademika Veronika Rutar in dr. Roland Grilc. Oba sta absolventa Slovenske gimnazije in bila na gimnaziji aktivna člana KDZ. Novemu paru želimo vse najboljše! * Gitki in Šuršiju Sima iz Pulpic pri Štentilju se je rodil tretji otrok — sin, ki ga bosta krstila na ime Niko. Staršem čestitamo. * Marici in Foltiju Hartmann iz Celovca se je rodila hčerka, ki jo bosta krstila na ime Mihaela-Vera. Staršem čestitamo. Zborovodski seminar v Tinjah: Odlični strokovnjak ni privabil zborovodij Nekdanji vodja „Dunajskih slavčkov“ Meyer je na zborovodskem seminarju vadil s pevci MPZ Podjuna in našimi zborovodji. Werner Bergovo galerijo v Pliberku Udeleženka Sandinove sanje v Klubu KDZ Leta 1979 se je Nikaragua po hudem boju osvobodila skoraj 40-letne Somozove diktature in se napotila v samostojnost in demokracijo. Somozova družina je kontrolirala vse gospodarstvo, tisk, da, celo pošiljke za pomoč potresnim žrtvam, ki je pred leti uničil glavno mesto Managuo, so izginile v rokah te grabežljive družine. Višek pa je dosegla ta krvoločnost, ko je Somoza prodal krvne konserve, namenjene žrtvam potresa, inozemskim kupcem. Prejšnji ponedeljek je KDZ v sodelovanju z Österreichischer Entwicklungsdienst in 3. Welt-Laden priredila v Mohorjevi filmski večer o osvobojeni Nikaragui. Film „Der Traum des Sandino — Sandinove Obisk na Bleščeči: Lepa je družina planincev Pred kratkim je bilo na planinski koči na Bleščeči spet vse živo. Ne, da bi bila to kaka redkost v tem zavetju slovenskih planincev, temveč posebnost je bila v tem, da so se tokrat zbrali predvsem zrelejši letniki, ki so se deloma celo s svojimi sedemdesetimi križi pomu-jali do koče. Seveda tudi ni manjkalo mladine, ki je tako popestrila celotno sliko. Gostitelja sta bila enkrat več vneta planin- da čudodelno moč. Naj bo že kakorkoli, bodimo veseli, saj slovenski smo fantje pri Dravci doma. Medtem ko je gostitelj pripravljal postrvi za kosilo se je razigrana družba podala na kratek izlet k Pušnikovi koči, ki smelo strmi z Arihove peči v dolino. Gospod doktor je „doma“, pogosti nas po lepi slovenski navadi in v majhen dar zazveni otožna „Bolen mi leži... “ Ob Reden gost koče Slovenskega planinskega društva na Belščeči je tudi občinski odbornik EL Škofiče Herman Jäger (levo). ca Marica in Tonči Koren iz Šentjakoba. Kdo ne pozna, da-leč naokoli, sončnega značaja teh dveh idealistov, kdo se ne hi odzval njihovemu povabilu?! Zato nič čudnega, če si videl eestdesetletnika hiteti kakor Samsa po strmini, saj je v tej neučakanosti sleherni pozabil na svojo revmo ter z navdušenjem osemnajstletnega mladeniča vzel planinsko pot pod no-9e. Temu primeren je bil prihod na cilj. iz vsakega novodošleca ie naravnost prekipevala radost, nasmejan obraz je povedal vse, Povedal je več, kot potno čelo al' kot „težka sapa“. Kratek po-9led nazaj v dolino, kjer se sre-hi zelenja blešči modrina Bačkega jezera očara vsakega gledalca in zbudi v srcu otožno melodijo: „... kjer so me zibali mamica moja ..A ni bilo časa za sanjarjenje, vesela družba v koči je takoj sprejela vsakega v svojo sredo. Mimogrede spo-znaš vrsto ljudi, ki jih doslej morda še nisi videl; nikakor pa t' niso tuji, saj ravnokar slišim, da je to Joži, oni tam Peter, Hanzej, Franci, Mihi in, in, ln ■ ■. Za božjo voljo in vsi so tako razposajeni, kot zaljubljeni Petošolčki, kot pravi vaški pobalini, ki so pravkar ušpičili nekaj „okroglega“. Ne vem, če je temu bil kriv tisti „domači“, ki 9a je Lebnov atej tako radodarno ponujal naokoli ali pa je bil kr'v planinski zrak, ki ima men- zadnjih kiticah: ......za narod zagina“ pohite misli nazaj v najbolj mračne čase naše zgodovine, ko je na vznožju te mogočne skale tekla junaška kri, tekla zato, da mi danes tukaj lahko živimo, da se lahko veselimo! Mimogrede se tam pozdravimo tudi z našimi prijatelji smučarji-tekači. Svetovno znani tekač Wächter je bil z družino na poti na Berto. Že od daleč nas je sprejel vonj pečenih rib, ko smo se vračali k naši koči. Odlično pripravljeno kosilo je vsem lačnim želodcem izvrstno teknilo. Ker pa mora riba plavati, se je na mah izpraznilo nekaj steklenic in s tem se je še bolj razgibalo razpoloženje. Medtem se je bil s Kepe vrnil tudi hudomušni Ljubo in postregel s svojimi edinstvenimi šalami. Govorili pa smo tudi o vsem kar je imel kdo na srcu. Prehitro je mineval čas; zadonela je slednjič: “... oj zdaj gremo ... “ in že nas je uren korak nesel nazaj v dolino. Očarani od planinske lepote, pomlajeni za nič koliko let ter v trdnem prepričanju, da to ni bilo zadnjikrat, smo se vrnili na naše domove. S planine pa je prej ko slej nemo strmela mogočna Arihova peč, kakor da bi se bala izdati neznano skrivnost, ki jo nekje skriva globoko v notranjosti. Marica in Tonči! Vama pa še enkrat hvala; nič drugega kot samo hvala! sanje“ je nastal lani jeseni in ga je zvezno ministrstvo za pouk in umetnost podprlo. Snemalci in režiser so hoteli pokazati, kako se ljudje v Nikaragui spoprijemajo z vsemi posledicami državljanske vojne in posledicami Somozove diktature. Te posledice so grozne: primanjkuje bolnic in zdravnikov, vode in zdrave prehrane. Film pa tudi pove, da se je vlada spoprijela s težavami, in tako so začeli takoj po osvoboditvi s kampanjo za alfabetizacijo skoraj polovice nepismenega prebivalstva. Iz filma je razvidno, da čaka rešitev še mnogo problemov. Po filmu je bila diskusija. Margaretha Heinrich, režiserka filma je nakazala možnosti, kako tudi mi moremo pomagati. V sredo, 3. 6. 