Leto IX, St. 286 Ljubljana, četrtek 6 decembra 1928 Cena 2 Din mt IMMJ« » »irtnj, i mcaetnb Lha ij Din ««r— Oelas po tarifa. Uredništvo i UvMtana, K.naiiov» ulica kter. $/L Tulctad ftt. «07« Ui ata«, ponoči tudi It. «0^4. ■•hsplsl •• m vnftai«. UhMJM«, 54. — Telefon k d LiuMiana, 4. — Telefon ftt. a^f Podratoid: Maribor, A le km >drori ftt. 11 — Celie. A teksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ■sam prt postnem cet zavoda: Liafc* ftt il.ft«a - Praha čisto 78.1*0. Nt. k>).ui- Ljubljana, 5. decembra. Režimski listi stresajo sedaj svoje moraiiie nauke in jeremijade nad za greuskimi dogodki. Na čelu maršira •Pravda«, pr.družujejo se ji njej sl.čni moralisti, debele solze pa tije tudi tisk nase SLS. Mj ne prikrivamo svojega obžalova nja nad dogodki, toda z tndignacijo za vračamo Licemersko ogorčenje tisuh, ki so ustvarili v državi tako sianie, da je moglo do takih pojavov priti Mi smo bili vedno na braniku države, ako so bili ogroženi njem interesi, zlasti tudj ako je šlo za ugled in nepnstranost vojske in to v najtežjih časih in brez ozira na levo in desno. Bili smo na braniku države takrat, ko se je ravno naša SLS pogrezala v hudobnih napadih na vse pridobitve narodnega in državnega ujedinjenja. Nikdar se SDS ne bo solidarizirala z nobenim dejanjem, ki bi negn alo našo skupno državno misei. V smislu sklepov KDK je opustila udeležbo svojih službenih predstavnikov na službenih proslavah 1. decembra. Ni pa hotela ovirati ali motiti proslav, niti službenih, niti zasebnih. Takega sklepa tudi KDK ni nikdar storila. Ko pa brez ovinkov in odkrito zavzemamo tako korektno stališče, si moramo predvsem odločno zabraniti vsako opazko z režimske strani glede varovanja državnega ugleda. En dan pred umorom v Narodni skupščini je cela skupina vladnih poslancev. med njimi tudi zastopnik SLS, stavila Narodni skupščini predlog, ki ni bil nič drugega nego slabo prikrita priprava na to. kar se je potem zgodilo. In kje je bilo ogorčenje nad tem predlogom. kje ogorčenje nad Punišo Rači-čem pri teh moralistih? Še danes čuje-mo baš iz njihovih vrst klice Račiču «Živio!». Vsekakor takrat nihče od režimske gospode ni priznaval, da je osramočen ugled Narodne skupščine in države in da je treba iz tega izvajati posledice. Dali so odrgniti krvava tla v parlamentu in mislili so. da je s tem stvar končana — kakor v mesnici. Potem pa so se glasno čudili, da poslanci KDK niso istega miš'jenja in proglasili so kot pretirano njihovo minrmahro zahtevo. naj se ta Narodna skupščina razpusti ... Od 20. junlia naprej se trudijo vse režimske stranke, da bi zmanjšale odvratnost Račičevega z!oč:na, zdai pa so zaradi zagrebškega incidenta zavzele pozo visokih moralistov. Ne. ne go-spodie! Od vas si naukov o korektnosti do države daiati ne damo Kadar pride razgovor o tem. kai se sme in kaj se ne sme. morajo pr;'ateli! P"niš° Rači-ča. zlasti oa sopodnisnik' Pačičeveea predloga, na katerem ie tudi frma ?T.S. podoisana od rv^'anca Vladimirja Pu-šeniaka. kar molčati. Vlada in tisti krogi, ki za njo stoje, ter a io vlogo ptiča noia. Šest mesecev ie drže režim nroti kompaktni tretjini vsega naroda. Polastili so se vse državne moči. drugi naj služilo in plačujejo. Gospoda v Beogradu očividno misli, da more to večno tako ostati. Radi govorijo o sporazumu, toda niti s prstom ne gane;o. da se popravijo krivice in se otvori pot k sanaciji. V Parizu je bila naša opozicija pohvaljena. da pridno plačuie davke in da se poslužuje samo zakonite borbe. Iz tega hegemonisti očividno izva;aio, da lahko še boli pritisnejo. Take stvari l.TJdie čitaio in poleg legalnih nrsli nastajajo same od sebe tudi nelegalne. Tako ie bilo v vseh velikih ookretih. M' nelegalnih pokretov ne želimo. Ne žel'mo zlasti rad: tega. ker se deloma razviieio v smereh, ki srredo daleč preko našega programa. Toda mi na tem ne moremo mčesar spremeniti. Tako je bilo vselej. Veliki pokreti se z negativno r>o1't;ko in s renresivnimi merami ne dajo zatreti. nasmrotno oni se s takimi sredstvi potiskajo v ekstreme. O vsem tem moralo voditi račun odgovorni faktorji v Beogradu. Obnašajo pa se mnogo bolj nespametno od carske Rns;;e. k? tudi ni hotela n:če-sar vedeti in slišati o reformah. Zgodovina se ponavlja, vsi jo č'tajo. a vla-da;oči se iz nje navadno n'č ne nauče. Kar se ie v Zagrebu zgodilo, je nemila stvar, dasi ni tako daIekose**ra. Za mislečega in Dredvideva'očega človeka pa je vsekakor značilna. Kljub temu pa v Beogradu oholo in široko sede naprej v svoiih fotelj;h. ne pokajo z nobeno gesto, da hočeio priti Hrvatom naoroti in se zanašajo na svoie. ali bolje rečeno na narodove bajonete. Vir se je poiavlo 1. decembra 192* v Zaerebn. ie kakor blisk za gorami. Čas ne dela za beograjsko tezo. čas dela za razsulo, za to že sk^be hegemonisti in slabi tmrav'te1ii. 2e oosta-ja>o a^afčm mnogi in nremnog'. k' so svoi ras Prradili in držali zidovje. Med tem p? v Beogradu sede in sede in ča-ka?o. Vsi deklanrraio o soorazMnru. a ni;bova m;sel ie edino ta. kako bi mogli čim dab*e sedeti okoli sklede. Iti dr. Korožec? Zdi se, kalkor da bi imel am- Vojaški režim v Zagrebu Veliki župan Zrelec upokojen. - Civilna uprava izročena oficirju. - General Uzun-Mirkovič je bil premeščen v Skoplje Beograd, 5. decembra p. Nocoj je bil podpisan ukaz, s katerim ie dosedanji veliki župan v Zagrebu dr. Peter Zrelec upokojen ter imenovan za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu polkovnik Vojislav Maksimovič, kj je dosedai predaval na vojn? akademiji v Beogradu. General Uzun-Mirkovič je iz Zagreba premeščen v Skoplje. General Uzun-Mirkovič o sobotnih dogodkih Zagreb, 5. decembra, n. Ker se je povodom incidenta pred katedralo dne 1. decembra omenjalo ime generala Uzun-Mirkoviča, so ga novinarji zaprosili, da jim o tem poda svojo izjavo. General je ustregel njihovi žeiji in je rekel: «Res sem se 1. decembra pred pravoslavno cerkvijo razgovarjal z velikim županom Zrelcem in šefom policije Vragovičem, toda ta razgovor je bil take narave, da me je silno začudilo, ako je veliki župan mogel to razumeti tako. da je zaradi tega podal ostavko. Če je to res. se ne morem dovolj naču-diti, ker sem se z velikim županom po maši še rokoval. Morda sem jaz govori! razburjeno, a to bi ne bilo nikako čudo. V teh petih letih, kar sem v Zagrebu, sem imel dostikrat priliko pokazati. koliko imam rad Zagreb in Hrvate, a kako bi se ne razburil, ako so nekateri tako razžalili našo vojsko pred pravoslavno cerkvijo.* «Od smrti pokojnega Stjepana Radiča« — je nadaljeval g. general — «pa vse do prvodecemberskih dogodkov je na Jsiačičevem spomeniku visel črn flor. Ko je žalovanje minilo, smo prosili, da se flor sname, toda čeprav so v vsem mestu črne zastave že izginile, naši prošnji ni bilo ustreženo. Ko je na rojstni dan našega prestolonaslednika defilirala vojska mimo spomenika, je na njem še vedno visel črni flor. Že pred 1. decembrom so se na nekih hišah zopet pojavile črne zastave, a na dan 1. decembra jih je bilo še več. V takem položaju se ni smelo dogoditi to. kar se je zgodfo na stolpu katedrale. To bi se bilo moglo preprečiti z enim samim redarjem, ki bi ga postavili pred vhod na stolp. Tako pa bi mogel priti v stolp tudi kak blaznik. da meče bombe, ter bi lahko pobil ne samo nas, temveč cele množice uradnikov in meščanov. Dalje je bila storjena pogreška s tem, da aretiranih omladincev niso odpeljali v policijskem avtomobilu, temveč so jih ved'i po ulicah skozi množico ljudi, zaradi česar je razburjenje še boli naraslo. Bakljada 1. decembra zvečer se je vršila zato, ker je to vojaški običaj in se je vršila doslej vsako leto. Resnica je, da so se častniki pred katedralo razburili, toda to je razumljivo, ker so mislili, da je njihov general ogrožen po demonstrantih. Treba je povdiriti. da sta bili dve tretjini teh Častnikov Hrvati in Slovenci.