Olimpijska bakla gorela tudi v Kamniku Vseslovenski športni projekt Slovenska bakla se je ustavil tudi v obcini Kamnik. Z baklo, ki širi olimpijske vrednote, so po mekinjskem stadionu tekli najmlajši iz šol in vrtcev, clani kamniških športnih klubov, nekdanji olimpijci pa tudi lokalni politiki. Jasna Paladin Mekinje – Slovenska bakla je projekt Olimpijskega ko­miteja Slovenije, s katerim želijo širiti olimpijske vred­note miru, prijateljstva, strp­nosti in upanja. V 81 dneh bo bakla obiskala vseh 212 slovenskih obcin – Kamnik je bila 29. po vrsti –, njena pot pri nas pa se bo zakljuci­la 23. julija, to je na dan od­prtja letošnjih olimpijskih iger v Tokiu. Širjenju pozitivnih vrednot so se pridružili tudi v Ka­mniku, kjer sta Športna zve­za Kamnik in Zavod za turi­zem, šport in kulturo Ka­mnik na Stadionu prijatelj­stva v Mekinjah pripravila prijeten dogodek, na kate­rem je z baklo po stadi­ onskem krogu teklo približ­no 150 zbranih. Ti so bili seveda varni v svojih me­hurckih ali pa na dovoljšnji razdalji, baklo pa so ob vsaki predaji tudi razkužili. S sla­ba dva kilograma težko bak­Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Stranje, OŠ Šmar­tno v Tuhinju, dijaki Gim­nazije in srednje šole Rudol­fa Maistra Kamnik, športni­ki iz Kluba gorskih tekacev Papež, Kolesarskega društva ne Kamnik, Triatlonskega društva Trisport in Vaterpol­skega društva Kamnik. Pri­družili so se jim tudi nekda­nji olimpijci, ki izhajajo iz Kamnika ali v obcini živijo sedaj in so olimpijske izkuš­ Center kmalu predan v uporabo Zbirni center za ravnanje z odpadki je velika pridobitev tako za obcane Kamnika in Komende kot tudi za družbo Publikus. Jasna Paladin Suhadole – Gradnja Zbir­nega centra za ravnanje z odpadki Suhadole, ki je skupni projekt obcin Ka­mnik in Komenda, je kon­cana. Opravljen je bil že koncni pregled izvedenih del, izva­jalec – družba SGP Graditelj – pa je tudi že predal tehnic­no dokumentacijo, na osno­vi katere je bila na Upravno enoto Kamnik vložena za­hteva za izdajo uporabnega dovoljenja. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bosta investitorki Obcina Kamnik in Obcina Komenda uradno predali zbirni center v upravljanje koncesionarju, družbi Pu­blikus; takrat bo zbirni cen­ter zacel obratovati tudi za obcane. Predvidoma bo to do zacetka junija. Zacasna primopredaja objekta je bila že izvedena z namenom, da bo koncesio­nar zbirni center opremil z zabojniki za zbiranje posa­meznih vrst odpadkov in os­talo potrebno opremo. igre, in sicer lokostrelec Gašper Štrajhar in tekacica iz Atletskega društva Ka­mnik Agata Zupin. »V teh casih tako Kamnik kot Slovenija in ves svet po­trebujemo optimisticne pro­ Gradnja zbirnega centra za ravnanje z odpadki je koncana. Foto: Obcina Kamnik lo, narejeno iz recikliranega Alpe (med njimi paraolim­nje doživeli tudi sami: Kle­jekte, kot je Slovenska bakla. jekla in bukovega lesa, ki jo pijski kolesar David Kuster), men Štrajhar, Rok Benko­Blizu mi je sporocilo, da je oblikoval Vasja Ambrožic, Košarkarskega kluba Ka­vic, Andreja Mali, Damjan olimpijski ogenj širi upanje Svetovalna pisarna za starejše ponovno odprta Zlatnar, Jernej Župancic in nas povezuje. Z veseljem so tekli najmlajši iz vrtcev mnik, Lokostrelskega kluba Antona Medveda Kamnik, Kamnik, Nogometnega klu­Regent, Boštjan Lekan, An­temu projektu tudi v Kamni­ Kamnik – Svetovalna pisarna za starejše na Tomšicevi uli­ ba Kamnik, Odbojkarskega drej Lanišek in Blaž Lomov­ku dajemo krajevni pecat v Peter Pan, Soncek in Zarja, ci, ki je med najstrožjimi ukrepi epidemije delovala le ob varovanci zavoda Cirius, kluba Kamnik, Plavalnega šek. Pridružila sta se jim mozaiku vseslovenskega nujnih težavah posameznikov, je znova odprta, in sicer ucenci OŠ 27. julij Kamnik, kluba Kamnik, Plesnega tudi dva športnika, kandida­športa. Kot rekreativni špor­ vsak ponedeljek in petek od 8. do 10. ure ter ob sredah od OŠ Frana Albrehta, OŠ kluba Šinšin, Strelske druži­ta za letošnje olimpijske tnik in ljubitelj košarke sem 15. do 17. ure. Na obisk se je treba predhodno najaviti na z veseljem sprejel vaše pova­ telefonski številki 031 395 400 ali po e­pošti info@kamnik­ bilo in danes simbolno pre­ ­starejsi.si. J. P. dal baklo kamniškim špor­tnicam in športnikom, ob­cankam in obcanom. Ka­mnik je vendarle mesto olimpijcev, na katere smo izjemno ponosni,« pa je de­jal župan Matej Slapar, ki je v družbi podžupana Sandija Uršica, predsednika Špor­tne zveze Kamnik in v. d. direktorja ZTŠKK Francija Kramarja tudi sam pretekel Foto: Jasna Paladin Sandi Uršic, Robert Prosen, župan Matej Slapar, Franci Kramar in atletinja Agata Zupin nekaj metrov. OBCINSKE NOVICE Do Ljubljane s kolesom Kolesarska povezava Ka­mnik–Mengeš–Trzin–Ljub­ljana, ki jo bodo zaceli gradi­ti že letos, bo zakljucena prihodnje leto. Namenjena bo predvsem dnevnim mi­grantom, ki hodijo v službo ali v šolo v prestolnico. stran 2 AKTUALNO Priložnost za nove turisticne ideje Obcina bo v Termah Snovik pripravila Turisticni start up vikend, na katerega vabijo podjetnike iz vse Slovenije. Najboljše ideje bodo financ­no nagrajene. stran 5 ŠPORT Lokostrelska elita zbrana v Kamniku V zacetku maja so kamniški lokostrelci organizirali med­narodni lokostrelski turnir Veronica's Cup, ki šteje za uvrstitev na svetovno rang lestvico. stran 10 ZANIMIVOSTI Deset tisoc soncnic Matevža Hribarja z Laz v Tu­hinju vecina pozna po tem, da zadnjih petnajst let vsako leto vzgoji deset tisoc sonc­nic za Turisticno društvo Tu­hinjska dolina, ki jih potem za lepšo podobo doline raz­delijo po Tuhinjski dolini. stran 13 Obcinske novice Zemeljskih plazov toliko, kot že dolgo ne Kamnik – V prvi polovici letošnjega leta se je v obcini spro­žilo vec zemeljskih plazov. Deset so jih z izbranimi izvajal­ci že sanirali oziroma so v fazi sanacije. Kot pravijo na obcini, financno v celoti poskrbijo za sanacijo tistih ze­meljskih plazov, ki ogrožajo ceste ali drugo javno infra-strukturo, bodo pa letos sofinancirali tudi tiste zemeljske plazove, ki so se sprožili na zasebnih kmetijskih površi­nah, kar minula leta ni bilo v navadi. Najprej bodo izvedli popis vseh tovrstnih plazov, nato pa lastnike pozvali k pri­javi in šele glede na obseg prijav bo znano, v kolikšni meri jih bodo lahko sofinancirali. Manjše plazove so do sedaj financirali s sredstvi iz proracunske rezerve ali z denarjem za redno vzdrževanje, najvecjega v Špitalicu, ki je ogrožal tudi dostop do hiše (za sanacijo so porabili 100 tisoca­kov), pa iz proracunske postavke za odpravo posledic ele­mentarnih nesrec. Prav za sanacijo plazu v Špitalicu si obcina obeta tudi financno pomoc države. J. P. Za turiste razvijajo pakete dogodivšcin Kamnik – Obcina Kamnik v sodelovanju z Zavodom za turi­zem, šport in kulturo Kamnik, KIKštarterjem, Slovenskimi železnicami in podjetjem GoOpti razvija inovativni model za turiste, s katerim bodo prodajali turisticne pakete, ki bodo obiskovalce iz Ljubljane pripeljali v Kamnik in jim v mestu ter po vsej obcini omogocili kar najvec doživetij. »Že kar nekaj sestankov na to temo smo imeli in caka nas še veliko dela, a preprican sem, da je ideja uresnicljiva. Želimo spodbuditi uporabo javnih prevoznih sredstev ter povezati razlicne turi­sticne ponudnike – od kulturnih ustanov do ponudnikov hra­ne in pijace ter seveda vseh kamniških turisticnih znameni­tosti. Želimo si narediti model, ki bo financno samozados-ten, gre pa za zelo kompleksno stvar, a preprican sem, da nam bo uspelo,« nam je idejo, ki si jo želijo uresniciti še v letošnjem letu, predstavil župan Matej Slapar. J. P. Srednješolski center ima novo vodstvo Kamnik – Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Ka­mnik bo v novem mandatu vodil Branislav Rauter, ki bo za­menjal dosedanjo ravnateljico Bernardo Trstenjak. Spomni-mo, da je imenovanje vodstva kamniške srednje šole pred nekaj tedni povzrocilo pestro razpravo tudi na seji obcinske­ga sveta, ko svetniki niso želeli podati soglasja (zgolj) Ber-nardi Trstenjak, saj naj bi na šoli in med starši bilo vec takšnih, ki so si želeli sprememb. To se je pokazalo tudi na 33. seji Sveta Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, kjer je dosedanja ravnateljica svojo kandidaturo po maratonski razpravi umaknila, kot edinega preostalega kandidata pa so clani sveta na tajnem glasovanju z osmimi glasovi za in šti­rimi proti potrdili Branislava Rauterja. Za dokoncno imeno­vanje je potrebno še (neobvezujoce) soglasje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. J. P. Pogodbe s športnimi klubi so podpisane Kamnik – Obcina Kamnik je v teh dneh podpisala pogodbe z izvajalci športnih programov oz. društvi in klubi, ki so se prijavili na javni razpis obcine. »Vesel sem, da nam je to uspelo urediti v prvi polovici leta, saj športniki tako lahko natanko vedo, koliko denarja bodo prejeli; v sklepni fazi smo tudi s pripravo pogodb za tiste, ki so se prijavili na razpis za sofinanciranje kulturnih programov. Pred dnevi pa sem podpisal tudi pogodbe za sofinanciranje naložb v kmetijska gospodarstva v obcini Kamnik,« nam je povedal župan Ma-tej Slapar. Za sofinanciranje športnih programov je v letoš­njem proracunu namenjenih približno 300 tisoc evrov, za kulturne programe približno 115 tisoc evrov, za naložbe v kmetijstvo pa okoli 100 tisoc evrov. J. P. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: Mateja Žvižaj malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 11. junija 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 3. junija 2021. Gradnja v Nevljah se nadaljuje Obcina je v Nevljah z ureditvijo varne šolske poti zakljucila prvo fazo obnove cestne infrastrukture pri podružnicni šoli, že kmalu pa sledi zacetek druge faze, ki prinaša krožišce in parkirišca ob šoli. Jasna Paladin Nevlje – Obcina Kamnik je z izbranim izvajalcem za­kljucila prvo fazo gradbenih del v Nevljah. Že v lanskem letu so izvedli napeljavo op-tike in javno razsvetljavo, le­tos pa so v sklopu obnove ceste v dolžini 360 metrov uredili in zarisali tudi varno šolsko pot. Celotna vrednost investicije v letu 2020 in 2021 je znašala približno 85 tisoc evrov. A dela s tem še niso konca­na, saj se bo še v maju zace-la že druga faza dela. Obcina je gradbeno pogodbo za približno 90 tisoc evrov podpisala s Komunalnim podjetjem Kamnik, ki je bilo jema ureditev krožišca pred s pogajanji kot najbolj ugo-podružnicno šolo in parki­dno izbrano na javnem raz-rišca, kjer starši lahko usta­pisu. Projekt, ki še sledi, za-vijo in odložijo otroka, zato je bila namera obcine uskla­jena in potrjena tudi s strani Osnovne šole Frana Albreh­ta oz. njihove podružnice v Nevljah in Krajevne skup­nosti Nevlje. Dela bodo predvidoma zakljucena do konca poletja. Projekti za digitalizacijo Obcinski svetniki so na dopisni seji potrdili dokumentacijo, potrebno za prijavo na razpis Ministrstva za javno upravo za projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti. Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik se je pridružila konzorciju enajstih obcin (obcine Grosuplje, Ig, Ivancna Gori-ca, Kamnik, Makole, Podce­trtek, Rogaška Slatina, Šen­tjur, Škofljica, Vodice in Vrhnika), ki so se dogovorile za skupno prijavo na javni razpis Ministrstva za javno upravo, ki sofinancira pro-jekte, ki spodbujajo digitali­zacijo lokalnih skupnosti. Rok za oddajo potrebne do-kumentacije je bil 14. maj, zato so svetniki o tem odlo-cali na dopisni seji. Obcine so prijavile projekt SMART Life – Sodobno Mesto za Aktivno, Razvojno in Trajnostno življenje. »V okviru demonstracijskega projekta bo vzpostavljena vse vkljucujoca digitalna re-šitev, ki bo s pomocjo pame­tnega digitalnega vodica po­vezovala celotno lokalno po­nudbo z uporabniki (prire­ditve, znamenitosti, šport, lokalni pridelovalci, gostin­stvo ...). Temeljila bo na ino­vativnem poslovnem mode-lu, ki bo motiviral koncne uporabnike (lokalne prebi­valce in turiste) k uporabi storitev in produktov, kot tudi ponudnike za razvoj in ponujanje produktov ter sto­ritev. Hkrati bo digitalna re-šitev s pomocjo senzorjev okolja in drugih razpoložlji­vih okoljskih podatkov opo­zarjala uporabnike na more-bitne nevarnosti, negativne vplive iz okolja na njihovo zdravje in tveganja za njiho­vo varnost in tudi ponudni­ke in pridelovalce, da bi lah­ko pravocasno zavarovali iz­delke ali pridelke za svoje uporabnike. Digitalni vodic bo sposoben ucenja s po­mocjo umetne inteligence in bo v kratkem casu sposo­ben prilagoditi predloge za lokalne storitve in produkte uporabniku in njegovim že­ljam. V okviru projekta bo Obcina Kamnik upravicena tudi do nakupa enega sen-zorja kakovosti zunanjega zraka in petih senzorjev pre­toka v vodovodni cevi,« pra­vijo na obcini. Obcina Kamnik si od pro-jekta torej obeta tri pridobi­tve – sistem, ki bo opozarjal na morebitne izgube vodnih virov na javnem vodovod­nem omrežju, merilec kako­vosti oz. onesnaženosti zra­ka in digitalizacijo turistic­nih produktov. Ocenjena vrednost celotne­ga projekta do vkljucno leta 2023 znaša 1.425.125,75 evra, za Obcino Kamnik pa skupaj 258.186,56 evra, od tega bo Obcina Kamnik mo-rala zagotoviti 46.069,58 evra. Predvideni operativni stroški po koncanju projekta bodo do vkljucno leta 2028 za Obcino Kamnik znašali še nadaljnjih 34.394,92 evra. Vojaška vaja tudi na Kamniškem Jasna Paladin Kamnik – Med 17. in 22. ma-jem v Sloveniji že devetic poteka mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2021, na kateri Slovenska vojska v so-delovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vo­jaškega letalstva izvaja uspo­sabljanje kontrolorjev zdru­ženega ognja. Na letošnji vaji, ki jo organi­zira in vodi poveljstvo 15. polka vojaškega letalstva iz vojaškega letališca Cerklje ob Krki, se usposabljajo že certificirani kontrolorji, po­sadke strelskih platform, po­veljniki cet in pripadniki specialnih enot. Sodelujoci izvajajo skupno urjenje v postopkih reševanja in iska­nja. Na vaji sodeluje okoli 650 udeležencev, od tega približno 200 pripadnikov iz dvajsetih zavezniških in partnerskih držav. Usposabljanje poteka na pe­tih lokacijah po Sloveniji, tudi na širšem obmocju Kamniško-Savinjskih Alp, in sicer na lokacijah Rzeni­ka, Ojstrice in Menine pla-nine. Na teh lokacijah je predvidena uporaba efektov poka in dima. Na obmocju se bo gibalo predvidoma dvajset vojakov s tremi vozi­li, ki bodo locirani v domu na Menini planini. Potekali bodo premiki vojaških vozil, vse v manjšem obsegu in po javnih cestah in poteh. V gorskem prostoru se bodo vojaki premikali izkljucno peš. V tem casu bodo zracni prostor nad Ojstrico in Me-nino planino preletavala tudi letala in helikopterji. Izvajali se bodo zracni pre­miki sil s helikopterji z Me-nine planine na Ojstrico in nazaj. Povecane letalske ak­tivnosti bodo od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. ure. Obcinske novice S kolesom v Ljubljano Kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana, ki jo bodo zaceli graditi že letos, bo zakljucena prihodnje leto. Namenjena bo predvsem dnevnim migrantom, ki hodijo v službo ali šolo v prestolnico. Jasna Paladin Kamnik – Projekt, pri kate-rem sodelujejo vse obcine na omenjeni trasi, bo finan­ciran z evropskim denar­jem. »Glavna cilja vzpostavitve regionalne kolesarske pove­zave sta z manj tranzitnega motornega prometa poveca­nje kakovosti življenja prebi­valcev v omenjenih obcinah ter spodbuditi ljudi, da se odlocajo za zdrav nacin živ­ljenja. Projekt je tudi primer dobre prakse sodelovanja med sosednjimi obcinami. Hvala državi za podporo in vsem županom za zgledno sodelovanje,« je s potekom projekta, katerega skupna vrednost je dobrih 3,8 mili­jona evrov, zadovoljen žu-pan Matej Slapar. Projekt vodi Evropska projektna pi-sarna Obcine Kamnik, ki ji je skupaj z vkljucenimi obci­nami uspelo pridobiti pod-poro za crpanje nepovratnih sredstev, od tega 2.485.327 evrov (65,01 odstotka) iz Evropske unije in 621.331 evrov (16,25 odstotka) iz dr­žavnega proracuna. Barbara Strajnar, koordinatorka pro-jektne skupine, je pojasnila: »Vkljucene obcine bodo za­gotovile 716.612 evrov (18,74 odstotka od celotne investi­cije), Obcina Kamnik 210.892 evrov, Obcina Men-geš 217.643 evrov, Obcina Trzin 268.202 evrov in Me-stna obcina Ljubljana 19.874 evrov.