ZAČETEK K O R E S P O N D E N C E MED VRAZOM IN Š A F A R 1 K O M Med slovenskim ljudstvom je njegov pesniški zaklad še povsem živel, ko so v prvih desetletjih preteklega stoletja začeli pr i re jat i pri slovanskih narodih izdaje ljudskih pesmi. Po letu 1830 so bile tudi slovenske pesmi že precej zabeležene. Zbrali so jih predvsem Vodnik, Smolè in Vraz. Toda med zapisanim in priobčenim blagom je bila velika razlika. Pesmi so objavljali le počasi in še to deloma na tujem (Celakovsky). Smolè se je 1833 resno pripravl jal na večjo izdajo iz Vodnikove in svoje zbirke. Prav tedaj se je zaradi Cbelice pri naši duhovščini stopnjevalo naspro- tovanje proti ljubezenski poeziji, kar je na jbrž zavrlo tudi Smoletovo zbirko. Cela- kovsky je iz P rage še čez dve leti podrezal Сора,1 toda zaman. Zamudo je zlasti težko občutil Vraz. Že leta 1835 je sanjal o samostojni zbirki.2 Izdajo ljudskih pesmi je smatral za slovensko narodno dolžnost. Zagrabil je prvo priliko, ki se je ponudila, da je javno izpregovoril o pereči nalogi. Leta 1836 je natisnil Greiner v Gradcu Navuk v peldah z Jaisovimi povestmi, ki jih je prevedel graški študent Dragotin Šamperl. Prevajalec je med tiskom umrl, zato je napisal uvod h knjižici Vraz. Delo ni imelo nobene zveze z ljudskimi pesmimi; vseeno je dodal uvodu članek, posvečen temu vprašanju . Napovedal je izdajo slovenskih ljud- skih pesmi v lastni založbi in povabil na subskripcijo preko graške knj igarne Damian in Sorge. Vraz je na tem mestu opisal historiat, kako je beležil štajerske ljudske pesmi: »Jaz sem že od mladih nog te mile z lepih duš zvirajdče pesmi rad slišal. Ko рак so mene dorašene leta v neme kra je odegnale ; ko sem z detečjih let v mladenečke stopil, se ljubav do domovine obudila ter š n jo nekšna želja in sila se z domačimi rečmi zabavlati, za korist in poštenje svojega narodeka skerbeti, sem po jesenih na kratke čase domovino obhajajoč lete proste glaseke spet slišavši zapisoval, kde bila se meni koli prilika podala. Moja dozdanja zbirka jih 250 zapopade, ktero, ko berž t re t jo stotino dopolnim, Slovenski občini zr6čiti nakanim. Narodne pesmi, ki jih deklice in fan t je v pameti in na vustah nosijo, so n a j velči zaklad naše narodnosti n a j d r až j a t roha jenega nekdašnjega bogastva — blago, s kterim slobodno nazoči svojih sosedov stopimo rekoč: ,Glejte! mi še smo Slovenci'.«3 Po zgornjem pričevanju, ki je dat i rano 24. juni ja 1836, je imel Vraz teda j 250 zapisov. Ker so se približevale počitnice, bi število pesmi lahko dvignil na tri sto. Zamisel, da bi v Gradcu izdal ljudske pesmi, je bila še teže izvedljiva kot Smoletova; zahtevala bi mnogo denar ja . Prešeren je napoved opazil in o nji obvestil Celakovskega, toda iz pisma veje nezaupanje.4 Zdi se, da pesnik ni niti razvozlal psevdonima Jakob Cerovčan (pri Prešernu Cerovnik), s katerim se je podpisal Vraz, dasi ga je poznal že od leta 1834. V začetku leta 1837 so izšle tr i slovenske ljudske pesmi v nemškem prevodu in izvirniku v graškem časopisu Steiermärkische Zeitschrif t : Volkslieder der steier- märkischen Wenden, deutsch bearbeitet von Hyacinth v. Schulheim.5 To je bila prva objava ljudskih pesmi iz Vrazove zbirke. Da so bile pesmi iz Schulheimove objave Vrazove, priča tudi Vrazovo pismo Prešernu z dne 1. avgusta 1837. Vanjo sta spre- jeti dve pesmi, ki ju je poslal Vraz nato tudi Šafariku in katerih eno je zabeležil sam, 1 Celakovsky Copu 10. marca 1835, Z M S VI, 1904, 184. 2 Petrè F., Poizkus ilirizma pri Slovencih, 1939, 160. 3 Navuk v peldah, V Gradci 1836, Pridavek str. VIII . 4 Prešeren Celakovskemu 22. avgusta 1836, Kidrič F., Prešeren I, 310. 5 Steiermärkische Zeitschrift , Neue Folge, IV. Jahrg . , I. Heft , 1837, 1—8 Glei Kidrič F., CZN VII, 217 op .2 , 3 2 6 - 7 . J 18 Slav. revija 269 a drugo njegov graški tovariš Trstenjak.0 Schulheim je tudi še kasneje želel od Vraza slovenskih ljudskih pesmi: v začetku 1839 mu je pisal v Zagreb in ga za božjo voljo prosil, n a j mu pošlje novih pesmi, da jih prevede in objavi v graškem listu.7 Ko je bival Stanko Vraz v j anuar ju 1837 drugič v Ljubljani , se je seznanil z grofom Auerspergom (Anastazi jem Grtinom). Tudi nemški pesnik, ki je že dotlej prevajal slovenske ljudske pesmi, je želel v ta namen od Vraza novega gra- diva. Z a n j in za tisk v 5. knjigi Cbelice je poslal Vraz Prešernu v marcu in aprilu istega leta v dveh pošiljkah 67 svojih zapisov.8 Z graškim nemškim časopisom, Čbelico in Anastazijem Grünom je Vraz izčrpal tedanje možnosti za tisk pesmi doma in v neposredni okolici. Prvo Vrazovo pismo Šafariku v P rago je iz dobe, ko je poslal pesmi v Ljubl jano; z n j im je iskal novih poti, da bi mogel objaviti l judske pesmi vsa j v manjših skupinah. S pošiljko na Češko si je skušal odpreti vra ta v slovanski svet. To je bila prva oblika Vrazovih slovanskih zvez, ki jih je kasneje izredno močno in obilno razvil. Nekaj slovenskih ljudskih pesmi je sprejel že Celakovsky v Slovanské nârodni pisnë ( I I .