* Coolidgejeva poslovilna poslanica kongresu Bilanca njegovega predsedništva. — Blagostanje Amerike se je dvignilo za 50 odstotkov. — Amerika naj nadaljuje politiko miru, vendar pa skrbi, za primerno obrambo \Pashington, 5. dec. d. Predsednik Coo* lidge je včeraj izročil kongresu poslanico, ki je najbrže poslovilna. Coolidge ne nasto« pa več polemično ter povdarja predvsem, naj bi Amerika pomnožila oboroženo silo na morju. Dasi izraža poslanica veselje nad gospodarskim blagostanjem Amerike, sva« ri Coolidge vendar Američane, naj smatra* jo, da mir, blagostanje in gospodarska bla» ginja niso njihov končni cilj. Predsednik Coolidge naglaša dalje, da noben kongres ni gledal v lepšo bodočnost kot sedanji Med delodajalci in deloienial. ci vlada harmonija Trenutno ni nobenega spora v industriji in gospodarska mladina je dosegla izredno višino Na zunanjepolitičnem polju je treba za* beležiti večje medsebojno razumevanje in spoznanje problemov, ki so se še nedavno zdeli nevarni. Coolidgejeva poslanica se bavi nato z znižanjem davkov in prihran« ki, ki jih je njegova vlada doeegla v javini upravi, tako da se je narodno premoženje dvignilo skoraj za 50 odstotkov in ga je sedaj ceniti na letno 90 milijard dolarjev. V preteklem letu so se ja\ni dolgovi zni* žali za 906 milijonov dolarjev. Prihranki v proračunu bodo koncem tega finančnega leta znašali okroglo 37 milijonov dolarjev. Kelloggovo pogodbo omenja poslanica kot najvažnejšo pogodbo, ki je kdaj prišla pred senat. Nato govori o mirovni pogodbi in v zvezi z njo o narodni obrambi, poseb« no o zvišanju števila križark v ameriški mornarici. Spomenica naglaša, da je števi« lo križark nezadostno, pri čemer podčrta« va, da Amerika ne želi nastopiti zavoje« valno napram manjšim narodom. Končno priporoča Coolidge naj se nadaljuje politi« ka omejitve priseljevanja in naj vlada tudi v bodoče skrbi za točno izvajanje prohibi* cijskih zakonov. naraščajoče težave pri avstrijskih poštah Posledice pasivne resistence ooštnih uslužbencev postajajo vedno občutnejše. — Odklonilno stališče vladnih strank. — Danes bodo nameščenci sklepali o nadaljnjih korakih Dunaj, 4. dec. d. Posledice pasivne resistence, ki jo izvajajo poštni in brzojavni nameščenci radi odklonitve njihovih zahtev po trinajsti plači, odnosno 30% prispevku decembra in junija vsakega leta. se kažejo v vedno ostrejši obliki. Čeprav traja pasivna resistenca komaj dva dni. je nastal pri vseh poštnih uradih velik zastoj. Pisemska pošta se od ure do ure kopiči, ker dostava zelo zastaja. Nameščenci vrše službo strogo po predpisu, kar ovira nor. malni razvoj dela. Ker poleg tega odklanjajo vsako čezurno delo. je bila poštna oprava že prvega dne prisiljena nas.aviti nove moči Kljub temu pa so mstank vedno večji. Še hujše posled:ce je rodilo izv« pomiril občinstvo, ki je bilo včeraj zelo razburjeno. Splošno se povdar-}a, da je današnji bu j letin pojasnil! vzrok včerajšnjega dviga kraljeve temperature. Zdravnik Stairoley j« osrtal ponovno vso noč v buckmg-hamski palači, da bi se ga lahko ta/koj poklicalo, »ko bi biila potreba. London, 5. decembra (lo.) Italftansika vlada bo stavila wale§kenwi princu pni njegovem prihodu v Brindisi na razpolago poseben vlak, pred katerim bo vozila lokomotiva-izvodniča. Vlak bo imel samo tri salonske vozove in bo vozil z vso naglico v Cala«, ne da bi se dotaknili Rima ir Pairfea. V Catešsu bo čakal princa angleški m-Silec. ki ga bo prepeljal preko Rokavslcega preliva. Večerni bulletin London, 5. decembra (lo.) Nocojšnje poročilo O kraljevem zdravstvenem stanju pravi, da |e Imel kralj miren dan, vendar pa Je temperatura zopet narasfla In vpHva na kraljevo stanje ie vedno Infekcija, U M širi. Dr. WiDielm Miklas - naslednik dr, Hainischa Pri včerajšnjih volitvah je bil izvoljen za predsednika avstrijske republike dosedanji predsednik narodnega sveta dr. Miklas. Socijalisti so pri tretjem glasovanju oddali prazne glasovnice Dunaj, 5- decembra. Danes popoldne ob 3. sta se sestala Narodni svet in Zvezni svet k skupni seji tkzv Zvezne skupšč.ne, da izvolita novega predsednika avstrijske republike. Sedanjemu predsedniku dr. Hai-nisehu poteče 9. t. m. štiriletna funkcijska doba. Ker Po določbah avstrijske ustave ne more biti izvoljen trikrat zaporedoma, je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje za to, kdo bo njegov naslednik. Vse do sestanka Zvezne skupščine še namreč ni bilo jasno, alj bo sploh kateri kandidat, ki so jih stavile posamezne zbornične skupine, dobil potrebno večino. Zveizna skupščina, ki jo tvori 165 poslancev in 50 zveznih svetnikov, šteje skupno 215 mandatov, tako da je za izvolitev ob polnoštevidni udeležbi članov potrebnih najmanj 108 glasov. Vladni večini pripada po sedanji parlamenta: ni konstelaciji 124, opoziciji, ki jo tvorijo sociiaini demokratje, pa 91. Ker pa so ostala pogajanja med vladnimi skupinami glede skupnega kandidata vse do zadnjega brezuspešna, krščanski so-cijalci niso mogli računati na brezpogojno podporo velenemcev in zvezarjev. Situacija je biia zato vse do sestanka Zvezne skupščine nejasna. Skupščinski prostori so bili do zadnjega kotička zasedeni. Volitvam so prisostvovali skoraj vsi diplomati in višji državni funkcijonarji, galerije pa je zasedlo občinstvo. Sejo je otvoril s kratkim nagovorom predsednik Zveznega sveta, nakar se je takoj pričel violilni akt. Še pred samimi volitvami so se vršili razgovori med posameznimi skupinami za dosego sporazuma glede skupnega kandidata. Ker so vse stranke vztrajale pri svojih kandidatih, so ostale prve volitve brezuspešne Sociiainj demokratje so glasovali za dunajskega župana dr Seitza, krščanski socijaici za predsednika Narodnega sveta Miklasa, dočini so velenemci in zvezarji oddali prazne glasove, ker so pri pogajanjih ves čas nagla-šali, naj bi bil izvoljen za predsedn ka republike nepolitik. Po kratkem odmoru so se v drugič izvršile volitve, ki pa so končale z enakim rezultatom kakor prve. Predsednik je nato odrediil daljši odmor, ki so ga vse skupine izkoristile za ponovne razgovore m posvetovanja ter pogajania za morebitno dosego sporazuma Krščanski socijaici so vztrajali pri svojem kandidatu, dočim so se med velenemci in zvezarji ter socijalni-mi demokrati vršila pogajanja. Socijalni demokrati so predlagali, naj bi velenemci označil svojega kandidata nepoiitika, ki bi ga podpirali tudi sociiaini demokratje. Ko pa so nato velenemci postavili kandidaturo dunajskega policijskega direktorja Scho-berja, s katerim imajo socijalisti hude konflikte, o skupni kandidaturi seveda ni bilo več govora. Socijalisti so se umaknili h kratkemu posvetovanju. Pri nato sledečih tretjih volitvah so socijalisti oddali prazne glasovnice, tako da je bilo oddanih vsega 120 veljavn h g'asov. Od teh je dobil klerikalni kandidat Miklas 94, velenemški kandidat Schober pa 24. Predsednik zvezne skupščine je zato proglasil Miklasa za izvoljenega. Izvolitev Miklasa so pozdravili klerikacli z viharnim aplavzom, opozicija pa je ostala mirna in hladna. Nenavadni padec romunskega leja Špekulacije na inozemskih borzah so povzročile nepričakovani padec romunske valute. — Vladni ukrepi oroti nadaljnim akcijam. — Pospešena pogajanja za stabilizacijsko posojilo Bukarešta, 5. decembra g. Ze dva dni ie opažati poslabšanje lejevega bečaija, vsled česar so v tukajšnjih finančnih krogih zelo v skrbeh. Pol-uradmo se poroča, da n« gre za stalno poslabšanje tečaja, temveč da se je pojavilo samo zaradi tega, ker domači trgovci na domačih trgih niso našli dovolj ni h množin inozemskih valut, ter bili prisiljeni kriti svoje potTebe na zunanjih trgih, predvsem v Budimpešti, Ženevi in Londonu, kjer je bilo najprej opaizrti padec leja. Fi-načno ministrstvo in Narodna banka sita dala na razpolago veBko vsoito plemenite valute ter vo-diiita borbo proti nadaljnemu padcu leja. Dopoldne se je vrši! med fnančnim ministrom Popo-vič&m, državnim tajnikom Lugosanom in zastop- Določitev delovnega programa Nar. skupščine Beograd, 5. dec. p. Pred sejo finančnega odbora se je vršila konferenca članov ve* čine finančnega odbora, na kateri se je govorilo o razpravi budgeta za 1. 