« Študije kažejo, da kar 11 ti­soc prebivalcev dnevno po­tuje med omenjenimi obci­nami na delovno mesto, za namen šolanja pa 950 dija­kov in 1.400 študentov. Kolesarska povezava se bo zacela v Podgorju oziroma na Duplici in se bo vzpored-no z regionalno cesto nada­ljevala po Mengeškem polju vse do krožnega krožišca v Mengšu. V obcini Mengeš bo potekala skozi središce mesta oziroma po Slovenski cesti do južnega krožnega križišca, kjer bo zavila proti zahodu ter se nadaljevala skozi naselje Loka pri Men-gšu proti Trzinu.  V obcini Trzin bo potekala po indu­strijski coni, kjer bo v veliki meri potekala rekonstrukci­ja oziroma izboljšava obsto­jece kolesarske poti. Na kon-cu industrijske cone bo ko­lesarska povezava na obsto-jecem semaforiziranem kri­žišcu preckala Štajersko cesto in v nadaljevanju pote­kala po že obstojeci eno­stranski dvosmerni kolesar-ski stezi. Povezava se bo za­kljucila v mestni obcini Lju­bljana, in sicer na križišcu Dunajske in Štajerske ceste, od koder poteka naprej že obstojeca kolesarska poveza­va cez Crnuce. V obcini Kamnik se bo kole­sarska povezava zacela v na­selju Podgorje, kjer se bo kolesarska pot usmerila cez Dupliško polje po obstojeci poljski poti proti vzhodu do železniške proge, od koder bo zavila proti jugu do Kore-nove ceste. V bližini obstoje-cega nivojskega prehoda cez železniško progo bo pot preckala Korenovo cesto in se nadaljevala proti jugu za­hodno od železniške proge. Ko železniška proga zavije v smeri vzhoda, bo trasa pote­kala vzporedno z regionalno cesto Mengeš–Duplica vse do meje z obcino Mengeš. Kolesarska pot, ki bo asfalti­rana in dvosmerna, bo od vozišca odmaknjena pet me-trov. Denar je zagotovljen, prav tako zemljišca, gradnja, ki se bo zacela letos, pa bo za­kljucena prihodnje leto. Ob­cine si želijo, da bi takrat kar najvec obcanov svoje jeklene konjicke za pot do službe ali šole zamenjalo s kolesi.  Športno igrišce na Gozdu Ob gasilskem domu PGD Gozd bo obcina uredila vecnamensko športno igrišce, otroško igrišce z igrali in parkirišca. Jasna Paladin Gozd – Športno igrišce, ki ga bo obcina uredila na zemljišcu ob gasilskem domu na Gozdu in na ka­terem bo mogoce igrati ko­šarko, nogomet, odbojko in igro med dvema ognje-ma, bo krajane razveselilo še letos. Obcina Kamnik, ki je pot-rebno zemljišce kupila že leta 2019, lani pa pripravi-la vso potrebno projektno dokumentacijo, na podlagi katere so že prejeli gradbe-no dovoljenje, je namrec pred dnevi podpisala po­godbo z Elektrom Ljublja­na o razmejitvi investicije glede pokablitve daljnovo­da. Le-ta bo vasi prinesla novo podobo, saj bodo stebre obstojecega daljno­voda odstranili, kar je bila tudi usmeritev kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dedišcine. Njiho-vim usmeritvam je bilo pri projektiranju krajinske ar­hitekture namrec treba sle­diti zato, ker se igrišce na­haja v vplivnem obmocju kulturne dedišcine cerkve sv. Ane. Ob igrišcu je tako predvidena tudi zasaditev žive meje in avtohtonih drevesnih vrst. V sklopu ureditve športne­ga igrišca se bodo uredile tudi parkirne površine in otroško igrišce z igrali. V letošnjem proracunu je za igrišce zagotovljenih 147 ti­soc evrov, obcina pa si želi 20 tisocakov pridobiti tudi na aktualnem razpisu za po­sodobitev ali vzpostavitev no-vih zunanjih športnih povr­šin Ministrstva za izobraže­vanje, znanost in šport. Obcina Kamnik izvedla Javni natecaj s sloganom Casovna kapsula – sporocilo za 21. stoletje Obcina Kamnik je v sklopu projekta StimulArt izvedla Javni natecaj s sloganom Casovna kapsula – sporocilo za 21. sto­letje. Natecaj je bil namenjen posameznikom med 17. in 100. letom starosti ter malim podjetjem. Udeleženci so mo-rali za sodelovanje pripraviti izdelek, ki je funkcionalen predmet ali dekoracija za dom, ustvarjen na podlagi zgodo­vinske in/ali industrijske dedišcine Kamnika, hkrati pa ustreza potrebam trga in potrošnikov v 21. stoletju. V postavljenem roku je prispelo 17 izdelkov, ki so bili s strani komisije ocenjeni na podlagi štirih kriterijev (povezava z lokalno dedišcino, izvirnost ideje, izgled, tehnika – inovativnost). Na podlagi dodeljenih tock je zmagovalni izdelek postala usnje­na torba, ki sta jo izdelala Klemen Urbanija in Janja Stopinšek. Torbica je izdelana iz usnja, strojenega s tanini kostanja. Tako usnje kot tudi les sta v preteklosti Kamnika predstavljala po­memben material. Torbica je v celoti izdelana popolnoma rocno – izrezana, luknjana in šivana s sedlarskim šivom, ki preprecuje paranje. Tak nacin izdelave je zelo redek, omogoca pa, da izdelek dolgo služi svojemu namenu. Klemen Urbanija in Janja Stopinšek sta par, ki že vrsto let ustvar­jata zanimive izdelke, predvsem iz lesa in usnja. Njuni izdelki so Zavod bo vodil Rok Jarc Jasna Paladin Kamnik – Svet javnega zavo­da Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je na svo­ji seji 11. maja glasoval o iz­biri kandidata za direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Kot je zna-no, sta popolni ponudbi od­dala le dva kandidata, svet zavoda pa je po daljši raz­pravi in tehtnih argumentih vecinsko izbral Roka Jarca, saj naj bi imel ta najvec kompetenc, izkušenj in strokovnih znanj na podro-cju turizma. »Sicer postopki izbire direk­torja Zavoda še niso v celoti zakljuceni, vendar sem vesel in se zahvaljujem za izkaza-no zaupanje clanom Sveta Zavoda, ki so ob moji predstavitvi vizije razvoja kamniškega turizma pre­poznali moje izkušnje in kompetence. Kamnik imam rad, v Kamnik se znova vra-cam in verjamem, da bomo skupaj z ekipo razvijali kam­niški turizem in šport v pra­vo smer,« je v svoji prvi izja-vi povedal Jarc, ki sicer pri­haja iz Domžal. Vodil bo podrocje turizma in športa v obcini, kulture pa ne vec, saj bodo svetniki že na majski seji obravnavali in predvido-ma potrdili odcepitev kultu-re iz zdajšnjega Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in združitev Doma kulture Kamnik in Javnega zavoda Mekinjski samostan pod skupni zavod, ki se bo imenoval Zavod za kulturo Kamnik. Na mestu direktor­ja bo zamenjal Francija Kra­marja, dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja, ki mu mandat potece 1. junija. Ministrstvo ne namerava sofinancirati šole Kamnik – Znani so rezultati javnega razpisa ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v obdobju 2021–2024, ki pa za Kamnik niso razveseljujoci. Obcine Kamnik, ki si je od drža­ve za gradnjo OŠ Frana Albrehta obetala vsaj dva milijona evrov, namrec ni na seznamu izbranih projektov, a župan Matej Slapar pravi, da se bodo na izbor pritožili. »Obcina bo v pritožbenem roku vložila upravni spor pred sodišcem. Mi-nistrstvo je pri tockovanju namrec upoštevalo le en šolski okoliš, ceprav imamo v mestu Kamnik dva in se je v obeh šolskih okoliših število otrok v zadnjem obdobju mocno po­vecalo. Verjamem, da bomo s pritožbo uspešni,« nam je pojasnil župan. Preverjanje obeh ponudb, ki sta prispeli na obcinski javni razpis za izvajalca, je v sklepni fazi. J. P. Dolg obcine se je povecal Ljubljana – Po predhodnih podatkih ministrstva za finance ozadolženosti obcin na zadnji dan lanskega leta je dolg Obcine Kamnik in njenih pravnih oseb znašal 3,56 milijona evrov, kar Kamnik uvršca na šestdeseto mesto med 212 slo­venskimi obcinami. Ob nekaj vec kot 29 tisoc prebivalcih to pomeni, da je dolg na obcana znašal 122 evrov. V primerjavi z letom poprej se je dolg obcine povecal. Konec leta 2019 je obcina namrec izkazovala 1,95 milijona evrov dolga oz. 67 evrov na obcana. Skupni dolg slovenskih obcin se je sicer v lanskem letu povecal na 971 milijonov evrov, povprecen dolg na posameznega obcana tako znaša 473 evrov. A. Se. Obcina Kamnik na podlagi 23. clena Pravilnika o dodeljevanju proracunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega go-spodarstva v obcini Kamnik (Ur. l. RS, št, 86/02, 16/04, 26/10, 22/11, 99/12, 48/14, 13/16, 83/16, 26/17, 33/18, 25/19, 93/20 in 3/21) objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev proracunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v obcini Kamnik za leto 2021 – ukrep razvoj turisticnih podjetniških idej Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna narocila in raz­pisi«. Kontaktna oseba za dodatne informacije o razpisu je Luka Svetec, tel. št. 01/8318-162, e-pošta: luka.svetec@kamnik.si. Rok za predložitev vlog je 22. junij 2021. *opomba: Pogoj za kandidiranje na omenjenem razpisu je udeležba na Vseslovenskem turisticnem start-up vikendu, ki bo med 11. in 13. junijem v Termah Snovik, prijave nanj pa se zbirajo do 31. maja 2021 na spletni strani https://kikstarter.si/. Matej Slapar ŽUPAN www.kamnik.si Obcinske novice, mnenja Mnenje obcinske svetnice Mnenje obcinske svetnice Poletno pocitniško Zamujena priložnost Zeleno je zrelo in modro s povezovanjem vec obcin je postavil preplastitev ne­ mesta za turiste. Kamnik mora na po­ varstvo Alenka Jevšnik, svetnica LMŠ Prijave so odprte do 25. maja. Jasna Paladin Kamnik – Društvo Pocitni­ško varstvo Kamnik bo tudi letos s pomocjo Obcine Ka­mnik organiziralo poletno pocitniško varstvo, ki bo po­tekalo od 30. junija do 26. avgusta. Naredimo svet boljši Varstvo bo potekalo na že ustaljeni lokaciji na Osnovni šoli 27. julij Kamnik, in si­cer vsak delovni dan od 7. do 16. ure. Varstvo je namenje-no ucencem kamniških osnovnih šol od prvega do petega razreda, letošnja rde-ca nit pa je Naredimo boljši svet. V okviru tematskih ter­minov se bodo ucenci sku­paj z mentorji tako posvetili zdravju, gibanju, reciklira­nju, ekologiji, rastlinam, ži­valim, dobrodelnosti in od­nosu do socloveka. Program bodo sestavljali za­nimive ustvarjalnice, špor­ prijelo. V letih 2022 in 2023 se bosta zgradili dve kolesarski povezavi, ena proti severu do Godica, druga proti jugu do Ljubljane skupaj z obcinama Mengeš, Trzin. Obe s sredstvi Evropskega sklada za regional-ni razvoj, državnega proracu­na in iz obcinskih proracunov. Sledimo ciljem: zmanjšanje izpustov, trajnostni turizem, zelena delovna mesta. Zacela se je tretja sezona Kamkolesa – s postajališcem vec in zaradi korone podaljša-no clanarino. Elektricno kolo omogoca lokalni prevoz, s ka­terim vsak naredi vec za zdravje sebe in planeta. Zasta­vili smo projekt Prostofer – prostovoljni šoferji z elektric­nim avtomobilom starostnike prevažajo do zdravnika, na upravno enoto, do sodišca. Sledimo evropski zavezi med-generacijske solidarnosti. Izzivi? Jih ne manjka. Vidim dobre zglede drugih obcin, npr. Pirana, Velenja, pobratenega Trofaiacha z razlicnimi obli­kami brezplacnega lokalnega prometa z manjšimi avtobusi. Naš mestno-turisticni avtobus Kamnik pa je po izteku projek­ta zamrl. Morda vozni red ni bil ustrezen, morda zamisel o evru voznine ne. Kakšno reši­tev bi pa vi predlagali? tne aktivnosti in izleti. Ves cas se bodo povezovali z lo-kalno skupnostjo, ob sonc­nih dneh pa bodo obiskali tudi kamniški bazen. Dnevno varstvo sofinancira obcina Prijave so že odprte in bodo potekale še vse do torka, 25. maja, število mest za posamezni termin pa je omejeno. Prijavnice lahko dobite na spletni strani maticne šole ali na spletni strani društva Pocitniško varstvo Kamnik. Cena dnevnega varovanja z vkljucenim kosilom, popol­dansko malico, programom, zavarovanjem in akontacijo znaša devet evrov (za otroke, ki ne prihajajo iz obcine Ka­mnik, je cena dvanajst evrov). Dodatne informacije dobite na telefonski številki 030 318 676 ali po e-pošti poci­tnisko.varstvo@gmail.com. Življenje je v zadnjem casu postalo precej drugacno, kot smo ga bili vajeni. Epidemija nam kroji dneve in tudi usodo. Zaradi zapiranja šol, vrtcev, gostinskih obratov je bilo veli­ko družin prikrajšanih. V decembru sem na obcinsko upravo naslovila pisni pred-log, da simbolicno, po zgledu drugih obcin, obdari kam­niške otroke. Znesek niti ni bil najbolj pomemben. Ce je ob­cinska uprava ocenila, da je znesek 50 evrov na otroka pre­visok, bi ga temu primerno lahko zmanjšala. Gre za od-nos, gre za to, da se zavedamo casa, v katerem živimo. Otroci so bili že tako prikrajšani, za­prti so bili vrtci in šole. Ni bilo dejavnosti in prireditev. Zato predlog, da obcina nekaj nare­di v tej smeri in obdari otroke. Šlo je za neporabljena sredstva na postavkah Zavoda za turi­zem, šport in kulturo obcine Kamnik za novoletni bazar, ki ga ni bilo, šolski prevozi in še marsikaj drugega bi se lah­ ko prerazporedilo na postavko »Dodatni socialni programi in akcije«, kjer bi ta sredstva Izkoristimo priložnosti lahko namenili otrokom v znesku, ki ga obcina lahko placa. Tudi ce je možna samo 40-odstotna prerazporeditev, je bilo postavk vec, neporablje­na sredstva pa razlicno viso­ka. Ta sredstva bi Obcina Ka­mnik lahko razdelila tudi v obliki Maistrovega desetaka, kar bi pomenilo, da bi se de­nar »vrnil« nazaj v mesto lo-kalnim