—III . knj iga, 1825, 1827); zastopstvo je bilo revno (ena epska pesem, dve osemvrstičnici in pet viž), toda še pri vižah je moral izdajate l j pristaviti, da so nemškega porekla in da v njihovih napevih ni slovanskega duha. V 3. knjigi Cbelice (1832) so ponatisnili štiri zapise iz Čelakovskega. Šafarik je leta 1833 prav v članku, s katerim se je bavil tudi z izdajo slovenskih koroških in štajerskih pesmi, zapisal : »Res ni mogoče taj i t i , da nas t a j a jo v zadnjih petdesetih letih z našim narodom vse večje in večje izpremembe: kar se pet ja in pesmi tiče, je slovansko ljudstvo v mnogih kraj ih že popolnoma onemelo in bati se je, da se bodo preje, kot jih reši naša skrb, tudi v tistih maloštevilnih dolinah in logih, k je r se slovanska pesem razlega še v svoji prvotni točnosti, usta našega ljudstva, l judstva pravim, na veke zaprla.«0 Opo- zoril je Slovence na dolžnost, da zberô in izdajo dobre ljudske pesmi, kakršne zanes- ljivo imajo. Ko je Šafarik objavil ta poziv, je bil Vraz t re t je leto na študiju v Gradcu in sredi največje vneme za slovanstvo. Pravkar se je bil vrnil s počitnic v domačem kra ju , k jer je že d rugo poletje skrbno zapisoval ljudske pesmi. Zbirka se je množila in do 1837 tako narasla , da je nestrpno tehtal vse možnosti za objavo. Verjetno je imel živo v spominu Šafarikov poziv in se je sedaj zato obrnil nanj . Obenem je skušal izvedeti od Šafarika, kako meni o bodočnosti slovenskega jezika, to se pravi odgovor na lastne dvome, ki so se mu pojavili v zvezi s Kollârjevim panslavizmom in Gajevim ilirizmom. Korespondenca med Vrazom in Šafarikom predstavlja važen vir za poznanje čeških, hrvatskih in slovenskih razmer njune dobe in jo zato pogosto citirajo. Toda pisma so se le deloma ohranila ali prišla v evidenco. Zlasti nepopolna so Vrazova pisma Šafariku. Ivan Kunšič, ki je v letih 1896 do 1898 prvi izmed Slovencev siste- matično zbiral gradivo za zgodovino knjižnih stikov med Slovenci in Cehi, je pre- gledoval po arhivih v Prag i rokopisno ostalino in korespondence. Naletel je tudi na Vrazovo pismo Šafariku z dne 25. m a j a 1838, ki mu je priključena obširna študija Geo- ethno- u. topographische Übersicht der Slaven in Steiermark.10 Iz pisma samega " Pesmi št. II in XI iz Vrazove pošiljke Šafariku. Glej spodaj komentar. 7 Neobjavljeno Schulheimovo pismo Vrazu z dne 15. j anua r j a 1839 v Vseuči- liški knjižnici v Zagrebu. 8 Vraz Prešernu med 16. in 26. marcem ter 2. aprila 1837, Kidrič, Prešeren I, 313—4, 315—6. O usodi Vrazove pošiljke Auerspergu Kidrič F., Paberki o Vrazu, I I I . Vraz in Grün, CZN VII, 1910, 2 0 5 - 2 2 . 9 Šafarik P. J., Li ternj zprâwy. 1.) Slowanské nârodni pjsnë, CCM VII , 1833, 447. 10 Kunšič-Levec, Doneski k zgodovini književne zveze mej Cehi in Slovenci, Z M S I, 1899, 9 2 - 1 0 0 . je razvidno, da to ni bil začetek korespondence. Kasne je je bilo objavl jeno še eno poznejše pismo, eno pa je znano iz beležke v Vrazovem pismu E r b e n u . " Boljša je bila usoda Šafar ikovih pisem, ki so končno priš la v Vseučiliško knjižnico v Zagrebu . Porab l ja l i so jih razni slovstveni delavci, zlasti Vrazova b iogra fa Markovič in Vodnik, in jih deloma tudi citirali, dokler jih ni 1923 objavil K. Paul , žal le v vse- binskih posnetkih.12 Ko sem tik pred poslednjo vojno ponovno pregledoval arhiv Narodnega muze ja v P rag i , sem našel med d r u g i m Vrazovo pismo, kateremu je bila pr ikl jučena zbirka slovenskih l judskih pesmi. Kuver ta se ni ohrani la , v pismu ni naveden naslovljenec. Iz vsebine je jasno, da je bil to začetek korespondence med Vrazom in Šafa f lkom. Da je poslal Vraz v te j dobi Šafar iku slovenske l judske pesmi, je znano iz n jegovega pisma Prešernu z dne 1. avgus ta 1837. Objav i p rvega Vrazovega pisma Šafar iku in pošiljki pesmi pr ik l juču jem Šafar ikov odgovor , oh ran jen v velikem konvolutu P isma Vrazu v zagrebški Vseučiliški knjižnici. V R A Z - Š A F A R I K U 18. A P R I L A 1837 Blagorodni gospodine! Nemoj te mi za zlo pr imit i , d a Vaše za našu i naše velike matere korist važne posle svojim pismom na hip pre tergnem. Baš lani jesam prepisao nekoliko komadičah tak nazvanih Slovenskih narodnih pčsamah, kojih skup- l jenjem se ja več tr i godine danah obavl jam, — i pr i redio jednu Slovensku (win- dickou) knj igu 1 3 pouzdajuč i se što je Vi milostivo pr iger l i t i i sma t ra t i budete ; a moju revnostnu namëru razbi za j edno stid, što običajno novake naskoči, kada smëdu sa slavnimi muži u književnu zavezu stupiti , — ter nas ta lnos t mojih namisa lah o našem na rodnom pčsničtvu, o koj im Vam u spomënutoj knjiži nešto nametnuo jesam. Dakle se tešim, da n i fam svetu neobveršenjem moje n a m e r e , hvala Bogu! nikakve štete uzročio. Od onih dob jesam ponešto naprëdovao t. j. stid skinuo, i moja mnen ja o na rodnom pesničtvu se bolje razvi la j e su : j a one neuzporedjene iskrice r a z a b r a h , ipak iz n j ih još p r a v o g ogn j i š t j a učiniti nemogu ; porad i toga Vam i sada malo i isto slabimi iz raz i o tom predmetu javl ja t i kada r jesam, a kanim to u predislovlju istih pčsamah obširnie i izvčstnie naredi t i : Bog če dat i da bude na svet izi t j i , i v išn jom pomočju se čedu moje smetene namisli dotlë razložit i . — Kolëvka ovih priobčenih pčsamah jest ona medju M u r o m i Dravom, medju Plačem i P o g o r j e m (mons Cetius) i Medjimorskini i berdami ležeča k r a j i na , što je Vi, ako ne bludim Styrskim Windickîm, mi рак mal im S t a j a r e m nazivamo. J m a takodje r medju n j imi pr iš lenakah, kojim otvori se tamo več davno ognis t je i kučis t je : one v lada ju za j edno s izvornimi (koje u bašči ovog predela izniknuše) i laze veselo od us tah do ustah. Nëkoje izmedju nj ih došle jesu prčko Mure , Presike (potočca, koj Š t a j a r od Medj i - m o r j a medjaš i ) i do ln je Drave , kako bro j i VI I I , XI, i XVIII . Napčvi ko tim pčsmam jesu mili zviralci , koje dubokom turobnos t ju žubore. — Nëkoje рак dolazihu iz za g o r n j e Drave , i takovih čavkih ima n a j više, koje od d a n a do dana večma nadvladu ju . Ko t im pr inadleže b r o j I I i XIV. Odčel ja i obuka je po sve nemačka, toga radi i napčvi jesu r azuzdano veselo sa sv i ran jem sdruženo kr ikanje . K ovoj i s to j s t ruci spada ju one g. Celakowskim kokodakajučim nazvane pësme, koje u Kran j skom i Koruškom pod imenom okrôglih poznate jesu. P o l a g podobe se n a j lagl je čine s 11 G le j Kidrič F., Bibl iograf i ja Vrazovih spisov in korespondenc, Č Z N V I I , 364. 12 Pau l K., Dopisy československych spisovatelû Stanku Vrazovi a Ljudevitu Ga- jovi, Sbirka pramenuv ku poznânî l i te rârnîho života v Cechâch, na Moravë a ve Slezsku, sk. II . , č. 23, 1923, 33—9. 13 Navuk v peldah. Lépe zgodbe in koristne povésti za otroke od P. l iga Ja i sa s nčmškega poslovénil Janez Dragöt in Šamperl , V Gradc i , 1836. Jakob Cerovčan ( = V r a z ) je napisal P redgovor in Pr idavak (s t r . I I I — X I I ) . 18» 271 Krakowiaki uzporëditi. Ostale pésme osim broja XX jesu pravediia čeda naznačenog predëla; one duhom i podobom srëdinu medju spomčnutima strucima derže i jesu izvëstnim značajem Slovenah ovog predëla; na njih se več tudj i upliv javi, one ne tuže več tolikom turobnost ju kakoli bro j VIII , XI i XVIII, niti sasvim prelaziši u nemareču veselost kako br. II. i XIV, Upliv srëdoveënih uredbah koj još u Horvat- skom, Ugarskom, Poljskom i Ruskom vlada, prestadoše, ipak se nëkakvo jadiko- vanje, neizvëstno setjenje davnih zaboravljenih nevoljah, koje se kanoti poslëdak otčinstvenog grëha od otca u sina i unuka preseluje, — u njih razliva ter u nj ih se kervavi tragovi naših napastovanjah kanoti u merklom zercalu slikuje. Napëvi ovih pësamah valja da uzporëdimo s tamburicom od četiri žicah, medju kojima ima t r i vesele i jedne turobne, koje u jedno udarene milom skladnostju zvuče. Ovom tamburicom рак samo naše dëvojke hitro i verstno baratat i umëdu. Smatra j te bro j VII. in IX, kojih slušanjem nemože človčk — makar ja ni — serdcu odolëti i skritnimi suzami vladati. Ove dvë je scënim jeste n a j s tar iè , a broja XV. i XIX n a j mladja . — I u Kranjskom ima nëkoliko takovih izvornih pësamah, a to jesu zakasnule lastavice, koje skoro prognate budu, jerbo tudjinom odgojene pësme večina i večina prevažaju. U obče se kot nas još verlo pëva, a sve bez razluke podobe pčsničke — tako da svaku pësam, bila (da s Vukom kažem) junačka ili ženska, pč- vaju zajedno momci i dëvojke, ipak devčat više, zadovoljnie i verstnie pëva nego momčad. — Nestaje mi prostora , radi toga Vas, muogočestiti gospodine, molini obširnie o tom prëdislovja od knjigah >Navuk v peldah« koje za bibliotheku českog museuma priklopih, čitati izvoljite. A sad napokon, nezamërte, derznem smilnom molbom na Vašu poterpljivost navaliti, — ne bi li dostojili priobčene ove pësme ili рак makar verstnie od njih u dojduči zvezak časopisa muzeum teského nietnuti i porad toga nešto o valjanosti i krasoti ovih duševnih sličicah očitovati. žal ibože! nima kod nas slavoznatnog muza koj bi ove alemkamene procënio, a verstnog, raz- boritog momka Miklošiča1* i ostalih reč je još gxovfj Ivifi êçij/tla dakle i posvuda prezirani i nemareni jesu, a ljudi nemogu presapiti kako je moguče se tolikim taštim trudom mučiti, kada nas prepisivati umotre. Vaša rëë če zaisto revno zauzi- manje uzbuditi, jerbo smëdem Vas uvëriti, što kod nas osim svčtog pisma i g. M . . . 1 " vi n a j više valjate. Uzajemno se ja zavezujem, Vam svakojakih prispëvakah, kojih Vi u Vaših poslih upotrebite, i koje se u Sta jaru ili jegovih medjasih nalaze, pri- občiti kolikogod moja osobnost uzmože: samo pišite mi. Mi takodjer sabiramo zapečnice, pririžčja, mythologicke ostanke — rëëju, štogod se narodnosti tiče — s t ražnj i naznačeni tovar рак je ovdë redak. — Mučno nam je, što je g. Celakowsky kčerci Wčelate svoju ruku uztegnuo, a koja nesrëtna s t rana švabska je dosnčžila ovog 14 Triindvajsetletni Vrazov sošolec Franc Miklošič je opravil spomladi 1837 prvi rigoroz in bil v maju imenovan za suplenta filozofije na graški univerzi (Kolarič, SBL II , 118). 15 Vraz ima v mislih morda Miklošiča, lahko pa tudi Antona Murka , ki se je izmed vrstnikov dotlej na jbol j uveljavil (slovnica 1832, slovar 1833, izdaja Volkmer- jevih fabul in basni 1836), kandidiral za stolico slovenskega jezika na graški uni- verzi (1835), bil v tej dobi pristav v graški bogoslovnici in nadaljeval s filološkim študijem (Grafenauer , SBL II, 166). Ker Vraz ni izpisal imena, bo pač verjetnejša d ruga domneva. Murko je užival med mlado štajersko generacijo velik ugled. 