1981, pa je KDZ v Klubu priredila informacijski večer o koroškem protinacističnem boju med leti 1938—1945. Referenta sta bila predsednika Zveze koroških partizanov, Janez Wutte-Luc, in dr. Marjan Sturm. Janez Wutte je v svojem uvodnem predavanju nakazal vzroke in pogoje za rast nacizma in fašizma na Koroškem ter opozoril mladino, naj bo budna. Posebej je poudaril, da se nacizem ponovno oživlja. Prikazal je pogoje, pod katerimi so delovali koroški partizani, posebno severno od Drave. Dr. Sturm pa je z znanstvenega stališča orisal partizanski boj. Dobrla vas Preteklo soboto je gostoval pri dobrolskemu društvu SPD Srce mešani pevski zbor „Ljubljanske banke“. Z zborom so društveniki navezali stike pred dobrim letom, ko je gostoval mešani zbor SPD Srce v Ljubljanski banki v Ljubljani. Tokrat so dobrolskim društveni-kom vrnili obisk in kot prijeto presenečenje pripeljali v Dobrlo vas še folklorno skupino „Tine Rožanc“. Mešani zbor Ljubljanske banke in Tine Rožanc sta preteklo soboto oblikovala tudi večji del koncerta, saj naj bi tokrat, kot je povedal na koncertu tajnik društva Martin Pandel, pokazali predvsem gostje „kaj znajo“. Pred koncertom je občinstvo pozdravil predsednik društva Tine Wastl, ki je poudaril, Jože Valeško: „Prizadet je, kdor ne zna ljubiti“ Največja organizacija laikov v okviru katoliške Cerkve v Avstriji je Katoliška akcija, ki je razdeljena na razna gibanja. Med temi gibanji je tudi Katoliška mladina. Ta mladinska organizacija deluje predvsem na farni ravni, njen duhovni asistent je Jože Valeško, maturant Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in kaplan v Dobrli vasi. NT: Prihodnjo nedeljo bo na Rebrci pri Železni Kapli tradicionalni mladinski dan. V zadnjem času je bilo slišati o vsebinskih spremembah tega mladinskega shoda? Valeško: Mladinski dan je bil prej vedno bolj kulturna prireditev, ker so popoldanski program pripravile skupine farne mladine iz vseh krajev južne Koroške. Od lanskega leta naprej poskušamo drug način Mladinskega dneva zato, ker se nam zdi, da je kulturnih prireditev pri naših društvih dovolj in da mla- dina potrebuje poseben prostor svojega izražanja. Mladina potrebuje za svoje življenje več kot samo kulturo — situacija mladine postaja namreč z dneva v dan bolj zahtevna. NT: in kako hočete to svojo zamisel tudi realizirati? Va/eš/co; Hočemo se zaenkrat vsaj pogovarjati o svojem življenju, morda bomo s časom našli tudi kakšne smernice za pot v življenje. Razvoj mladine nujno vsebuje tudi duhovne vrednote, ki niso samo cerkvene. Mladinski dan naj bi bil dan iskanja, pogovora in najdenja. NT: Kako gledajo udeleženci na ta novi način Mladinskega dneva? Valeško: Tisti, ki so bili navajeni dela v skupinah, niso imeli težav, ostali pa so bili zelo kritični. Vsak udeleženec naj bi bil pripravljen, da se aktivno vključi v delo v skupinah. NT: Geslo letošnjega Mladinskega dneva je: „Prizadet je, kdor ne zna ljubiti/Behindert ist, wer nicht lieben kann“. Valeško: To prizadetost ne smatramo v smislu pohabljenosti. Mislimo, da je prizadet vsakdo, ki ni zmožen osnovnih vrednot, kot so to dobrota, ljubezen itd. V skupinah se bo razpravljalo npr. o temah: Kako mladi človek oblikuje svoj prosti čas, nasilje ali mir (civilna služba), poklicni problemi, nezadovoljstvo med mladino, smisel življenja, kako najdemo v vsakdanjosti Boga itd. Potrudili se bomo, da se bomo prizadevali za življenje, da ne bomo prizadeti v smislu duhovne pohabljenosti. p ^ da društvo obžaluje, da mu ni bilo mogoče navezati takih prijateljskih stikov s kakim društvom v Dobrli vasi, saj v domači občini večinski narod raje išče pot mimo slovenskega društva. Med gosti, ki jih je pozdravil predsednik Wastl, je občinstvo še prav posebej pozdravilo dolgoletnega društvenika Jožkota Urbana, ki tudi po upokojitvi še rad zahaja v Dobrlo vas in med slovenske društvenike. Najlepše presenečenje večera je bil brez dvoma nastop folklorne skupine, ki se je znašla tudi na sorazmerno majhnem odru in žela za svoje plese dolgotrajen aplavz pri občinstvu. PIŠE MIHA ZABLATNIK Ml ZA VAS KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KEL KOROŠKA ENOTNA LISTA Zaščita mladine na delovnem mestu Za mladince v vajeniškem ali delovnem razmerju veljajo posebna določila, ki jih določa zakon o zaposlovanju otrok in mladincev. Izjeme so: • zaposlitev v poljedelskih in gozdarskih obratih, • zaposlitev v zasebnih gospodinjstvih. Mladinci so mladoletniki, ki so končali 9-letno šolsko obveznost, do izpolnjenega 18. leta starosti. Vajenci in osebe, ki so v vsaj enoletnem učnem razmerju (Ausbildungsverhältnis), veljajo tudi po 18. letu do zaključenega vajeniškega ali učnega razmerja, nadalje pa do iz- polnjenega 19. leta starosti, kot mladinci. Delovni čas mladincev: Ne sme presegati 8 ur na dan in 40 ur na teden. Kot nadure (Überstunden) velja vsak delovni čas (Arbeitszeit), ki presega določeni tedenski delovni čas. Za vsako preseženo delo (Mehrarbeit) pristaja mladincu doklada (Zuschlag) 50% na normalno plačo (vajeniška odškodnina — Lehrlingsentschädigung). Ugodnejša določila — npr. v kolektivni pogodbi za na-stavljence v trgovstvu — je treba upoštevati. Dnevni in tedenski delovni čas mladincev se lahko podaljša v naslednjih primerih: • če ima mladinec ob koncu tedna dalj časa prosto; • če to kolektivna pogodba dovoljuje. V obeh primerih pa večtedensko povprečje ne sme presegati 40 ur na teden. Izenačenje mora biti izvedeno po možnosti v istem tednu, najkasneje pa v naslednjem tednu. V sili razmer se lahko podaljša delovni čas mladincev nad 16 let za pol ure na dan. Pri izvajanju pripravljalnih in zaključnih del (Vor- und Abschlußarbeiten) se sme tedenski delovni čas prekoračiti največ za 3 ure, v tem slučaju dnevni delovni čas ne sme prekoračiti 10 ur. Vajence sme delodajalec pritegniti samo k takim pripravljalnim in zaključnim delom, ki služijo izučenju poklica in odgovarjajo poklicnemu opisu (Berufsbild). Po delovnem času, ki traja več kot 41/2 ure ima mladinec pravico do polurnega nepretrganega odmora. Odmor odpade samo, če delovni čas 5 ur na dan ne presega. Po končanem dnevnem delovnem času ima mladinec pravico do najmanj 12 ur počitka. 