ponudnikom. To bi bila majhna gesta za Obcino Kamnik, velika za kamniške otroke in lokalno skupnost. Obcina Kamnik v tej smeri Najboljše priložnosti so ti­ste, ki jih izkoristimo. Obci­ne s svojimi financnimi viri težko poleg pokrivanja za­konskih obveznosti nacrtu­jejo in financirajo potrebne družbene ter infrastrukturne projekte. Potreb je mnogo vec, kot jih obcine zmorejo same realizi­rati, zato so še kako po­membni projekti, ki pri kate­rih je mogoce pridobiti zuna­nje vire financiranja. Pozitiv­ne informacije o pridobitvi sofinanciranja za projekt ko­lesarskih povezav Kamnik– Ljubljana ter Kamnik–Godic dajeta upanje in vero v to, da Obcina Kamnik bo v letoš­njem poletju energetsko pre­novila stavbi Doma kulture in Policijske postaje Kamnik v skupni vrednosti vec kot 700.000 EUR. Za obe inve­sticiji je bila obcina uspešna pri pridobitvi sredstev sofi­nanciranja, izvedeno je bilo javno narocilo za izbor izva­jalca in gradbenega nadzo­ra. Sama gradnja se predvi­deva v zacetku poletja in naj bi bila koncana do novem­bra. Poleg ovoja stavbe, to­rej fasade in zamenjave stav­ ocitno ni razmišljala, še vec, v odgovoru so se izognili bistvu. Ce je obcinska uprava ugotovi-la, da si zneska 225 tisoc evrov za otroke ne more privošciti, bi ta znesek s 50 evri lahko znižala na 20 evrov, kar bi zneslo 90 tisoc evrov. To pa je verjetno znesek, ki bi ga obci­na Kamnik lahko namenila svojim otrokom. Najbolj nes­recna pa je razlaga, da je ob­cinska uprava poleg teh pre­dlogov zasledila, da naj bi s sprejetjem PKP7 star-ši, ki prejemajo otroški doda­tek od prvega do petega dohod­kovnega razreda, prejeli 50 evrov na otroka. Ob tem so zapisali, da predlog vlade pozdravljajo, saj bo v enakov­reden položaj postavil vse star-še, neodvisno iz katere obcine prihajajo. Ob tem so pozabili, da bodo ta znesek prejeli tudi vsi tisti otroci, ki so jih poleg države ob novem letu obdarili tudi v vec slovenskih obcinah. Torej, nikakor niso bili v ena­kovrednem položaju. Gre za to, da so zamudili pri­ložnost, kjer bi lahko pomaga­li družinam in lokalni skup­nosti. Ob tem se vprašamo, ali je tak znesek za tak namen res previsok in si ga obcina ne more privošciti? Mogoce pa predlog upoštevajo letos. Ivanka Ucakar, svetnica NSi Pomlad se letos obotavlja, a vendar je tu zeleni maj. Epide­mija se umirja, ukrepi rahlja­jo in dramimo se v vec dru­žabnosti, vec kulture in turiz-ma – skratka, v vec gibanja. Devetega maja, na dan Evro­pe, se je zacela enoletna raz­prava o njeni prihodnosti, o tem, kakšno zvezo želimo nje­ni državljani. Posebej v luci medgeneracijske solidarnosti, okrevanja po pandemiji in ze­lenega dogovora, zaveze k bre­zogljicni družbi. Ob tem se mi seveda postavlja tudi vpraša­nje, kakšno obcino si želim. Evropska zveza sprejema smernice in instrumente, dr­žava predpise in nacrte, ude­janjamo jih na lokalni ravni. Kakšno obcino si želim na po­drocju »premikanja« – mobil­nosti? Smo ena od obcin, ki ima cilje opredeljene: leta 2017 smo sprejeli Celostno prometno strategijo. Zapisanemu sledi-mo: Oddelek za razvoj in inve­sticije pripravlja uspešne kan­didature na državne in evrop­ske projekte, župan se dogovar­ja z ministrstvi, objekti se gra­dijo, projekti izvajajo … Leta 1891 zgrajena kamniška proga je poživila tako industri­jo kot turizem. Katere dobrobi-ti pa nam bo prinesla posodo­bljena dvotirna elektrificirana proga? Višje hitrosti, vec potni­kov, zmanjšanje izpustov. A šele po letu 2030. Predokus ponuja prenovljeno postajali-šce Kamnik – Graben in novi vlaki. Nivo postajališca je dvig­njen, wifi deluje, prevoz koles tudi, zamud ni. Ob postaja­lišcu je potnikom na razpolago P+R vozlišce, ki se je dobro bnega pohištva, se bodo obnovile tudi strojne instala­ cije ter svetila, na strehi Potencial starega mestnega jedra Na sodu smodnika – zadnjic Doma Kulture Kamnik pa bo je premalo izkorišcen žen za projekte in podrocja svoje mesto dobila tudi manj­ dela, ne vec za podrocje druž­ mestno jedro in ga oživimo. Mestno ša soncna elektrarna. benih dejavnosti kot celoto. jedro je treba obravnavati kot celoto, Med projekti oz. podrocji dela kjer se morajo tocke, kot so Mali grad, Šutna, Glavni trg, Samcev pre­ Obcina si obeta sofinanci­ je tudi Koordinacija akterjev na ranje dveh projektov s strani podrocju Smodnišnice – ra­ hod, Park Evropa, med seboj preple­ Fundacije za šport, in sicer tati. Žal trenutno stanje kaže na stihijo zvoj Smodnišnice – OPPN. izgradnjo športnega igrišca in obcutek je, da urejanje starega Koordinacija akterjev, ki so si v mestnega jedra, kljub drugacnim za­gotovilom, ni ravno visoko na priorite­ na Gozdu in prenovo atlet­ svojih pogledih na pravila in ske steze pri OŠ Marije postopke zelo razlicni, ne bo tni lestvici nalog, ki jih je treba opraviti. Vere na Duplici. Tudi vsebinski program mora imeti lahek zalogaj. Nekateri lastniki rdeco nit, kjer bo vsakdo lahko našel Letos se bo obcina lotila še se zavedajo, da bo potreben koticek zase. Kasneje se t. i. urbane tudi njihov vložek, v obliki ko­ nekaterih drugih investicij, cetrti zacno razvijati in dopolnjevati munalnega prispevka, da bodo ki pa jih bo financirala sama, same. Rezultat bo višja kvaliteta biva­ z lastnimi sredstvi ali naje­ceste dobile svojo koncno po­ nja za obcane, kasneje pa to vpliva mom kredita. Tu bi v ospred­tudi na privlacnost prostora in delov dobo, nekateri že preprodajajo smodnika, v prispevkih sem zemljišca, s svojo dodano vre­ NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA mestnim jedrom. Videti je, da pocasi predstavljal pogled na dogaja­ drocju turizma nujno preiti iz tockov­ dnostjo, nekateri težko cakajo lahko skupaj pridobimo zuna­ OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU katerih makadamskih odse­ prehajamo v cas po zdravstveni CO­nega turizma, ki pomeni veliko kon­ nja v preteklosti na obmocju sprejetje OPPN, ker imajo in­ nje vire financiranja in realizi­ VID krizi, pri cemer se bomo mnogih ukrepov morali držati še v prihodnje. Obenem pa prihaja cas, ko si bodo ljudje druženja in razvedrila želeli še bolj, kot je to obicajno v tem letnem casu. Zaradi vseh omejitev še toliko bolj pridejo do izraza urejeni in dosto­pni javni prostori, ki omogocajo kvali­tetno preživljanje prostega casa. Lo­kalna skupnost mora skupaj s prebi­valci sistematicno urejati in skrbeti za takšne prostore, ki morajo biti v bližini bivališc in dostopna vsem, tudi starej­šim in gibalno oviranim prebivalcem. Staro mestno jedro je odlicna prilož­nost za urejanje takšnih površin, hkra­ti z ureditvijo pa privabimo obcane v kov cest v vrednosti centracijo turistov na posameznih Smodnišnice. To, da je Obcina špekcijske odlocbe … Lahko ramo projekte, ki jih posame­ 500.000 EUR in zacetek tockah, na zaokroženo celoto, ki jo v Kamnik postala lastnik zemljišc bi še vedno govorili o sodu obcina sama ne bi gradnje OŠ Frana Albrehta. marketingu imenujejo tudi paketna zna na obmocju, danes že vrabcki smodnika … ponudba. Vendar preboja brez inve­ zmogla. Kolesarska pot, ki civkajo. To, da bo Obcina Ka­ Zavedamo se, da za vsako sticij v obnovo stavb, urbanega ureja­ Verjamem, da bomo vsi sku­ bo povezovala Kamnik in Lju­ mnik naredila red na obmocju, nja, izboljšanje storitev in dodatno investicijo ne bomo mogli paj Smodnišnico v naslednjih letih spremenili v obmocje, ki bljano, nekdaj glavni mesti pricakujejo obcanke in obcani. ponudbo ter jasnega izvajanja zapisa­ pridobiti sredstev sofinanci­ dežele Kranjske, bo poleg ne strategije ne bo moc doseci. Lani proti koncu leta, ko je na­ ranja, se pa trudimo in nam bo v ponos. rekreacijske poti ob Bistrici zanimiva tako za domacine in Edis Rujovic, vodja svetniške kup zemljišc postajal realnost, bomo naredili vse, da bo Sandi Uršic skupine LDP sem na sestanku pri županu takšnih projektov cim vec. turiste. Kot receno pa je pro­ jektov, kjer obcina uspešno Bogdan Pogacar pridobiva sofinanciranje s strani države ali EU skladov, vedno vec. izrazil pripravljenost, da se konkretno ukvarjam z obmoc­ jem. V tem mesecu sem dobil tudi uradno novo pooblastilo župana, s katerim sem zadol­ Aktualno Priložnost za nove turisticne ideje Obcina Kamnik je turisticna obcina, in ceprav ima obiskovalcem kaj pokazati, za še višjo raven manjka inovativnih turisticnih produktov. Kar najvec jih nameravajo izpiliti na Turisticnem start up vikendu, ki bo med 11. in 13. junijem v Termah Snovik. Najboljše ideje bodo financno nagrajene. Jasna Paladin strani KIKŠtarter pospeše­ valnika, kot tudi Obcine Ka-Kamnik – Obcina Kamnik se mnik. je v sodelovanju z Zavodom Obcina bo namrec v petek, za turizem šport in kulturo 21. maja, objavila razpis (od-Kamnik, Zadrugo KIKštar­ prt bo do 22. junija) za pod-ter, KIKštarter pospeševalni­ poro najboljšim poslovnim kom, Podjetniškim klubom idejam s podrocja turizma v Kamnik, Termami Snovik višini 35 tisoc evrov, pogoj in Strateško razvojno inova­ cijskim partnerstvom traj­ nostni turizem (SRIPT) nove ideje in produkte v tu­ rizmu odlocila poiskati na Foto: Jasna Paladin ministrov. Zato je slovenska krize mladi clani novousta­ za udeležbo na razpisu pa je udeležba na Turisticnem politika v tem mestu dobro novljenega odbora SDM Ka­ zasidrana. Zato tudi ustanovi­mnik pozivamo vse, naj se start up vikendu. Podprte tev odbora SDM Kamnik. udeležijo množicnega ceplje­ bodo ideje, ki bodo reševale Iz mesta Kamnik med drugim nja zoper koronavirus, saj problemska podrocja razvo­ prihajajo ljudje, ki zasedajo bomo le tako lahko skupaj ja turizma v obcini Kamnik, Turisticnem start up viken­ du – tridnevni intenzivni podjetniški delavnici, na ka­tero vabijo podjetnike iz vse Slovenije, ki imajo ideje, uresnicljive na obmocju ob­cine Kamnik. Prijavijo se lahko posa­mezniki in skupine iz turi­sticnih organizacij, turistic­nih podjetij, ponudniki turi­sticnih nastanitev, kulturni ustvarjalci, produktna zdru­ženja, inovativni mladi me-nedžerji, podjetniki ali am-biciozni študenti. Izobrazba ali delo s podrocja turizma ni pogoj za prijavo. Sodelu­joci (število mest je omeje-no), bodo tri dni med 11. in Inovativni Turisticni start up vikend bo junija v Termah Snovik, ki je najvecji turisticni ponudnik v obcini Kamnik. Namen in cilj dogodka sta nadgradnja obstojece turisticne ponudbe z novimi idejami, storitvami in produkti za ustvarjanje novih atraktivnih turisticnih programov ter privabljanje vecdnevnih gostov. 13. junijem (po odpravi ukrepov) bivali, delovali in skupaj z mentorji pilili ideje v Termah Snovik, zadnji dan pa bodo svoje produkte predstavili komisiji. Tri zmagovalne ekipe, ki bodo najbolje rešile poslovni izziv in predlagale najboljšo reši­tev ter prepricale strokovno žirijo, bodo osvojile financ­ne (1200, 500 in 300 evrov) in prakticne nagrade ter možnost sofinanciranja s in sicer najboljše ideje in podjetja s podrocja novih doživetij in aktivnosti. Sodelujoci na Start up vi-kendu bodo poleg možnosti nagrad dobili tudi možnost celoletnega mentoriranja s strani vrhunskih, izkušenih podjetnikov iz Podjetniške­ga kluba Kamnik. Prijave sprejemajo do 31. maja oz. do zapolnitve pro-stih mest na spletni strani KIKštarterja, vec informacij pa dobite pri Niki Škerjanec (040 665 343, nika.skrja-nec@gmail.com) in Nini Irt (040 674 122, nina.irt@vi­sitkamnik.com). Rešitev za bolnike in sestre V Zdravstvenem domu Kamnik bodo zaposlili nekaj novih sodelavcev in telefonske linije podprli z racunalniškim programom, ki bo omogocil, da noben klic ne bo vec zvonil v prazno. S tem bodo mocno razbremenili tudi medicinske sestre. Testno bodo zaceli v dveh ambulantah. Jasna Paladin Kamnik – Opravki v zdra­vstvenem domu za vecino obicajno niso prijetni, v mi-nulem letu dni pa je obisk zdravnika zaradi epidemije še bolj otežen. V zdravstveni dom nenaroceni ne more-mo vstopati, a telefonske li­nije pogosto zvonijo v praz-no. To je plat, ki jo doživijo obcani, na drugi strani tele­fonskih linij pa so medicin­ske sestre, ki kolicini dela v tem obsegu niso vec kos. S težavami, ki jih opisujejo kot neznosne, so se obrnile na vodstvo Zdravstvenega doma Kamnik, kjer so sku­paj poiskali možne rešitve. »Pacienti so upraviceno jez­ni, ce potrebujejo zdravnika, pa jim ne uspe nikogar prik­licati. A potem vso jezo in ocitke stresajo na zaposlene ob vhodu, osebje na telefon-ski centrali in sestre v am-bulantah – kot da nam ni mar in da se nocemo oglaša-ti na telefon, mi pa imamo glave in roke polne dela. Vse te situacije ne zmoremo vec prenašati, med svojo službo smo pod hudim pritiskom pacientov in stresom, ki ga ob izhodu iz službe ni mo­goce izklopiti. Ves cas ostaja skrb, da nismo naredili vse­ga, kar nam je bilo naroce-no, strah, da smo kaj po­membnega pozabili, ves cas nas spremlja obcutek, da delo ni koncano in da ambu­lanta ni urejena tako, kot bi morala biti,« je le nekaj stisk, ki so jih vodstvu ZD Kamnik pred dnevi v pismu opisale medicinske sestre. Njihove pomisleke je direk­torju Sašu Rebolju, pomoc­nici direktorja za zdravstve-no nego Mileni Osolnik in vodji zdravnikov Jani Plavc prenesel predsednik sindi­kata za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu Ka­mnik Simon Rode. »Hvalež­ni smo našemu vodstvu, da ima posluh za medicinske sestre in tudi bolnike, in skupaj smo poiskali nekaj rešitev. Za ureditev sistema pa je odgovorna država, saj za medicinske sestre velja pravilnik iz daljnega leta 1984, ceprav je vsem jasno, kako zelo so se razmere od takrat spremenile,« nam je povedal Rode in predstavil rešitve, ki so jih našli. Medi­cinske sestre v ambulantah bodo vsaj nekoliko razbre­menili z zaposlitvijo dveh sodelavcev na vstopni tocki in z zaposlitvijo ene medi­cinske sestre za polni in ene za polovicni delovni cas, ki ju bo placal zdravstveni dom iz lastnih sredstev. Še vec pa si obetajo od racunalniškega programa, ki bo podprl tele­fonske linije. »Vsaka ambu­lanta dnevno zabeleži vec sto telefonskih klicev in pov­sem jasno je, da medicinska sestra ne more odgovoriti na vse – še posebej zato, ker njihovo delo nikakor ne za­jema le pogovorov po telefo-nu. A pritisk na telefonske linije je postal neznosen, slaba volja obcanov pa ved-no vecja. Racunalniški pro­gram bo beležil vse klice in tiste klicatelje, ki jim ni us-pelo vzpostaviti zveze, bo sestra poklicala nazaj. Paci­enti bodo tako lahko manj nastrojeni, saj bodo vedeli, da njihovi klici ne gredo v prazno,« nam je pojasnil Si­mon Rode. Ta sistem bodo testno vzpostavili v dveh družin­skih ambulantah – pri dr. Marti Jerman, kjer bo tele­fonska linija