1929-30. Sklenjeno je bilo, naj se vršijo dopoldne seje plenuma, pojx>ldne pa bo vladna ve« čina sama razpravljala o budžetu v prisot* nosti resornih ministrov in pretresala pro« račun v podrobnostih kakor je to storila lani. Nadalje je bilo sklenjeno, naj se z razpravo v plenumu finančnega odbora prične 12. decembra. Do tega dne pa naj finančni odbor konč* razpravo o uredbah ministra za šume in rude. Ker so te ured« be deloma zadele na odpor v vladnih vr« stah, je bilo končno na današnji konferenci sklenjeno, naj vladna večina o teh uredbah zlasti uredbo o režijskem fondu razpravlja najprej na posebni konferenci s samim mi« nistrom za šume in rude. Sporazum radi staro-upokoiencev Južne železnice Dunaj, 5. dec. p. Korbiro javlja, da je bil danes v predsedstvu avstrijske vlade podpsan sporazum o izvršitvi točke 26., čl. 17. sporazuma o Južni železnici od 29. marca 1923. Novi sporazum so podpisali avstrijski kancler dr. Seipel, madžarski po* slanik grof Ambrosi, italijanski poslanik A uric c i in jugoslovenski odpravnik poslov Cincar Markovič. Po določbah tega novega sporazuma bo* do podpisane države izplačevale pokojnine starih upokojencev Južne železnice soraz« merno v dogovorjenih odstotkih. S tem spo razumom je urejeno med temi štirimi dr« žavami vprašanje izplačila pokojn:n onim upokojencem, ki žive od 1. julija 1922. na teritoriju teh držav. Grožnja s srednješolskim štrajkom v Zagrebu Zagreb, 5. dec. n. Iz vrst študentov se do< znava, da se bo dijaški štraik razširil tudi na srednje šole. ako bi oblastva izkl'učila iz zavodov le enega srednješolca zaradi ne. udeležbe na proslavi 1 decembra Inšpektor ministrstva prosvete dr. Kasumovič ie danes izjavil novinariem. da so nekateri omla-dinci in akademiki na prvi in tretji realni gimnaziji na učitel.išču in ženski gimnaziji preprečil; predavanja, d* pa tega niso storili sami sredniešolci Glede tega niso bile podvzete nikake posebne mere, nego se je samo kontroliralo, ali je kdo izostal iz šole. niki Narodne banke raizgovor o ukrepih prod padanju lejevega tečada. Ti ukrepi bodo jutri uveljavljeni. Ze danes se le z »žirom na oje te-čaij leja nekoliko zbotjšal. Razen tega se je tečaj romunske rente na londonski borz zelo dvignil, iiz česar je razvidno, da oslabilienja lej* nd pripisati finančnim aH gospodarskim vzrokom, temveč Ve sipekiulaiti-vnim namenom. Ravnatelj Liigotjanu in sin člana regemtskega sveta Buizdogan sta odpotovala v Pariz, da zaključka pogajanja z inozemskimi bankirji glede stabil.-zacrjskegia posojila. Vsekakor v romunskih krogih niso v skrbeh glede kolebanja lejevega tečaja. Skupščina šele prihodnje leto Beograd, 5. dec. p. Vaš poročevalec s« je danes informiral v predsedništvu Na» rodne skupščine, kdaj bo sklicana prihod« nja seja, ker se v vladnih listih piše, da se bo seja Narodne skupščine vršila že prihod nje dni. Dobil je odgovor, da so te vesti netočne že zaradi tega, ker predsedni. štvo Narodne skupščine nima nobenega gradiva, ki bi ga moglo staviti na dnevni red. Seje Narodne skupščine se bodo vr» šile šele prihodnje leto sredi januarja Razprava o novem kazenskem zakonu Smrtna kazen ostane. Beograd, 5. dec. p. Danes popoldne je bila seja sekcije zakonodajnega odbora; razpravljali so o načrtu kazenskega zakona in končali razpravo o splošnem delu kazenskega zakona ter poglavje posebnega dela, ki govori o kazenskih dejanjih proti državnemu obstanku, državnemu redu in državnim oblastvom. Zanimivo je, da je bil pri razpravi splošnega dela sprejet princip smrtne kazni Smrtna kazen se bo izvrševala z obešanjem. V predloženem zakonskem načrtu je tudi ohranjena kazen dosmrtne ječe (ki doslej ni obstojala v Srbiji). V primeru te kazni določa zakonski načrt razne olajšave in tudi odpust kazni po prestanih 15 letih ječe. Seja finančnega odbora Beograd, 5. dec. p. Finančni odbor je imel popoldne sejo. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Stojadinovič sporočd, da je vlada predložila finančnemu odboru carinsko tarifo. Ta tarifa je v veljavi že od leta 1925., ker pa nima še formalne zakonske aprobacije, je treba to sedaj naknadno izvršiti. Tarifa je v trgovskih kro. gih znana kot »borbena« tarifa«. Dr. Stojadinovič je predlagal, naj bi se zaradi kompliciranosti te tarife izvolila posebna sekcija, da jo prouči in da io pregleda po posvetu s strokovnjaki. Predlog predsednika ie bil odobren. Po prehodu na dnevni red ie minister za šume in rudnike obrazložil pravilnik za zamenjavo zasutega državnega zemliišči ua področju vodne zadruge v Apatinu. Ta za-menjava se bo izvrševala po relaciji 1:0.68. Večina je odobrila pravilnik, nakar je bila seja zaključena. Pričetek represalij? Kako si jih režimovci zamišljajo Danes seja ministrskega sveta. V vladnih strankah baje še ni soglasnosti. Predlogi za pacifikacijo Zagreba in prečanov Beograd, 5. decembra, r. V političnih krogih se zatrjuje, da vladne strainke še vedno niso složne glede nadaljnjega postopanja. Za danes napovedana konferenca šefov strank je bila odložena na jutri dopoldne, za jutri popoldne pa je sklican ministrski svet. Dr. Korošec je, kakor se zatrjuje, na pritisk Vukičeviče-ve skupine, od katere je v glavnem odvisen, pripravil vrsto predlogov za «pacifikacijo» Zagreba in prečanskih krajev. Kakor se v demokratskih krogih zatrjuje, se namerava predvsem znatno pomnožiti orožništvo v Zagrebu in drugod ter izročiti vodstvo zagrebške policijske direkcije nekemu višjemu uradniku iz Skoplja. Poostrila se bo časopisna cenzura in baje je celo pripravljen predlog, da se s posebnhn zakonom «ojača odgovornost sodnikov«. Tudi bo državnim pravdnikom izdan nalog, da vsako ostro izjavo poslancev KDK stavijo pod obtožbo, proti časopisju pa se naj poleg objektivnega postopka uvede tudi subjektivno preganjanje urednikov. Politične oblasti nai osobito preprečijo vsako izjavo samoupravnih korporacij ter v nasprotnem slučaju razpuščajo občinske svete in druge korporacije. Izvršiti se Ima revizija uradništva ter odstraniti iz uradniškega kadra vse ra-dičevske elemente. Na šolah se ima izvesti strog režim nad dijaštvom. V diskusiji je tudi vprašanje vojaške uprave. Nazori o umestnosti teh ukrepov še niso enotni. Demokrati zatrjujejo, da so G. Korošec, v samostan! Beograjska »Politika* objavlja včeraj uvodnik profesorja beograjske univerze dr. Dragutina Jankoviča pod naslovom «U Manastir, duhovniče!* Cia-nek je izzval splošno pozornost v prestolnici in mnogi ga smatrajo kot nekako napoved novih preokretov. Članek pravi: Ni težje, ni resnejše situacije, ni sla-bejše rn nesposobnejše vlade — tako bi se moglo označiti sedanje stanje v državi. Skrb za naše notranje neznosne odnošaje, ki jo je pariški «Temps» nedavno od tega s tako popolnim prijateljskim povdarkom izrazil, so še povečali in poostrili poslednji zagrebški dogodki Splošen vtis o situaciji po vseh teh dogodkih je tak, da tako ni mogoče dalje, da položaj ni dober. Kajti, kadar režim r otranje politike pod istim človekom povzroči prelivanje krvi tako v Beogradu, kakor v Ljubljani in Zagrebu. potem je s tem dokazal svojo popolno nesposobnost in svojo totalno politično nezadostnost. Ni mogoče sprejemati brez kritike in brez obsodbe stalni izgovor vlade in ministra notranjih del, češ. da so prevratni komunistični elementi poskušali izkoristiti poulične demonstracije in da zadene te elemente krivda za prelivanje krvi na Ulici. Za ulico je odgovoren minister notranjih del, ki razpolaga z vso javno silo, ne pa anonimna gomila. In kadar hoče policija g. Korošca predstaviti dogodke v Zagrebu kot dejanje komunističnih agitatorjev, čeprav je to po vseh znakih dejanje razpaljenega plemenskega šovinizma, ki je mnogo nevarnejši v naši državi nego komunizem, potem se neizbežno vsiljuje naslednja ugotovitev. Vztrajno zatrjevanje, da so povsod komunistični agenti vmes, torej tudi v Zagrebu in to po sprejetju zakona o zaščiti države in po razbitju komunističnega pokreta pomeni samo priznanje, da je tak minister notranjih del, da je taka vlada nesposobna, da vodi notranje državne posle, da je slaba in da je docela brez moči. Taka vlada in tak minister bi morala oditi. Današnja vlada je brez avtoritete. Ta vlada nima avtoritete niti v parlamentu, še manj pa med narodom. Ako hoče vladavina imeti avtoriteto, morajo v njej vladati avtoritativne osebe. Za državno politiko je treba v prvi vrsti državnikov ne pa partizanskih oklepnikov in ministrskih dnevničarjev. Kakor smo po 20. juniju na tem mestu pisal? o potreb? brzih in radikalnih izpremetnb v sistemu in v osebah, tako daje tudi 1. december v Zagrebu opravičen povod za resne skrbi, za hitro akcijo, za energično izpremembo. Pri takem stanju v državi je najslabše v tem odklanjati vsako solucijo. Skrb