6/branje |naš tedniki Ivan Tavčar: Kazen Učitelj Kapus položi palico predse in vpraša: „Ali ima še kdo kaj povedati?“ Res se dvigne Albin Kanduč, bogatega trgovca sorodnik in zategadelj Kapusov prvi ljubljenec. Rad je tožaril in tudi danes zatoži: „To-polščak je slovenski govoril.“ Pa je spet ogenj v strehi! Učitelj je kar tulil: „Slovenski, kakor kr-ščenice in perice! Ali nisem že desetkrat prepovedal? Zverina, kdaj si že vendar zapomniš? Majdi v oslovsko klop, ker si res osel!“ Janezek je moral v posmeh razredu odriniti v najzadnjo klop, in navadno ni bila zasedena in je slovela pod imenom „Eselbank“. Pa tudi sedaj se pouk še ni pričel. Kapus je iz svoje suknje ob steni izvlekel velik zavitek ter spregovoril z važnim glasom: „Gospod direktor so na mojo prošnjo dovolili denar za nov jezik. Stari res ni bil več za rabo!“ Iz zavitka je počasi izvlekel dolg kos usnja, ki je bil na eni strani z rdečo barvo prevlečen. V tisti dobi je bil tak „jezik“ imenitno vzgoje-valno sredstvo. „Radoveden sem,“ je pristavil Kapus hudobno, „kdo ga bo prvi nosil?“ Sedaj se je šele začel pouk! Janez Topolščak je med poukom tičal v zadnji klopi. Mali možgani so delovali, a želodec se je tudi začel oglašati. Lačen je bil in v samoti je tičal. Ta dva občutka sta ga morila kakor težak mlinski kamen. Pričel je misliti, kaj je pravzaprav takega storil, da je moral v oslovsko klop. Govoril je slovenski! Je li bila to taka pregreha, da je moral zaradi nje v zadnjo klop? Oče in mati govorita ves dan slovenski, pa ju nihče ne pošilja v oslovsko klop! In Marička moli z njim vsak večer, vsako jutro, pa vedno le po slovenski! Pretrgalo se je nekaj v njegovi duši in revček je občutil, da se mu godi krivica. Temu občutku se ni mogel upreti. Vstal je in trmoglavo zaklical: „Tu že ne bom sedel!“ Kakor satan je planil Kapus pokonci! „Resistenca! Upornost! Rajtšola!“ Usonda beseda! Rajtšola! Groza je legla po vsem razredu. Boljša srca so se bojazljivo oglašala: „Janček, beži!“ Anton Pengal — paznik — se je zavedel svoje naloge. Hitel je k vratom ter se postavil mednje, da bi „konjiček“ ne ušel iz razreda ter Kar 11 parov se je prijavilo za plesni tečaj SPD Bilka v Bilčovsu. V 20 urah so se nadebudni plesalci pod strogim nadzorstvom našega plesnega voditelja Gregorja Krištofa naučili priljubljene latinskoameriške plese in še zgubili odvečne kile ... Vendar, tako so povedali na zaključnem plesu, jim ni žal za porabljeno energijo, kmalu bodo lahko na plesih pokazali, kaj so se naučili — saj jim drugi plesalci ne zavidamo! Narodna iz beneške Slovenije: Krivopete tako onemogočil imenitni pouk o jahanju. Kapus je škripaje z zobmi planil s svojo paličico proti zadnji klopi. „Janček, beži!“ Otroka se je polastil silovit strah. Kar vse je v njem otrpnilo, in kakor v megli je videl prihajati svojega trinoga. Po razredu je zopet zagostolelo: „Janček, beži!“ Ojunačil se je in skušal na drugi strani uiti iz oslovske klopi. Pa se mu ni posrečilo. Bliskoma mu je bil razljučeni učitelj za hrbtom in sekal je po njem, ne da bi štel udarce, ne da bi pazil, kam so pad- li. Dvakrat in trikrat je zadek po glavi, da se je Jančku zasvetilo in zažarilo pred očmi. „Naj se ti zrahlja prazna buča!“ je vpil. „Prav je!“ Rajtšola bi se bila še nadaljevala, da ni pozvonilo. Kapus je zgrabil dečka za tilnik ter ga vlekel h katedru. „Sem vedel, da ga boš ti prvi nosil!“ To rekši mu je obesil rdeči usnjati jezik okrog vratu. Tedaj je bila navada, da je moral vsak učitelj voditi svoj razred do glavnih vrat, kjer so se potem šo-larčki razšli na šolskem trgu. Kapus je tisti dan prav tako vodil svoj razred. S sabo pa je vlekel Janeza Topolščka, ki je nosil rdeči jezik okoli vratu. Pri stopnicah ob prvem razredu ga je posadil k steni, nakar so vsi razredi stopali mimo nesrečnika, ki je bil izpostavljen na sramotilnem odru. Ko je bilo defiliranje končano, je mali Topolščak v nekaki omotici taval po stopnicah navzdol. Okrog enajstih sta prišla na šolski trg avstrijski minister Metternich in ruski diplomat Nesselrode. V živahnem razgovoru sta korakala gor in dol pred licejskim poslopjem. Pri svojem razgovoru sta obstala tik glavnega vhoda. Tam je ležal nezavesten deček. Prav zelo si je bil onečedil revno oblekco. „Kako čudno!“ je vzkliknil Nesselrode. „Pri vas se že taki dečki opijanijo do nezavesti!“ Metternich se je sklonil ter odgovoril: „Meni pa se zdi, da to otroče umira!“ Kakor blisk se je nato raznesla vest, da je učitelj Kapus enega svojih učencev pretepel skoraj do smrti! V gorski jami so živele strašne divje žene, ki so se zvale „krivopete“. Bile so koščene in suhe, s kljukastim nosom in naprej štrlečo brado, z dolgimi zelenimi, zrmšeni-mi lasmi in z nazaj obrnjenimi rokami in nogami. Na rokah je bila dlan obrnjena, na nogah so bile pa pete spredaj, prsti pa zadaj. Zato so se imenovale „krivopete“. Prikazovale so se ponoči in strašile ljudi. Večkrat so jih videli tudi podnevi, zlasti kadar se je pripravljala nevihta. Postavljale so se po skalah in opazovale ljudi. Poznale so naravne moči in skrivnosti, prerokovale so kmetu vreme, svarile so ga pred nevarnostjo in ga marsikaj učile. Za svoje nasvete so se navadno dobro plačale same. Nekega lepega dne so prišle krivopete iz svojih brlogov in začele vpiti kmetom: „Spravite svojo pšenico, nevihta s točo se bliža.