odprta tri ure, in pri dr. Andreju Plutu, kjer bo odprta dve uri na dan; vsi, ki jim v tem casu ne bo uspelo vzpostaviti zve­ze, bodo v najkrajšem mož­nem casu poklicani nazaj. Ce se bo sistem izkazal za dobrega, ga bodo vzpostavili po vseh ambulantah. V Zdravstvenem domu Ka­mnik ob tem ponovno pozi­vajo bolnike, da izkoristijo tudi možnost platform, kot sta Gospodar zdravja ali doZdravnika.si in svojemu zdravniku napišejo e-pošto, s tem pa telefonske linije razbremenijo za tiste, ki uporabe racunalnika niso vešci. Za obnovo kandidira tudi pot na Presedljaj Kamniška Bistrica – Priljubljena akcija Zavarovalnice Triglav Ocistimo naše gore v dvanajsto sezono vstopa z izborom Naj planinska pot 2021, ki poteka v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Ljubitelji gora in planin lahko svoj glas od­dajo na portalu Vse bo v redu +, in sicer vse do 21. junija. Zavarovalnica Triglav bo markacistom predala sredstva za obnovo tiste poti, ki bo prejela najvec glasov. V nabor osmih poti se tokrat uvršca tudi planinska pot Kamniška Bistrica– Presedljaj–Korošica, ki jo je letos februarja zasul skalni po­dor z Rzenika. Poleg skrbi za obnovo nevarnih poti akcija v ospredje znova postavlja tudi požarno varnost planinskih koc. Lastniki oziroma oskrbniki planinskih koc se za zagota­vljanje vecje požarne varnosti lahko na razpis akcije Ocisti-mo naše gore in PZS prijavijo do 28. maja. J. P. Ustanovljen obcinskiodbor SDM Kamnik Kamnik je mesto, od koder poudarkom na domoljubju. prihaja kar nekaj poslancev in V casu najvecje zdravstvene tudi najvišje položaje v drža­ vi. Od tu prihaja mad drugim tudi obrambni minister Matej Tonin. Prav iz Kamnika priha­ja tudi nekaj poslancev. In prav v tem mestu, ki je znano predvsem po gostoljubnosti in starih obicajih ter domaci glasbi, se je danes ustanovil odbor – SDM Kamnik. Mladi smo tisti, ki imajo željo sodelovati v slovenski politi­ki, zato smo se zbrali tudi mladi Kamnicani, clani stran­ke SDS, in ustanovili obcinski odbor SDM Kamnik. Na usta­novnem kongresu je bil za predsednika SDM Kamnik soglasno izvoljen Tim Rauter, ki je postal tudi clan izvršil­nega odbora SDS Kamnik. Tim je kot svojo vizijo delova­nja v odboru poudaril sode­lovanje in dialog med mladi­mi in iskanje skupnih tock, za napredek mladih, mesta Ka­mnik in stranke SDS. Kot je dejal na ustanovni seji, je nje­gova vizija skrb za samooskr­bo, varovanje naravnih virov, kot je voda, ter reševanje pro­blematike na lokalni in držav­ni ravni, rešitev problema umiranja starega jedra ter re­ševanje problematike na lo­kalni in državni ravni. Priza­deval si bo tudi za prihodnost turizma v Kamniku in za oživ­zmagali v boju zoper smrto­nosni virus, ki je prizadel tudi našo obcino. Tudi mladi po­grešamo zabave in druženja, a je treba pripomniti, da te stvari v casu epidemije niso samoumevne, zato apelira­mo na vse obcane, da upo­števajo ukrepe zdravstvene stroke, nosijo maske, vzdržu­jejo primerno razdaljo, razku­žujejo roke in v veliki meri pripomorejo k zavarovanju svjega in zdravja bližnjih. Le tako bomo skupaj zmagali. Vlada je v casu epidemije ve­liko pripomogla tudi k temu, da obcine lahko mirneje di­hajo, potem ko je povecala denarna sredstva za njihovo delovanje. Prizadevali si bomo tudi, da skupaj z obci­no najdemo cilje in prilož­nosti za nove projekte, ki bodo v zadovoljstvo mladim in starejšim obcanom. Mladi clani SDS smo tudi prepricani, da je prav, da na vseh državnih objektih v ob­cini visijo slovenske in obcin­ske zastave, tako na zdrav­stveni ustanovi, kjer ju trenu­tno ni, kot tudi kamniškem gradu, saj smo prepricani, da moramo biti ponosni na svo­jo zastavo. Povezovanje je skupni cilj tudi mladih clanov SDM Ka­mnik, saj bomo le tako zmo­gli premagovati številne ovi­re v dobro mladih in mesta Kamnik, na katerega smo vsi zelo ponosni. Mladi Kamnicani se lahko še vedno pridružijo odboru SDM Kamnik. Z veseljem sprejmemo vsakogar. Pišite nam po elektronski pošti: ti-motej.rauter@sds.si ali SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA ljanje slovenskih obicajev s info.sdmkamnik@sds.si. Aktualno skupnosti. Gotovo ga je zaslu­žil, a glede na reference bi ju Prejeli smo težko primerjali. O OF malo Delavska svetovalnica Nekaj mesecev manj kot šestdeset let je Tina izjemno Delavska svetovalnica, nevladna organizacija, ki nudi informacije in pomoc na podrocju prava in delavskih pravic, odslej deluje tudi v Kamniku. Jasna Paladin in tako je Delavska svetoval­ bolje raziskati,« pravi vodja me pogodb, ki jih podpisu­ nica na pobudo Društva Ma- Delavske svetovalnice Go- jejo – zaradi jezika ali prav- Kamnik – Kamnik od nekdaj kadam maja prvic delovala ran Lukic. V Kamniku je na­ nih izrazov, pogodbe pa so velja za industrijsko mesto, tudi v Dnevni sobi v nekda­ mrec kar nekaj podjetij, ki napisane tako, da so bolj veliko delovnih mest pa tudi njem Alpremu na Usnjarski zaposlujejo zgolj delavce iz ugodne za delodajalce. Pod- danes zapolnijo delavci iz cesti, kjer bodo odslej delo­ nekdanje Jugoslavije. »Želi­ jetja delavce izkorišcajo, ker nekdanjih republik skupne menijo, da so v stiskah, ce Jugoslavije, katerih delavske pravice so redno kršene. Žal je tega veliko tudi med Slo- Ce potrebujete pomoc ali nasvet, poklicite brezplacno številko 080 14 34 ali pišite na so prišli delat v Slovenijo, in bodo tako pristali na vse po­goje. Najveckrat to tudi drži, venci, ugotavljajo v Delavski info@delavskasvetovalnica.si. saj delavci nimajo zadostnih svetovalnici, kjer s pravnimi informacij o svojih pravicah. nasveti pomagajo že od leta Veliko zgodb ima ob posre­ 2016. Delujejo kot clanska vali glede na potrebe. »Z de­ mo jim sporociti, da niso dovanju Delavske svetoval­ organizacija in se tudi finan­ lavci iz Kamnika smo že sami, naj se obrnejo na nas, nice srecne konce, a kot po­ cirajo pretežno iz clanarin. doslej imeli stik in kar nekaj ko se znajdejo v težavah, pa udarjajo, še zdalec ne gre le Ker želijo delavcem priti jih je že naših clanov, a na tudi že prej, saj so po tem, za delavce 'z juga', ampak so naproti in jim dokazati, da žalost imamo v Kamniku ko podpišejo pogodbo, stvari pravice pogosto kršene tudi so njihove krivice popravlji­ kar nekaj zadev, ki jih s pod- težje rešljive,« še opozarja. Slovencem. Delavska sveto­ ve, delujejo tudi na terenu rocja delovnega prava velja Vecina jih namrec ne razu­ valnica je namenjena vsem. LOCENO ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV Vsako gospodinjstvo ima 2-krat letno možnost narociti brezplacni odvoz kosovnih odpadkov. Narocilo lahko izvedete z izpolnitvijo in posredovanjem KUPONOV, ki ste ju prejeli skupaj z decembrsko položnico ali pa z izpolnitvijo SPLETNEGA OBRAZCA, ki ga najdete na naši spletni strani www.publikus.si. Ce pa kosovne odpadke pripeljete in oddate direktno v Zbirni center Suhadole, vam ob predložitvi kupona pripada 8 EUR dobropisa, ki ga upoštevamo pri naslednji položnici. • POHIŠTVO, • GOSPODINJSKI APARATI, • ZABAVNA ELEKTRONIKA, • KOPALNIŠKA OPREMA, • VZMETNICE, • PREPROGE IN TALNE OBLOGE, • ŠPORTNA OPREMA, • VRTNA OPREMA, • IGRACE, • ORODJE. NA KAJ JE POTREBNO BITI POZOREN PRI ODDAJI KOSOVNIH ODPADKOV? • Kosovni odpadek vecjih dimenzij je potrebno pred oddajo razstaviti na vec kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno vrsto odpadka in ni pretežak ali prevelik za rocno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. zCe je možno, kosovne odpadke namestite na obicajno prevzemno mesto (obicajna lokacija praznjenja posod) in sicer na dan dogovorjenega odvoza in ne prej. • Gospodinjstva, ki živijo v bloku, imajo možnost individualnega ali skupinskega narocila (v dogovoru z ostalimi gospodinjstvi). V primeru skupinskega narocila je najbolje, da skupno narocilo posreduje Upravnik objekta. • Odpadkov, ki NE SODIJO v skupino kosovnih odpadkov iz gospodinjstva, NE BOMO ODPELJALI! KATERI ODPADKI NISO KOSOVNI ODPADKI IN KAM Z NJIMI? • Azbestna kritina in drugi odpadki, ki vsebujejo azbest, • avtomobilske pnevmatike in rezervni deli, • gradbeni odpadki, • izolacijski material, • steklo (avtomobilsko, barvano, lepljeno, pleksi ...), ZBIRNI CENTER • nevarni odpadki, AKCIJA ZBIRANJA (2. in 3. sobota v aprilu in oktobru) • odpadna oblacila in tekstil, ZBIRALNIKI NA SUPER EKOLOŠKIH OTOKIH • biološko razgradljivi odpadki. RJAVA POSODA ali hišni kompostnik PUBLIKUS D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA drugace Predsednik ZB Dušan Božic­nik je v daljšem clanku (Osemdeseta obletnica OF), objavljenem v rubriki Obcin­ske novice v Kamnican/ki 7. 5. 2021, napisal precej zgodo­vinskih (pol)resnic, kar zago­tovo bolj kot ne škoduje bor-cevski organizaciji. Strinjam se, da je vstaja bila nujna, vendar je bila prezgo­dnja in hkrati revolucionarna. Avtor natancno navaja vse datume v zvezi z ustanovitvijo OF, vendar ne vkljucuje vojne­ga stanja v Evropi nasploh. V zacetku je kazalo, da se bodo osvobodilne enote borile proti izkorišcanju, buržoaziji; še se spomnim, kako smo peli: »Amerika i Engleska bit ce zemlja proleterska.« Kmalu je sledil napad na SSSR. Vemo, kako nasprotne so bile pred vojno politicne sile na sloven-skih tleh. Vsekakor je bilo ne­gativno dejanje povezovanje desnih z okupatorji; s hudi-cem pa so se družili tudi levi oz. so od svojih zahtevali po­polno privrženost, ce ne celo podrejenost. Avtor omenja re-volucionarja Toma Brejca. Njegovo sestro Marico sem poznal in nikoli ne bom poza­bil, kako je prepovedala vsak obisk clanov borcevske organi­zacije, celo na pogreb jih ni želela ... To je treba upoštevati – nobe­na stran ne sme zagovarjati svoje absolutne resnice, saj na ta nacin nikoli ne bomo prišli do sprave. Po svetu se res raz­rašcajo ideje fašizma, tudi pri nas se spretno nabirajo poli­ticne tocke na racun dedišci­ne borcev proti okupatorjem. Mislim pa, da vrednote ZB ne potrebujejo dodatnih hva­lospevov. V 21. stoletje smo stopili po padcu države »bratskih naro­dov« in nehumane ideologije, z nekaj zgodovinske srece, ven­dar enotni. Tega se je treba zavedati! Mirko Mrcela, Kamnik Opomin profesorice Tine Želim dopolniti spominski pri­spevek Toneta Fticarja o profe­sorici Tini Romšak. Med dru­gim omenja, da za svoje ob-sežno delovanje ni prejela ob­cinskega priznanja. Dodajam, da je bil predlog za visoko ob­cinsko priznanje vložen v casu njene upokojitve na pobudo profesorjev šolskega centra, med drugimi mene. Priznanje ji ni bilo podeljeno. Prejel ga je aktivni clan ene od krajevnih veliko prispevala h kulturne-mu napredku in omiki v Ka­mniku, zlasti pa h kultivira­nemu slovenskemu jeziku v šoli ter v javni govorjeni in pi-sani besedi. Z navduševanjem za slovenšcino, za pristno ma­terinšcino, je dijake in odrasle reševala muk slovnicnega dri-la. Ko je spodbujala in vodila dijaške in druge kulturne de­javnosti, je vedno skrbela za jezikovno podobo. Zagovarja-la je jezik kot znamenje omike izobražencev, zato je bilo vca­sih koga, ki je zgrešil, sram. Njen pouk ni bil igra, ker je ucila, kar je verjela. Dijake je navduševala, ni skoparila s po­hvalo in se z njimi veselila uspehov. Zato je »mati« števil­nih slovenistov in drugih diplo­mantov, ki so svoje kulturno-je­zikovno poslanstvo uresniceva­li na drugih študijskih podroc­jih. Sama je bila vseh šestdeset let igralka, lektorica, voditeljica prireditev, režiserka, avtorica clankov razlicnih zvrsti in pro-dorna profesorica, ki se je odzi­vala na jezikovno in kulturno dogajanje. Skrbela je tudi, da pomembni Slovenci in Kamni-cani ne bi bili zavrženi v poza-bi in da bi bili pri njihovem vrednotenju pomembni pravi prispevki in dejstva. Poleti leta 2018 je mlajša sku­pina izobražencev s pismom opozorila na spregledovanje potencialov Kamnika. Na pre­tirano oziranje v preteklost in na starodobna, vcasih ideolo­ško obarvana merila odloce­valcev, ko gre za Kamniški zbornik, zakladnico knjižnice in za podeljevanje obcinskih priznanj. Kamnik je ustvaril velik intelektualni potencial. Po raziskavi o nadarjenih ucencih je do leta 2017 dokto­riralo vsaj triinpetdeset (vseh nismo odkrili) nekdanjih dija­kov ŠCRM, ki so maturirali, ko sem bila tam direktorica. Vsaj še toliko jih je v vrhovih domace in tuje umetnosti ter znanosti in v poslovnem svetu, politike pa si lahko dnevno og­ledujemo. Kot osebnosti jih je z razgledanostjo, jezikom in spoštljivim odnosom do kultu-re skupaj z drugimi profesorji dobro opremila tudi profesori-ca Tina. Ni prav, ce tem po­tencialom domaci kraj, ki bi mu lahko še marsikaj dali, ni naklonjen in ce jim po maturi in študiju ostane zgolj spomin na Kamnik. Priprave na Kamniški zbornik 2022 kaže­jo, da je tisto pismo delovalo in zbornik se z okrepitvijo ure­dniškega odbora lahko vrne med strokovno znanstvene re-vije, ki jih bo dovoljeno citirati v akademskem okolju. Z vec zavedanja in volje torej gre. Vanda Rebolj, Kamnik Kultura Zgodbe iz predalov V Galeriji Pogled je še do 4. junija na ogled likovna razstava grafik Ane Hribar Lemovec z naslovom Prvi korak. Gre za njeno prvo samostojno likovno zgodbo, ki jo deli s širšo publiko. V spomin France Pibernik Igor Kavcic Kamnik – Galerija Pogled je zadnjih nekaj let, torej vse od zacetka svojega obstoja, tisto malo kamniško razsta­višce v nadstropju nad Gale-rijo Miha Maleš, v katerem svoje aktualne likovne cikle razstavljajo tako že uveljav­ljeni likovni ustvarjalci sre­dnje generacije kot mladi avtorji, ki so na zacetku svo­je umetniške poti. Ena sle­dnjih je tudi Ana Hribar Le-movec, ki je v mladi galeriji našla svoje prvo razstavno zatocišce. To razkriva tudi naslov njene zanimive in nekoliko nevsakdanje predstavitve in postavitve grafik Prvi korak. »Zacetek vsega je moja knji­ga umetnice, ki je moj prvi korak do resnicnega zaveda­nja samega sebe. Najprej se moraš pogovoriti s seboj, vi-deti samega sebe, da lahko vidiš druge ljudi. Sama sem to storila skozi umetnost, skozi svoje ustvarjanje,« po­jasnjuje Ana Hribar Lemo­vec. »Samo v umetnosti lah­ko iskreno izrazim to, kar je v meni, se borim sama s se­boj, išcem odgovore na vpra­šanja, ki nimajo koncnih odgovorov in mi predstavlja­jo pot k ljubezni do sebe in drugega. Samo ko ustvar-jam, sem resnicna.