za državo in narod mora zamenjati vse ostale vlada vinske tendence zlasti pa in na definitiven način ono že več let ponavljajoče se stalno skrb za ohranitev malenkostnih vladavinskih in ministrskih kombinacii. kjer prevladujejo samo osebne politične ambicije, ali še kaj s'abšega. ne pa veliki politični princip, ali pa resen državni razlog. Eno je temeljnega pomena in jasno vsemu našemu svetu. V našem notranjem položaju prevladuje hrvatsko vprašanje. V zadnjih 6 mesecih se je to vprašanje le še boli preciziralo in poglobilo. Rešitev tega vprašanja kot rešitev notranjih odnošajev v državi je in ostaja prvo in poglavitno vprašanje naše notranje politike. Od tod izhaja brezdvomen. jasen in kategoričen imperativ za vsako vlado, za vsako vla-davinsko kombinacijo, da pristopi k rešitvi tega vprašanja brez vsakega oklevanja. V tem je najvišji državni razlog sedanjosti jn on mora predlagati ta de- protivni »režimu močne roke», češ da ne more dati pozitivnih rezultatov, temveč da bo situacijo le še poostril in poslabšal. Radikali dolžijo demokrate, da špekulirajo na obnovitev zvez s KDK in da so na tihem odločeni izzvati krizo vlade ter se postaviti na stališče, da treba Narodno skupščino razpustiti in razpisati volitve. Mnogo se komentira v tem oziru današnji sestanek intimnega prijatelja Lj. Davidoviča posl. Du-kanca s posl. dr. Svetislavom Popovi-čem. Dočim pa se še vodi v vladnih strankah diskusija o tem, ali za «močno roko* ali za «sporazum», je očividno pod pritiskom Vukičevičeve skupine že padla odločitev, preden je mogla konferenca šefov strank zavzeti svoje stališče. Dr. Korošec je noooi predložil ukaz. ki izroča politično upravo v zagrebški oblasti v roke vojaštva. Za velikega župana je imenovan artiljerijski polkovnik Maksimovič, ki sicer s1ovi) kot izvrsten vojaški strokovnjak, nima pa seveda o komplicirani upravi velike oblasti mnogo pojma. S tem imenovanjem ie baje v zvezi pretnja vofnega ministra generala Had?iča, ki ie napovedal svojo ostavko, ako se vojaštvo energično ne zaščiti pred nadaljnjimi provokaci-jam?. Danes je bil dr. Korošec ponovno v avdijenci. Kralj je tudi sprejel zastopnika zunanjega ministra dr. Šumenko-vica. jansko tudi že prevladuje nad vsemi ostalimi. Vse druge skrbi v državi so manj važne. Mi ponavljamo: Najslabša je rešitev, ki se ne premakne z mesta in posnema plašljive nojeve kretnje. Potrpežljivost je res najpotrebnejša lastnost dobrega državnika. Toda ne potr-pežljvost tzbegavanja, ampak potrpežljivost vztrajne, dobro ved ene, aktivno vede-ne in zamišljene državne politike. Taka politika pa oi nikolj trpela odprtih vprašanj, nego je vedno podvzemala ukrepe za njihovo rešitev. V to je potrebna odločnost vladavine in velika osebna veljava onih, ki vladavino predstavljajo. Tako vladavino rn take osebnosti lahko prinese razpust Narodne skupščine ln svobodne nove volitve. Za veliki in resni državni problem, ki že 6 mesecev usodno pritiska na našo današ-njico in ki je odločilnega pomena tudi za našo bodočnost, so potrebne vladavine velikega patrijotirma in ljudje velike osebne veljave in velike avtoritete v državi in narodu. Takih ljudi ni dala državi vlada g. Korošca in zato je ona bila in je ostala nesposobna, da ta problem reši. Ona predstavlja malokrvno in obupno dolgočasno državno Ofelijo in zato je treba njenemu predsedniku kakor Ofelijl ponoviti reslgni-rano Hamletovo besedo: V samostan duhovnik! Pojdite v samostan, g. Korošec! Bilanca pokrajinskih volitev v ČSR Vladne stranke 3,091.000, opozicija 3,383.000 glasov. — Veliko nazadovanje klerikalcev in komunistov« — Klerikalci $o izgubili nad en četrt milijona volile e v Trgovski gremiji proti oblastnim davščinam V ponedeljek dopoldne se je vršila v Celju v Celjskem domu plena rja seja načel-stva Zveze trgovskih gremijev, katere so se udeležili zastopniki gremijev iz vse Slovenije. Razpravljalo se je o pokojninskem zavarovanju trgovskih nameščencev, o načrtu novega izvršilnega odnosrv-slva, ki ovira hkratu njega razvoj. Zveza gremijev je glede teh doklad intervenirala, dosegla je delni uspeh pri ljubljanski oblasti (znižanje od 30 na 25%), ▼ Mariboru pa je Zveza pri oblastnem odboru naletela Da gluha ušesa. Poročilo navaja še druge kričeče krivice, ki jih povzroča nesorazmerno obremenjevanje trgovstva od strani obeh oblasti. O poročilu se je razvila živahna debata ter je bila soglasno sp-ejeta resolucija, ki zahteva, da se vpelje po predhodnem posvetovanju gospodarskih krogov poseben zakon za vso kraljevino, ki caj bi uredil financiranje oblastnih samouprav in v podrobnostih določil vse njihove vire. Dokler se ne reši vprašanje financiranja samouprav j in dokler traja občutna gospodarska kriza, naj nudi država oblastem iz svojih sredstev zadostne dotacije, da morejo vršiti svoje naloge. Resolucija zahteva dalje sorazmerno obremenitev vseh gospodarskih panog, preprečiti se morajo doklade na državno trošarino, ker se s tem ustvarjajo carinske meje med sosednimi oblastmi in se pospešuje tihotapstvo. Finančni minister naj še dalje vrši kontrolo nad budgetiraniem samoupravnih oblasti in člen finančnega zakona za 1. 1928/29 glede maksimiranja oblastnih doklad naj se dotlej podaljša, dekler | ne bo financiranje samouprav urejeno potom zakoua. K sestavi proračunov naj se v bodoče pritegnejo tudi gospodarske kor- i poracije. i H. — Praga, 4. decembra Na vseh straneh vlada veselje, vsaka stranka je zmagala v nekem oziru in na neki način, eni so pridobili na Češkem, drugi na Moravskem, tretji pa po vaseh, kjer j doslej niso Imeli glasov, četrtim pa je šlo zopet v mestih vse po sreči. Dejstvo, ki pa se ga ne da utajiti, pa je to, da je današnja ; vladna koalicija izgubila večino med volil. ci, kljub temu, da so se glasovi agrarne 1 stranke, v neki meri tudi glasovi narodnih demokratov pomnožili. Zato pa so znatno izgubile druge koalirane stranke: klerikaL ci vseh narodnosti, češki, slovaški in nemški, in obrtna stranka, tako da uspeh volitev kaže za vladne stranke izgubo skoro 300.000 glasov. Celotno so dobile stranke vladne koalicije 3,091.000, opozicija pa 3,383.000 glasov in bo to dejstvo nedvomno odločilnega pomena za nadaljnji notra-nje-političnj razvoj. Ne sicer s tem, da bi opozicija morda izsilila nove volitve v parlament, marveč si bo skušala izsiliti delež na vladi. Sicer je vprašanje, da li bodo hoteli socijalisti Si»delovati s slovaškimi klerikalci in obratno, zato so izgledi za bodočnost negotovi in se z gotovostjo trdi, da gremo važnim in nemirnim časom nasproti. Ako pregledamo volilne rezultate posameznih strank in jih primerjamo z uspehi zadnjih državnozborskih voiitev jeseni leta 1925., kakor to delajo češki listi, moramo vzeti v poštev, da v, državni zbor volijo državljani, stari 21 let, pri deželnih in okrajnih volitvah pa volijo šele oni, ki so dovršili 24 let Nedavne volitve se tedaj dajo primerjati le z volitvamt v senat, za katere velja ista starostna doba. Napredovanje ali nazadovanje posameznih strank je zato daleko pomembnejše. Toda ostanimo pri primerjavi z državnozborskimi volitvami, kakor jo navajajo vsi češki listi. Najbolj zanimiv pojav Je velika zmaga agrarne stranke. Agrarci so računali, da dobe 1 milijon glasov in njih nade so se, izipolnile. Za uspeh pa se nima zahvaliti toliko zvezi s hišnimi posestniki in s fašisti, kolikor okoliščini, da se ji Je posrečilo na Moravskem, Slovaškem »n v Podkarpatskil Rusiji močno omajati klerikalne pozicije. Na zunaj se boj agrarcev proti klerikalcem sploh ni opazil in tudi v časopisih tega ni bilo videti, ker je glavna borba ve!.iala narodnim socijalistom Ta boi je bil docela nerazumljiv, ker ti dve stranki med seboj nista hudi nasprotnici in so v borbo posvečeni ljudje smatrali medsebojne napade za golo kričanje. S svojo zmago ostaja agrarna stranka najmočnejša stranka v državi, čeprav niti v eni pokrajini ni na prvem mestu. Proti pričakovanju so komunisti obdržali drugo mesto v državi, čeprav so v vseh pokrajinah nazadovali. Njih celotna izguba zna- Kemperle izpuščen? Beograd, 5. decembra, r. Iz Trsta poročajo da je bil urednik «Goriške straže*, Leopold Kemperle, ki je bil nedavno tega aretiran, izpuščen Iz zapora. Aretacijo so fašisti utemeljevali z naj-neverjetnejšimi