SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2-— Vs leta K 4*— celo leto K 8*— za inozemstvo:	„	„ 2*50	„	„ 5'—	„	„10-—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto H.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 8.
Poroka v cesax’ski hiši: Kardinal knez in nadškof dunajski dr. Nagi poroči v grajski kapeli v Schönbrunnu nadvojvodinjo
Elizabeto Marijo in princa Jurija bavarskega, vnuka cesarja Franca Jožefa I.
Zadela je kosa na kamen.
Humoreska, poljski spisal W. Ložinski.
(Posl. Podravski.)
(Konec.)
Na te besede so se vsi nasmejali, samo K viku se je nabralo čelo v gube in šele črez nekaj časa je pripovedoval dalje:
„Ta čudak me je hotel pogostiti v svoji hiši; ker pa je bil strahovito skop, torej mi je prinesel tako slabe žganjice, da me naj zlod vzame če lažem, ako rečem, da ni mogla sama teči iz steklenice.“
Tu se zopet spuste vsi v smeh, da so se kar šipe tresle v oknih, oni gospodar majhine postave iz Kozjeroba pa je vrtel nestrpljivo z glavo, kakor bi se ne mogel dalje premagovati, končno pa je zaklical :
„Ej, laž je vse to, kar pravite!“
„Kako? Laž? Čemu laž?“ zahrumi K vik in nos mu zarudi še huje, a usta se mu odpro tako široko, da bi mu ne le ena vrana, marveč cela jata vran lahko zletela v notranjščino.
„Vsi ti čudeži, ki ste jih videli,“ odvrne Laketek, so se pojavili ondi nekje za gorami in lesovi, med tujimi ljudmi, jaz pa vam pokažem še večji čudež, a to dokaj bližje.“
„Ojej, bližje ! Richtig!“ zakriči Kvik in prezirljivo potresa glavo.
Laketek se nasmehne in nekako čudno pomežika z očmi.
„Evo jaz sam,“ reče urno, „znal bi vam povedati o takem čudežu.“
„Ho, ho! povzame nemudoma radovedni Drozg.
Kvik se malomarno nasmeji ; prepričan je bil že naprej, da nihče drugi razen njega ni mogel videti kaj posebnega na svetu,
Laketek potlači s prstom tobak v pipo, spusti mirno klobčič dima proti stropu ter, se oglasi preprosto, kakor bi pravil nekaj povsem vsakdanjega.
„Minuli četrtek sem si kupil konja na sejmu.“
„Konja, uf !“ zakljiče porogljivo Kvik.
Laketek se za to ne zmeni marveč nadaljuje svoje :
„Ta konj stoji v mojem hlevu in vsak si ga lahko ogleda,“
„Ojej!“ seže mu Kvik znovič'v besedo. „Kaj pa je posebnega na tem konju? Ima morda štiri glave in emčnogo, ha?“
„Da, in kaj še!“ odvrne Lakotek, „moj konj ima ondi glavo, kjer imajo drugi konji rep, rep pa tam, kjer imajo drugi konji glavo.“
Kvik se nasmeji na vse grlo, zakaj kakor je tudi sam lagal kakor najet, tega vendar ni dopustil, da bi kdo drugi le za pičice krenil od resnice. Grizel je slehr-nega za besedo, klicaje naenkrat : „Ho, ho ! Kako je to mogoče ? To je pa god-čevska ? “
Torej se je tudi prezirljivo smeljal in ponavljal zaporedoma :
„Toda ti si se zlagal kakor bi iz trte zvil.“
Laketek samo skomizgne z rameni.
„Smejajte se, kolikor se vam ljubi, toda moj konj stoji v hlevu in slehrni se lahko prepriča, da ima rep tam kjer imajo
drugi konji glavo, glavo pa tam, kjer imajo drugi konji rep. “
Gospodarji so molče potresali glave in gledali drug drugega, ne znajoč, kaj si naj o tem mislijo.
Toda Kvik se je le smejal in smejal, kakor bi bil obseden.
„Pravi, da ga ima v hlevu,“ se je rogal dalje.
„Tako mi Bog daj zdravje !“ zatrjuje Laketek.
„In pravite, da je mogoče pri vas videti tega čudnega konja?“ vpraša Drozg.
„O, če hočete celo sedaj !“ jim pritrdi Laketek.
„Dobro tedaj ! V Kozji rob je samo četrt milje,“ povzame urno Kvik.
„Ha, ako hočete, pa vam ga takoj pokažem tega svojega čudovitega konja, toda naj se spusti Kvik poprej z menoj v stavo, češ da ni res to, kar govorim.“
„Dobro, stavim ; stavim celo svoj nos!“ pritrdi Kvik.
„Kaj je meni mar vaš nos po letu; po zimi bi se človek vsaj ogrel pri njem,“ odvrne Laketek.