« V knjigi, ki jo listava skupaj z ustvarjalko in likovno peda­goginjo Ano Hribar Lemo­vec, na fotografiji opazujem dekletce, ki se bo v avtu prav­kar nekam odpeljalo z de­dom mornarjem, stara vecstanovanjska stavba daje obcutek razmetanih oken in balkonov, v pesku na obali odvržen bikini piše svobodo in portret senc na asfaltu lju­bezen, tam dalec je visoka skalna stena, pogled z okna blokovskega naselja opazuje tja cez … Gre za pomembne trenutke in prostore, ki so bili nekoc zamrznjeni s foto­grafijo in ostajajo v njenem zavedanju. Na fotografijah jih obicajno spremlja obraz v obliki graficne intervencije, s cimer nekako potrjuje svojo prisotnost, ceprav je v resnici vseskozi tam. To so njene zgodbe. Kot zapiše kustosi­nja razstave umetnostna zgodovinarka Saša Bucan, je Anina knjiga umetnika prav­zaprav pogled v umetnicine razmisleke, v zastavljena vprašanja in odgovore. »To si Ana poišce in vedno znova išce v umetnosti, v ustvarja­nju, v katerem lahko izrazi vec, kot bi povedale besede.« Spodbuda k odpiranju predalov Knjigo umetnice kot grafic­na dela je – razen nekaj gra­ficnih portretov na steni – v galerijskem prostoru spravi-la v predale omare, starega predalnika. Predali so pripr-ti, saj nam avtorica dovolju­je, da pogledamo vanje. V predalniku, zgoraj manj­ših in spodaj vecjih preda­lih, umetnica predstavlja graficna dela, obraze v raz- Odšel je profesor France Pibernik, ki je v kamniški vsakdanjik zaoral globoke sledi z odkrivanjem, urejanjem, objavljanjem in uveljavljanjem del Franceta Balantica, zaradi vojne usode zamolcanega pesnika. Tilka Jesenik je v profesorjev spomin zapisala: »Med zamolcane pesnike spada tudi moj brat France Balantic, ki se mu je profesor France Pibernik posvetil z velikim žarom in mu odprl pot med slovenske klasike.« France Pibernik se je rodil v Suhadolah pri Komendi. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenšcino in književnost, dolga leta je bil profesor na kranjski gimnaziji. Izdal je vec pesniških zbirk, esejisticnih in literarnozgodovinskih del ter monografij. Veliko casa je posvetil raziskovanju avtorjev, ki so bili med vojno na napacni strani in zato po letu 1945 zamolcani. Izbor pesmi teh avtorjev je zbranih v antologiji Jutro pozabljenih (1991). Profesorjeva zasluga je tudi izda­ja in urejanje pesmi Franceta Balantica in uvrstitev njego­vih del v temeljno zbirko slovenske književnosti, to so Zbra­na dela slovenskih pisateljev in pesnikov. V knjižnici smo se z njim kot gostom veckrat srecali ob iz­daji njegovih knjig in vedno se je izkazal kot luciden, dobro­hoten, spoštljiv in strpen sogovornik. Tudi ob njegovi 85-le­tnici smo se januarja leta 2015 srecali ob izdaji knjige Drob­ci zamolklega casa (Družina, 2014). Redkokdaj imamo priložnost brati spomine iz domacega kraja ali širšega v tako izbranem jeziku in hkrati tudi z ravno dovolj subjek­tivnega vidika, da nas besedilo pritegne. V knjigi Drobci zamolcanega casa avtor opisuje svoje življenje in ustvarja­nje od zacetka druge svetovne vojne do sedanjosti. O knjigi je Marijan Zlobec zapisal: »Knjiga je dragocen prispevek zlasti v odkrivanju mnogih podrobnosti iz sicer v global-nem smislu že znanih tem, a kot vemo, je car vedno v po­drobnostih: kdo je kaj storil, bil proti ali za, kdo si je za kaj prizadeval, kako je v resnici bilo (za razliko od tistega, kot so trdili ali še trdijo drugi). Tu se zdi, kot da je bil Pibernik še dokaj toleranten in ni povedal vsega, kar ve ali namiguje, da bi se dalo še kaj (hudega reci).« Prav to je bil profesor Pibernik, kakor sem ga imela prilož­nost spoznati v trenutkih, ki so bili povezani z njegovim literarnim ustvarjanjem ali Francetom Balanticem. Tole-ranten intelektualec, bralec in premišljevalec, raziskovalec in pisec, pesnik in esejist. V naših pogovorih ni nikoli niko-gar obsojal, skušal je razumeti razlicne cloveške usode. Bil je skromen velikan duha. Predvsem pa je bil predan besedi, resnici in lepoti. Le iz teh temeljev je zrastel njegov obsežni literarnozgodovinski in literarni opus. V mojem spominu pa kot skromen in prija-zen iskalec lepega. Mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantica Kamnik licnih razpoloženjih. Obraz, vcasih zgolj poteze, ki ga na­kazujejo, je njena rdeca nit. Oci, obrvi, nos, ustnice … Obraz se vseskozi ponavlja. »Zacet je bil kot obraz neznanke. Vse bolj je Neznanka postala tako zna­na, da je avtorica ugotovila, da je pravzaprav ves cas sli­kala svoj lastni obraz, avto­portret. Rojstvo Neznanke je prišlo iz umetnicine notran­josti, brez zavedanja, da roka vodi linijo, ki gledajo oci in trenutek prepoznave lastnega obraza v do takrat koli ne veš, kaj bo nastalo, ko dvigneš list z odtisom. Vedno je presenecenje, po­zitivno ali negativno. Naj­bližji mi je linorez, ker je mehak, ampak odlocen – tako kot jaz.« »Zacimbe« v besedi in risbi Tu je še omarica za zacim-be. Prav tako miniaturne predalcke odpiramo z oce­som podobnimi kljukicami. V njih so Anine izjave – bo­disi v besedi bodisi v drobni Ustvarjalka in likovna pedagoginja Ana Hribar Lemovec je po rodu iz Novega mesta. Leta 2019 je diplomirala, letos pa magistrirala iz grafike pri profesorju Crtomirju Frelihu na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Dejavna je v pedagoškem delu, veckrat je sodelovala na skupinskih razstavah fakultete in Društva likovnih umetnikov Maribor, tokrat pa se prvic samostojno predstavlja v Galeriji Pogled. Živi in ustvarja v Ljubljani. neznanem je avtorici Ani Hribar odprl nesluteno širi-no ustvarjanja,« dodaja Bu­canova. »Anin obraz je pos­tal neusahljiv vir, iz katerega crpa nove likovne zgodbe, ki jih potem, kot je za grafiko znacilno, ponavlja.« Ce posameznike brez pred­hodnega poznavanja radi predalckamo in jim s tem na neki nacin kot družba je­mljemo svobodo, z razisko­vanjem po predalniku priha­jamo do samorefleksije in vse te razlicne obraze spet osvobajamo. Umetnica nam daje možnost za to, odloci-mo se sami. Kot pove Hri-bar Lemovceva, so grafike izdelane »na žlico«. Gre za rocno tehniko tiskanja. Na matrico nanese barvo in jo z žlico odtisne na papir. Grafi­ka kot likovna tehnika ji je blizu. »Všec mi je magija, ki jo narekuje proces dela. Ni-risbici v nekaj potezah, mor­da odtisu. Pove, da gre za preproste, zelo direktne izja­ve. Predale odpiramo z roka­vicami. »Ne iz strahu, da bi se morebiti unicile grafike, rokavice, ki so bombažne, mehke, so zato, da gledalec dobi obcutek za pazljivost, pozornost, prizanesljivost. Taki moramo biti v odnosu do soljudi.« Ko obiskovalcem dovoljuje, da pogledamo v njene, nas na neki nacin spodbuja, da vstopimo tudi v svoje lastne »predale«. »Resnicno zave­danje sebe je po mojem mnenju prvi korak do res-nicnega zavedanja drugih in celotne družbene sfere.« Bilo bi bolje in lepše, kot se nam vcasih zdi, morda pa kar obcutimo, da je. Na vas je torej, da odprete predale, njene in svoje lastne – in pogledate, kaj je v njih. Zanimivosti Pohod na Brezje Enega izmed prvih soncnih dni v mesecu maju smo v Športnem in kulturnem društvu Sela rezervirali za izvedbo tradicionalnega pohoda na Brezje. Nataša Pivec Sela pri Kamniku – Na dan zmage smo zmagali vsi, ki smo peš premagali razdaljo iz Markovega ali Cerkelj do Brezij. Na poti so nas spremljale številne lepe na­ravne kulise gora in soncne­ga vremena v prebujajoci se naravi. Zmagali smo prav Del pohodnikov ŠKD Sela / Foto: Nataša Pivec vsi in zato na koncu dobili tudi medaljo, ki sta nam jo podelila predsednik Špor­tnega in kulturnega društva (ŠKD) Sela Boštjan Pivec in vsakoletni vodja pohoda Aleš Štrajhar. Tudi letos je Aleš svojo zadolžitev opra­vil z odliko in nas prav vse pohodnike varno pripeljal na cilj. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki ste se pohoda udeležili, morda prvic, in verjamem, da tudi v naslednjih odpravah. Zah­vala tudi PGD Sela za opravljen prevoz. Drušcina pohodnikov je bila zelo pisana, od mladih do starih, od športnikov do manj aktivnih športnikov, ki bodo to še postali. Tudi s po­mocjo ŠKD Sela, ki bo z or-ganizacijo razlicnih dogod­kov poskrbelo, da se bo mi-galo in smejalo. Naše zdrav­je krepi tako šport kot tudi veselo in sprošceno vzdušje in tega na pohodu ni manj­kalo. Vse to potrebujemo po dolgem letu zatišja. S Hischo za ohranitev kulturne krajine Arhitekt Tomaž Schlegl želi z inovativnim projektom, ki nosi naslov Hischa, prikazati, kako se na sodoben in enostaven nacin zgradi hiša, ki v najvecji meri spoštuje identiteto slovenskega prostora. Jasna Paladin Sela pri Kamniku – Projekt Hischa je prakticen prikaz sodobne gradnje, delane po nacelih tradicionalnega ljudskega stavbarstva, ideja za to pa se je Tomažu Schleglu porodila skozi leta raziskovanja prostorskega oblikovanja tako doma kot v tujini, dozorela pa je lani de­cembra, ko je zacutil, da mora spremeniti odnos do svojega dela. »S sodobno, tehnološko podprto gradnjo naše tradi­cionalno slovensko stav­barstvo vse bolj izginja. Slo­ske projekte, ki so bili enaki po vsej Jugoslaviji. Nikjer niso spoštovali lokalnih zna-cilnosti, nakloni streh so bili premajhni, hiše so bile pove-cini kvadratne, locirane sre­di parcel in predvsem preve-like. Po menjavi sistema pa smo se v tem tisocletju soo-cili z drugo skrajnostjo – kar naenkrat je bilo vsem doseg­ljivo prakticno vse in prevla­dovati je zacel internacional­ni stil. Povsod so zacele rasti hiše brez napušcev, z ravni-mi strehami, živobarvnimi fasadami … Marsikaj sicer preprecujejo obcinski pro-storski akti, a nekaj je napi- »Ljudem, ki nikoli niso imeli stika z arhitektom, želimo predstaviti enostaven in financno dosegljiv nacin gradnje, ki v najvecji meri spoštuje slovensko krajino.« venci nimamo odnosa do svoje dedišcine, tudi zato, ker se o tem premalo ucimo v šolah. Vsak vidi le svoj vrti-cek, ne znamo pa biti ponos­ni na nekaj, kar so ustvarili naši predniki. Vcasih so pos­tavljali majhne bivalne pro-store, hiše, široke okoli pet metrov, kot je narekovala ra­cionalna debelina tramov, s katerimi so gradili, hišo pa so nato obkrožali še hlev, skedenj, kašca … Po drugi svetovni vojni, ko je država z ugodnimi posojili spodbuja-la delavce h gradnji stano­vanjskih hiš, pa so projektiv­ni biroji zaceli izdelovati tip-sano na papirju, nekaj pov­sem drugega pa se izvaja v praksi. Unicujemo identite-to svojega lastnega naroda – s tem pa se manjšamo, iz­gubljamo moc, s katero bi se lahko postavljali v svetu,« razocarano ugotavlja Tomaž Schlegl, preprican, da je skrajni cas, da stroka in dr­žava prebivalce zacneta oza­vešcati o logiki gradnje, kakršno so poznali naši predniki. Kot pravi, s projek-tom Hischa želi svoje znanje in izkušnje predati naprej vsem, ki bi mu želeli pris­luhniti, in ne zgolj dolocene-mu investitorju. Ideja, da bi ob domaci stano­vanjski hiši na Selih zgradili še en objekt, je stara že nekaj let, nedavno pa se je Tomaž Schlegl skupaj s svojo druži-no in drugimi clani ekipe, ki se bo nenehno dopolnjevala, odlocil, da iz specega projek­ta za gradnjo hiše lahko na­redi nekaj vec kot le dodaten prostor, ki ga potrebujejo. Vsi, ki nameravajo graditi ali jih preprosto zanima logicen nacin gradnje, bodo na sple­tni strani hischa.si lahko spremljali blog in posame­zne video posnetke, od sa-mega zacetka gradnje nap-rej. Na prostorsko premišlje­ni lokaciji na domacem vrtu na Selih pri Kamniku bo družina Schlegl namrec pos­tavila vzorcni objekt, celoten postopek izvedbe od zasnove do zakljucka pa bo doku­mentiran na spletni strani in na družabnih omrežjih. Pri projektu sodeluje tudi Noah Charney, ki bo zgodbe o nas­tajanju hiše opisal v knjigi. Objekt, za katerega že imajo gradbeno dovoljenje, bodo zaceli graditi v kratkem, koncan bo predvidoma v letu dni, financirali pa ga bodo s prodajo Schleglovih umetniških del, ki so tudi že objavljena na spletni strani. »S pomocjo prodaje svojih umetniških del bom poiskal somišljenike, ki niso le de­klarativni podporniki ideje o skladnosti slovenske kultur­ne krajine, ampak so jo prip­ravljeni tudi aktivno podpre-ti. Najvecji problem dana­šnje družbe je namrec v tem, da se besedno vsi stri­njamo o tem, kako bi mora-lo biti, le malokdo pa za to dejansko kaj naredi,« ugota­vlja Tomaž Schlegl, ki si želi k projektu pritegniti cim vec lokalnih mojstrov. Mladi Razpravljali o pravicah otrok Kamniški dijaki so se med 23. in 26. marcem udeležili 15. Mladinskega parlamenta Alpske konvencije, kjer so sprejeli predloge o stanju otrokovih pravic v Alpski regiji. Maša Likosar Kamnik – Mladinski parla­ment Alpske konvencije (YPAC) vsako leto poteka v obliki mednarodne izmenja­ve, ki jo gosti ena izmed šol držav clanic. Letos je na vrsto prišla šola v švicarskem mes-tu Trögen, ki ga zaradi ukre­pov proti širjenju novega vi-rusa niso mogli obiskati v živo, zato je srecanje poteka-lo na daljavo v digitalni obli­ki. Sodelovalo je petdeset mladih delegatov iz sedmih Alpskih držav, ki so bili raz­deljeni na štiri komiteje ali odbore, znotraj katerih so razpravljali o doloceni tema­tiki otrokovih pravic. Gimna­zijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik so zastopali Matic Hrabar, Zala Perov­šek, Tijana Miloševic, Sara Muršak in Lea Šemen iz dru­gega letnika ter Lara Glavan Pivec iz tretjega letnika. »Vsi kamniški delegati smo bili zelo navdušeni nad mladin-skim parlamentom, izkušnja je bila res zanimiva in pouc­na. Utrdili smo znanje anglešcine in pridobili samo­zavest,« je povedala Lea Še­men, predstavnica kamniške YPAC press skupine. V prvem komiteju, zadolže­nem za pravico do izobraže­vanja, se je glavna kritika nanašala na prilagoditev izo­braževalnega sistema pokli­cem 21. stoletja. Drugi ko-mite se je zavzemal za pravi­ce otrok na podrocju zdra­vstvene nege in duševnega zdravja. »Delegati so veliko razpravljali o depresiji ter stresu, ki ga predvsem v zadnjem obdobju vecina ot­rok doživlja vsakodnevno, pa tudi o mnenju starejših otrok o zdravniških pose-gih,« je pojasnila Šemeno­va. V tretjem komiteju s temo politicnega vkljuceva­nja in posluha otrok so ob razpravi prišli do ugotovitev, da politika pogosto nima posluha za predloge mlado­stnikov. Cetrti komite pa je obravnaval enakopravnost otrok s posebnimi potreba-mi, otrok z migracijskim ozadjem, svobodo do religi­je, inkluzivnost homoseksu­alcev in transspolnih ljudi v sodobni družbi ter ena­kopravnost med spoloma. Na generalni skupšcini so delegati sprejeli osem pre­dlogov vseh štirih komite­jev. Ti med drugim zajema­jo problematiko socialne in medvrstniške pomoci, prip­ravljenost šolskega sistema na digitalizacijo in tehnolo­ško napredno prihodnost, vecje informiranje otrok o duševnih težavah, vkljuceva­nje demokraticnih vrednot in aktivno državljanstvo v ucni nacrt in vkljucevanje prizadetih otrok v družbo. Slovenski dijaki so 13. maja vseh osem sprejetih predlo-gov, ki so pripravljeni na razpravo in možno imple­mentacijo