10 Ceskä včela je bila l i terarna priloga lista Pražsk0 noviny, ki ga je izdajal založnik Bohumil Haase. Od 1834 je urejeval politični list in njegovo prilogo Cela- kovsky. A. Novdk navaja , da je bila Ceskâ včela pod njegovim uredništvom najbol j napreden češki leposlovni list. Leta 1835 je moral po intervenciji ruske vlade Cela- kovsky opustiti obe uredništvi, ki ju je prevzel Jan N. Stëpânek, pisec slabih gleda- liških iger, pod katerim je Včela zelo padla. (Novâk Jan in Novak Arne, Prehledné dëjiny literatury ëeské, 4. izd., 1936—9, 357.) Vrazova beležka kaže, kako natančno so spremljali v Gradcu češki tisk. nekakvog Stjëpanka? Neznate nam izvestja o g. Kuharskomu?1 7 Šta Ii Vi o Kranj - skom knjižestvu cenile? Je-li dobro da gine? Drago bi mi bilo ovo saznati od Vas, jerbo se me velma tica. Od toga ponešto življenje moje perve žizni, očitno javl janje mojih giovenil-errorah zavisi. — Dostojte, veleslavni gospodine! — Pisao u Gradcu nčmačkom na 18 travna g. 183718 Vaš vazdapokoran sluga i uz- hitjeni počitatelj Stanko Vraz M o j naslov je : Stanislav Vras Privatstudierender der Rechte zu Gratz. Wohnhaft am Glacis N. 506 bei Herrn Professor v. Quas Per Post. N A R O D N E P É S M E I. K i t i c a 1. Vërtec mam ogra jeni — za rožice rumene, rožmarin nasajeni — za pušelc bom ga mela. 2. Pušelc mam narejeni — al kom bom ga da la ; Ljubi nie zapustio je — no, za-me več ne mara . Ljudske pesmi, ki jih je poslal Vraz Šafariku, so bile kasneje objavljene iz Vrazove ostaline v Štrekljevi izdaji Slovenske narodne pesmi ( S N P ) , a nekatere še pred tem na mestih, ki jih navajam. Od teh objav se zapisi, poslani Šafariku, raz- likujejo po jezikovnih podrobnostih, raznih inačicah v posameznih stihih ali kiticah in po tem, da jim je dal Vraz naslove, kot jih v kasnejših objavah ni. Pr i Streklju je naveden k ra j zapisa, kar je Vraz v tej pošiljki opustil. I. Objava : S N P II , 53, št. 1110, Od Sv. Bolfenka. II. S l i k a u p e r s t a n u 1. Od ljube m a m l t i , — dobro jutro Bog d a j ! __ О о О и __ „ >0 mm moja ljuba mi dala — moj perstan nazaj . 2. M o j perstan je zlati — ma erdeče okö, v njem pa je pisano — moje ljube telö. 3. Moja ljuba je lepa — bogata je ne: ka j hasni bogastvo — če ljubezni ga nè. 4. Erdečo ma lice — no černe oči, per takšnem dekleti — so kratke noči. 5. M a tenke rokavce — no bele roke; oh lehko sem ležo — do belega dnè. 6. M a guzano janjko — no drobne n o g è . . . Oh, šmencano dekle, — ka j ne maraš za mè! II . Pesem, ki je sestavljena iz več poskočnic, je bila v nekoliko drugačni obliki objavljena v Steiermärkische Zeitschrift 1837. V S N P II ločeni zapisi št. 4255, 3785, 2843, 3582 in 4209. Štrekelj navaja , da jih je zabeležil Davorin Trs tenjak pri Sv. Ju- r i ju ob Ščavnici in od njega prepisal Vraz. 17 Poljski slavist A. Kucharski je potoval 1828—29 tudi po naših kraj ih . Srbski, hrvatski in .kranjski ' jezik je označil z enotnim skupnim imenom ilirsko narečje. (CCM III , 1829, 122—30). S to svojo teorijo je vplival na Šafarika, ki od 1833 dal je tudi piše o literaturi »ilirskih Slovanov«, Kollârja in Gaja . 18 Čeprav navaja Šafarik v odgovoru kot datum Vrazovega pisma 18. ma j , je bilo napisano pač 18. aprila. T r a v a n j pomeni v hrvaščini april. III . S a m o m i l i p r a v o k a ž e 1. Cela je letela — na goro zeleno; — srečala, srečala — svojga l jubga očeta. 2. O moj ljubi oče! — al že rože cvetejo? — Ja , ja , j a ! so cvelè — pa so že odcvele. 3. Cela je letela — na goro zeleno; — srečala, srečala — svojo ljubo matere. 4. Moja ljuba mati! — al že rože cvetejo? Ja , ja , j a ! so cvelè, — pa so že odcvele. 5. Cela je letela — na goro zeleno; — srečala, srečala — svojga l jubga brateca. 6. O moj ljubi bratec! — al že rože cvetejo? — Ja , ja , j a ! so cvelè — [pa so že odcvelè. — 7. Cela je letela — na goro zeleno; — srečala, srečala — svojo ljubo sestrico. 8. Moja ljuba sestra! — al že rože cvetejo? — Ja , ja , j a ! so cvele — pa so že odcvele. 9. Cela je letela — na goro zeleno — srečala, srečala — svojga l jubga ljubega. 10. O moj ljubi l jubi! — al že rože cvetejo? — Ja , ja , ja , ljubica — z d a j na r lepši cvetejo. III . Objavil Vraz, Narodne pësme ilirske ( N P I ) , 1839, 108—9 z naslovom >Samo ljubezen je resnična«, Iz okolice Marbörske; S N P II , 88—9, št. 1181, Iz mariborske okolice, zapisal Rudolf Gödel. IV. T u ž n a d ë v o j k a 1. Ker koli se zdere kde s kotà — od starega pravi ml mož J ; 2. Al s tarega moža nečem met — rajši" idem praprot i žet. 3. P rap ro t nažnjem jo tam pustim — al s tarca zapustiti nesmèm. 4. Si leže mladi k r a j mene — kak drobna riba k r a j vodè. 5. Al s tar i si leže k r a j mene — kak terda klada k r a j vodè, 6. Oberne mladi se k meni — kak malo dete k materi , 7. Al stari se nebi obernô — da bi mu šeršen v herbeit perhno 8. Da bila bi vtiča gerličica — zletela bi gor v svetö nebö — 9. Zletela bi gor v svetö nebô — potožila se Bogecu. IV. Obj . : S N P II , 35, št. 1071, Vrazov zapis iz Cerovca. V. H i t a r o d g o v o r 1. Stante^ stante dekfiči — k nam so prišli pajbiči! Stani, dekla, p n ž g i luč — plesali mo celo noč. 2. Ljuba na ganjki stala — na zvezdice gledala: Zvezde gre jo na redkö — idi, ljubi, zda j domo. 3. Vjutru d6 te srečali — jako Te spitavali: Kam si hodiâ? Ke si b iâ? — da maš rosne čizmece. 