Vsi se spuste v smeh, samo Kvik zakliče nenavadno resno :
„Stavim za kolikor hočete !“
bi imel videti takšno čudovite žival. Kvik je naravnal najprej svoj pobešen nos, kakor bi hotel prvi ovohati tega čudnega konja.
Medtem pa Laketek iznenadom odpre duri in vsi se spuste v smeh, da so se kar prijemali za bok.
V hlevu pred durmi je stal takšen konj, kakor je vsak drugi, samo s to razliko, da je bil z repom prevezan k jaslim, in je imel glavo tam, kjer imajo drugi konji rep.
Kvik je odprl usta, izbulil oči in strahovito zatrobil z nosom.
„Ojej !“ je zaklical, „mislil sem si, da
je to resnica, tu pa vidim, da je le šala, pfuj !“ Vrnite mi mojih deset goldinarjev.“ „Hola, gospod !„ reče Laketek, „vaš desetak pojde za sveče cerkvi ! Evo vidite mojega konja, mar nima tam rep kakor sem dejal?“
„Jaz na šalo in zvijačo nisem stavil!“ zakriči Kvik in nos mu še huje rarudi od jeze.
Laketek pa reče znovič mirno :
„Ako sem jaz verjel v vaše dunajske krave, ki tako čudno molzejo, morate še vi verjeti v mojega konja.“
Kvik se je jel repenčiti in sopihati.
Med tem pa župan, potlačivši '	r smeh, reče resno:
„Ne hudujte se Gregor, ker izgubili ste stavo po vsej pravici in vaš desetak pojde za cerkev, Bogu v žrtev, da ivam odpusti, da tako pogo-'stoma strahovito lažete. Saj jvidite, kako ste padli sami v past, a to samo radi tega, .ker ste nam hoteli natveziti jtoliko čudnega o tujih krajih, ljudeh in običajih. Danes 'ste naleteli na pravega, zadela je kosa ob kamen, ki se je ponorčeval iz vas ter Jvas zvito kaznoval za vaše laži. Poboljšajte se za prihodnost, kadar pa hočete zopet hvaliti tuje kraje, pa se spomnite najpoprej poslovice 'naših očetov : ,Povsod je do-ibro, toda doma najbolje !“
Vsi gospodarji so glasno pohvalili županove besede. Le Gregor Kvik je pobesil oči in videč, da je izgubil stavo, se je poparjen izgubil iz njihove srede. Nekateri so trdili, da se mu je nos od tega časa še za palec podaljšal. Resnica pa je bila, da v bodoče ni več lagal tako brezobzirno kakor pred to izgubljeno stavo.
Ш

Hrvatske narodne noše v Dalmaciji.
Za deset goldinarjev za sveče cer-
kvi, “ nasvetuje župan.
„Dobro !“ zakliče Laketek.
„Velja !“ zakliče Kvik ter izvleče izza pasu bankovec za deset goldinarjev, ker je bil ravnokar prodal enoletnega prašiča.
Tudi Laketek izvleče svoj desetak in oba položita denar županu v roke, na to pa se vsi, kolikor jih je bilo pri mizi, na- ; ^ pote takoj v Kozji rob, ker bi slehrni
rad videl konja, ki ima rep namesto glave.
Laketek je stekel nekoliko pred njimi, da pripravi doma vse potrebno za njih spre:em in ko dospo naposled na njegovo dvorišč, najdejo ga že pripravljenega.
Sprejel je svoje goste v hilši, kakor naroča staropoljsko gostoljubje. Laketek je bil pred vsem drugim vrl Poljak ter je vedel, da je poljska zemlja enako dobra in gostoljubna mati za kmeta kakor za gospodo.
Toda nobemu se ni ljubilo v tem trenutku ne jesti niti piti; vsi so le silili v hlev, zlasti Kvik, ki se ni mogel premagovati. Sopihal je in trobil z nosom, da je kar strah prevzemal otroke, a končno je silil, naj gredo v hlev.
„Ha, naj pa bo,“ se oglasi Laketek ter popelje za seboj svoje goste.
In vsi so tiho, oprezno stopali proti hlevu, slehrni je pridrževal sapo sedaj, ko
Glasbena Matica v Ljubljani bo v mesecu marcu trikrat izvajala veliki izvirni oratorij „Vnebovzetje Blažene Device Marije“, ki ga je zložil pater Hugolin Sattner.
Sodeloval bo pevski zbor Glasbene Matice v impozantnem številu 250 pevk in pevcev in orkester 40 do 50 mož.
Novim naročnikom še lahko postrežemo z vsemi letos izišlimi številkami „Sl. Ilustrovanega Tednika“ s prilogami romana vred.
Poroka v cesarski hiši. V soboto 10. t. m. so obhajali v naši cesarski hiši poroko. Poročila se je avstrijska nadvoj-vodinja Elizabeta^ Marija s princem Jurijem bavarskim. Ženin je vnuk našega cesarja Fran Josipa L, je namreč sin hčerke našega cesarja nadvojvodinje Gizele, ki je omožena na bavarskem kraljevem dvoru. Nevesta je hčerka avstrijskega nadvojvode Friderika Habsburškega in nadvojvodinje Izabele. S to poroko je postala vez med našo cesarsko Habsburško in bavarsko kraljevo Wittelsbachško rodovino še tesneja.