v državah clani­cah, predstavili predsedniku državnega zbora Igorju Zor-cicu. »Na širši družbi pa je, da mladim prisluhne in se zacne zavzemati tudi za nji-hove predloge, ki lahko kljub stereotipni mladostni naivnosti velikokrat prese­netijo s svojo mislijo na dalj­šo prihodnost,« je sklenila Lea Šemen. Trenutno je velik poudarek na popolnoma novih elektric­nih vozilih Peuegot e-208 in Peugeot e-2008. Elektricni izvedenki e-208 in e-2008 sta v mestu vsestransko upo­rabni, na cestah izven mesta pa vzdržljivi in varni. Pri znamki Peugeot so pri obeh vozilih uporabili 50-kWh baterijo, ki omogoca dosege do 340 kilometrov. Motor z mocjo 100 kW (136 KM) z 260 Nm navora zagotavlja odlic­ne pospeške ter nudi užitke v mehki, prožni in neslišni vožnji. Pri modelu e-208 ta ponuja 340 kilometrov in pri modelu e-2008 320 kilometrov dosega po standardu WLTP. Na zmogljivejšem prikljucku doma se baterija napolni v 16 oz. 17 urah, na Peugeotovem »Wallboxu« z mocjo 11 kW pa samo v petih urah. Elektricno podobo dobivajo tudi gospodarska vozila, e-Partner bo na voljo v drugi polovici leta, vanj bosta vgrajena podobna baterija in motor kot pri Peugeot e-208 in e-2008. Ta bo z enim polnjenjem omogocala do 275 kilometrov dosega. Prihajajo modeli Peugeot e-Expert, e-Traveller in najvecji med lahkimi gospodarskimi vozili e-Boxer. Slednji bo na razpolago z baterijo 37 kWh ali 70 kWh. Pomembno je, da bodo elektricna gospodarska vozila zaradi nicelnih emisij omogocala neoviran dostop do mestnih središc, brez vsakršnih omejitev. Vozila Peugeot na elektricni pogon združujejo inovati­ven dizajn, ucinkovito varstvo okolja in najsodobnejše tehnologije. V elektricnem vozilu znamke Peugeot boste lahko uživali v novem voznem udobju zahvaljujoc dobrim pospeškom, neslišnim motorjem in zmanjšanim vibraci-jam. Zaradi enostavnega zagona in razpoložljivega navora motorja, ki omogoca naglo pospeševanje brez spreminjanja prestav, boste ponovno doživeli veselje do vožnje. Marsikateremu kupcu se pri elektricnih avtomobilih 'zatakne' pri ceni, saj so ta vozila dražja od vozil na klasicni pogon, vendar pri izracunu celotnega stroška za vozilo ne smete upoštevati zgolj nabavne cene, temvec morate k tej prišteti tudi stroške za energijo (elektrika ali gorivo), zavarovanje in vzdrževanje vozila. Z elektricnim vozilom znamke Peugeot boste pri gorivu v povprecju prihranili 40 odstotkov, pri vzdrževanju pa tudi do 30 odstotkov v primerjavi z vozilom z motorjem na notranje zgorevanje. Poleg tega pa ste ob nakupu elektricnega vozila upravice­ni do subvencije države, ki trenutno znaša 4.500 EUR. Peugeot je pripravil privlacno ponudbo za vsa elektric­na in hibridna vozila znamke PEUGEOT. Vsem kupcem elektricnih in hibridnih vozil ob nakupu podari domaco polnilno postajo Wallbox z montažo v vrednosti 1.000 EUR. Na Wallboxu z mocjo 11 kW lahko vozilo napolnite hitro in povsem varno v petih urah. Prva glasbena kompilacija na Kamniškem Na natecaj za glasbeno kompilacijo Probahodnik je prispelo dvanajst skladb. Alenka Brun Kamnik – Pred casom je Za­vod Mladinski center Ko­tlovnica razpisal javni nate-caj, kjer je k sodelovanju povabil neodkrite bisere kamniške kotline z name-nom pregleda lokalne glas­bene ustvarjalnosti, kot pra-vi Gašper Selko. Sodelujoci glasbeniki ali zasedbe so morali poslati dve avtorski še neobjavljeni skladbi. Sel­ko nadaljuje, da so »te prišle pod drobnogled prekaljene strokovne žirije.« Del sled-nje sta bila poleg Selka še Blaž Flerin in Matic Smolni­kar. Na natecaj Probahodnik je tako prispelo dvanajst skladb šestih zasedb. Selko še pove, da sodelujocih za­sedb ne krasi le mladost, temvec tudi raznolikost in profesionalni pristop k ustvarjanju. Izbrane so nas­lednje: Before Time, Echo­es, Navihani Štumfki, Stin Brinovec (Killa Brin), Mar­tin Vidmar (DaGemini) ter Teja Poljanšek s svojo med-narodno zasedbo Eleuthe­ria. Kompilacija bo ugledala luc sveta v digitalni ter fizic­ni obliki predvidoma v juni­ju, prav tako pa naj bi bili v nadaljevanju prica še manj­šemu festivalu zasedb v Kre­ativni cetrti Barutana. OGLASNO SPOROCILO ELEKTRICNA IN HIBRIDNA VOZILA PEUGEOT – vedno prava izbira Znamka PEUGEOT je postala eden izmed prvih proizvajalcev, ki ponuja celovito paleto elektricnih osebnih in gospodarskih vozil in s tem potrjuje svoj naskok na ta avtomobilski segment. Šport Lea Drnovšek je državna prvakinja Osmega maja je bilo na kamniškem kegljišcu sklepno dejanje državnega prvenstva za mladinke U23. Štefan Flerin Kamnik – Pomerilo se je šestnajst najboljših posame­znic iz prvih dveh preizku­šenj, ki sta šteli za ekipno uvrstitev in uvrstitev posa­meznic v kombinaciji. Tret­ji, finalni nastop je štel za koncno skupno uvrstitev v kombinaciji, obenem pa še za uvrstitev posamezno. Tekmovanje se je zacelo ob 11. uri. Že v prvi skupini so bili doseženi lepi rezultati, zato se je obetal napet boj za najvišja mesta. Od clanic Kegljaškega kluba Calcit Ka­mnik sta prvi nastopili Tea Repnik in Tia Schatz, obe v tretji skupini. Žal nista bili najbolje razpoloženi. Na-stop sta koncali z enakim rezultatom 527 podrtih keg-ljev. Tea je sicer še imela te­oreticne možnosti za kolaj-no v kombinaciji, kaj vec pa žal ne. V zadnji skupini so nastopile štiri najboljše iz predtekmovanja. Med njimi tudi naše zadnje upanje Lea Drnovšek, ki je pred nasto-pom za vodilno zaostajala 16 kegljev. Lea je zacela zelo dobro in po dveh setih pre­pricljivo vodila. V nadaljeva­nju je malo popustila, a tudi njene nasprotnice niso bles­tele. Borila se je do zadnjega meta in uspela – osvojila je novo zlato medaljo za Calcit in svojo že drugo zlato v prvi sezoni v Kamniku! Tea Rep-nik je zasedla nehvaležno cetrto mesto (kolajna ji je ušla za deset kegljev), Tia Schatz pa je bila osma. Videli smo zelo zanimive boje in tudi nekaj presene-cenj, saj favoritinje niso imele svojega dne. V uvrsti­tvi posamezno so najboljša mesta zasedla dekleta, ki prej niso bila pri vrhu, od najboljših v kombinaciji pa se nobena ni uvrstila med štiri najboljše posamezno. Naše tri so bile solidne: Lei je medalja ušla za trinajst kegljev, zasedla je 5. mesto. Tea je bila osma, Tia pa de­veta. Po koncanem tekmovanju je bila na sporedu podelitev najboljšim v ekipni in posa­mezni konkurenci. Naša ekipa mladink je prejela še priznanje za najboljšo mla­dinsko ekipo Slovenije, Tea Repnik pa za najboljšo mla­dinko Slovenije v sezoni 2020/21. Priznanja je pode­lil predsednik Kegljaške zve­ze Slovenije Milan Kurelic. Zlata medalja ekipno, druga zapored, in zlata v kombina­ciji, prav tako drugic zapo-red, tri dekleta Calcita v fina­lu šestnajstih najboljših mladink v Sloveniji – to so dosežki, na katere smo v Kegljaškem klubu Kamnik zelo ponosni. Poleg vseh šti­rih deklet, ki so nastopila v tem tekmovanju, moramo posebej pohvaliti tudi tre­nerja Francija Grubarja. Ta je kljub težavam zaradi ko­ronakrize in študijskim ob-veznostim deklet uspel eki­po zelo dobro pripraviti na to tekmovanje. Za priho­dnost ženske ekipe našeka kluba, ki je že dolga leta v vrhu slovenskega kegljanja, se nam ob takih novicah res ni treba bati. Pohvaliti moramo še vse os-tale clane kluba, ki so zgle­dno speljali organizacijo tega tekmovanja in poskrbe­li, da je vse potekalo brez­hibno, vkljucno s prenosom v živo, ki si ga še vedno lah­ko ogledate na kanalu kkcal-cit kamnik na YouTubu. Calcitovci na svetovnem pokalu na Ceškem Kamnik – Nove Mesto na Ceškem je bilo minuli konec tedna drugo prizorišce letošnjega svetovnega pokala za gorske ko­lesarje v olimpijskem krosu. Barve kamniškega Calcit Bike Teama so branili Rok Naglic, Matic Kranjec Žagar ter Blaž Žle, vsi trije so dirkali v dresu slovenske reprezentance. Med mlajšimi clani je Matic Kranjec Žagar pridirkal do 98. mesta, Blaž Žle pa do 113. Rok Naglic je dirkal v elitni moški clanski konkurenci. Najboljši Slovenec zadnjih sezon se je moral zadovoljiti s 101. mestom. J. P. Lokostrelska elita zbrana v Kamniku V zacetku maja so kamniški lokostrelci organizirali mednarodni lokostrelski turnir Veronica's Cup, ki šteje za uvrstitev na svetovno rang lestvico. Aleš Senožetnik Mekinje – Na Stadionu pri­jateljstva v Mekinjah je med 7. in 9. majem potekal peti Veronica's Cup oz. Veroni-kin pokal. Priljubljen loko­strelski turnir, ki ga je lani odnesla epidemija covida-19 in z njo povezani ukrepi, je letos v Kamnik ponovno pri­vabil lokostrelce iz vsega sveta – 150 tekmovalcev iz 15 držav, v mocni konkurenci pa so nastopili številni naj­boljši lokostrelci tako iz Slo­venije kot tudi tujine. Kot nam je povedala Blanka Štrajhar iz Lokostrelskega kluba Kamnik, tekmovanje namrec kot edino v Evropi šteje za tockovanje na sve­tovni rang lestvici, ker pa je odprtega tipa, pa poleg nastopa reprezentantom tudi ostalim lokostrelcem ponuja edinstveno možnost, da se pomerijo z najboljši-mi. Organizacije tekmovanja, ki za klub z 41-letno zgodovino sicer predstavlja precejšen zalogaj, so se lotili z željo, da bi predvsem mladim tekmo­valcem omogocili izkušnje z velikih tekmovanj kar na do-macem terenu. Veronikin pokal je od takrat precej pre­segel pricakovanja in Ka­mnik postavil na svetovni zemljevid lokostrelstva. Mocna slovenska zasedba je prinesla kar dvanajst medalj, kar jih je uvrstilo na prvo mesto med naju­spešnejšimi državami, pred Avstrijo s petimi in Dansko s tremi. Zlate me-dalje so Sloveniji priborili Anja Šarec med kadetinja-mi, ki so tekmovale z uk­rivljenim lokom, Katja Ša­rec v kategoriji kadetinj s sestavljenim lokom, Viktor Primožic Gogala (kadeti sestavljeni lok), Gašper Štrajhar (clani ukrivljeni Mladinke Calcita najboljše v državi Štefan Flerin Kamnik – Zaradi koronakri­ze vse od jeseni 2020 nismo imeli kegljaci nobenih tek­movanj. Državne lige za se­zono 2020/21 so odpoveda­ne, prav tako vsa mednaro­dna tekmovanja, vse do sre-dine februarja 2021 pa tudi nismo smeli trenirati. Po delni sprostitvi ukrepov se je vodstvo Kegljaške zveze Slo­venije odlocilo, da se bodo DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si lok) ter moška ekipa (sesta­vljeni lok), ki so jo sestav­ljali Aljaž Matija Brenk, Tim Jevšnik in Staš Modic. Med clani s sestavljenim lo-kom je drugo mesto osvojil Aljaž Matija Brenk, tretje pa Staš Modic. V konkurenci kadetinj, ki so nastopile z ukrivljenim lokom, je bila druga Nina Corel, tretja pa Metka Obljubek. Srebro sta dobila Andraž Samec med kadeti (ukrivljeni lok) in Kri­stjan Prodan v kategoriji mladinci (ukrivljeni lok), Teja Habjan pa je osvojila bronasto medaljo v konku­renci mladink z ukrivljenim lokom. Srebro je šlo tudi slovenski moški ekipi (ukrivljeni lok), ki so jo ses­tavljali Den Habjan Malava­šic, Žiga Ravnikar in Gašper Štrajhar, od katerih je bila boljša le avstrijska ekipa, medtem ko se je ženska eki-pa v sestavi Urška Cavic, Špela Ferš in Ana Umer uvrstila na tretje mesto. Boljše so bile Danke in Slo­vakinje. izvedla vsaj državna prven­stva v mlajših kategorijah in državno prvenstvo posame­zno za clane in clanice. V aprilu je bil že na sporedu prvi del tekmovanja za mla­dince in mladinke U23. Mla­dinci, kjer žal nismo imeli predstavnikov, so se merili v Kranju, mladinke pa v Ka­mniku. Naša ekipa v zasedbi Tea Repnik, Lea Drnovšek, Tia Schatz in Monika Kop­rivc se je odlicno odrezala. Že prvi dan so dekleta nasto­pila odlicno in dosegla naj­boljši ekipni rezultat. Posa­mezno je bila najboljša Tea Repnik s 571 podrtimi keglji. Drugi dan so sicer nastopile malenkost slabše, vendar vseeno gladko premagale vso konkurenco in ponovno osvojile najvišji naslov. Lea Drnovšek pa je s 586 podrti-mi keglji celo postavila naj­boljši rezultat med vsemi. Iskrene cestitke dekletom! Rezultati dvodnevnega tek­movanja so šteli tudi za po­samezno uvrstitev v kombi-naciji. Od naših deklet žal ne bo nastopila Monika, ki ji ni uspelo priti med 16, osta­le tri pa imajo lepe možnosti za nova najvišja mesta, saj je Lea trenutno na drugem mestu, Tea na petem z majhnim zaostankom za prvouvršceno, Tia pa je tre­nutno šesta. Šport Calcit Waterpolo suvereno v finale Za nastop v finalu državnega prvenstva v vaterpolu je bilo treba doseci dve zmagi, kar so kamniški vaterpolisti opravili z odliko. Na drugi tekmi so bili boljši od VK Ljubljana Slovan z rezultatom 19 : 8. Aleksander Sokler Kamnik – Prvo polfinalno tekmo, na kateri je bil ob za­kljucku tekme izkljucen glavni trener Aleš Komelj, ki si je moral zaradi rdecega kartona drugo tekmo ogle-dati s tribune, so prekaljeni Kamnicani dobili zgolj za tri gole. V natikace Komelja je stopil trener mlajših selekcij Primož Romšak, ki je bil vec kot kos nalogi. Tudi tokrat je bil s petimi Urban Benkovic (g). Ekipo je vodil Primož Romšak. V finalu državnega prven­stva se bodo srecali z vecni-mi tekmeci iz Kranja, ki so na drugi tekmi s Koprcani zmagali z rezultatom kar 1 : 10. Za naslov državnega pr-vaka bo treba trikrat zmaga-ti. Ker so bili triglavani bolj­ši v rednem delu, bodo ime­li prednost domacega baze­na. Se pa Kamnicani zopet vracajo v svoj zunanji bazen, kar jim bo dalo dodaten mo- Igrati želi za prvo clansko ekipo Medtem ko sta prvi clanski ekipi Calcita Volleyja že koncali letošnjo sezono, prav tako tudi druga ženska ekipa, bodo v prihodnjem mesecu dni v ospredju tekmovanja v mlajših kategorijah. Obe mladinski zasedbi konec meseca cakata zakljucna turnirja za naslov državnega prvaka, mocno orožje varovancev Gašperja Ribica pa bo tudi Nik Mujanovic, veliki up kamniške in tudi slovenske odbojke. Miha Štamcar dobrih pet minut samo stal in se spraševal, ali je to res Kamnik – Pri sedemnajstih on ali samo nekdo, ki mu je letih je pravzaprav na zacet­ tako zelo podoben. Noro je ku svoje odbojkarske poti, bilo trenirati s takšnimi že v prihodnji sezoni pa bo igralci, sploh ko sem videl, s najverjetneje ves cas igral za kakšnim žarom trenirajo ob prvo kamniško ekipo. vseh teh osvojenih lovori-Na žalost je bila tudi letošnja kah. Samo želim si lahko, odbojkarska sezona nekoli­ da bi bilo tako v novi sezoni, ko nenavadna, še zlasti to kajti od njih se resnicno lah­velja za igralce in igralke v ko veliko naucim. Ne skri­ goli najboljši strelec tekme tiv. Seveda se na tribune po­ vam, da bi v novi sezoni rad Foto: Klemen Brumec mlajših kategorijah, ki kar nekaj casa niso mogli nor- malno trenirati. Prav tako so bili prikrajšani za tekme, ki bi jih v svoji starosti nujno potrebovali za svoj napre­ naredil preskok in igral samo za prvo clansko ekipo. Mislim, da sem tega sposo­ ben in da bi v njej še najbolj napredoval,« ne skriva svo-Nik Mujanovic je velik up kamniške in slovenske odbojke. jih ambicij vec kot dva me- dek. »Na splošno je celotna sezona zelo cudna, najbolj pa me je motilo, da nekaj casa ni bilo treningov. Zago­tovo bi veliko bolj napredo-val, ce bi bila sezona nor-malna, ampak saj so bili tudi drugi v podobnem po­ložaju. V obdobju, ko ni bilo treningov, sem telesno kon­dicijo ohranjal s kolebnico, sprinti, delal sem na bolj­šem odrivu … Mi je pa manj­kala žoga, ceprav sem tudi z njo skušal ostati cim bolj v stiku,« se je prisilnega pre­mora zaradi epidemije covi­da-19 dotaknil dijak drugega letnika GSŠRM Kamnik. »Vesel sem, da se je koncalo šolanje na daljavo, ker mi je šlo že pošteno na živce, da sem bil ves dan v svoji sobi, kjer je veliko motecih dejav­nikov. Upam, da bo šolanje prihodnje leto potekalo nor-malno,« je želja mladega od­bojkarja, ki ima navkljub mladosti jasno izdelan nacrt za prihodnost. »Ce se mi bo ponudila priložnost, da bi lahko živel od odbojke, jo bom vsekakor skušal izkori­stiti. Neumno bi bilo, da ne bi živel od necesa, kar imam zelo rad. Vsekakor bi se v prihodnosti rad preizkusil tudi v tujini, toda ker je Cal-cit Volley zelo dober klub, se mi za zdaj nikamor ne mudi. Najprej se moram iz­kazati v prvi clanski ekipi, pa tudi slovenska liga je do-volj kakovostna za napredek mladega igralca. Ne nazad­nje so v njej svojo pot zaceli vsi najboljši slovenski od­bojkarji. V vsakem primeru pa si želim koncati tudi fa-kulteto, kajti tudi izobrazba je zelo pomembna. Zelo rad bi se vpisal na arhitekturo, ki me že dolgo zanima, ob tem pa zelo rad rišem, rad pa imam tudi fiziko.