“ Toda nikjer ni bilo najmanjšega oblačka. Kmetje so verjeli in hitro šli na polje na delo. Medtem so pa pridrvele krivopete v vas in odnesle iz nezavarovanih hiš vse otroke, ki so jih dobile. Gostile so se namreč zelo rade s človeškim mesom, posebno otroke so imele rade. Zbirale so deco v svojih brlogih in jo redile z orehi, lešniki in drugimi sadeži. Ko so bili otroci dobro rejeni, so jih lastno pojedle. Pa tudi odrasle so lovile. Nekateri so jim morali služiti in opravljati jim vsakovrstna dela, one so jih pa učile raznih umetnosti in čarovništva. Marsikdo se jim je moral odkupiti s tem, da jim je privedel kakega otroka. Ako je med ljudi raznesel njih skrivnosti, so se strahovito maščevale in ga upepelile z družino, hišo in pohištvom. Dva mlada pastirja sta zaradi zanikrnosti izgubila na paši kravi-Iskala sta ju do mraka vsepovsod, toda o kravah ni bilo nikjer sledu-Pozno pod noč sta pri nekem gozdu zaslišala mukanje. Vsa vesela sta hitela proti gozdu, misleč, da dobita kravi. Ko sta pa dospela do kraja, kjer sta čula mukanje, se je oglasilo mukanje že daleč v gozdu-Hipoma ju zgrabita dve krivopeti, ki sta posnemali mukanje izgublje; nih krav, da bi tako pastirja zmotili in uplenili. Odvedli sta ju v svoj brlog, kjer sta morala težko delati od ranege jutra do poznega večera. Po čudnem naključju se je posrečilo sta; rejšemu, da je ubežal. Krivopeti sta ga poslali cepit drva v gozd-Ena izmed njih je šla z njim, da nadzoruje. Ko je cepil debla, se j® delal, da ne more izruvati sekire iz debla. Poprosil je krivopeto, naj vtakne roko v zaseko, da lahko iZ' ruje sekiro. Storila je to, mladenič je pa hitro izmaknil sekiro; razpoka je prijela krivopeto, da se ni mogl3 ganiti, kaj se jima je zgodilo. Vaščani so hiteli na kraj, kjer sta bd3 pastirja ujeta. V brlogu pa niso na-šli drugega kot kosti drugega P3' stirja, katerega sta krivopeti snedli. Slika iz popotne torbe: Vse premalo se zavestno vozimo po naših krajih, sicer bi odkrili še več tako dragocenih kot tudi kurioznih motivov iz življenja naših prednikov. Znamenje, ki ga danes objavljamo, stoji sredi Ričarje vasi (Riegersdorf) v bližini Ločila (Hart) na začetku Žile, kjer se odcepi cesta čez Podkoren od glavne ceste, ki vodi čez Vrata v Italijo. Znamenje se je zdelo prikladno neznanemu ljudskemu umetniku tudi za smerokaz. Tako nakazuje smeri v Ljubljano in v Trbiž in povezuje zelo žviljensko svetno in cerkveno plat javnega obveščanja. FK 4 Valentin Polanšek Križ s križi 116. Žlobudraste juhe malce več na stražni sobi. Ponoči je hudič s parolami. 27. L: Neverjetno, šele ob sedmih vstanemo. Velika ceremonija z zaprisego. Piber je skrivnosten informator. Iz časopisov ali kod dobiva najnovejše vojaške novice: 20. jan. 45: Madžarska nova vlada podpiše v Moskvi premirje: 22. L: Rdeča armija zasede Allenstein, ko je pred dnevi padla Varšava. 31. 1.: Že tretji dan sibirsko zunaj. Snežni metež, da nas preparirajo le po tropnih sobah in v jedilnici. Teoretičen pouk s strojnico, ročno granato, pancer-faust, trening za boj nož na nož. Kakor grozljive spake delujemo. Ali sploh v nas bije še srce? 1. 2. 45: Beno piše iz Kranja, da je v šoli vedno bolj dolgočasno. Od doma pride pošta. Kdo je le pisal za mamo in babico? Tuja pisava. A pogumna. Sporočajo, da „imajo vedno več vigrednih ptic v gosteh". Charlotta spet poslala kartne odrezke. Jih imam, da bi lahko pogostil celoten trop. Zakaj nam ne dajo izhoda? 8. 2.: Obisk visoke živine, pravi se mu generalar-bajcfirer. Imena ne vem. Od daleč je bil videti dobro rejen, od blizu vidim, da ga je le malo v uniformi in da mu zeva iz obraza goli strah. 9. 2.: Ostro streljanje. Francosko „poleno” ti skoraj ramo odtrga. Mitraljezci s svedrasto češko strojnico so zvečer videti, kot bi jih nekdo do smrti premlatil. Pancerfaust pride v kratkem v resnici na vrsto. Že dolgo nisem več slišal v naši baraki šale ali toplejše besede. Smehljaje smo menda pustili zunaj v mrazu. 11. 2.: Spet straža. Menda bivše učiteljiščnike kaj takega laže uporabljajo, ker si vsaj dolgovezne „standortmeldunge” zapomnijo. Vsak novi forman ali oberforman ali hauptforman, s katerim imaš nenaden opravek, te z užitkom zafrkava kot civillerar-ja, kakor da si neke vrste folksšedling. 12. 2.: Prvič izhod. Celih 6 ur. V bližnji gostilni je ljubica našega hauptformana Wernerja. Zabasana je. Preveč vsakdanja. On je prima človek. Kaj je v civilnem poklicu, nihče ne ve. Slučajno nanese, da se dobi nas 6 pevcev, pa zapojemo nekaj koroških narodnih. Madona, sveta še ni konec! Vse je pokonci. Nekdo naroči čajev. Za pevce! Ko stoji rjavkasta vroča tekočina pred nami iznenadenimi, nedeljsko prijetno zadiši prav tako kot v davnini, ko je še sorodnica imela gostilno in je stregla razpoloženim gostom. Niso bile sanje! Čaj je bil okrepljen z rumom. Fantje smo odreveneli. Pili smo in še peli. Tedaj je prišlo nekaj Charlottinih odrezkov prvič na vrsto. Za šest pevcev kameradov in kolegov iz Kr3' nja sem dal za palačinke. Denarja so imeli sami- 18 2.: Nedelja je. Dobili smo namig, naj se pe vci in kolegi učiteljiščniki javimo prostovoljno za nek0 „akcijo”. Tako smo storili. Je to mogoče? Prvič vid'" mo spet tovornjak, ki pride po nas. Na kolodvor gr° z nami. Kaj, gremo domov? V bližini gradi hauptfoč man Rajhel nekaj. Vstopimo se v „tekočo transpod' no verigo" in čez nekaj ur je vagon opeke izpral njen, prebasan na tovornjak in ostanek lepo porav' nan na rampi. Ženska pride s torbo. Žganje ima nekako pogačo. Ni ji bilo treba dolgo ponujati. OÜ' kano smo jo obstopili in pojedli. Po dolgem spet normalne človeške besede. Po končanem „prost0 voljnem” delu smo kolovratili po neznanem kraj0' Pojemo. Babice pridejo. Nekdo gode. Meni se je h° do tožilo po Charlotti. Pijan sem menda jokal. 