Poroka se je vršila v cesarskem gradu Schönbrunu pri Dunaju. Navzoči so bili vsi člani cesarske hiše in cesar Fran Josip I. Poroki so prisostvovali tudi mnogi dostojanstveniki. — Cesar je poklonil nevesti krasno dragoceno poročno darilo iz samih demantov.
V krasno okinčani dvorani v Schönbrunu je cesar stoječ ob prestolu pozval kot poglavar hiše habsburške, vse člane rodovine, da naj bodo priče odpovedi nevestine. Poslanik vitez pl. Müller je prebral odpovedno listino, glasom katere se ne-
Sedemdesetletnica rojstva slovenskega pisatelja : dr. Pavel Turner v Framu na Štajerskem.'
vesta odpoveduje vsem pravicam kot avstrijska nadvojvodinja. Na to je pristopila nevesta k mizici, na kateri je bilo razpelo in sveče. Kardinal dr. Nagi ji je pomolil evangelij in nevesta je prisegla, da se odpoveduje ter je podpisala odpovedno listino. Sopodpisala sta se tudi ženin in bavarskega kralja odposlanec princ Leopold, na kar so pritisnili na listino cesarski pečat.
Na to so se podali vsi v krasno okin-čeno grajsko kapelo. Cesar je šel na levi strani ženina, na desni pa njegov oče Leopold ; nevesta je pa šla na desni strani nadvojvodinje Gite (ki se je šele lani poročila in o kateri poroki smo tudi priobčili par slik) in na levi strani svoje matere. Petnajst mladih plemičev je neslo nevesti krasno dolgo vlečko.
У kapeli je cesar ob poroki stal, a poročni par je pokleknil in molil najprej kratko molitev, med tem ko je kardinal blagoslavljal poročna prstana. ' Potem pa je imel kardinal knez in nadškof dr. Nagi ganljiv govor o svetosti zakona, o dolžnostih moža in žene in o blagoslovu staršev. — Kardinal je stavil običajna predpisana vprašanja, na katera sta ženin in nevesta glasno odgovorila. Dvorni in graj-
Ostop Mandžu-dinastije na Kitajskem : 1. princ Tsai-Tao. 2. princ Ah. 3. princ Su. 4. princ Tsai-Fu, 5. general Jiu-čang, vojni minister. 6. princ Tsai. 7. Na-tung, prvi namestnik ministrskega predsednika. 8. Hsii, II. namestnik ministrskega predsednika. 9. Tsou-Chia-lai, podpredsednik tajnega sveta in drugi dostojanstveniki.
ski župnik škof dr. Majer je podal nevesti in ženinu blagoslovjena prstana, da sta si jih drug drugemu nataknila na prsta ter sta si podala roke in kardinal je blagoslovil zvezo ter ju tako poročil.
Po poroki so zapeli slovesen Te deum in vsi gostje so srčno i častitali novoporo-čencema ter med veselo godbo zapustili kapelo. Sprevod se je podal na to v veliko dvorano, kjer je bila ženitovanjska pojedina. Na sredi sta sedela ženin in nevesta, na desni strani neveste je sedel cesar, nadvojvodinja Thyra cumberlandska, nadvojvoda Karl Franc Jožef (ki se' je šele lani poročil z zgoraj omenjeno nadvojvo-dinjo Cito) in princezinja Marija Terezija bavarska. Na levi strani ženina pa sta sedela mati neveste nadvojvodinja Izabela, in vojvoda Ernst Agust cumberlandski. Naprej pa so bili razvrščeni razni nadvojvode in nadvojvodinje, princi in drugi gostje.
Italijansko-turška vojna. Delj časa že nismo ničesar poročali o vojski v Tripolisu in tudi danes nimamo bogvekaj. Poročila trde danes tako jutri že drugače. Italijani se boje, da bi zvedel svet o njih neuspehih in ne puste resnice v svet in isto bo menda pri Turkih. Resnica pa je, da še Italijani niso prišli daleč in da Turki niso niti vzeli tega nazaj, kar so jim vzeli i Italijani. Dne 13. t. m. so Turki napadli i Derno in se jim je posrečilo razdejali dve j utrdbi. Boj je trajal tri ure. Italijani so imeli baje velike izgube. „Giornale di Italia“ poroča, da pomnožujejo Turki svoje čete v Tripolitaniji. Pri Sua n Beni Adenu stoji 14.000 mož.; Sultani je daroval za vdove in sirote v Tripolitaniji in Cire-najki 75.000 K. Zdi se, da hočejo Turki in Italijani drug druge prekositi z velikodušnimi čini. Italijani so nedavno zaplenili neko turško ladjo in vso pošto. Poveljnik je naročil zrakoplovci!, da je vsa pisma, namenjena turškim vojakom in katere so zaplenili, spustil iz zraka v turški tabor. To je zbudilo v turškem taboru veliko presenečenje.