izmišljotinami, tako da je morala končno polic'ja uvideti zlobno «pomoto» ter izpustiti Kemperla kot nedolžnega. i iSlj^ Hrvatski socijalisti za kooperacijo s KDK Zagreb, 5. dec. n. Po konferenci socialistične stranke Jugoslavije, ki se je vršila 2. in 3. t. m., se je zopet pokazalo, da Je prišlo v stranki do razcepa. Iz debate je bilo videti, da so socialistične organizacije na Hrvatskem na strani opozicije, kar se je videlo tudi pri glasovanju, pri katerem so samo štieje glasovali za eksekutivni odbor stranke v Beogradu, vsi drugi pa proti. Konferenca je tudi sprejela resolucijo, v kateri se poz>ivajo vse demokratske sile v vsej državi na skupno fronto proti sedanji reakciji. Sklenjeno je bilo tudi, da se začne ofi-cijelna akcija za volilni sporazum z ostalimi pailamentarnimi opozicijonalnimi strankami, predvsem s KDK. Ker šteje socialistična stranka zlasti v prečanskih krajih do 100.000 organiziranih delavcev, je ta sklep velik« politične važnosti. Po konferenci je bil izvoljen novi odbor socialistične stranke, v odboru, ki je prevzel nalogo, da stopi v stike s KDK, pa bosta dr. Adžija in Berberovič. HSS v Zagrebu proslavlja 5. december... Zagreb, 5. dec. 6. Nocoj ob 8. se Je v čitalnici HSS v Seljačkem domu vrv! spominski sestanek, ki ga je sklicala organizacija HSS ob 10binr;i 5. a »centra leta 1918., ko le v Zagrebu došlo do znanega vojaškega upora. Zag.vbško ptelrvalstvo je bilo v strahu, da i>i lahko prišlo nocoj čo ponovnih demonstracij. Ponekod so se tudi zbirale velike skupine ljudi, v?rdar so pa obsežni ukrepi policije preprečili vsake demonstracije. Izsiljevalci v Banatu W5ac, 5. decembra, č. Ze pred nekoliko dnevi je odvetnik dr. Apular in za njim industrijalec Neukam prejel grozilno pismo s podpisom cfrna roka*, v katerem se od vsakega zahteva, naj položi 100.000 Din, ker bo v nasprotnem 3lučaju ubit, kakor tudi, ako zadevo naznani policiji. Predvčerajšnjim je prejel industrijec Schwarz od iste črne *oke pismo z enako grožnjo in zahtevo, naj položi na gotovo mesto 200.000 Din. Kljub energični preiskavi policije s? ni posrečilo izslediti izsiljevalcev, vsled česar je med tukajšnjimi premožnimi ljudmi zavladal velik strah. ša 90.000 glasov, ako ne upoštevamo ukinitev njih glavnega organa, ki je bila nepotrebna, kakor se vidi iz volilnih rezultatov, ki pa Je kljub temu v vsej republiki izzvala splošno ogorčenje. To ogorčenje je koristilo komunistom, oi pa Jih moglo obvarovati tako znatne izgube Pozornost vzbujajo izgube vseh klerikalnih strank in obrtniške stranke. Slednji so se vsaj kolikor toliko vzdržali na višini državnozborskih rezultatov, ker so jih agrar-ci v Podkarpatski Rusiji podpirali, kakor tudi s tem, da so na Moravskem ohranili svoje pozicije, na Češkem pa so močno nazadovali. Od klerikalcev pa se naroa obrača v množicah že zato, ker vladajo v notranjosti stranke prav nekrščanski spori. Eni zavidajo Šramku in mu mečejo polena pod noge, drugi pa z istimj metodami nastopajo protj nasprotnikom monsignorja Šramka. Stranka ima nekoliko kril in struj, na Moravskem je celo nastopila klerikalna opozicija proti klerikalni stranki. Na Slovaškem so si bili v laseh pristaši obeh monsignorjev: Šramka in Hlinke. Češki klerikalci so na Slovaškem dobili nekoliko ti. soč glasov, ld so jim malce nadoknadili velike Izgube drugod, zato pa so Hlinki škodovali več nego agrarci. Upadek na Češkem ni znaten, zato pa ga odtehta izguba klerikalnih glasov v trdnjavj klerika-lizma, na Moravskem, kjer agrarci jemljejo klerikalcem pozicije na ceH črti. Sramkova stranka je izgubila na Češkem 50.472, na Moravskem in v Sleziji 63.964, Hlinkovi klerikalci pa na Slovaškem 163.197 glasov. Nemške aktivistične stranke, L J. one, ki sodelujejo v vladi in stoje na državnem stališču, so izgubile več nego Je bilo pričakovati. Še bolj pa so nazadovali nemški iredentističnj naciionalci; nasprotno pridobiva tako zvana stranka delavnega in gozdarskega združenja, ki Je sicer za državo, ki pa se nagiba bolj proti češki levici. Splošno število nemških glasov v republiki se je zvišalo v primeri z državno-zborskhni volitvami od 4.4 % na 5.3 •/•; tudi število madžarskih glasov na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji je znatno porastlo. V Pragi sami so Nemci dosegli za 3.000 glasov več nego 1. 1925., Cehi pa so izgubili mnogo glasov, zaradi slabe udeležbe in zaradi oddajanja praznih listkov. Zaradi te pasivnosti se Je procent drugorod-nih glasov zvišaj v škodo češkim. Danes, v torek se je vršil v deželnih političnih uprava skrutinij, ko se bodo obenem določevali poslanci. Takoj nato bodo pa imenovani člani deželnih zastopstev, pri tem Hna vlada možnost popraviti v svojo korist razmerje glasov, kar pa ne more imeti vpliva na celotni efekt volitev in nikakih političnih posledic. Razpust dalmatinskih Orj un Zagreb, 5. dec. č. Nocojšnji listi poročajo 1 z Splita: Glavni tajnik Orjune v Beogradu DimitTiJevič Je razpustil oblastni Izvršni odbor Orjune za Dalmacijo. Črno go-ro in Hercegovino in imenoval za komisarja mestne Orjune v Splitn Jos. šegviča, ki je napovedal za 16. t. m. letno skupščino Orjune v Splitu. Oblastni izvršni odbor pa ni priznal te odločitve Dimitrijeviča ter tudi ni pristal na imenovanje Šegviča za komisarja splitske mestne Orjune. temveč Je nasprotno razpustil orjunaško organizacijo v Doljnenj Rasteta, ki se Je postavila na stran Dimitrijeviča. Imetje te organizacije bi se po sklepu oblastnega Izvršnega odbora Imelo izročiti Orjumi v Kastelu Luk-šiču, ki se Je izrekla za dalmatinski oblastni izvršni odbor. Po inicijativi iz Beograda, orir. Dimitrijeviča pa Je notranje ministrstvo odredilo, naj se razpuste vse Orjune v splitski oblasti, dokler sodišče ne odloči o kompetenci. Notranje ministrstvo Je ta svoj sklep sporočilo po splitski policiji in pred-sednJku oblastnega odbora dalmatinske Orjune Edi Bulata. Velika tatvina Subotira, 5. decembra, č. Preteklo no? je bila izvršena drzna tatvina v žitno trgovino Kranz - Lederer. Tatovi so vlomili vrata, odprli blagajno in odnesli 400.000 Din. Snežni zameti v AvstriH. Gradec, 5. decembra d. Na progi Eisernerz-Vordernberg je bil od danes dalje za najimanj štiri dni ukinjen vsled nevarnosti plazov in žametov ves železniški promet. Bregenz, 5. decenfbra d. Prebivalci Sbubena so skušali dames prekopati pot do Langena, ker jim je začelo primanjkovati živeža._ Drž. razredna loterija Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljub« Ijani, javlja, da »o bili včeraj izžrebani na« slednji večji dobitki: Po 10.000 Din dobita srečki 13.947, 29.329. Po 4000 Din dobe srečke 3393. 8764, 17.797 (117.797?), 97.379, 114.579, 116089 In 120.210 Po 2000 Din dobe srečke 284, 663, 826. 1757. 2834, 5291, 6167. 7794. 10.494, 10.732. 11.377, 12.557. 13143. 13.490, 13.667. 17.342, 17.500, 18.082. 20.380. 30.836. 22.696. 21216. 25.425, 27.150. 33.053, 35.010. 36.345. 39.246. 43.175. 43.383, 44.055, 45.076. 45 596. 46834. 48.128, 49.411. 49.560, 50.772, 51.155. 51.172 52.199, 52.844, 53092 54.916, 53 264. 56 953 60.183. 62186. 62.908. 65.849. 71.161. 71380. 76 208 77.407. 77.725. 78.391 86.904. 87.870. 88692. 90.408. 91297. 93 472, 94 811. 97.092, 99.530. 99.730, 100.390, 100.850, 101.13>. 106811. 1C8J96. 114.635, 117.921. 118.124. 118.183. 