4. O j nikaj , nikaj , l juba! — če do me spitavali, jaz bom jim odgovoriti — ka j bo dobro za obà. 5. Jaz pa sem ljubiâ vtičico — ki ma prebelo ličece no erdeče č6bice — ki so za zlate kupice. V. Obj . : S N P II , 371, št. 1837, Iz Cerovca. VI. G l a s o n o š a 1. Vtiča je pêiiëtëla — z Gradca nemškega, Ona pa je letela — dol v beli Varožlin. 2. Tam pa si je posela — gor na visok hram, tam pa si je posela — na kapitanov hram.* * Nčkoji pëvaju namčsto zabčliženog reda : v hrami pa je prebiva — sam mladi kapitan. 3. Jaz pa sem Ti pernesla — lep veseli glas, ki Ti ga je poslala — mostnarova kči. 4. Če si jo misliš vzeti — le hitro mi povej. — »Da bi jo mislâ vzeti — že davno bi jo meâ. VI. Obj . : N P I , 115—6, »Ptica glas prinesa« ( Iz Murskoga pol ja) ; S N P I, 674, št. 751, Štajerska. VII. S o v ë t 1. Zolta volga lépo poje — nasréd loga zelenoga — hoj, hoj! 2. Za n j e j hodi strelec mlad — ka j bi jo vmorïa rad — hoj, hoj! 3. Oh ne s t re la j mene strelec — ne s t re la j mene strelec mlad — hoj, hoj! 4. Jaz Te očem podvučiti — kak se moreš oženiti — hoj, hoj! 5. Ne jemlji da s tare babe — stara baba velka žalost — hoj, hoj. 6. Ne jemlji da mlade vdove — mlada vdova jako huda — hoj, hoj! 7. Ra j si vzemi mlado devico — mlada devica velka radost — hoj! hoj! Volga, polag Murkovog rččnika Goldammer, ma ovo je pogreška, bila od spi- satelja ili t iskarmka: Volga je upravo Goldamsel (Oriolus galbula Lin). Istu pësem je preveo g. Hyacinth v. Schulheim u nëmacko. Gedichte von H. v. Schulheim, G r a z 1836. VII. Obj . : N P I , 133, »Svèt«; S N P I, 776, št. 926, Iz Cerovca. VIII . R a z a s t a n a k 1. Ka j je Tëbi vtTca — siva golobica — ka j Ti prebledujo — tak romena lica 2. Ka j mi prebledovale — nebi romena lica, — ki me l judje čejo — s ljubim razločiti. 3. Cedö mene l judje — s ljubim razločiti — žalostno dé mojo — na sveti živlenje. 4. Če de moja solza — na kamen opala — kamen da se kalâ — na dva drobna tala. 5. Pelin, pelin, pelin — o Ti žarko cvétje! — jaz bom Te ter ja la — okol serdca djala . 6. Kde moj ljubi hodi — tam rožmarin rodi — rožmarin zeleni — cvetek si l jubljeni! 7. Kde moj ljubi služi — tà mi serdce t6ži — v Čakovskemi gradi — per enem [mladem kralj i . 8. Čakovec, Čakovec — o Ti d rago mesto! — v Tebi mi prebiva — vso veselje mojo. VIII . V Korytkovi izdaji Slovénske pésmi kranjskiga naröda ( S P K N ) I I I , 1841, 64—5, je obj. podobna, t. j. ,osnažena' varianta, a brez zadnjih dveh kitic, ki se na- našata na Čakovac; S N P II, 1 9 7 - 8 , št. 926, Iz Cerovca. IX. S u n c e t u g u j e 1. O j s i ja j , s i j a j sônce — ö j sönce römeno! Jaz nemorem Ti sijati — od velke žalosti. 2. Če rano jaz pe rha jam — se dekle kregajo, če pa rano zaha jam — pastirci jočejo. 3. Če si jam na planine — vidim sirotice, če sijam na doline — pa vidim šterčeke. IX. Obj . Šafaf ik , Slowansky nârodopis, 1842, 169; S N P II I , 197—8, št. 5133, Štajerska od Cerovca. X. V e r n a l j u b a v 1. Hödmo, hödmo vsi k večerji — po večerji hodmo spat! vse drugi so že zaspali — samo mladi Jožek nè. 2. Ena vtiča perletela — sela si na okneca; ona pa mu tak velela, — da je Minka betežna. 3. Jožek hitro se opravi — no odide k Minkici; kak on hitro v hižo stopi — je Minka že vmirala. 4. Kak je hitro Minka vmerla — tudi Jožek obledi, kak so macat ga začeli — na tlah mertev že leži. 5. Jega pa so pokopali — proti s6nčnem izhodi; Miiiko pa so pokopali — proti sončnem zahodi. 6. Z njegovega groba zrasla — lepa roža gar t roža z njenega pa groba zrasla — lepa roža lilija. 7. One dvè pa sta Vam zrasli — zraven bele cirkvice, tatn pa sta se ošepili — no rasle v sveto nebö. (cf. Vukovih pësamah I. dël, broj 136 i 137.) X. Vraz je objavil to pesem v nekoliko izpremenjeni obliki in brez prvih štirih stihov v N P I , 123, z naslovom »Dva groba«; Štrekelj navaja , da jo je od tam ponatisnil Piotr Dubrowski v Jutrzenki na rok 1843, 130 (== Dennica — Jutrzenka, rusko-poljski dvomesečnik v Varšavi, v katerem je sodeloval Vraz tudi s članki), a iz Jutrzenke »preložil v zelo slabo nemščino« Aug. Boltz, Gedichte und Über- setzungen, Berlin, 1860, 159; S N P I, 6 6 9 - 7 0 , št. 745, Iz ljutomerske okolice. XI. Tri s e s t r e Mati mela kčerke tr i — vse tr i je omožila: eno je omožila — daleč k sivem mor j i ; d rugo je omožila — daleč v ravno polje; t re t jo je omožila — daleč v sterme gore. Mati je šla gledat — k svojoj pervoj kčerki daleč k sivem morj i — sivem no globokem: Ljuba moja kčerka — al je Tebi dobro per tem sivem morju — sivem no globokem? Dobro mi je dobro, — hvala bodi Bogi! s svinčecom se vmivljem, — no s parkalom brišem. — Mati je šla gledat — k svojoj d rugo j kčerci daleč v ravno polje — v ravno no široko: Ljuba moja kčerka —, al je Tebi dobro na tem ravnem polji — ravnem no širokem? — Dobro mi je, dobro, — hvala bodi Bogi! s mlečecom se vmivljem — pečolatom brišem. — Mati je šla gledat — k svojoj t re t jo j kčerki — Eod te sterme gore — sterme no visoke: juba moja kčerka — al je tebi dobro v totih stermih gorah — stermih no visokih? — Dobro mi