V tej vojni so se kot zelo koristni izkazali zrakoplovi, s katerimi izsledujejo sovražnika in opazujejo njegovo gibanje, kar je iz zrakoplova mnogo bolj varno in uspešno kot pa po vohunih in patruljah. Pa tudi za napade na sovražnika dobro služijo zrakoplovi, ker mečejo zrakoplovci, ko so pripluli nad sovražni tabor ali sovražno četo, iz zrakoplova bombe, ki se razlete, ko prilete na tla, ter tako napravijo med sovražniki mnogo škode, še več pa strahu in zmešnjave.
Pet rodov. Danes priobčujemo vele-zanimivo sliko še živečih pet rodov. G. A. Zorn, uradnik pri deželnem odboru v Gorici, ima hčerko Hilarijco,' ki je stara pol leta in ki ima štiri žive matere, namreč lastno mater, staro 21 let, staro mater (babico), ki ima 48 let, prastaro mater (prababico), ki ima 76 let in praprastaro mater (praprababico), ki je 97 let stara. Redek slučaj !
Prastara mati nežne Hilarijce, je 97 let stara Alojzija Kertu iz Sturi] pri Ajdovščini, rojena Sapla. Njen oče, Franc Sapla, je bil strojar ter je umrl, star 76 let. Alojzija se je poročila z Antonom Kertu, posestnikom v Št ur j ah ; bila je tedaj stara 18 let. Imela je dve hčeri : Frančiško in Marijo. Pred 25 leti ji je umrl mož Anton Kertu in od tedaj je vdova ter stanuje sama v svoji hiši. Alojzija Kertu je še jako čvrsta in spretna ženica ter si sama vse pospravi : skuha, pometa, pere, šiva, plete nogavice ter čita iz molitvenika brez naočnikov ! Huda je sicer vipavska burja, ali malokdaj jo ustavi, da bi si ne šla s škafom po vode ali pa kaj oprat na potok.
Obe svoji hčeri je dobro poročila. Starejša, Frančiška, se je omožila, še ne 16 let stara, z Antonom Kalin, ki je bil strojar v Ajdovščini. Imela je 12 otrok, izmed katerih so nekateri pomrli, ostali so pa vsi dobro preskrbljeni. Nje mož, Anton Kalin, je vozil na prodaj strojarske izdelke skoro po vseh mestih in večjih trgih kranjske dežele. Frančiška je pra-
Italijansko-turška vojna : Italijanski vojni zrakoplov.
Pet rodov: Pol leta stara Hilarijca Zorn, hčerka uradnika v Gorici in njena mati (21 let), babica (48 let), prababica (76 let) in praprababica (100 let).
ster v pripovedovanju in opisovanju. Naj bi nam pisatelj podal še več takih del !
Preskrbeli smo sliko tega redkega moža, kateri se je vedel kot Nemec popolno obraniti današnje politične okuženosti, kateri si je obvaroval trezno sodbo in je pravičen ostal tudi slovenskemu življu; naj ga slovenski narod tudi tem potoni pozna !
Slavnostni dan v Sofiji. 2. s večna 1912 je bratski bolgarski narod slavi! velevažno in velepomembno slavje. V sijajni družbi reprezentantov in odličnjakov bolgarskega naroda, obdan od zastopnikov evropskih držav in vladarjev, je bil v sofijski katedrali proglašen princ Boris, prvorojeni sin carja Ferdinanda, za polnoletnega.
Bolgarija je najmlajša slovanska država. Mnogo je imel bolgarski narod pretrpeti pred Turki, a se je končno vendarle osvobodil. Meseca februarja 1879 je bil izvoljen prvi bolgarski knez Aleksander Battenberg, ki pa ni znal vladati na podlagi demokratične ustave, ker ni bil odgojen v teh razmerah. Tako ga je revolucija naprednih in demokratičnih elementov prognala leta 1886 čez mejo in v jeseni istega leta je podpisal svojo resignacijo.
stara mati male Hilarijce ter je sedaj stara 76 let.
Svojo srednjo hčer, Rozino, je poročila z Ivanom Zorn, nadučiteljem v Vrtojbi. Rozina je sedaj stara 48 let ter je stara mati male Hilarijce. Iz tega zakona so izšli štirje otroci : starejša dva, Avgust in Emil, živita, ostala dva sta pa umrla. Avgust, ki jo uslužben pri deželnem odboru v Gorici, se je poročil z Marico Kosič, in Hilarijca je njiju hčerka. Marica, poročena Zorn, je bila učiteljica ter je službovala nekaj časa v Dekanih v Istri. Nje roditelja sta Ivana in pokojni učitelj Martin Kosič, ki je slednjič služboval v Mislečah v sežanskem šol. okraju.