19. 2.: Na raport k oberfeldmajstru. Najpr^r „Srečo imate, da ste se javili k oklopnikom. Zato s0 začasno predlagani za kadrovski naraščaj pri RAP' dokler se razmere ne unesejo.” Drugo: „Ste blizl' bivše Jugoslavije doma. Tam se marsikaj godi P0 gozdovih.” Tretjič: „Dobri pevci ste med učiteljišči0 ki. Bom poskrbel, da nam nudite koncertni večer- 25. 2.: Toliko imamo nadrejenih, pa vsi skupaj 01 1 so opazili, da primanjkuje drv. Zdaj sekamo nad 1° ; gerjem zmrzle jelše, jih vlačimo in produciran^ i drva. Vsak kurjač bo jokal, preden bo prišel s tak1 ! mi drvmi do ognja! Jutranji apeli nas le malo s° 1 znanjajo s stanjem po frontah. Piber sam več povt J kot vsi apeli. (Dalj0 do četrtka, 18. junija 1981 PETEK, 12. junija 1981: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina " 10.00 Šolska TV — 10.30 Opoldne ~~ 11.55 Jame — svet brez sonca — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 Poročila ~~ 17.00 Am, dam, des — 17.30 Medve-^ so pripravljeni — 17.55 Za lahko noč " 18.00 Pan-optikum — 18.25 ORF da-nes _ 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-^ — 20.15 Derik — 21.20 Panorama — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila. SOBOTA, 13. junija: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Francoščina ~~ 10.05 Ruščina — 10.35 Morski konji v Ishasha reki — 11.25 Nočni studio (Pon.) — 12.30 Zapoj z nami — 13.00 poročila — 14.30 Noč s cesarjem — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Od otrok Za otroke — 17.30 Stari parni konj — 12.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19-00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-kl — 19.50 Šport — 20.15 Glasba je adut — 22.00 Šport — 22.20 Newport-Jazz-festival 1970 — 23.05 Poročila. NEDELJA, 14. junija: 11.00 Ura tiska ~~ 12.00 Igra — stavbni kamen življena ~7 15.15 Vse v eni sami noči — 16.45 Pinokijo — 17.10 Z Odisejem na poti ~~ 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ORF danes — 18.30 družinska oddaja — 19.00 Avstrija v. sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 cas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Ved-ao je važno stališče — 21.50 Šport — 22.05 Govori Paul Chaim Eisenberg — 22.10 Poročila. PONEDELJEK, 15. junija: 9.00 Poro-1 a — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Po-yied v lonec — 10.00 1300 let Bolgarije ^ 10-15 Šolska-TV — 10.30 Vse v eni noči (pon.) — 12.00 Iz parlamenta đe Poročila — 17.00 Am, dam, s - 17.30 Lesi - 17.55 Za lahko 0RC 18.00 Fauna iberica — 18.25 danes — 18.30 Mi, družinska od-aaja - i900 Avstrija v sliki - 19.30 as v sliki — 20.15 Šport ob pone-aljkih_ — 21.05 Detektiv Rokford — Šport — 22.35 Poročila. Torek, 16. junija: 9.00 Poročila — 5 Am, dam, des — 9.30 Angleščina I jT .10-°0 Kaj bi lahko postal? — 10.30 ^°c s oesarjem (pon.) — 12.00 Risanka ■ 1312.10 Zdravnik in ljubka živinica — ^■90 Poročila — 17.00 Am, dam, des | 2 17-25 Tudi veselje mora biti — 17.55 n lahko noč — 18.00 Dekle z Avigno-1 * — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, siv'nska oddaja — 19.00 Avstrija v : 'kl 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tele- • 2il®ktiv — 21.00 Slike v ogledalu — ■50 Videoteka — 23.25 Poročila. 9oS,ReDA, 17. junija: 9.00 Poročila — P Tudi veselje mora biti — 9.35 1035COŠeina ~ 10-05 šolska TV — na ').radar mesečnina sladko spava le Rričih — 12.05 Risanka — 12.15 Te-LutkJektiV ~ 13-00 P°ročila — 17.00 I ^ovna igra _ 17 30 Vjki _ 17 55 Za dan ° n°č — 18 00 Popi — 18-25 0RF l9nnS 18-90 Mi, družinska oddaja — k. Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-20.15 Čuvajte se hišnih prijateljev _ ‘1-55 Šport - 22.20 Goldie in Liza 23-10 Poročila. 1 He?|ETRTEK’ 18’ iuniia: 10-30 Dekla iz P! "genbluta — 14.40 Sabrina — 16.30 ■’ i7anka — 16.50 Čudežni oblaček — I8 nn Risanka — 17-55 Za lahko noč — i' nja k ^aurice Ravel — slike iz življe- i' I8.3n\mp0n.ista ~ 18'25 0RF danes — n sliki ^ Vas' Poe1°v — 19.00 Avstrija v Čas 7 ^9-25 Kristjan v času — 19.30 l' Son^n- ,S lki. ~ 19-50 šport - 20.15 ’ dun 01 ^oni' — 21.05 Peter Alexandrove e igramSke do9°divščine — 22'.05 Tako Porr^.r"1090 osed čisto samo — 23.05 bočila PETEK, 12. junija: 14.00 Tenis: Daviscup — 17.25 ORF danes — 17.30 1300 let Bolgarije — 17.45 Šolska TV — 18.00 Igra, stavbni kamen življenja — 18.30 Vi želite, mi zaigramo — 19.00 Tenis: Daviscup — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Telemed — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Sužnji — 0.00 Poročila SOBOTA, 13. junija: 15.00 Športno popoldne — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Tovariši — 21.40 Nenavadne dogodivščine Ro-alda Dahla — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 (Mož polnoči — 0.05 Poročila NEDELJA, 14. junija: 13.55 ORF — 14.00 Športno popoldne — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Nesposoben za družbo — 22.15 Vojni jetniki na zahodu — 23.05 Soap — 23.30 Poročila PONEDELJEK, 15. junija: 17.30 ORF danes — 18.00 Znanje danes — 18.30 Orientacija — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zdravnik in ljubka živinica — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 La mamman et la putain — 23.55 Poročila TOREK, 16. junija: 17.40 ORF danes — 17.45 Šport — 18.00 Dialogi s Herodotom — 18.30 Galerija — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.03 V prejšnjih časih SREDA, 17. junija: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Šport — 21.00 Kabaret — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dva malopridneža — 0.55 Poročila ČETRTEK, 18. junija: 16.55 ORF danes — 17.00 Športno popoldne — 17.40 Poletje v Floridi — 19.30 čas v sliki — 19.50 Pridiga Abrahama a