je dobro — da se smili Bogi! — s solzami se vmivljem — no s pelinom brišem, vsakšno noč odide — vsakšno mi pride, vsakšno pernese — mi mertvačko glavo . . . Cuješ moja d r a g a ! — poznaš toto glavo? — K a j nebi poznala — mojega oêè glavo. — Oje no prejoje! — moje matere glavo! — Če boš se jokala, — bom Te tudi vmoria — bom te tudi vmoria — kak sem Tvojo mater. — S vustmi se smejala, — v serdci pa jokala — v serdci se jokala — no dušico dala. XI. Obj . : nemški prevod s slovenskim tekstom pod črto v Steiermärkische Zeit- schrift 1837, gl. S N P I, 271; N P I , 53—5 z naslovom »Tri čeri«; S N P I, 271—2, št. 209. Štrekelj navaja po Vrazovi ostalini, da je pesem zapisal D. Trstenjak. Redak- cije se med seboj razlikujejo tudi po številu kitic. XII. U d a t a z a n e d r a g a 1. Anjčika po ganjki šetala — na visoke lilije gledala — 2. Na visoke lin je gledala — sivo meglico zagledala: 3. Oča, oča, ljubi oča Vi! — po polji se meglica kadi. — 4. Anjčika, prel juba moja kči! — to pa meglica se ne kadi — 5. To pa Ti je nikšna meglica, — to je sama konjska sapica. 6. To se pela Tebi vogledi — cara turškega n a j mlajši sin. 7. Ne daj te me ne Vi oča moj. — Nikaj , nikai moja Anjčika! 8. Tam boš se po gradi šetala — srebro no zlatö prebirala. — 9. Zlodej n a j vzame Turške gradi — vse Turške gradi žolte zlati. 10. Kočije se v dvor postavljajo — bele ruhe se pres t i ra jo — 11. Béle ruhe se pres t i ra jo — zlate kupice natačejo. 12. Hala, hala, ljubi oče Vi! — Al bote nam Anjčiko dal i? — 13. Ja sem Anjčiko Vam obeča — pa Vam tudi taki bom jo da. 14. Kupice vinca se natačejo — mladoj Anjčiki napaja jo . 15. Gost je v kolo se na lagajo — ino v druge kra je pelajo. 16. Ženihi klobučec dol opa — sneha po klobučec segnola — 17. Sneha po klobučec segnola — ojster nož v serdce zabodnola. 18. Hala, hala mladi hlapčiči — pelajte mi Anjčiko domo. 19. Hlapčiči se hitro genoli — mertvo v beli g rad perpelali. (cf. Piešni polshie i ruskie ludu Galyckiego, piešnie nežkie br. 7. Na zelenim carynočku — pyly Turki horiločku i. t. d. — terc. Narodnié spiewanky Slowakuu w Uhrach 1835 II d j e str. 8 br. 6 Katarjna. Ten turecky mytnjk — sedj wo wezenj; za ruce za nohy — okowany i. t. d.) XII. Obj . : »Nevéstac, N P I , 50—2; S N P I, 16—70, Iz ljutomerske okolice. — V pripombi k tej pesmi omenjeni zbirki ljudskih pesmi sta izdaji Vaclava Zaleskega v Lvovu 1832 (gl. tudi Šafarikovo oceno v CCM VII, 1833, 450—1) in Jana Kollâra ( I . de l 1834, II. del 1835). Kakor se vidi iz opomb, je Vraz že v tej dobi razpolagal s Karadžičevimi zbirkami in najvažnejšimi izdajami ljudskih pesmi ostalih slovanskih narodov. XIII . P e š a m u z k o l é v k u 1. Hodi da Micka, — z d a j domo, — (dvaput) Nejdem, nejdem, — neti nesmem. — 2. Kdo po Te Micka, — ne pusti? — (dvaput) Ljubi, ljubi — ljubiček moj. — 3. K a j pa Ti, Micka, — ljubi d à ? — (dvaput) Tolar , tolar — tolara dvà. — 4. K a j pa boš, Micka — s tolarmà? — (dvaput) Zibko, zibko kupila bom. — 5. K a j pa boš, Micka, — s zibkicoj? — (dvaput) Sinka, sinka — zibala bom. — 6. Ka j paš mu, Micka — pevala? — (dvaput) Hu ja , ha j a ! — Bog d a j drugega. XIII . Obj . : »Minka«, N P I , 127; S N P II , 536, š t 2 2 6 6 , Iz Cerovca. XIV. S l i k a o d m i l a 1. Moj ljubi je lép — kak fajdelnov cvét; 2. Še lepše gledi — kak sveča go r i ; 3. Še lepše golči — kak s t run ja berni ; 4. Še lepši mi grč — kak šolar štet vè. — 5. Je škoda na Te — ka j bi leža na tleh, 6. Na postelji pač — bi bia fleten spajkč. XIV. Obj . : S N P , II , 43, št. 1085, Iz Cerovca. XV. P ë s a m n o v a č k a 1. V žalosti sem se rodiô — na tî nevöijen svét še velkše sem se včako — za dvanadvajst i lét. 2. Oh men je cegelc prišo — z gra jš ine Ormožke, da smo k stelingi pozvani — mi mladi pajbiči. 3. Trinodvajst i se nas pelalo — v lepo mésto Marboško; t r ina js t nas je ostalo — drugi pa so šli domö. 4. Kelkohrate sem si zahuško — da sem v belem gradi big, telkohrat sem se razjokô — da sem jaz z domi šG. 5. Da sem jaz mogo z domi iti — tej nisem vidiQ te steze; da so meni moje oči — zalevale solzè. 6. To pesem sem si smislô — s solznatimi očmi, da mene moje serdce — nezmerno zlo boli. XV. Obj . : S N P V, 32, št. 6798, Iz Cerovca. XVI. N e v ë s t a s p r e m a s e i z k u č e m a t e r i n e 1. Dues je lep veseli den — к Г ј е ne pov oljen vsem; 2. Ena še med nami je — ki se joče celi den, 3. V koti za mizoj sedi — poleg mladšega ženiha — 4. V lepem zelenem venčeki — v lepih erdečih pantljičih. b. Mati jo daru je jo , — ladico na laga jo ; 6. Oča navuk davljejo — slovo od n je jemljejo: 7. Idi idi moja kči — kam d6 te peli le oči. 8. Prel jubi jeni oča moj! — n a j še ostanem per Vas necoj. 9. Zu t ra pa do po mene prišli — s šterčml konjiči černimi, 10. Tno do me odpelali — v lepo vès Godemarsko — 11. V lepo vès Godemarsko — še v lepšo mi f a r o Margetinsko. XVI. Obj . : S N P II I , 3 1 3 - 4 , št. 5423, Iz Ilovec. XVII. M e l i n l j u b a v i 1. Stoj i mi stoji polje — polje široko — na polji pa mi zraslo drevce [zeleno]. 2. Na drevci pa mi zraslo — lépo jaboko: od zvunaj je erdeče — od zno t ra j zeleno. 3. Tali lik je moja ljubav — ljuba ca r t ana : — na lici je erdeča — per serdci [žalostna. 