Ko bi bila Hilarijca rojena pred dvema letoma, bi bila videla tudi svojega prastarega očeta, namreč Janeza Zorn, posestnika v Prvačini, ki je umrl v visoki starosti 92 let! Bil je oče Ivana Zorn, nadučitelj v Vrtojbi ter stari oče Hilarij-činega očeta Avgusta Zorn. Posestnik Janez Zorn jé bil tudi stric pokojnega knezonadškofa goriškega dr. Alojzija Mat. Zorn, ker je bil brat njegovega (nadškofovega) očeta Antona Zorn, bivšega učitelja v Prvačini, ki je umrl tudi v visoki starosti 84 let !
Naj bi tudi nežna Hilarijca dočakala visoko starost svojih pradedov in prababic!
0’pomba. Prihodnjič priobčimo isto-tako jako zanimiv rodbinski slučaj s Primorskega.
Achleitner Artur. — Danes prinašamo sliko v Monakovem živečega tajnega svetnika in znamenitega pripovedovalca g. Arturja Achleitner-j a. — Nam Slovencem je postal dober znanec in prijatelj po svojem izbornem romanu „Planinski kraij“ („Der Waldkönig“), v kojem je orisal prebivalce slovenskega Pohorja, njih šege in običaje, njih lepe in nelepe lastnosti.
Achleitnerjev roman „Der Waldkönig“ je znamenit za nas, ker seznanja širši tuji svet s krasoto slovenskega Pohorja in bo gotovo vzbudil zanj zanimanje pri prijateljih prirode ter tako privabil turiste in letoviščarje. — O vsebini romana samo to le: Na Pohorju je živel okrog 1850 bogat kmet Kozjak, ki je imel veliko planino. Njegova glavna skrb je bila gozd in gozd. Ni pustil izsekati ni enega drevesa ter se mu je vsled pretirane ljubezni do gozda, slednjič ugnezdil hrošč knover, ki je uničil ves gozd.
Kozjaka so imenovali in tudi sam se ponosno nazival „Planinski kralj “ in od tod ime romanu „Der Waldkönig“. V romanu je polno slovenskih besed in citatov (zdravo, lahko noč, pogostje, na zdravje, Bog daj srečo itd.) Pisatelj rabi tudi dosledno slovenska imena Janez,r Micka in ne Johann, Marie.
Vsi različni momenti v življenju tega „kralja“ so izborno opisani. Samo Kozja-' kova skopost se mi vidi pretirana, če pomislim na veselo življenje pohorskih
kmetov, kako si „služijo“ godovna in tudi ob drugih prilikah prirejajo velike pojedine. — Sicer pa moramo biti pisatelju hvaležni, da se je^kot tujec-Nemec vživel tako v šege in običaje Pohorcev, da je vzljubil krasote slovenskega Pohorja tako, da jih je nepristranski opisal in proslavil pred vsem svetom. Roman je pa tudi sam na sebi velezani-miv od konca do kraja, ker je Ach-leitnerjpravi_ moj-
f Bivši avstrijski minister zunanjih zadev grof Aerenthal na sprehodu s svojimi otroci v Opatiji.
\
Znamenit nemški pisatelj^Artur^Achleitntr, ki je Slovencem jako naklonjen.
Dne 7. julija 1887 je bil izvoljen princ Ferdinand Koburški za kneza bolgarskega. Z ustavo iz leta 1893. je restituirai staro demokratično konštitucijo. Za časa njegovega vladanja je Bolgarska razcvetela na občudovanja vreden način ter stopila kot enakovredna sovrstnica v krog kulturnih evropskih držav. Nekdanji zanemarjeni turški valijet je danes dežela, kjer se industrija mogočno razvija, kjer cvete znanost in umetnost in se razširja ljudsko blagostanje. Bolgarski narod je v kratkih desetletjih dokazal, kako vreden je svobode, katero si je po stoletjih tlačanstva izvojeval.
Bolgarski narod si je svoje domovje dogradil in ponosno je smel pozdraviti 2. svečna domačega sina svoje dinastije kot bodočega vladarja. Princ Boris je dopolnil 31. januarja t. 1. 18. leto. Vzrastel je na Bolgarskem ter bil vzgojen v narodnem duhu in bo torej prvi narodni vladar.
Koliko ugleda in spoštovanja uživa moderna Bolgarska med evropskimi narodi, dokazujejo skoro polnoštevilno zbrani zastopniki vseh evropskih držav, ki so
1F

bili priče slavnosti polnoletnosti prestolonaslednika Borisa, princa Trnovskega.
S ponosom in samozavestjo morajo navdajati bolgarski narod izrazi spoštovanja, ki jih prejema na slavnostni dan od cele Evrope.
Iz naše skromne slovenske domačije bili naša ljubav v sijajno prestolnico bratskega naroda in tisoč želj za njega na-daljni procvit in blagor kipi iz naših src.