Santa Cläre — 20.15 Kabaret štirih letnih časov — 21.50 Šport — 22.05 Izginil v vesolju — 0.10 Poročila i|| LJUBLJANA PETEK, 12. junija: 17.15 Poročila — 17.20 Družina Smola — 17.45 Jugo Rock — 18.15 Obzornik — 18.25 Vidiki socialnega dela — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 21.00 Buddenbrooko-vi — 22.00 V znamenju — 22.15 Jaz, Pierre Riviere. SOBOTA, 13. junija: 8.30 Poročila — 8.35 Minigodci v glasbeni deželi — 8.50 Kapitan Kuk — 9.00 Zbis: moje akcije — 9.10 Ko utihne šolski zvonec — 9.40 Jezik v javni rabi — 9.50 Dokumentarna oddaja — 10.20 Bolnišnica na konuc mesta— 11.20 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Yankee na dvoru kralja Arthurja — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Dober večer — 21.00 Boj na žilvjenje in smrt — 22.55 TV kažipot — 23.15 Poročila. NEDELJA, 14. junija: 9.15 Poročila — 9.20 Sezamova ulica — 10.20 Tale — 11.05 TV Kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 13.35 Poročila — 15.45 Na razpotju — 18.05 Športna poročila — 18.15 Sestanek v nebotičniku — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Tobačna pot — 21.00 Zanima me — 21.30 V znamenju — 21.50 Reportaža z nogometne tekme: CZ: Partizan — 22.20 Športni pregled. PONEDELJEK, 15. junija: 17.10 Poročila — 17.15 Vrtec na obisku — 17.30 Z zverjadjo iz oči v oči — 17.55 Človek in duševna stiska — 18.20 V društvu mišično prizadetih — 18.35 Obzornik — 18.45 Kontra ritem — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Nadporočnik — 21.20 35 mm, oddaja o filmu — 22.20 V znamenju. TOREK, 16. junija: 9.55 3. Kongress samdupravljalcev — 17.15 Poročila — 17.20 Kapitan Kuk — 17.30 Ptuj 80 — 17.55 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 20.30 Vreme — 20.35 Bojni tovariš Hans Beimler — 22.25 Poročila. SREDA, 17. junija: 17.40 Poročila — 17.45 Z besedo in sliko — 18.00 Pionirji modernega kiparstva — 18.25 Obzornik — 18.40 Festival MPZ Celje 81 — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Akcija — 21.25 Tretji kongres samoupravljalcev — 22.25 Poročila. ČETRTEK, 18. junija: 17.30 Poročila — 17.35 Čas za pravljice — 18.05 Mozaik kratkega filma — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 180,— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 300.— šil. (po zračni pošti 550.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer-egger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. RADIO CELOVEC Petek, 12. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Domača imena. — Za uho in peto. Sobota, 13. junija: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 14. junija: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 15. junija: 14.15—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — „Zbori pojo Maroltove priredbe slov. narodnih pesmi.“ Torek, 16. junija: 09.30—10.00 Pisani svet. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbena oddaja — Zanimalo vas bo. Sreda, 17. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z... — Koroški kulturni pregled. Četrtek, 18. junija: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — „Ker v dušah nam živi...“ (splet duhovnih popevk). — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.30 Tretji kongres samoupravljalcev — 22.10 Poročila. PETEK, 12. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Z našega zornega kota — 18.15 Mladinski ekran — 18.45 Staroste — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Razprava o morali — 21.55 V petek ob 22.00. SOBOTA, 13. junija: 16.25 Nogomet: Vojvodina : Željezničar — 18.15 Atletika za memorial Laza Milaševskega — 19.00 Glasbeni spored — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarni film — 20.45 Poročila — 20.55 Feljton — 21.25 Športna sobota — 21.45 Romeo in Julija — 23.15 Kronika sterijevega pozorja. NEDELJA, 14. junija: 16.00 Nedeljsko popoldne — 17.30 Igrani film — 19.00 Retrospektiva animiranega filma Zagreb 80 — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Peta stran studia — 22.15 Kronika Sterijevega Pozorja. PONEDELJEK, 15. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Gledališče strička Brane — 18.30 Partizanske zgodbe — 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Raziskovanja: Nekropole — 20.50 Poročila — 21.00 Martin Eden — 22.00 Iz sporeda TV Ljubljane. TOREK, 16. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Pustolovščina — 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Benny Hill — 20.45 Dokumentarna oddaja — 21.05 Poročila — 21.15 Zima na otoku Korčuli. SREDA, 17. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Kaj je novega pod streho — 18.45 Prijatelj glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Posnetek gledališke predstave — 21.35 Poročila — 21.40 Tale — 22.25 Književni klub. ČETRTEK, 18. junija: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Družba rdečelaske Zore — 18.45 Ugrabitev -— 19.30 TVD — 20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja — Ta temni predmet poželenja. lili mil soboto, 20, in nedeljo, 21. junija 1981, iii§ lil ZA DOMOVINO VESELEMU NARODU Spored obsega rožanske pesmi, folklorne točke in uprizoritev rožanske narodne pripovedke iz zbirke V. Möderndorferja „SVETI FLORIJAN V LUNI“, ki jo je za to uprizoritev dramatiziral prof. dr. Mirko Mahnič. ' Od sobote popoldne in v nedeljo do 18. ure si lahko ogledate Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu vabi v ob 14,30 uri na zaključno prireditev z geslom: O ROŽ, BOG TE JE USTVARIL lil***™ razstavo šolskih izdelkov učenk. _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I jiSiSSili:;-: »i» lil! Učenke strokovne kmetiisko-gospodinjske Sole seveda čolsklh ,este, v 5, Rupeitu p„ Velikovcu ii iilllillli äks; . Kraj: Kmetijsko-gospodinjaska šola v St. Rupertu Čas: Ogled razstave: v soboto, 27. 