4. Na srëdi jenega serdcà — stojita mlmca dvà — d r u g a nič ne delatà — [ljubezen meleta. — XVII. Obj . : v S P K N I I I , 85, kot k ran j ska ; N P I , 1 0 5 - 6 ; S N P II, 94, št. 1193, Z Murskega polja. XVIII. K o ni a r m l a d o ž e n j a 1. Komàr se je zêniâ — rnuho s Г je vzeâ — Gostuvanje bilo — v hiži na polici — 3. V hiži na polici — notri v herganjici . — Pr iša boter zajec — pernesâ koš ja jec : 5. To pa bomo jéli — gostuvanje meli! — Priša boter keber — pernesâ koš reber : 7. To pa bomo jéli — gostuvanje meli! — Priš la botra bolha — pernesla kos k ruha : 9. To pa borno jéli, — gostuvanje meli! Priš la botra čmela — prelepo začela: 11. Dinam, dinam d a j a — dinam dinam d a j a j a ! — [zemlja treše. 12. Komar s muhoj pleše — muhi pa se neče — komar s muhoj pleše — da se 14. Muha opešala — padara želvala. — 2ena ! ne pada ra : — padari so dragi 16. Vzela je peračo — vergla mu v keblačo. — Zgrabi on polence — verže jo j 18. To ti bodi muha — s tara kurva gluha. — [v kolence: XVIII. Obj . : S N P I, 8 1 2 - 1 3 , št. 989, Iz ljutomerske okolice. XIX. K a d s e d ë v o j c i m e č e v č n a c n a g l a v u 1. Dobro jut ro sneha! — Bog d a j zdravo derži! — Venec vzemi na glavo — Tebi „ „ v [na srečo pravo. 2. Bog ba venčan s ternjom — na visokem križi, — Ti pa s šikom srebrom — tu „ _ . . , . , , . . [med nami v hiži. 3. Ti maš dve deklici — vëncani moreta biti — Tebi na poštenje — ki sgubljeno , . • . v , , [neje: 4. Ka j si si želela — to si zda j dobila: — ledik stan pustila — v zakon stan [stopila. 5. Srečno vi dekliči — ino vsi pajbiči! — jaz vas morem pustiti — v zakon stan [stopiti K a d s e d ë v o j c i v ë n a c z g l a v e s k i n e 1. O Ti mlada sneha — z glave venec vzemi ! — Bogi no Mar i j i — ga na ofer d e n i . . . 2. Srečno oča, mati — Bog vam lepo plati — k a j ste me zredili — v zakon sprevodih! XIX. V S N P III sta objavi teh dveh svatovskih pesmi ločeni: str . 239, št. 5265 in str. 327, st. 5461. Oba zapisa sta iz Cerovca. XX. P ë s e m k o d k u č e d e v o j a č k e , k a d s e u j a b u k i k u p i Le sem, le sèm Vi hišni oča — le sèm, le sèm Vi hišna mati! Le sèm se pomikvajte — in v jabelko vtikvajte! Le sèm Vi bra t je in sestrice — le sèm se pomikvajte in tudi radi da j te ! Le sem Vi strici, ujci! — nikar se ne vmikvajte, — nevésti pomagvaj te! Nevesti dnar jov treba bo — ko zibelko kupvala bo, — de sinka vnji zibala bo, Ker daleč perpel jana bo; — čes tr i gore zelene — čez tr i vode ledene. K a d v e č s v a t o v i p o l a z e s d e v o j k o m m l a d o ž e n j i n o m k u č i Le preč, le preč od hiše s njo, — de ne bo kruha trati la — de ne bo p raga blatila. »Prelepo moje veselje — ki je po vodi splavalo, — več fan t je zan j ne mara jo ! »Sim letos s fanti derkala — bom k letu zibko takala; — sim letaš sjala ma ja ràn , »al k letu še kopril ne bom; — sim letaš štela tolarce — bom k letu štela povojce. »Le sèm, le sèm, Vi mati moja, — de Vam bom še napivala, — ino se od Vas [poslovila.« 4 (Kranjska, priobčena g. Dr. Prešernim.) XX. Obj. v S P K N I, 3 in 2, v pravilnem, zato obrnjenem redu in z več izpre- membami teksta; S N P III , 296, št. 5389 in 316, št. 5432. Pesem je zapisal Smolè, a Prešeren pripravil za objavo. Š A F A R I K — VRAZU 28. M A J A 1837 P r a g den 28 Mai 1837. Hochgeschätzter Herr! Entschuldigen Sie, daß ich Ihnen auf Ihr werthes Schreiben von 18 Mai deutsch antworte. Ich fürchte, meine etwas unleserliche Hand würde Ihnen im Bömischen mehr Schwierigkeiten machen. Künft ig aber, wenn Sie es vorziehen, werde ich Ihnen bömisch schreiben. Ihre an mich gerichteten Zeilen habe ich mit dem größten Interesse gelesen. Für die geschickten Volkslieder danke ich Ihnen herzlich. Ich werde bemüht seyn, Ihrem Wunsche gemäß etwas davon in der Museumzeitschrift abdrucken zu lassen; doch wird es schwerlich in dem nächsten Hefte geschehen können. Diesen Sommer lasten nämlich ungewöhnlich große Arbeiten auf meinen Schultern, die weit über meine Kräf te gehen. Dazu kamen noch mißliche häusliche Zustände, häufige und anhaltende Krankheitsfälle in meiner zahlreichen Familie, die mich niederdrücken und von Arbeiten zurüchhalten. Seyen Sie indeß versichert, daß mir Ihr Anbieten wegen Sammeln und Herausgeben der Volkslieder sehr am Herzen liegt. Könnte ich ineine Ansichten und Oesinnungen über diesen Gegenstand andern, besonders den Reichen, einflößen, einimpfen oder einhauchen, so dür f te uns keine Zeile von unsern Volksliedern, die nur eigend zum Druck geeignet ist, verlohren gehen. So aber ist meine Stimme nun die eines Propheten in der Wüste. Die Welt, die große und kleine Welt sucht und hascht jetzt nach ganz andern Dingen. Deshalb jedoch dürfen wir den Mutli nicht fallen lassen. Was die zwei Büchlein" anbelangt, so werde ich sie einstweilen bei mir behalten, bis ich eine Anzeige davon fü r unsere Museumzeitschrift werde machen können: dann erst werde ich sie an ihren Bestimmungsort, ins Museum, übergeben. Sie wissen, d a ß nach dem niodificirten Plane unsere Zeitschrift von 1827 an Bücheranzeigen, vor- züglich über slawische Literatur , geliefert werden sollen und müssen. Sie gaben mir selbst die Erlaubniss, mich in literarischen Angelegenheiten au Sie zu wenden, und erklären sich bereitwillig, meine wissenschaftlichen Zwecke auf jede mögliche Art zu unterstützen. Nun, ich will von Ihrer Güte Gebrauch machen. Um mich kürzlich und deutlicher zu fassen, will ich meine Wünsche Numerisch aufzählen. 