Negova. Ako potuješ od južne strani od Ptuja proti Radgoni preko Slovenskih goric, prideš od sv. Antona v lepo prijazno vasico Ivajnce. Ko zapustiš to vasico in si že prekoračil šavniški most, prikaže se ti na levi strani na kake tri četrt ure oddaljenem gozdnem griču grad s farno cerkvijo. To je Negova. Zgodovina pripoveduje o gradu marsikaj. Ako ti dopušča priložnost, oglej si grad. Videl boš tukaj še starodavno grajsko obzidje, s stolpi, s strelnimi linami za topove.
Na starem zidovju se vidijo še danes turške krogle ter razni znaki, da je tukaj tekla turška in slovenska kri. Lastnik gradu je sedaj knez Trautmansdorf.
Dr. Pavel Turner. Dne 21. prosinca t. 1. je obhajal gospod Dr. Pavel Turner radi svoje znane skromnosti skoro osamljen 70 letnico svojega rojstva. Pozabili so ob tej priliki zna-biti na njega prijatelji, katerih si je vedel slavljenec prikleniti s svojo ljubeznivostjo v občevanju in z zanimivimi literaričnimi deli toliko število, najbrže se ga tudi niso spomnila premnoga narodna in znanstvena društva, katera podpira gmotno in moralično že toliko vrsto let, a pozabila ni na njega najožja njegova domovina, to je oni kraj, čegar sliko je nosil v svojem slovenskem srcu celo dobo svojega življenja, zlasti v tujini, ko je potoval po celi Evropi. Slovenskemu Pohorju je ostal zvest njegov sin ter se vrnil v svoj rojstni kraj, v prekrasni Fram, po delavnem injjtrudapolnem življenju. Rojstna vas se je spomnila onega moža, ki je ponos kraju in katerega ljubi ter ve spoštovati sleherni občan framski. Vsa zastopstva in narodna društva v Framu so v gorkih in prsrečnih besedah častitala svojemu rojaku.
Dr. P. Turner ima tudi kot pisatelj velike zasluge ; pod imenom „Ahasverus“ je priobčil v raznih listih mnogo lepih in zanimivih spisov.
V spomin na pomenljivo slavje je poklonila posojilnica v Framu Dr. Pavel Turnerju lepo spominsko knjigo s slikami načelništva, katero darilo je vidno ganilo slavljenca.
Zunanji minister grof Aehrenthal —
umrl. V ^soboto 17. t. m. ob tričetrt na deset zvečer je umrl na Dunaju previden s sv. zakramenti avstrijski zunanji minister grof Aehrenthal. Zadnje čase se je mnogo govorilo o odstopu zunanjega ministra in sedaj je smrt sama podpisala odpustilni dekret. Nekaj ur pred smrtjo je cesar odvezal grofa Aehrenthala od dolžnosti zunanjega ministra, a Aehrenthal že o tem ni več vedel. Umrl je v zavesti, da je umrl
kot minister. K odpustilnemu dekretu mu je cesar ^podelil brilante k velikemu križu reda sv. Štefana, a Aehrenthalu že ni bilo več sojeno, da bi je nosil, niti zvedel zanje, ker je že bil brez zavesti. Njegova žena, rojena grofica Paulina Szechenyi, s katero se je poročil 1. 1902 mu je do zadnjega ljubeče stregla in je bila vsled moževe smrti tako potrta, da je morala sama leči v posteljo.
Grof Aehrenthal je bii rojen 1854 in je po končanih študijah v Pragi in Bonnu stopil 1. 1877 v diplomatično službo. L. 1895 je bil imenovan poslanikom v Bukareštu, 1. 1899 pa v Petrogradu. Leta 1906 je postal naš zunanji minister in dve leti pozneje 6. oktobra 1908 je proglasil aneksijo Bosne in Hercegovine.
Odstop Mandžu-dinastije na Kitajskem. Ker je revoiiviia m Ki ta iškem zma-
gala in so revolucijonarji proglasili republiko, se je vladajoča rodbina Mandžu hočeš-nočeš vdala ter „prostovoljno“ odstopila. — Priobčujemo sliko članov od-stopivše vladarske rodbine in njenih zvestih voditeljev, ki zapuste Peking ter se preselijo v letni grad Jebol v pokrajini Pečili.
Sil		10 p^SHFiF^EFlRE Vzorci na Pželjo fràmko. Zelo III zmerne cene. Na željo dam tu Via izgotoviti gosposke obleke. HI1B		
				
E		NOVICE.		Ш
Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole 23. in 24. t. m.
V	Gorici je lani umrlo 830 oseb, med temi 241 tujcev; rojenih je bilo 724, med temi 51 mrtvorojenih ; porok pa je bilo 185.
V	Celovcu je umrl dr. V. Janežič.
V	Žvabeku na Koroškem sta zmrznili na potu iz šole 2 deklici. Vsled velikih zametov, sta obtičali v snegu.
Za jamski muzej v Postojni, ki se otvori prihodnje leto, je dovolilo ministrstvo 20.000 kron.