6. 1981, od 14. ure naprej v nedeljo, 28. 6. 1981, do 18. ure Kulturna prireditev: v soboto, 27. 6. 1981, ob 15. uri v nedeljo, 28. 6. 1981, ob 13.30 in 16. uri Spored prireditve: 1. Dekleta vas pozdravljajo — 2, Beseda govornika — 3. Španska serenada — 4. Vesela pesem — 5. Izgubljeni raj — igra v treh dejanjih. Med igro ples vil in dvorni ples. lil Ferkov roman izide v jeseni 81 Znana dunajska založba Paul Zsolnay javlja, da bo v jeseni izšel prvi roman Janka Ferka, našega stalnega sodelavca. Janko Ferk, doma v Podgradu v občini Škocijan, je maturant Slovenske gimnazije in je začel že zgodaj objavljati v raznih revijah literarna dela. Njegova prva pesniška zbirka „Hladni ogenj“ je izšla pri Slovenskem informacijskem centru (SIC). Njegov prvi roman „Der verurteilte Kläger“ je izšel v nemščini, zanj je dobil Janko Ferk Veliko avstrijsko literarno nagrado. Našemu stalnemu sodelavcu izreka uredništvo ob njegovem očitnem prodoru najboljše želje! _I_M naš tednik, Turobno slovo v Ločah: Mati se poslavlja V soboto, dne 6. junija, smo ob tej otožni pesmi položili Ro-čičnikovo mamo na loškem pokopališču k zadnjemu počitku. Rajna g. Agnes Pušnik se je rodila januarja 1896 pri Ročičniku v Ratenčah, kjer je bila že takrat gostilna. Po poroki z gozdarjem Pušnikom se je preselila na Stari grad in tam preživela več let, kjer je rodila tudi troje otrok. Čez leta se je vrnila na očetovo hišo in prevzela posestvo in gostilno po starših. Že vedno je imela rajna odprto srce za sočloveka in še posebno za takrat mlade slovenske študente, kot: Tischlerje, Zwit-terja, Jelena in Uranka, saj tam niso le našli radodarne roke, marveč domačnost, ki jo mladi človek tako nujno potrebuje. Kmalu je tako postala znana daleč naokoli samo še kot Puš-nikova mama, kar pove že vse. Pod njeno streho so bili tudi številni kuharski tečaji, ki jih je v medvojnem času vodila pesnica Podjune Milka Hartmanova. Duša, takrat zelo živahnega kulturnega delovanja v Ločah je bil rajni župnik dr. Josip Ogris. Prišel pa je nacizem in z njim vojna, ki je zahtevala toliko nedolžnih žrtev — med njimi je bil tudi najmlajši Pušnikov sin, Hubert. Po vojni se je Pušnikova mama ponovno z vso življenjsko silo posvetila ne le domačim potrebam, temveč tudi narodnemu življenju in spet je bila Ro-čičnikova gostilna pribežališče vseh tistih, ki so rabili materialno ali duhovno pomoč. Nesebično je pomagala Pušnikova mama vsem, ki so se zatekali k njej. Vedno nasmejan obraz in radodarna roka, ljubeznjivo ma- terino srce, to so bile glavne odlike matere neštetih otrok, ki so iskali kakršnokoli pomoč pod Ročičnikovo streho. Tudi rajni gospod dr. Ogris je po svoji upokojitvi izbral Pučnikovo ognjišče za svoje bivališče. 12 let je užival gostoljubnost in toplo domačnost pri Ročičniku, preden je zapustil to solzno dolino. Tudi po smrti svojega moža, Pušnikova mama ni klonila, delovala je naprej, skrbela za domačijo in izgorevala v ljubezni za otroke, za dom, za narod. Sin Kristi je medtem napravil doktorja, postal je živinozdrav-nik in se tako osamosvojil, hčerka Pepca se je omožila in takrat je Pušnikova mama predala Ročičnikovo posestvo v njene mlade roke. Toda tudi upokojitev ni pomenila za rajno brezdelje, še manj pa uživanje. V svoji skromnosti je pomagala tudi še vnaprej, kjer je bilo potrebno in se posvetila vnukom, ki so postali njeni ljubljenci. Delo in skrb sta zapustila tudi na tej močni osebnosti — Pučnikovi mami neizbrisne sledove. Meseca februarja je težko obolela, a njena močna narava je trenutno premagala to bolezen; toda res samo trenutno. Ob asistenci dr. Mikule je domači župnik Škofič spremljal ob velikem številu pogrebcev rajno Pučnikovo mamo na zadnji poti. Domači pevci so pokojni zapeli zadnjič v slovo ganljivo domačo pesem. Naj Pušnikova mama v miru počiva v domači zemlji. Narodni svet koroških Slovencev in NT izrekata težko prizadeti družini iskreno sožalje. SAK premagal tudi ASV: Serija zmag se nadaljuje Minulo sredo je Slovenski atletski klub slavil četrto zmago. Pred lepim številom gledalcev so slovenski nogometaši premagali celovško moštvo iz An-nabichla 1:0. Trenutno zaseda SAK 5. mesto na lestvici. Nasprotnik SAK-a je izgubil v pomladanski sezoni le eno tekmo, Slovenski atletski klub pa je bil zadnje tri tekme neporažen. Tako je bilo izhodišče. Slovenski atletski klub je tekmo pričel dobro, Velik je že kar V soboto, 13. junija, ob 16.10 Breže 23 — SAK 23 in ob 18.00 Breže I — SAK I Mladinci igrajo v nedeljo, 14. 6., na Košatovem igrišču proti mladincem iz Pokrč Šolarji: v petek, 12. 6., ob 17.30 v Žrelcu proti Žrelcu V__________ v v prvih minutah imel stoodstotno možnost za zadetek, pač pa je ni izrabil. Polagoma pa se je nasprotnik stopnjeval, slovenski nogometaši so nekoliko popustili. Nasprotnim napadalcem so se nudile lepe priložnosti, pač pa ta dan, kot se je izkazalo, Ahlin ni dopustil zadetka. Legionar iz Slovenije je uničil vse možnosti, ki so jih gostje iz Annabichla imeli. Prvi polčas se je končal brez golov, 0:0. Zadnja vest: Proti Predarlski neodločeno Finalne tekme so dijaki Slovenske gimnazije nadaljevali v četrtek. Proti zastopniku Predarlske (BG Bregenz) so dosegli neodločen rezultat 2:2. Gole Za naše sta dala Miha Kreutz in Nanti Travnik. Na žalost so nasprotniki izenačili v zadnji minuti. Slovenski atletski klub je nadaljeval drugi del igre z isto postavo. Nasprotnik je še bolj pritiskal in hotel na vsak način premagati vratarja Ahlina, ki pa se ni pustil presenetiti. Polagoma pa se je SAK spet opomo- Šmihel pri Pliberku Iz Ljubljane smo dobili žalostno