118.188, 118 440, 118.422, 11S60B, 119 000, 120473, 123,644, 123.731, LHSli 93.064 in 99.062. Napredni Gorenjci! V nedeljo 9. t m. ob 3. popoldne v Sokolskem domu v Radovljici velik shod KDK Govorita nar. poslanec dr. Kra me t in Ivan P u cel j ter več oblastnih poslancev KDK. Vsi na shod! Strokovni izpiti železniških uradnikov Prejeli smo sledeči dopis Iz vrst železniških uradnikov: Spoštovani gospod urednik! Sredi preteklega meseca smo bili poklicani v Beograd k generalni direkciji državnih železnic oni uradniki, ki smo se prijavili za izpit za višje uradnike. Bilo nas je okoli 100 uradnikov. Izpiti so trajali vsega skupaj tri dni Vsak kandidat je dobil po eno vprašanje iz svojega dela ter je moral v štirih urah izvršiti pismeno nalogo. V enem dnevu je bil vsakdo z izpitom gotov, potem smo šli vsak na svoi dom. Ne bom tožil, da je ta izpit popolnoma odveč, kakor se splošno sodi, da je ta izpit samo več ali manj uzakonjeno šikaniranje uradnika, ki je najsramotnejše plačan v vsej Evropi, ampak povedati vam moram o materijalni strani tega «izpiti-vanja*. Vsak kandidat je moral prinesti komisiji, ki je bila sestavljena iz najvišjih funkcijonarjev generalne direkcije, posebno takso, ki znaša okroglih 250 di-narčkov in ki so si jo visoki gospodje kar na licu mesta porazdelili Prav prijetno je bilo gledati te velikaše kako so «šmunclali» in si basali žepe. Potrebno je. da zve ves svet, da so bili kot člani komisije za take obične izpite gospodje, kakor sam pomočnik ministra, pomočnik generalnega direktorja Cu-pič. načelnik Filip Pašič in drugi. Zaslužili so na ta lahki način okoli 25 000 dinarjev v treh dneh iz naših praznih žepov. Najmanj 150 dinarjev je pa vsak kandidat še povrh zapravil, tako da je vseh 100 uradnikov izgubilo okoli 40 tisoč Din. Čas bi bil, da bi se vlada zganila in odpravila te nepotrebne izpite, ako pa že ne izpite, pa vsai sramotno takso. Ljubljanska direkcija, katere vodilno uradništvo je vendar izšlo iz dobre šole. bi se morala vendar upreti proti temu postopanju. Apeliramo na gospoda direktorja in nače'nika dr. Fa-turja, da pokažeta inicijativo v tem pogledu. Zahvaljujemo se Vam za objavo teh vrstic v najprej v imenu vseh prizadetih uradnikov. Vdani A. K. K temu dopisu dostavljamo v pojasnilo: Člani komisije imajo na osnovi pravilnika o nagradah članov in delovodij državnih strokovnih izpitov pravico do taks. katere morajo kandidati položiti pred izpitom. Famozni pravilnik je izdal finančni mimster Uzunovi-čevega kabineta dr. Markovič na podlagi pooblaščenia iz člena 309 finančnega zakona za leto 1927.-28. Ta zakon so podpisali med drugimi ministri tudi gg. dr. Kulovec. dr. Gosar in inž. Ser-nec. V tem pravilniku so uradniki in odvetniški kandidati vrženi v en koš. Ko je izšel ta pravilnik (leta 1927.) smo postopanje vlade v «.Iutru» ožigosali, ali ni nič zaleglo. KorošČev s:stem ovira dalje mlado In staro uradništvo s temi taksami._ Dve smrtni nesreči Ljubljana. 5. decembra. Zvečer okoli 6. je povozil v St Vidu neznan avtomobilist 131etnega posestnikovega sina Ivana Krnšiča, stanujočsga v Št Vidu št. 13. čeprav je avtomobilist opazit da se je pripetila huda nesreča, se ni zmenil za ranjenca, temveč je pognal avto v diru proti Ljubljani. Mimogredoči so prenesli povode nega dečka v bližnjo hišo in telefonirali * Ljubljano po rešilni avto. Zdravniška pomoJ pa je bila brezuspešna, Krušič }e kmalu p< prevozu v bolnico okoli 7. izdihnil. V Litiji se je hotel danes ob 6.45 23letir progovni delavec Ivan Repovš iz Renk št 2( pri Zagorju odpeljati domov v Zagorje. Via!-se je že premikal. Repovš se je tedaj sko koma hotel po vzpeti na stopnjice vagona. Po nesreči pa mu je spodrsnilo in Repovš je padel pod kolesa, ki so ga strahovito raz-mesarila: odtrgala so mu levo nogo pod kolenom, desno v členku in mu zlomila roko. Repovš je dobil poleg tega tudi hude notranje poškodbe. Iz Litije so takoj telefonirali v.'Zalog po pomožni stroj, ki je ponesrečenca odpeljal v Liubljano. Z glavnesa kolodvora so odpeljali Repovša, ki je bil vzlic veliki izgubi krvi še vedno pri polni zavesti, v največji naglici z rešilnim vozom v bolnico, kjer so ga takoj položili na operacijsko mizo in ga operirali. Okoli pol 9 so ga prenesli zopet v posteljo, kjer pa je takoj nato izdihnit Iz litije I—- Roko ma je odrezalo V torek je po« tisnil žagar Tomec Alojzii iz šmarske oko* lice svojo roko preveč v cirkularko Poleg deske, iz katere je rezal late. je prijel stroj tudi Tomca za roko in mu io ie nad člen« kom skoro popolnoma odrobil Desnica je obvisMa le na tankem kožnem vlaknu. Tomcu so takoj nudili zdravniško pomoč, odvedli so ga pa z opoldanskim vlakom ▼ ljubljansko bolnico. Ranirncc ie oče treh nepreskrbljenih otrok in je znan po tukaj« šni? okolic: kot zelo soliden mož; bil je usiužbe»i v lf«-*ii industriji g. Franca lt> goršfct v šmartnem. Hmeljski trg Zatee. 5. decembra, h. V Z itcu je bilo danes prometa 150 meterskih stotov. Cene HI* trdne od 1500 do 1700 Kč za 50 kg. Zadnja čast voditelju rudarjev Trbovlje, 5. decembra Kako priljubljen je bil delavski zaupnik Anton Zupančič 111., le v krasnem obsegu dokazal njegov pogreb. Sprevod je bil gotovo 1 tam dolg. Poleg sorodnikov ga je spremila na poslednj: poti večina tovari-iev s starodavno zastavo in godibo, deca otroškega vrtca ter gasilska društva s 5 prapori. Za sorodniki je šel dvorn; svetnik, rudarski glavar g. ing Vinko Strgar iz Ljubljane z rudn.škim ravnateljem g. ing. Pauerjem in višj^ nadzorn kom g. ing. Ha-tnrio rudniškim' nhratovdi sk: promet pa nma sredstev, ker se morata sama boriti s skrainimi finančnimi težavami. Da se hoče letovišče v vsakem pogledu modernizirati, priča deistvo. da se širi tudi radio po vse] obč:ni. Ze pred leti se je bil ustanovil šahovski klub. ki je dosegel že precejšnjo spetnos; in bo pc Novem letu sredi naiživahnejše smučarske sezone priredil velik šahovski turnir. Javna razsvetljava po borovških u1:cah je za svet še precej zadovo'jiva. A ne za fante, ki jram ie pri vasovanju skrajno na poti. Zato pa ni čudno, da sredi noči žarnice ugašajo druga za d~ugo in frče v jarke. Za fantovsko objestnost je vse to kaj prllično. a skrajno mučno za Letoviško društvo, ki Je moralo v zadnjem času na. ročiti veliko število žarnic, da jih more sproti nadomeščati Zaduli požari so odločno zahtevali, da mora gasilno društvo iapopohriti svoja orodja, ki več ne odgovarja modernim raz-tneiam. Potrebno je nabaviti motorno briz-galmo. Sicer se je nabralo že nekaj denarja, a zdj se, da je akcija zopet na mrtvi točki. Za svoje požrtvovalno delo bi društvo pač zaslužilo malo več naklonjenosti in priznanja. Ideje protiallkoholnega gibanja so v Kranjski gori našle jako ugodna tla. Alkohol. Id se je v oblika' jeruša močno razpa-sel pri prejšnjih generacijah in je bila vsa grčava planinska rasa že v nevarnosti, da začne propadati, je naletel v zadnjem času na velik in energičen odpor Konzum špirita in vina pada. Po'eg že obstoječe in dobro prospevajoče brezalkoholne gostilne Zlatorog, se z Novim letom otvori druga v Klofutarjevi vlili- Prav ie, da izgine tudi stari pregovor o borovških pijanokih med staro šaro. Miklavž z belo brado Liubliana, 5. decembra Nocoj Miklavž darove pridnim nosi, hudobnim pa šiibe Križ ie z našo mestno deco, večen križ z neprestanimi potrebami. Vse potrgajo in spravijo v nič Irtreie kakor kmečka deca Na deželi nabere Miklavž kar sproti jabolk in suh''h hrušk v kašči. iih naloži v skledo ali pehar ob oknu in parkelj nareže brezovk kar v grmičevju In go-du. V mestu so pa stroški tudi za Miklavža in parkl^ veliki. Iz kašč ne moreta pobrati ničesar. Morata pač poseči v žep Še šib si n>e smeta narezati kar tamkai v tivolskem parku. Otrok Pa ie v Ljubljani toliko, kakor v ieseni vrabcev v prosu Hude sitnosti imata torei bradati Miklavž in kosmati oarkeli Vse hujše bi še imela, če bi na liub'.ianskem Kongresnem trgu ne bilo vsakoletneiga M?klavževega sema. ki se sicer ne more primer ia ti s kakšnimi vzorčnimi vel esej mi pa vendar ustreza željam glavnih interesentov, Miklavžu in parklju Oba sta ves teden pridno nakupovala. Posebno sroči so iima sejmarji. ki iih le bilo letos zaradi lepega vremena prav izdatno število, komaj ustrezali sproti. Zahtevala sta na:različnejše blago, tudi na šibe nista pozabila Zvečer smo. seveda, imeli v Ljubljani maj milijon Miklavževih prireditev v zabavo deci in tudi nam starim._ Ljubi sveti Nikolaj, al' si mi prinesel kaj? •«. »Na, Tonče, naj bo, tudi letos dvoje igrač, ki jih imaš rad. Ampak tisto pa rečem, malo boli mi pazi nanje kakor doslej. Drugače se bo tudi zate našel parkeli!« LETOS nosimo samo pletene obleke. ■ GR1CAK & UEJAO, Selenburgova ulica. Sargoo] KALO DONT ačepJrft* Grozovita nesreča in požig ■ a•v« • JT • v bližini Kranja Krani. 5. decembra Pred snočnjiim se le dogodila v Cernilcevi tovarni pleteni v Naklem pri stroju grozovita smrtna nezgoda mladega fanta. 