« Njegova velika želja v letoš­nji sezoni je bila, da bi se z drugo ekipo uvrstil v 1. B-li-go. Žal je bila minulo soboto v Mislinji domaca ekipa pre­mocna za mlade kamniške odbojkarje, ki so z izjemo Tea Podobnika prav vsi še mladinci ali celo kadeti. »Žal mi je, da z drugo clan­sko ekipo nismo dosegli zastavljenega cilja. Toda to, kar nam ni uspelo z drugo clansko ekipo, bomo skušali nadomestiti na zakljucnem turnirju mladinskega držav­nega prvenstva. V rednem delu prvenstva nas je pre­magala le Brezovica in verja­mem, da ji lahko vrnemo za ta poraz, predvsem pa, da imamo ekipo, ki je sposob­na osvojiti naslov državnega mladinskega prvaka.« Že v lanski sezoni je treniral tudi s prvo clansko ekipo, še toliko vec v letošnji, bil pa je tudi v ekipi na tekmah sre­dnjeevropske lige, medtem ko je na tekmi proti Vardar­ju dosegel tudi svoje prve tocke v pokalu Challenge. »Zame je bilo to novo oko­lje, vendar ni bilo niti enega igralca, ki bi se nesramno obnašal do mene. Prav vsi so mi zelo pomagali, vsi so bili prijazni do mene in samo hvaležen sem jim lah­ko, kako so me sprejeli,« je svoje prve korake v prvi kamniški ekipi opisal mladi Mujanovic. V letošnji sezoni je tako tre­niral tudi z legendarnim Mi-tjo Gasparinijem in Janom Klobucarjem, ki se prav tako lahko pohvali z dvema sre­brnima kolajnama na evrop­skih prvenstvih. »Ko sem prvic videl Mitjo Gasparinija na treningu v fitnesu, sem Gorski tek k sv. Primožu Mira Papež Stahovica – Clani KGT Pa-pež in Ivan Urh bodo v so-boto, 29. maja, organizirali 25. gorski tek k sv. Primožu. Državno prvenstvo ekip, tudi za rekreativce Novost tekme bo ekipni tek, ki bo štel za ekipno prven­stvo Slovenije v gorskih tekih. Ekipo sestavljata dva tekmovalca istega društva v posamezni starostni katego­riji. Razglasili bodo tudi vse­ekipnega zmagovalca, in si­cer tako, da bodo upoštevali dosežke vseh tekmovalcev istega društva v vseh staro­stnih kategorijah. Zmagova­lec bo društvo, ki bo zbralo najvec tock. Proga B bo potekala po mar-kirani poti od doma na Ve­gradu do cerkvice sv. Primo­ža (3,5 km, višinska razlika 444 m), proga A za mlajše kategorije pa v dolžini 1,1 km. Startnina je 10 evrov na atleta. Razglasitev rezultatov bo ob 12. uri v ciljnem pro-storu. Prijaviti se je treba do cetrt­ka, 27. maja, do 23. ure. Za­radi upoštevanja covid raz-mer velja poseben postopek prijave, kot tudi dodatna pravila za prevzem startnih številk, nastopa na tekmi in razglasitev rezultatov. Vec informacij na spletni strani organizatorjev www. kgtpapez.si. tra visoki sprejemalec, ki je pred odbojko treniral košar­ko. »Ker sem bil visok, so me v osnovni šoli jemali tudi na odbojkarske tekme, kjer me je videl Jure Sitar in me po­vabil na trening. Veliko sem razmišljal o tem, dok­ler ni k meni prišel prijatelj Andrej Videc, ki je sicer dve leti starejši od mene in je že treniral odbojko. Dejal mi je, naj en mesec hodim na treninge, in ce mi bo všec, naj ostanem. Že po dveh treningih sem vedel, da je to moj šport. Imel sem tudi to sreco, da me je Sitar zelo dobro naucili osnov odboj­ke. Druga sreca pa je, da je drugo ekipo in mladinsko lani prevzel Gašper Ribic, ki je lani vmes nekaj casa vodil prvo clansko ekipo. Samo vesel sem lahko, da imam trenutno njega za tre­nerja,« je še dejal Nik Muja­novic, odbojkar, o katerem bomo v prihodnosti zagoto­vo še veliko slišali. Zanimi­vo pa je, da je njegov oce Šemso, ki je bil clan tiste kamniške zasedbe, ki je leta 2001 osvojila prvi naslov dr­žavnih prvakov. Nuša Mali bronasta na balkanskem prvenstvu Kamnik – Balkansko prven­stvo v gorskih tekih v Romu­niji je bilo izjemno uspešno za slovensko reprezentan-co. Timotej Becan je na 11 kilometrov dolgi progi zma-gal s casom 57:22. Peti je bil Miran Cvet, šesti pa Gašper Bregar (vsi KGT Papež). Tako so clani pritekli tudi ekipno srebrno medaljo. Z odlicnim tekom se je izkaza-la tudi Kamnicanka Nuša Mali, ki je v svoji prvi clanski sezoni pritekla bronasto ko­lajno. M. P. Foto: Klemen Brumec kapetan Martin Stele. V vra­tih je bil razpoložen Gašper Žurbi, ki je med drugim ub­ranil strela z glavo in nogo. V zadnji cetrtini ga je zame­njal Urban Benkovic, ki je branil z odliko. Dirigent eki­pe v vodi Matej Nastran je poleg odlicnega vodenja eki­pe tudi sam prispeval tri gole in le za gol zaostal za Sebastjanom Novakom. Iz­redno razpoložena ekipa je bila pod taktirko Roka Ber-ganta odlicna tudi v obram-bi in tako ni bilo nobenega dvoma o koncni zmagi. Za Calcit Waterpolo so igra­ li: Aleksander Cerar (1), Blaž Benkovic (2), Blaž Briški, Gašper Žurbi (g), Jošt Carni, Kristijan Novak (2), Lukas Z. Gligorovski (1), Martin Stele (5), Matej Nastran (3), Rok Bergant (1), Sebastijan Novak (4), Tilen Leskovec in casi vracajo tudi glasni navi­jaci Calcita Waterpola. Prva finalna tekma bo 22. maja v Kranju. Vse bližje so tudi kvalifikaci­je za nastop na kadetskem evropskem prvenstvu. Svojo vstopnico si bo slovenska re-prezentanca pod vodstvom selektorja Aleša Komelja in s številnimi kamniškimi igralci skušala priboriti v Mariboru, kjer jim bodo na­sproti stali Rusi, Romuni, Avstrijci in Britanci. V juniju se bodo zacele tudi poletne aktivnosti. Pod vod­stvom Teje Jazbinšek se boste lahko udeležili plaval­nih tecajev, rekreacije ali pa vaterpolo šole. Organizirane bodo aktivne pocitnice za ot­roke z naslovom Skozi šport spoznaj Kamnik. Vec informacij dobite na spletni strani društva. Zanimivosti Lesene lepotice Zacelo se je kot hobi, ki sta ga Urška Dovc in njen soprog Aleš razvijala zvecer, kjer so se ure hitro zavlekle pozno v noc. A to ju ni motilo in hobi je pocasi prerasel okvirje ter postal posel. Iz vecerno-nocnih izdelkov je izšla blagovna znamka D’cekar. ki jo zacuti, ki ji je všec. Gre res za poseben modni kos.« Opaža tudi, da nekatere po­polnoma prevzame. Mi smo v njej videli preplet vecno modnega in izjemno stilsko dovršenega – že skoraj ume­tniški, razstavni kos. Zakaj ravno torbice Urška Dovc odgovarja, da zato, ker sta s soprogom za-cutila, da je to izdelek, ki ga morata narediti. Do danes je par naredil kakšnih dves-to torbic razlicnih barv, jih pa še vedno nadgrajujeta, ceprav razmišljata tudi že o denarnicah. Imeli smo pri­ložnost, da smo videli še iz­jemno privlacen kos, idejo v nastajanju, kjer je v torbicin vzorec vpletena še zgodba kristalov Swarovski. Gre za kos, ki kar klice po tem, da ga njegova bodoca lastnica cim prej predstavi svetu. Kaj pa, ce se torbice strgajo ali les poci, razmišljamo na­glas. Dovceva razloži, da po­pravilo ni problem, a se mora stranka oglasiti pri njih, da poskrbijo za po­škodbo in popravijo tako, kot je treba. S pogledom po­boža razstavljene torbice na polici in mirno zakljuci: »Ampak za zdaj se to še ni zgodilo.« Alenka Brun Kamnik – Urška Dovc šteje 29 let in se je, ko je bila še otrok, z družino – takrat se je pisala še Rucigaj – pre­selila na Dobeno nad Men-geš. Kasneje jo je ljubezen pripeljala nazaj v Kamnik. Danes s soprogom in dve-ma otrokoma živi na Pero­vem. On je sicer po poklicu racu­novodja, Urška je ekonomski tehnik. Vsak sicer s svojo službo sta želela nekaj ustvar­jati skupaj. Sploh Urškin so-prog, ki dela prakticno v sve­tu papirjev, si je želel, da bi lahko naredil nekaj otipljive­ga, lasten izdelek. »Kar naenkrat naju je preši­nilo, da bi morda kupila la-serski stroj in delala izdelke iz lesa,« pripoveduje mlada podjetnica. Na misel, ki se jima je porodila, nista mogla pozabiti. Ucenje ju ni prestrašilo Na zacetku še nista imela izdelane nobene vizije, se spominja Dovceva. Nekaj casa sta oklevala tudi zato, ker bi bila investicija zahtev­na in draga obenem. Ljudje, s katerimi sta se posvetovala ali pogovarjala okoli svojih želja, so jima svetovali, naj najprej poskusita z idejo na papirju in naj jima nekdo drug potem naredi koncni izdelek. A par je vztrajal pri svojem in podala sta se v na­kup laserskega stroja. Zace-la sta z graviranjem na ko­zarce, razmišljala pa tudi že o svojih prvih lesenih izdel­kih, kot so metuljcki, ki jih moški lahko nosijo namesto kravat, obeski za kljuce, raz­licni dekorativni izdelki, embalaža, celo svetila, na primer. Nakar se je njej po­rodila ideja o leseni torbici, sicer v kombinaciji z usnjem. »V glavi sem si ustvarila sliko, kako bi bila videti, in sva zacela. Je pa res, da sva bila od zacetka samouka – tako pri ucenju ravnanja z laserskim tiskal­nikom kot pri ucenju risanja v profesionalnem progra-mu, da ti potem laser tisto, kar si si zamislil, kar si zri­sal nekje na papir, dejansko naredi,« razlaga Dovceva, kako sta se partnerja 'vrgla' v posel. Cakalo ju je kup ucenja, a se nista prestrašila. Lasersko graviranje, izrez in izdelavo unikatnih izdelkov imata sedaj že tri leta, ravno tako so prve njune torbice ugledale luc sveta leta 2018. Takrat se je rodila tudi bla­govna znamka D’cekar. »Se­veda sva na prvi torbici dela-la kar nekaj casa, preden sva se odlocila, da jo predstaviva trgu oziroma strankam. Ker sva oba perfekcionista, ne bova nikoli dala iz rok nece­sa, dokler se nama ne bo zdelo dovolj dobro,« nada­ljuje Dovceva. Za zdaj sta torbice predstavi-la le slovenskemu trgu, v prihodnje pa razmišljata tudi o tujih trgih. Zanje sta pridobila certifikat roko­delstva Slovenije (Roko­delstvo – Art & Craft Slove­nija), nedavno še certifikat Srce Slovenije, zašcitila sta jih tudi na Evropskem ura­du za intelektualno lastnino. Poseben modni kos D’cekar torbice so torej kombinacija lesa in pravega usnja razlicnih barv. Najvec je sicer povpraševanja po ru­menem, crnem, belem in tudi rjavem usnju; les je bu-kova vezana plošca, vzorca pa sta geometrijska: crtasti in s krogi. »Najprej je bil za­snovan crtasti vzorec, ker je najprej nastala najmanjša torbica, za katero je upora­bljen le en kos lesa,« se z roko sprehaja po vzorcu tor-bice Urška Dovc. »Je bilo pa kar nekaj dela, da sva leseni del izrezala natancno, da se je les ukrivil tam, kjer sva hotela. Potem sva prvo nadgradila še z vecjo torbi-co, ker sem pa želela imeti tudi vzorec s krogi, se je marca 2019 torbicam prid­ružil še damski nahrbtnik.« Gre za izjemno prefinjene modne dodatke višjega ce­novnega razreda, a vseeno funkcionalne, tudi nosljive, a kot pravi avtorica, se za na­kup lesene torbice ne odloci ravno vsaka ženska. »Tista, Na tekmovanju Popri Rosana Kleindienst Kamnik – Letos se je na tek­movanje za najboljšo podje­tniško idejo mladih – POPRI, ki ga razpisuje Pri- morski tehnološki park, pri­javilo vec kot 340 mla­dih s 134 podjetniškimi ide­jami iz cele Slovenije, tudi ekipa iz Osnovne šole Frana Albrehta. Ucenci so z men-torico Rosano Kleindienst ob sodelovanju s strokovnja­ki iz KIKštarterja in Tehno­loškega parka Ljubljana raz­vili poslovni ideji BioPurga in H.E.P.I. BioPurga je biološki smet­njak in kompostnik obe­nem, ki poskrbi za zbiranje in pospešeno kompostiranje bioloških odpadkov in pri­naša dragocen kompost. Po-slovno idejo s sloganom »Kompost za zemljino ra-dost!« so razvijale Tajda Ad­rovic Flisar, Sara Vdovc in Alina Ucakar. Foto: OŠ Frana Albrehta H.E.P.I. je zdrav, okusen, polnovreden cokoladno--lešnikov namaz iz ekološko pridelanih sestavin, brez uporabe belega sladkorja in palmovega olja. Poslovno idejo s sloganom »Sladkaj se zdravo in ohrani naravo.