vest, da je dne 20. maja 1981 umrla v 96. letu starosti upokojena učiteljica Frančiška Pišek. Ličila je 15 let na ljudski šoli v Šmihelu. Po plebiscitu 1920 je v Avstriji niso več zaposlili, izselila se je v Slovenijo. Njeni nekdanji učenci so jo zelo spoštovali in mnogi ohranili z njo pismene stike. Tudi njej so najlepši spomini na mlada leta ostali ravno v Šmihelu. V visoki starosti, pred 90 letom so njeni učenci trikrat ob rojstnem dnevu obiskali svojo ljubljeno učiteljico. Povabili so jo na skupno kosilo v gostilno h Krpanu in preživeli z njo nekaj lepih uric. Obisk je snemala tudi ljubljanska televizija in oddajala nato enourni film „Zvestoba“ — ta film bi bilo vredno pokazati tudi na Koroškem. Učenci so imeli trden namen, da se udeležijo tudi pogreba učiteljice, pa niso dobili pošte, ker je bil njen v Ljubljani živeči učenec Radovan Gobec ravno tedaj nekje v zdravilišču in Korošcev ni mogel obvestiti. Tako pa je zanje govoril ob poslovitvi na Navju koroški rojak, gospod Galob. Podčrtal je njeno narodno zavednost in pripravljenost bližnjemu pomagati. Koroški učenci jo bodo ohranili po smrti v blagem spominu. gel, tako, da je tekma več ali manj izenačena. Proti koncu tekme je Velika zamenjal Polan-šek, ki je prinesel v tekmo „nov veter“. On je tudi poskrbel za edini zadetek tega srečanja. Po lepi podaji Luschniga, ki se stopnjuje iz tekme v tekmo, je s čudovitim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Slovenski nogometaši so s tem odnesli iz zadnjih štirih srečanj vseh osem točk. Naslednjo tekmo igra SAK v Brežah. V četrtek, 18. junija, pa ob 18. uri na Košatovem igrišču proti enajsterici iz Dobrle vasi. Postava: Ahlin, Perč, Kreutz, Lampichler, Woschitz, Fera, Babšek, Zablatnik, Luschnig, (P. Zablatnik), Velik, (Polanšek), Drnovšek. Že v torek je moštvo SAK pod 23 premagalo sovrstnike iz Annabichla 14:0! Gole so dali: Polanšek (6), Hobel S. (4), Kumer (2), Gregorič J. (2). Podliga vzhod 1. Borovlje 25 13 7 5 46:19 33 2. ASK 26 13 7 6 40:24 33 3. Mostič 25 9 11 5 42:28 29 4. Velikovec 25 10 8 7 35:32 28 5. SAK 25 10 8 7 32:36 28 6. Grabštanj 25 10 8 7 26:33 28 7. ASV 26 8 11 7 27:24 27 8. Dobrla vas26 8 11 7 36:35 26 9. Breže 25 9 7 9 49:35 25 10. Kotm. vas 26 6 13 7 35:39 25 11. Žrelec 24 6 10 8 26:35 22 12. Sinča vas 25 6 10 9 21:31 22 13. KAC 25 7 6 12 34:37 20 14. Šentpavel 25 6 6 13 27:44 18 15. Možberk 25 4 6 15 26:50 14 SIC izdal otroške pesmi in popevke: Končno pesmi za najmlajše Včeraj, v sredo, so v celovškem dvojezičnem vrtcu „Naš otrok“ predstavili kar dve zbirki otroških in mladinskih pesmi. Vodja Slovenskega informacijskega centra (SIC) dipl. inž. Franc Katnig je med koroškimi Slovenci „našel“ dve avtorici, ki pišeta pesmi za naše najmlajše: Lenčko Küpper, ki se je predstavila s svojo zbirko „Pojmo s ptički“ in Milico Hrobath, njena zbirka nosi naslov „Vigredno sonce“. Zbirke otroških pesmi so predstavili zelo posrečeno v otroškem vrtcu, o njem je spregovorila predsednica društva Naš otrok Marija Šikoronja! Lične zbirke, ki so bogato ilustrirane, je predstavil vodja SIC-a dipl. inž. Katnig. Obe av- torici sta verjetno svoje pesmi j kar „preiskusile“ na svojih otro- j cih, saj sta obe materi treh | otrok. Lenčka Küpper se je rodi- j la na Bistrici pri Pliberku in je ; po poklicu gospodinja. „Že prej i so peli moje pesmi, nismo pa ! povedali, da so moje i skladbice,“ pripoveduje. Njena j pesem „Enkrat je bil en škrat“ j je med najmlajšimi že prava j uspešnica, manj znano pa je, ] da igrajo tudi že Fantje iz Pod- | june njene pesmi. Milica Hrobath je absolventka Slovenske gimnazije in poučuje v Šentlenartu pri Sedmih studencih. Njeno zbirko je ilustriral Karel Vouk, zbirko ! Lenčke Küpper pa Andreja Zi- i kulnig. Finale državnega prvenstva: Zmaga in poraz za naše dijake Po prvem dnevu finala na Gradiščanskem zasedajo naši gimanzijci 3. mesto v svoji skupini. Zvezna gimnazija za Slovence zastopa po zmagi na Koroškem našo zvezno deželo na državnem prvenstvu vseh srednjih šol. Pod vodstvom trenerja profesorja Toneja Malleja se naša ekipa drži prav dobro. V prvi tekmi so gimnazijci zgubili proti Tirolski (HAK Wörgl) z 0:2, drugo tekmo, igrali so proti Gradiščanski (BG Oberwart), pa zmagali z 2:1. Strelca golov sta bila Franc Sadjak in Jožko Weber. Strelec gola Weber Nogometni turnir v Selah Na binkoštni ponedeljek je moštvo DSG Sele priredilo na domačem igrišču nogometni turnir, na katerem so bila zastopana tri moštva: Triglav Kranj, Sava Kranj in domača enajsterica. Vsako moštvo je igralo po dve tekmi. V prvi tekmi so se Selani pomerili z moštvom Triglava ter tekmo izgubili z 1 :4, čeprav so vodili po enajstmetrovki, ki jo je izkoristil Nanti Travnik. Po 30 minutah pa so se gostje iz Kranja ujeli in tako so zasluženo zmagali. Nekoliko pa jim je pripomogel k visoki zmagi tudi selski vratar, ki v prvi tekmi ni bil najbolje razpoložen. V drugi tekmi pa sta igrali moštvi Triglav in Sava, obe iz Kranja. Tekma je bila zelo nape- ta, kajti šele tik pred koncem je uspelo enajsterici Triglava odločiti tekmo zase. Triglav je zmagal 1 :0 in s tem osvojil prvo mesto. Za drugo mesto pa sta se v tretji tekmi pomerili enajsterici Sava Kranj in Sele. Prvi polčas se je končal 2:0 za Selane, za gole sta pa poskrbela Zdrav- ] ko Oraže in Nanti Olip. Po polčasu pa so Selani zamenjali kar štiri igralce ter v igro vključili mlade, da so lahko nekoliko „povohali“ v 1. moštvo. Toda nesigurnosti v obrambi so se maščevale in gostje so izenačili na 2 : 2. Tako so Selani zasedli na turnirju tretje in zadnje me- . sto, na drugo mesto se je uvr- t stilo moštvo Sava Kranj, zmago- ( valeč pa je bila enajsterica Tri- j glav Kranj. j ^ j