17-letni delavec Matija Rebolj, doma lz Rudine v občini Breznici, je bil zaposlen pri stroju, imenovanem »volk«, s katerim če-šlajo volno. Fant je dvignil zavarovalne pokrove, ki so pokrivali dva težka železna valja. Po neprevidnosti ie Rebolj vtakni! skozi dvignjene pokrove desno roko, katero sta nenadoma zagrabila valja in jo potegnila z vso silo med se Učinek ie bil grozen Valja sta roko neusmiljeno zmečkala v kos brezobličnega mesa Obenem sta potegnila roko s tako silo. da sta jo iztrgala z ramo iz trupla in so se videla pl'uča. Brez besede, zalit v trenutku od brizgajoče krvi ie nesrečnež padeJ v nezavest in omahnil na stroj Grozote še ni bilo dovolj Padel le tako nesrečno, da je zadel z obrazom na železne kavlije, ki češ-ljaio volno Kavljj so se zarili v obraz. K sreči se je v tem hipu ustavil stroj, ker le padla transmisija, sicer bi ves obraz raztrgali na koščke. Pogled na okrvavljeno ln razmesarjeno truplo nesrečnega madeniča ie bil poln groze Vsem le v prvem trenutku kar jemalo besede in vid. K stroju je prihitel tudi gospodar, nakar so hitro odšli z vozom no zdravnika v Kranj. Dr. Bežek le mogel ugotoviti le smrt. ki ie nastopila zaradi izkrvavljenja po prav kratkem času, ne da bi fant prišel k zavesti. ★ Davi okrog pol 6. Je pričeJ v rvonflcu mestne župne cerkve biti plat zvona. Gorelo je v Mayrjevi pristavi za mestnim pokopališčem. kjer se pričenja nova kolonija stanovanjskih hiš. Gasilci so s pomočjo h:drantov v nekai urah lokalizirali ogenj Delavcem, ki stanujejo v spodnjem delu pristave. Pa pripada zasluga, da so preprečili razmahnitev požara že pred prihodom gasilcev, sicer bi bil ogenj lahko zavzel katastrofalne dimenzije, ker so bite v 64 m dolgem poslopju velike množine lesa. slani« in pivovarniškega materijama. Ugotovilo se Je, da je ogenj podtaknil doslej še neizsledem zločinec in sicer na dveh krajih v slami in senu ter pod streho, kier so našli le ženski dežnik, sicer pa no-benh sledov Za brezvestnim požigalcem. Po 8 letih pojasnjen grozovit umor SenzaclJon°'na aretacija v Prekmurfa. Murska Sobota. 4. decembra Lipa Je mala vasica nedaleč od Murske Sobote. Ce vprašate prijaznega vaščana, kje je doma. vam povsem pravilno odgovori, da »pod« Llioo. V januarju leta 19?1 pa le bilo se'o Lrpa zelo razburjeno. Na pol'U poleg vasi so naši s'e*eno truolo mladega, krima? 24-letnegia dekleta, privezanega k nekemu grmu. Komisia le ugotovila, d-> ie b;lo d^le udarleno nad levim očesom z nekim topim predmetom, nakar 11 le br zadrgnjen vrat z umazanim konopcem. mrtvo truplo, izrooano ln s'e?>mo. pa za vlečeno potem kakih 80 metTov vstran, do prvega grma Identiteta umorienke se dnl-ro ri dala ugotoviti. srploSno oa je prevladovalo nazl-anie. da mora biti nesrečna žrtev ruska emisrantka. Šele letos v avgustu se je posrečilo om?n;3kemu porfmarednPm Trb:ž<*mi. da le doW oravo sled za z'očincom. Nalnrei le hi'o dogn^no da le umor'ena devnika b!la doma 5r Medf: Imenu Uršula Vin-cet'č Ra/nmere. v katerb le ž:ve1a uri svoji materi, za nrfo ni«o b:le ravno nalnriiet-neiše. ker 'e wiV?n'k ni^e matere nI trpel ter utv>ra,M vsako priliko, da Ji? zagreni *vt!em>l»» Ona sama se le kmalu zanletl-j v "ubavno rarmerje < cteanom znanim pod tmenom »Ročkar«. Ta c!,gan. dokaj ve^k ntiVral'nl C^ana »Ro*karfa« le b:V> t»*ko naifH. nie 8 zvečer Četrtek, 6.: ob 20. »Adieu Mimi<. B. Kuponi. Petek, 7.: Zaprto. Sobota. 8.: ob 15. url »Jesenski manever«. Gostovanje gdf. Lubejeve. Kuponi. — Ob 20. »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Gostovanje gosp T>aneša. Celjsko gledališče Nedelja, 9 dec ob 16. (4.): «Gejša» Zni» žane glasbene cene. — Ob 20. (8): «Je» senski manever« Gostovanje gdč. Lu» bejeve. Glasbene cene. Sentjakobsi gledališki oder: P«tek. 7.: cCankarjev večer». (Abonma.) \ »odeijo. 9. decembra: »Kraljevska viso-(Izven). Iz operne pisarne. Danes, v fietntek 6. t. niše poje kot peta predstava »Slovanskega tedna« izvirna slovenska opera »Lepa Vida* komponista Rista Saivtoa. To delo je imela pri premijeri nenavadno močan usipeh. Opozarjamo, da veljajo za predstave v okvirju »Slovanskega tedna« posebni bloki z popustom 30% od dnevnih cen. ki se dobe pri dnevni blagajni gledališča. Predstava »Lepa Vida« velja za abonente reda D V petek se poje Prokofjeva k-omična opera »Zaljubljen v tri oranže«. V soboto kot ljudska, popoldanska predstava »Nikola Šubic Zrinskl« V nedeljo popoldne opereta »Poljska krt« (ljudska predstava), zvečer Musorgskega »Boris Go-dunov« z g. Križajem v naslovni partiji. Na Miklavžev dan v Četrtek 6. t. m. vprt&ori drama popoldne ob 3. uri mladinsko izro »Modri osliček Miško«. Pevske točke uglasbil g. Balatka. Režija g. pro! Sest Spored Cankarjevega slavja v petek 7. decembra na Šentjakobskem odre. 1. Spornimi pisatelja Ivana Cankarja, govori predsednik odra Z RudoM Binter. 2. Odlomek ic povesti »Za križem« g. Trbndik. 3 Iz moj« samotne, grenke mladosti.. Iz cikla »Helena« gdč. Koiakova 4. »Gospod Stotnik« tz knjige »Podobe n sanj« g Markiič. 5. Odlomek iz »Bele krteainteme« g. Gnidovec. 6. »Daj, da poljubim tvofl beli vrat« iz cikla »k lepih časov« gdč. Pirčeva. 7. Sklepna pesem h »Zgodb iz doline Šentffortfaosike« g. MarJdč. 8. Konec te »Podobe te nnj« g. Gni- dovec. — »Hlapca« drugo dejanje. — Vstopnice se dobe v trgovini Karničnik (Stark) na Stanom trgu. Pianist Ivan Noč je eden izmed onih redkih naših umetnikov, ki se udejstvujejo poleg praktičnega poklica kaj pogostokrat tudi v koncertnem življenju. Z največjo vnemo goji kot odličen pianist koncertne nastope, kai priča par njegovih vsakoletnih javnih koncertov. V letošnji sezoni je Se koncertiral na Dunaju in Mariboru, v ponedeljek 10. t. m. pa priredi samostojen konoent v dvorani Filharmoničme družbe. Program je kaj pestro sestavljen in obsega efektne klavirske skladbe raznih literatur. Vse prijatelje komornih koncertov opozarjamo na U Nočov koncert. Vstopnice v Matični knjigarni. Pevski zbor Moravskih učiteljev, ki koncertna v Ljubljani na praznik v soboto, dne 8. t. m- ob 20. uri v Umionskii dvorani. Je ne-le najboljši češki moški zbor, temveč najboljši moški zbor cele Evrope. Moravski učitelji so se posvetili koncertnemu življenju že leta 1903, ko so začeli z rednimi pevskimi vajami Se v Kro-merižu in so pozneje postavili sedež svojim vajam in sploh svojemu druf-tvu v Brno. Vsakih 14 dni prihajajo iz vseh strani k svojemu mojstru in Studiraijo skladbe, katere so se prej naučili že oa pamet V prvih cfrajsetih letih svoiega obstanka, to J« od 1903 do 1923. ko so prazmovall 20-letnico svojega dela. so koncer-tirali 243-krat v 142 mestih svoje domovine m izven njenih meja. KoncerttraK so že v raznih Kraijiih »bivše Avstro-ogrsfce, dafle v Nemčiji. Franciji, Ameltji. Rusiji ln It al iti. V Jugoslavijo kot tako so sedad prvikrat prišli ter konce rti rajo v Beogradu, Sarajevu, Zagreba In LJubljani. Zbor šteje 54 pevcev, ki so vsi, kar se tiče glasovne in tehnične popolnosti, na višku. — Vstopnice za ta koncert so v prediprodaji v Matični knjigairnd. Dve gostovanji v mariborskem gledališču. Na Marijin praznik gostuje popoldne zadnjikrat v »Jesenskem manevru« gdč. Lubejeva, zvečer pa g. Daneš v »Svejku«. »Dover - Calais« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče pripravlja izredno efektne moderno Berstlovo komedijo »Dover - Gailais«. Ker se vse dejanje vrši na ladji, se izdelujejo za to igro čisto nove dekoracije. Velik uspeh zbora Moravskih učiteljev v Sarajevu. Zbor Moravskih učiteljev, ki bo te dni koncertiral v LJubljani, Je koncertiral v ponedeljek, dne 3. decembra, v Sarajevu. Ta koncert Je imel izreden uspeh. Dvorana Je bila nabito polna in pevcem Je bil poklonjen ve®k venec s češkoslovaškimi trakovi. Naslednji dan so Moravski učitelji peli za šolsko mladino. Po prireditvi ie bil sprejem pevcev na sarajevskem magistratu, kjer se Je udeleSSl sprejema ves občinski svet t županom na čelu. Istega dne zvečer so Moravski učitelji koncertirafi tretjič Vstopnice za tretji koncert so bile razprodane 24 ur pred začetkom koncerta. Ta ogromen uspeh v Sarajevu govori pač konkretnejše in preprlčevaineiše nego vsako priporočilo Moravski učitelji zaslužijo, da Hm Ljubljana izkaže vsaj enako naklonjenost kakor Sarajevo. Deset let Oswalda Spenglerja. Leto« pred desetimi leti je izšla prva naklada Spenglerjieve knjige cUntergang des Abend-Iandes>, ki ie postala nekakSen filozofski evangelij povojnega evropskega človeka. leg Sobote. Aretacija je potekla precej dramatično. Ko sta orožnika potrkala na vrata, Je cigan skušal pobegniti skozi okno, kjer pa ga ie že pričakovala železna roka tretjega orožnika. Pri zasliševanju je odločno zanikal, da tri bil kriv osumljenega dejanja. Ko pa so mu pokazali fotografijo ubite devojke. se je razjokal in izpovedal: V Medjimurju sem brusil nože. ko sem sipoznal Uršulo in jo vz'iubil. Priležnik njene matere me ie pa pozneje nagovoril, da jo odvedem v Prekmurje. kjer naju ie ori selu Lipa pričakoval ter pričel tolči dekle s kolom po glavi. Mene je postalo tega grozodejstva tako strah, da sem pobegnil in nisem vedel, kaj se Je pozneje še zgodilo . . . Horvata so izročili tukajšnjemu sodišču, za priležnikom Uršuline matere Pa je bila izdana tiralica. Z aretacijo Horvata pa ni prišla žandar-meriia na sled samo tem« umoru iz 1 1921., ampak je Istočasno odkrila tudi opasno b-m-do, ki je vsa ta leta izvršila v vsem Prek-muriu neštete vlome in ni prizanesla niti Mariboru._ Leta 1926: Velefitai: »Carjev sel« d van moiemo) Leta 1927: »Casanova« Ovam MožuMn) I Danes: , TAJNI KURIR" aH »Rdeči in črni« (Ivan Možuhrn) Prid«! Pozor! Pazite! Kino »DVOR« Star apaš ulovljen pri drznem vlomu LJubljana. 