« so razvijali Lan Bordjan, Lu-cija Jelenc, Nejc Juteršek in Ela Poljanšek. Obe ekipi sta se najprej uvrstili med polfinaliste, nato prepricali triclansko strokovno komisijo ter se uvrstili tudi v finale. Ekipa BioPurga si je v finalu pribo­rila odlicno tretje mesto in nagrado v višini 700 evrov. Ob šolanju na daljavo so vsi vložili veliko energije v ra­zvoj novih idej in ob tem razvijali ustvarjalnost, pod-jetnost, se ucili timskega dela in iskanja rešitev ter se ob tem tudi zabavali. PIVOVARNA LAŠKO UNION D.O.O., PIVOVARNIŠKA UL.2, LJUBLJANA Zanimivosti Deset tisoc soncnic Matevž Hribar je doma iz Laz v Tuhinju. Vecina ga pozna po tem, da zadnjih petnajst let za Turisticno društvo Tuhinjska dolina vsako leto vzgoji deset tisoc soncnic, ki jih potem za lepšo podobo doline razdelijo po Tuhinjski dolini. Alenka Brun Laze v Tuhinju – Volcin, vr­tnarstvo in trgovina, piše na delovnem poltovornjaku, iz katerega izstopi njegov na­smejan lastnik Matevž Hri-bar, sicer inženir agronomi­je. Preden nam je uspelo uskladiti urnike za krajši pogovor, je minilo kar nekaj dni. Trenutno namrec Ma-tevž po cele dneve dela. »Ko je sezona, sem vec ali manj od doma od jutra do vecera, vse dni v tednu, razen ne­delj,« pravi. Cez poletje je urnik manj natrpan, jeseni ponovno dela od jutra do ve-cera, zime so mrtve, še doda. Namrec vrtnarijo na domu in balkonsko cvetje, ki ste ga lahko dobili pri Hribarjevih, so imeli sicer od leta 1996, a pred leti so vse skupaj opustili. Sedaj Hribar veliko dela na tere-nu. »Nacrtujemo vrtove, jih vzdržujemo, zasajamo,« našteva. Obrezuje tudi sad-no drevje, kadar stranka to želi, a le drevesa nižje rasti. Najvec dela v Ljubljani, Kra­nju, ce je treba, se zapeljejo tudi na Obalo. V rastlinjaku, ki je doma ostal, zadnjih pet let s hcerkami goji para­dižnik. Tega potem od julija naprej prodajajo, in sicer na stojnici pri rastlinjaku. Pra-vi, da so ljudje tovrstni pri-stop dobro sprejeli. Ko ga povprašamo, kakšen para­dižnik goji, se nasmehne, da obicajnega rdecega; takega, ki mu po domace pravijo kar solatni paradižnik. Ena od idej Matevža Hribar­ja je bila tudi akcija Deset tisoc soncnic za lepši izgled Tuhinjske doline, ki pozno spomladi poteka zadnjih petnajst let v okviru Turi­sticnega društva Tuhinjska dolina. Vsako leto tako Hri-bar vzgoji deset tisoc sonc­nic (kot sadike), kakšno manj ali vec, ki jih potem razdelijo po dolini. »Zaceli smo bolj iz vidika, da okrasi-mo dolino. Razmišljali smo tudi, ali bi se mogoce celo kdo na podlagi tega odlocil, da bi posejal celo njivo sonc­nic, vendar tu tovrstna tradi­cija ne obstaja, tako da se to ni prijelo. Soncnica kot ok­rasna rastlina da, ne pa kot gospodarska rastlina,« pri­poveduje. Soncnice pa je predlagal predvsem zato, ker gre za opazno rožo, ki s svojo kombinacijo rumene, crne in zelene barve pri­tegne. Akcijo so izpeljali tudi lani, ampak so se pac prilagodili, pravi Matevž. Po navadi jo izpeljejo konec maja, v zacetku junija, letos pa bodo malce zamujali, ker je vreme, kakršno je, in soncnice slabše rastejo. »Že tradicionalno jih posadimo okoli 25. maja. Ker ce 'igraš na karto gotovosti', potem moraš enoletne rastline sa­diti po 25. maju. Tudi pri soncnicah smo se tega drža­li,« pojasni Matevž. Izvemo še, da so ljudje akcijo lepo sprejeli že prvo leto, tako da je bil njihov odziv na razde­ljevanje soncnic vedno do-ber. V mesecu maju praznujejo družine V dobrodelni akciji Supernove Kamnik lahko pomagate družinam v stiski. Jasna Paladin Duplica – Generalna skup-šcina OZN je leta 1994 15. maj razglasila za mednaro­dni dan družin, v Sloveniji pa praznujemo kar teden družin, in sicer od 15. do 22. maja. To je tudi priložnost za dobrodelnost, saj so se sploh v casu epidemije šte­vilne družine znašle v sti­skah. Na Radiu Ekspres bodo sku­paj z nakupovalnima centro-ma Supernova Kamnik in Kranj pomagali dvema dru­žinama, saj ju bodo oblekli in obuli od glave do pet. Na www.radioekspres.si sporo-cite, komu in zakaj bi v teh težkih casih radi pomagali. Je to vaša družina, družina vašega sorodnika, prijatelje­va ali sosedova družina. Po­moc bo odšla v prave roke. Ustvarjajo »rokavcke« za starejše z demenco Kamnik – V Domu starejših obcanov Kamnik so zaceli izde­lovati »rokavcke-pomagavcke« – posebne rocno izdelane rokavcke, ki so v veliko pomoc osebam z demenco, saj zmanjšujejo stres, stimulirajo in sprošcajo. Vabijo vse, ki imajo doma kakšne zanimive predmete, da jim jih prinese­jo, saj bodo s tem vsakdan olajšali marsikomu. J. P. Kamniški sudoku Obutev, ki NI PRIMERNA za izlet v hribe piše in riše Ivan Mitrevski superge z gladkim podplatom all starke udobni domaci copati kroksi kavbojski disko cevlji škornji TEŽJI SUDOKU 293 7 kotalke plavutke viteško obuvalo 5 8 9 1 7 7 3 5 15 63 3 7 2 Rešitev: 293457168 576831294 148629735 789213456 421596387 635748912 814975623 967382541 352164879 4 3 6 2 1 1 87 klovnovski šolni akrobatski cevlji z vzmetmi šolenci iz sredine 18. stoletja Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Prireditve, zahvale Razstava ilustracij in pogovor s pisateljem Prireditve v maju in juniju Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantica Kamnik junija prip­ravljajo dva dogodka. V cetrtek, 3. junija, bodo ob 13. uri Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. odprli razstavo ilustracij Nejke Selišnik iz slikanice Pastircek Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem in gorske deklice avtorice Ditke Kobol. Razstava bo na ogled ABEX D.O.O., SPODNJI RUDNIK II 12 A, LJUBLJANA Bar Mavrica Vrhpolje pri Kamniku išce dekleta in fante za strežbo v lokalu, zaželene so izkušnje, niso pa pogoj. Info na 041/765 153 mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis- v prostorih knjižnice pa tudi na knjižnicni spletni strani. V Dogodka. okvirju projekta Spletna srecanja z avtorji in knjigami pa bo Številne druge prireditve v obcini Kamnik na spletni strani knjižnice, na kanalu knjižnice na YouTubu najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­ in na FB-strani knjižnice od 7. junija dalje objavljen pogovor mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v z Dževadom Karahasanom, bosanskim pisateljem, esejis­ maju? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki Nagrajenci nagradne križanke z geslom VELIKA PLANINA, objavljane v casopisu Kamnican-ka v petek, 7. maja 2021, ki prejmejo 2 povratni vozov­nici, so: Marjan Žefran iz Motnika, Sonja Kocar iz Radomelj in Teja Mihelcic iz Komende. Nagra­jencem iskreno cestitamo. vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš ele­ktronski predal. Prijave preko obrazca Osta­nimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Ponedeljek, 31. maja, ob 18.30, Velika dvorana DKK Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? Jaz pa pojdem! (koncert) Vstop na dogodek je brezplacen! Rezervacija brezplacnih vstopnic na info@domkulture.org. Število mest je omejeno. Dogodek bo v živo predvajan tudi na YouTube kanalu Doma kulture Kamnik. Cetrtek, 3. junija, ob 20. uri, Velika dvorana DKK  Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik: Kamniške diagonale tom in filozofom, ki je za svoja dela prejel Herderjevo nag-rado in Goethejevo medaljo. J. P. Starodobniki znova Na hribcku Sidol – V soboto, 5. junija, Tone Rajsar organizira že deseto srecanje voznikov starodobnih vozil Na hribcku. Na dogod­ku, ki vselej poteka v sprošcenem in prijateljskem vzdušju, bo mogoce videti nekaj deset starodobnih vozil. Kolona sta­rodobnikov bo ob 11. uri krenila na pot po Tuhinjski dolini in preko Kozjaka v Motnik, kjer jih bodo pogostile clanice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, nato pa se bodo ob 14. uri vrnili nazaj na posestvo Na hribcku, kjer bo po kratki slovesnosti, na katero je Rajsar povabil tudi nekaj vi-dnejših imen slovenske politike, sledila pogostitev z jeleno- vim golažem in pijaco. A. Se. BREZPLACNA OBJAVA Pogovorni vecer z gosti na temo turizma, športa in kulture v Obcini Kamnik Vstop na dogodek je brezplacen! Rezervacija brezplacnih vstopnic na info@domkulture.org. Število mest je omejeno. Dogodek bo v živo predvajan tudi na YouTube kanalu Doma kulture Kamnik. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Torek, 25. maja, ob 19. uri, Samostan Mekinje Mediacija kot enkratno orodje za reševanje konfliktov v vsakdanjem življenju Na delavnici se boste seznanili z osnovnimi principi pomoci vzposta­vitve ravnotežja v porušenih odnosih. Izobraževanje bo vodila Simo­na Pirc Jenko, diplomirana socialna delavka in magistra prava. Cena tecaja je 25 evrov na osebo. Seminar traja dve uri. Ker je število mest omejeno, si svojega zagotovite na telefonski številki 041 991 696 ali po elektronskem naslovu info@samostanmekinje.si. Cetrtek, 27. maja, ob 16.30, Samostan Mekinje Zacetni tecaj šivanja Šesturni zacetni tecaj šivanja bo vodila Karmen Pevec, profesorica oblikovanja na Srednji šoli Zagorje. Tecaj bo potekal tudi v cetrtek, 3. junija. Potrebujete svoj šivalni stroj, ostanke blaga in sukanec debeli­ne 120. Cena tecaja: 39 evrov na osebo Prijave sprejemamo na telefon 031 392 158 ali po e-pošti info@samostanmekinje.si. TRIATLONSKI KLUB KAMNIK Nedelja, 23. maja, ob 13. uri, Poslovna cona Komenda Ambrož duatlon Komenda 2021 Kombinacija teka in kolesarjenja. Tekmovanje šteje za državno prven­stvo za vse kategorije. Dogaja se na obmocju Poslovne cone Komen­da. Veterani se bodo srecali v Komendi Komenda – Clani Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana, odbor Kamnik, svoje srecanje prip­ravljajo v petek, 21. maja, ob 16. uri v športnem parku v Komendi. Ob 17. uri se bodo udeležili krajše prireditve pri spominskem obeležju pred Obcino Komenda. J. P. ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loci, in življenje ni, kar druži nas. So vezi mocnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in cas. V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi Ivan Mandekic iz Kamnika Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam s toplo besedo in tolažbo stali ob strani. Vsi njegovi Spomladanska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplacnega casopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen casopis, ki izhaja vsak torek in petek. Narocniki komaj cakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domacem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoce najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oci prepricali, da je Gorenjski glas odlicen casopis, in postali njegovi narocniki. Poleg brezplacne dostave narocnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Ce želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odlocite za dvotedensko brezplacno prejemanje casopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali poklicite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam casopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za narocnike. Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji. Zahvale Obnova Vivodove hiše Leta 2023 bo minilo sto let, odkar je Oton Župancic v gostilni Pri vinski trti na današnji Parmovi ulici ustvaril dramo Veronika Deseniška. Obletnico namerava solastnik stavbe Damijan Rostan obeležiti na primeren nacin, zacel pa bo z obnovo fasade. Da bo ta takšna kot nekoc, so pred dnevi konservatorji opravili sondiranje. Jasna Paladin Kamnik – Vivodova hiša na današnji Parmovi ulici 17 je ime dobila po nekdanjem lastniku Antonu Vivodi, ki je bil gostilnicar, trgovec, klobucar in obcinski sve­tnik, v njegovi gostilni Pri vinski trti pa je bil med obe-ma vojnama pogosto gost Oton Župancic, pesnik, dra­matik in prevajalec, ki je ho-dil na poletni oddih na grad Zaprice. Pred slabim letom dni je sedanji lastnik stavbe Damijan Rostan ob podpori mame Ivice, župana Mateja Slaparja in drugih Kamnica­nov na procelju hiše odkril spominsko plošco, a njego­va prizadevanja za ohranja­nje in obujanje kamniške zgodovine se s tem še niso koncala. Znova se je povezal s kranj­sko enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišcine (ZVKD), saj je želel odkriti, kaj se skriva pod sedanjo fasado. Sondiranje fasade, ki jo je financiral ZVKD, je opravila restavratorka konservatorka mag. Eva Tršar Andlovic, samo prenovo pa po stro­kovni plati vodi Maja Av-guštin, odgovorna konserva­torka za mestno jedro Ka­mnik. »Vsi skupaj z lastni­kom smo si nadejali, da bomo pod grobim novodob­nim ometom naleteli na de­korativno poslikavo iz casa delovanja gostilne v Vivodo-vi hiši, ki je razvidna na fo­tografiji z zacetka 20. stole-tja, ki jo hrani lastnik, jo re-stavrirali in ustrezno pre­zentirali. Žal so poslikavo pred izvedbo novega ometa unicili in povsem odstranili. Ker imamo fotografijo in razmeroma dobro razviden motiv, je mogoce poslikavo rekonstruirati, vendar lahko to ustrezno izvede le konser­vator restavrator. Na podlagi skic in izbora ustrezne barv­ne sheme ter materialov bomo pripravili študijo, nato pa se bo lastnik odlocil, kako naprej. Na podlagi son-diranja smo ugotovili, da sta bili na fasado najverjetneje pritrjeni tabli z napisom go-stilna in klobucar. Na mes-tu, kjer naj bi po stari foto­grafiji bili tabli, smo naleteli na poslikano polje, ki je bilo obkroženo z naslikanim tra­kom, vendar so podatki tako nejasni, da bi težko zagoto­vo potrdili motiv. Smo pa na fasadi našli tudi podpis T. Homar, ki pa ni bil avtor po­slikave traku, pac pa je nasli­kal neki motiv po omenje­nem traku in pred postavi­tvijo tabel,« nam je povedala Maja Avguštin in pohvalila sodelovanje z Damijanom Rostanom, zato meni, da bo hiša v nekaj letih postala us-pešen primer ustrezno ob-novljene mešcanske hiše. Lastnik si prizadeva oživiti podobo Vivodove hiše v casu delovanja gostilne, ko jo je obiskoval tudi Oton Župan-cic. Hiša je v 80. letih 20. stoletja doživela neustrezno prenovo. Najprej bo zato tre­ba odstraniti vse neustrezne posege, izbrati ustrezne ma-teriale in hišo obnoviti z ustreznimi tehnikami. Velik zalogaj bo tudi obnova not-ranjosti, saj se po oceni ZVKD skriva pod ometom še marsikaj. Vse to Damijan Rostan na­merava izpeljati v prihod­njih letih. Skupaj z Alojzem Zupanom in Tomažem Cukjatijem (in družino Štrukelj iz Preserij), je že re-stavriral izvirni izvesek za tablo in izvirno litoželezno klop, na kateri je sedel Žu­pancic. »Otona Župancica si na primeren nacin želim pripeljati nazaj v Kamnik, Foto: Jasna Paladin zato bo Vivodova hiša v pri-fasade, ampak ustvariti ce­hodnjih letih dobila vsebi-lostno zgodbo,« sklene Da-no, kakršno si zasluži. Moj mijan Rostan, hvaležen namen namrec ni le obnova ZVKD za vso pomoc. ZMAGA MLADE NARAVOVARSTVENICE EME AŽBE Emin filmcek »I Believe in Biodiversity« želi opozoriti vse odlocevalce na planetu Zemlja o velikem pomenu ohranjanja narave in njene raznolikosti pred priha­jajocim zasedanjem Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti v maju 2021. Ema Ažbe, dijakinja 1. letnika programa Naravovarstveni tehnik, je filmcek oblikovala kot odgovor na poziv mladim na mednarodnem razpisu TSL (Trust for Sustainable Living). Dosegla je 1. mesto med srednjimi šolami v mednarodnem merilu (v finalu se je merila s filmcki srednješolcev iz Sejšelov, Indonezije, Kameruna, Iraka, Tajske, Trinidada in Tobaga). Mlade naravovarstvenike na Biotehniškem centru Naklo spodbujamo k aktivnemu sodelovanju v raznolikih projektih na podrocju trajnostnega razvoja v nacionalnem in mednarodnem merilu. V procesu izobraževanja mlade, ki prihajajo k nam z osnovo »rad imam naravo«, vodimo od opazovanja, doživljanja, raziskovanja do življenja z naravo, pa tudi do idej za sonaravne podjetniške priložnosti na podlagi njihovih individualnih talentov in zanimanj. Ema: »Pri tem tekmovanju sem sodelovala, ker me zelo veseli izdelovanje videoposnetkov in predvsem animacij. Hotela sem tudi ozavestiti vec ljudi glede na škodo, ki jo sami povzrocamo naravi in živalim.« Ce velja rek »Na mladih svet stoji«, se nam s takšnimi mladimi, kot je naša mlada zmagovalka, za prihodnost ni bati. Enominutni filmcek si lahko ogledate: https://www.youtube.com/watch?v=Ra1pALxTyJw Zapisala: Meta Vovk, ena od Eminih mentoric Foto: Ema Ažbe