1) Schicken Sie mir, wo möglich, ein Verzeichniss alles seit ungefehr vier Jahren in Gra t z in illyrischen Sprache gedruckten Bücher. Bemerken Sie zugleich, an welche Buchhandlung in Grä tz man sich wegen illyr. Bücher am besten wenden könnte. Ein Ex. des Kratki navuk Vogrszkoga jezika von Kossiez f ü r mich wäre mir sehr erwünscht: sollte es in Grä tz nicht zu haben sein, wie und wo könnte ich es mir verschaffen? 2) Könnten Sie nicht mit Hilfe andern Literatoren und Freunde ein Namens- Verzeichnis der Flüsse, Bäche und Ortschaften in Steiermark, ferner der Flüsse und Bäche in Krain und Kärnten in illyrischen und deutscher Sprache fü r mich zu Stande br ingen? Ich brauchte es fü r eine specielle Arbeit. Ein Namensverzeichniss der Ortschaften von Krain und Kärnten illyrisch und deutsch besitze ich bereits: leider fehlen aber dabei die Namen der Flüsse und Bäche, überdies ist das Ver- zeichniss sehr unleserlich mit der fü r mich unausstehlichen barbarisch-bastardischen Orthographie von Metelko geschrieben. Ich kann Ihnen nicht genugsam ausdrücken, V »Poizkusu ilirizma pri Slovencih«, 130. sem menil na osnovi tega pisma, da je poslal Vraz v P rago Kranjsko Cbelico in Prešernov Krst pri Savici, ki je bil tedaj izšel. Ko je sedaj pred nami Vrazovo pismo, je iz njega razvidno, da ni poslal ljubljanskih tiskov, marveč šamperlovo knjižico. wie sehr es mich er f reut hat, daß Ihr Brief an mich mit der organischen Ortho- graphie gesell rieben war , einer Orthographie , die wegen ihrer Einfachheit und Con- sequenz verdient, daß sie von allen lateinschreibenden Slawen reeipirt wird, wozu es f rüher oder später kommen muß. Das Verzeichniss von Fluß- und Bachnamen wünschte ich so reichhaltig a ls nun möglich ist. Es versteht sich, da der deutsche Name nur dort beigefügt werden soll, wo es vom illyrischen [verschieden?] ist. Seit Zhops Tode habe ich keinen Correspondenten in ganzen großen Illyrien. An die Herren G a j & Kastélic schreib ich drei — vier bis fünfmal — allein ich erhielt keine Antwort! So etwas muß auch den Standhaftigsten und Eifrigsten ent- muthigen. Deshalb wagte ich bis jetzt nicht, Hr rn . Prof. v. Quas zu schreiben, dem ich mich höflichst empfehlen lasse. Sie f ragen mich, was ich von der Vernachlässigung der Windischen Sprache und Literatur halte? Ich möchte lieber Ihre Meinung hören. Ich bin zu entfernt , um davon urtheilen zu können. Allein in den Winden scheint ja ganz und g a r alles Leben erloschen zu seyn: wo und wie soll man da etwas wecken und wirken, wo nichts ist? Auf jeden Fall bedaure ich den Unfall der Sprache im Munde des Volkes. Das sollte nicht seyn. Jede Mundar t enthält und besitzt in ihrem Schoß wichtige Schätze in Bezug aufs Ganze, die ihr eigen sind. Diese behalten ihren Werth auch dann, wenn die Mundar t nicht herrschende Schriftsprache werden kann. Indem ich Sie uni Nachsicht wegen des sehr eiligen und unordentlichen Schrei- bens bitte, verbleibe ich mit aufrichtiger Hochschätzung Ihr ergebener Paul Joseph Schafarick Vraza je navdal odgovor iz P rage z velikimi upi, kar je bilo z an j tem važnejše, ker Auerspergu njegova pošiljka ni ugajala.5 0 Šafankovo naročilo je vzel zelo resno. Nekaj sam, nekaj s tu jo pomočjo21 je opravil delo v enem letu in odposlal svoje obširno poročilo Geo- ethno- u. topographische Uebersicht der Slaven in Ste iermark" v P rago 24. ma ja 1838. Šafarik je porabil gradivo v svoji knjigi Slowansky narödo- pis, P raga , 1842, toda v zelo omejenem obsegu. Ravnal se tudi ni po Vrazovem imenovanju »Slovenci«, »štajerski Slovenci« in »Slovenci na Ogrskem« (Prekmurci) , »slovenska literatura« itd., marveč pisal o »korotanskem narečju« oziroma »koro- tansko-slovenskem« kot sestavnem delu ilirskega, kar je bilo posledica informacij Kucharskega, Kollârjevega panslavizma in ilirizma. Vrazove pošiljke pesmi ni ob- javil v Časopisu Češkega muzeja, kar je ugotovil že Kidr ič ." K. Paul navaja , da je Vrazovo zbirko pohvalil v muzejniku za 1838." Šele v poletju 1839 se je Vrazu uresničil s tari sen o lastni izdaji, ko so bile dotiskane njegove Narodne pesni ilirske. Čeprav je šlo po večini za slovenske pesmi, jim je dal ilirsko ime. 2 e takrat je napo- vedal po prvem zvezku nadal jn je knjige, ki pa niso nikdar izšle. Šele ko je Šafarik izdal svoj Ndrodopis, je našel Vraz med vzorci jezika za kranjsko in š tajersko pod- narečje tr i svoje zapise ljudskih pesmi.5"' Ena pesem, »Oj s i ja j , s i j a j sonce«, ki je ni v N P I , je bila vzeta iz Vrazove pošiljke, namenjene spomladi 1837 Časopisu Češkega muzeja. Fran Petrè 20 Vraz Prešernu 1. avgusta 1837, Kidrič. Prešeren I, 322. 51 Petrè, Poizkus ilirizma pri Slovencih, 151—2. « Deloma objavljeno v Z M S I, 1899, 96—100. » CZN VII, 217, o p . l . » Paul . D o p i s y . . . , uvod str . XI—XII. » Šafarik, Slowansky nârodopis, 166 in 1 6 8 - 9 . Gl. tudi Kidrič, CZN VII, 217, op. 1.