V Šikolah pri Pragerskem so se stepli domači fantje in vojaki ; razvila se je cela bitka. Vojaki so celo streljali in so usmrtili G. Horvata.
Zdravje si ohranite ! Slabosti in bolečine izginejo, oči, živci in mišice se ojačijo in dobite zdravo spanje, če rabite „Elsafluid“, Ducat steklenic za poskušnjo 5 K poštnine prosto, Naroči se pri lekarnarju Feiler v S tubici, Elsatrg trg 280 (Hrvatsko).
Milijoni delavcev preti štrajkom. Ako se v zadnjem trenutku ne posreči poravnati ne-sporazumljenja, potem bodo v 14 dneh štrajkali vsi delavci v angleških premogokopih. Vseh stavkajočih skupaj bo en milijon.
Perutninarska razstava bo v Ljubljani od 30. marca do 1. aprila.
Nadškof Posilovič v Zagrebu je daroval 1,646.500 K v cerkvene in narodne namene, in sicer pol milijona za katoliško gimnazijo
v Zagrebu, 100.000 K za zagrebške reveže, 50.000 K za cerkve v Bosni, 40.000 K za medicinsko fakulteto, 45.000 K za narodne namene v Istri, 20.000 K društvu za cerkveno umetnost.
Najbolj varen in najbolj kulanten zavarovalni zavod je banka „Slavija“. Zavarujte se na življenje in zoper požarno škodo pri njej, ki je največja slovanska zavarovalnica ! Generalni zastop za vse slovenske dežele je v Ljubljani v Gosposki ulici v lastni hiši, zastopniki pa po vseh večjih krajih.
Zver rešila žensko. V neki menažeriji v Londonu je krotivka zveri Mis Morelli šla v kletko, da bi ukrotila nemirnega jaguarja. Komaj je odprla vrata kletke, se vrže jaguar na njo in jo začne obdelavah s šapami. Morelli zakriči. Preden so drugi krotivci prišli na pomoč, se drugi jaguar, ljubljenec krotivke, vrže na napadalca, ter ga z vso silo ugrizne. Začne se boj med obema zverema in Morelli so srečno rešili iz kletke ter potem spravili vsaksebi oba jaguarja.
Vlom v Rothschildovo palačo. Iz Pariza javljajo : V tukajšnjo palačo se je izvršil vlom. Vlomilci so uničili 200.000 frankov vredno sliko in odnesli denarja v znesku 50.000 frankov.
Sajenje krompirja se je že začelo v go-riški okolici te dni.
Imate H bolečine ?
je res dober.
Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol ? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja ? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid z znamko „Elsafluid“. Ta To ni sama reklama ! Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feiler v Stubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko.)
Proglasitev polnoletnosti bolgarskega prestolonaslednika : Kralj Ferdinand z zastopniki tujih vladarjev pred kraljevim šotorom pri vojaški paradi. I. ruski veliki knez Andrej. 2. bolgarski kralj Ferdinand. 3. avstrijski nadvojvoda Karl Albreht. 4. grški prestolonaslednik Konstantin. 5. rumimski prestolonaslednik Ferdinand. 6. Srbski prestolonaslednik Aleksander. 7. princ
Filip Koburški. 8. črnogorski prestolonaslednik Danilo.
Mraz. V Novem Jorku je par dni že zelo hud mraz.
Novi stokronski bankovci. Ker se je dogodilo v zadnjem času več ponaredb sto-kronskih bankovcev, izda avstroogrska banka v kratkem nove bankovce po sto kron.
Sleparski odvetnik. Odvetnika dr. Rei-manna iz Kolina na Češkem so te dni aretirali, ker je poneveril več tisoč kron denarja svojih klijentov.
Avstrijski dreadnoughti (izgovori drid-navti). Lani so v Trstu slovesno spustili v morje ladjo velikana „Viribus unitis“. Dražega „Tegethof“ se spusti še letos v morje. Tretjega „Danubius“ gradijo na Reki in četrtega bodo kmalu začeli v Trstu.
Ijali v kaznilnico v Mitro vico, se je v ječi poročil z dekletom, s katerim je imel že dalj časa znanje. Takoj po poroki se je žena vrnila k svojim staršem, on pa je nastopil 7 letno kazen.
Kočevar in medved. Priteče Kočevar ves zasopljen v neko slovensko vas in začne pripovedovati :
— A javua, kako sem se jaz bala. Sla sem jaz skuz ena gojzd, kar zagledam taka velika medved, da sem kar po tleh pala in na pol mrtva obležala. Prišla je tista velika medved k meni, hodila okol mene, pa je svoja usta na moj gobec pritisnila. Pa je videla, da sem hin, .je šla naprej in me pustila. A jauva, kako sem jaz vesela.
Negova pri Slovenskih Goricah.
Poštno poneverjenje. Poštni oficijant V. Koprivar v Pragi, ki je poneveril nad 20.000 kron denarja, je sedaj pobegnil neznanokam.
Dementi o papeževem „motu proprio“ glede življenja duhovščine“. „Politična korespondenca“ poroča iz Rima, da papež Pij X. ne namerava izdati nikakega „motu proprio“ glede privatnega življenja duhovščine. Vse tozadevne vesti so izmišljene.
Požar v podzemski jami. LV nekem rudokopu v Črnem lesu je nastal te dni požar, ki je zahteval okolo 40 človeških žrtev. Do-sedaj so izkopali 7 mrtvecev. Baje je v jami nekaj rudarjev še živih, katere pa dosedaj še niso mogli rešiti.
Skala se odtrgala. V predmestju mesta Satoralja na Ogrskem in sicer na bregu potoka Solyokfa je padla v pondeljek na hišo tesarja Domenyka velikanska skala, ki je hišo popolnoma razrušila. Domenyk in njegova soproga sta obležala na mestu mrtva.
Železniška nesreča. Na postaji Dömsöd na Ogrskem je trčil neki tovorni vlak z nekim osebnim vlakom. En potnik je bil nevarno, 19 pa lahko ranjenih.
Krvava svatba. Na neki kmetski svatbi v Kazanji (Rusko) je prišlo med svati do velikega pretepa. Nastala je cela bitka. 26 oseb, med temi tudi ženin, so dobili tako težke poškodbe, da so že umrli. Mnogo težko poškodovanih svatov je pa v bolnišnici.
Nesreča na morju. Portugalska jadernica „Silva Guera“ je v bližini azorskih otokov zgorela in se potopila. Kapitan in vse moštvo, 22 oseb, je utonilo.
Poroka v ječi. V osješki sodni ječi je tamošnji pravoslavni župnik dne 29. januarja poročil 19 letnega kmeta Davida Ašanova z 18 letno kmetico Persido Jankovič iz Dalja. Ašanov je v prepiru s svojci radi razdelitve skupnega hišnega premoženja s sekiro ubil nekega sorodnika in je bil radi tega nedavno obsojen na 7 let ječe. Preden so ga odpe-
Kako se v Evropi varčuje ? Na občnem zboru zveze nemških hranilnic se je dognalo, da je vloženo v nemških hranilnicah 15 milijard denarja. Francozi imajo v svojih hranilnicah naloženih 5 milijard denarja. — Ako si pogledamo, koliko naloženih prihrankov v denarju pride po Evropi na glavo prebivalstva dobimo sledeče številke. Na Danskem 364'70, na Pruskem 231'60, na Norveškem 195'55, v Združenih državah 173'79, v Avstriji 157"03, na Švedskem 147"26, na Angleškem 97"65 K. Potem šele pride Francoska s 94-87, Madžarija 77'24, Italija 73'92, Nizozemska 69’79 in Rusija je na zadnjem mestu s 16‘27 K. Glede Francoske je tu navedeno razmerje le navidezno neugodno ; kajti država je redko naseljena in prebivalci porabljajo na deželi svoje prihranke za nakup zemlje in meščani za rente.
Listnica uredništva :
Ormož. Prihodnjič priobčimo obe sliki skupaj.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in — nagluhost
ludi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4’— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
na Novem trgu,
Celovec.
Zastonj
je dvajset oralov zem-Ijišža prve vrste, vse okrog poslopja. Kdo kupi gosposko hišo, marof, hišo, hleve korolec, živino in veliko drugih reči, v vrednosti 40.000 kron. Po vrhu pa dam še 6 njiv, lep gozd, 2 vinograda, travnike in velik zadonosnik. Vse to je 10 minut od trga in na najlepšem prostoru. Prodam vse skupaj ali pozamezno.
Ferd. Polegek,
posestnik pri Konjicah
(Štajersko).
<3	...	... =-=o
Kupim
m ireii
Ponudbe na upravo Slov. Ilustrovanega Tednika.
Krepak, zdrav
knjigoveški
učenec
se sprejme v Ljubljani. Taki z dežele imajo prednost. Pojasnila daje uprava „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“.
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Frank Sakser
: 82 Cortlandt Street : New York, N. Y
~ Podružnica :
: 6104 St. Clair Ave. : N. E., Cleveland, O.
Pošilja denarje v staro domovino brzo in ceno. V Avstro-Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja čeke ali denarne nakaznice za dobre, solidne banke ; za Slovence na pr. na Kreditno banko v j Ljubljani. Menja denarje po dnevnem kurzu. : :
Prodaja parobrodne in železniške listke
za vsako prekomorsko družbo po izvirnih : :	cenah.	: :
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko :
82 Cortlandt St.,“ New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na :
FRANK SAKSER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.
== Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh ž angleškim, francoškim in tuzemskim Skriljem, z asbest-cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Fotografimi posnetki
•	-	vsake vrste. —
Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki.
Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah
priporoča
F.DOXIE, fotograf, Ljubljana
Poljanska cesta 12.