5. decembra Stražniku Franu Beltramu se je posrečilo snoči prijeti drznega in nevarnega sve. dr ovca. ki ima za sebe j dobro tržaško šolo, na vesti pa bržkone večji del tatvin, kj so bile izvršene tekom zadnjih treh mesecev. Snoči okrog 23.30 je g. Beltram patrulji-ral po Trubarjevem parku. Njegovo pozornost sta vzbudili dve temni prikazni, ki sta opreznih korakov ubirali pot proti železniškemu prelazu. Neznanca sta se kmalu vrnila na Bleiweisovo cesto, odkoder sta jo. orežeč na vse strani, mahnila na Gospo-svetsko cesto, se tam pred neko hišo nekai časa pogovarjala, nato pa krenila po sti poti spet nazaj k železniškemu prelazu... Stražnik ju je še vedno opazoval, stoječ za drevesj v Trubarjevem parku. V tem lupu je privozil mimo tržaški vlak. Stražniku ie bil zaradi tega razgled nekoliko moten vendar je opazil, da je prvi neznanec stopil za trafiko, ki se nahaja nasproti posiopju nekdanjega kina »Tivoli« ter tam nekaj položil. Nočna ptička sta odkorakala nato do bifeja v Lattermanovem drevoredu in postajala dalje časa. Te trenutke je stražnik izrabil ter se splazil za trafiko. Na svoje presenečenje je videl, da je tam prislo-njen velik kramp, pripravljen bržkone za vlom. Stražnik se je takoj nato vlegai v jarek poleg trafike in čakal... Po par minutah sta se neznanca zopet vrnila. Ko je zopet mimo privozil vlak, je eden izmed njiju hitro pograbil pripravljeni kramp ter pričel vlamljati v barako. Isti hip pa je že priskočili stražnik, ki je vlomilca pograbil in ga silno hitro in spretno uklena. dočim je drugi pobegnil v noč. Na policiji aretiranec sprva nI hotel povedati svojega imena, končno pa se ie vendarle vdal in izpovedal, da je 43-Ietni brezposelni delavec Lojze Vresk. doma iz št Ruperta v krškem srezu. Lojze ie bil pred voino v Trstu več let zaposlen kot železniški delavec. Prav rad se je pomešal med tržaško fakinažo in se učil tatinske in vlomilske umetnosti. Leta 1919. se ie vrnil od vojakov in io takoj zopet odkurii v Trst, kjer je baje ostal do nedavna ln se družil samo z vlomilci. Po raznih prestanih kaznih so ga Italijani zapodili čez mejo, nakar je nadaljevaJ svojo vlomilsko karijero pri nas, največ seveda v Ljubiiani. Lojze je s svojimi tovariši, kj jih pa nikakor noče izdati, izvršil tudi vlom v bife Ane T. Med hmeljtvki. kjer je v noči na torek izginilo za 2688 Din jestvdn, vina. žganja in likerjev Spengler si je s knjigo pridobil velik med. naroden sloves. Ob desetletnici beležita pisatelj in založništvo velikanski uspeh. Knjiga je izšla pravkar v novi nakladi (103 do 108 tisoč). Ni dolgo, odkar je izšel prevod Spenglerja v Angliji in AmerikL cNova Mteratura.» Iz Beograda poro čajo: V kratkem izide tu nov list, ki bo zvezal zastopnike naših literatur z literaturami drugih velikih narodov. Začel bo izhajati časopis o pravočasno vložil, bo moral piačati višji davek Ln bo vsak odpis tega poviška nedopusten. Tiskovine za te in vse druge davčne prijave se dobe v pisarni I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Si'endrov3 ulica 6, in v trgovini Ivana Bahovca. Stari trg št. 20, v Gospodarski p sarni Josipa Tribuča na Glincah, v trgovini Janka Rahneta na Selu in v prodajalni I. K.ajua nasl., Novo mesto. Povsod drugod p i pri drušrvih hišnih posestnikov, ozir. po njih določeni pro. dajalni. 2226 * Himen. V cerkvi sv. Petri v Ljubljani sta se poročila 5. t m g. Janez ur um, učitelj v Leskovcu, in gdč. Andreja Sku. I j e v a, učiteljica v Velikem Podlogu. Obilo sreče! * Himen. V soboto se Je poročil pri Sv. Trojici pri Vrhniki režiser Narodnega gledališča g. Valo B r a t i n a z gdčno. Fanči Štravsovo, hčerko bivšega slovenskega župana v Idriji. Za priči sta bila pisatelja gg. Angelo Cerkvenik in Silvester Škerlj. Bilo srečno! * Razlskavanje podzemskih voda v Dalmaciji V Šibeniku se je pričela živahna akcija za ustanovitev društva ki naj bi raziskava!« številne podzemske vode v ta-mošnjih krajih Odločilni čindtelji naj bi se zainteresirali za podzemske vode v severni Dalmaciji, ki bi jih lahko Izkoristili za preskrbo prebivalstva s pitno vodo in za namakanje tamošnjih polj. Ako bi se akcija posrečila, bi se severna Dalmacija lahko sama prehrajnila in tako bi bilo vprašanje lakote odstavljeno z dnevnega reda. * Slovenski klub v Sarajevu bo priredil Miklavžev večer v soboto 8 t. m. v Tre-bevičevih prostorih. Napredkova palača. * V decembru preplaval Savo. V Brodu na Savi Je predvčerajšnjim preplava! Zdenko Katušič Savo, ki je sedaj zelo hladna in teče prav hitro. Sava je pri Brodu nad 700 metrov Široka. Katušič Jo re preplaval v sedmih minutah in 25 sekundah. Mnogoštevilno občinstvo je z zanimanjem motrilo to atrakcijo ter pozdravljalo smelega plavača. * Tatvina al! defravdacija r železniški delavnici? V Brodu na Savi so pod sumom defravdacije izročili sodišču blagajnika železniške delavnice v Brodu I. Kotnika. Ko bi bij moral predati blagajno, se je izgovarjal, da je izgubil ključ. Ko so mu nato prinesli duplikat ključa in so odprli blagajno. so ugotovili primanjkljaj v znesku 15.000 Din. Kotnik se izgovarja, da Je ključ pozabil v ključavnici blagajne kar je najbrže nekdo opazil in ukradel denar. * Avtomobilska nesreča. V okolici Splita se je predvčerajšnjim prevrnil avtolms, last podjetnika Ivana Bužančiča. Izmed potnikov jih je bilo 18 deloma težko, deloma 'ahko ranjenih. Trgovcu Vuliču sta bili zlomljeni obe nogi. * Smrtna nesreča pri delu. V soboto se je v gozdovih boštanjske graščine smrtno ponesrečil delavec Marko Cesar iz Zabukov-?a pri Sevnici. Po čudnem, nepojasnjenem slučaju se je bukev, pod katero Je delal, nanj podrla teT ga smrtno ranila na glavi. Le srečnemu naključju se Je zahvaliti, da ni prišlo še do težje nesreče in da sta se mogla ostala dva delavca ki sta delala z njim, zakloniti pred padajočim deblom pod nekim štorom, ki je drevo pretregel. Nesrečna smrt mladega fanta ki je šel v gozd. da bi kot najstarejši sin podprl svoje starše pri preskrbi številne družine, je vzbudila splošno sočustvovanje * Neusmiljena mati. Minuli ponedeljek so izvršili v slavonskem selu Lužine ekshu-macijo šest tednov starega otroka Zdravniki so ugotovili, da je otrok umrl od gladu. Mati Dragica Ljubičič je svoje neza. konsko dete pustila teden dni brez hrane v mrzli sobi. Ubočček ie podlegel gladu in mrazu. Neusmiljena mati je pobegnila ive-znanokam. * Albanska tolpa vdrla na naše ozemlje. V ponedeljek je pri Prizrenu vdrla neka albanska tolpa na naše ozemlje Takoj alarmirani oddeiek naše žandarmerije je v jiižini Suve Reke toipo obkolil. Vnel se je boj. Sedem članov tolpe je obležalo mrtvih na bojišču. Neka druga tolpa, ki je pri Cernovu vdrla na naše ozemlje, ie izgubila deset mož. Na čelu obeh tolp. ki sta sporazumno operiraJi, je bil znani vo<-voda Ferič Salkovič Izmed naših orožnikov sta bila dva moža ranjena. * I Kanina »t!tK:M' VU. giavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manu-akrtira 1R5 * Zloglasni vlomilec Ciril Bregar pod ključem. V Medvodah so aretirali v ponedeljek »strahova1! c a Gorenjske« Cirila Bre-garja, doma iz Roba pri Kočevju, ki ima na vesti celo kopico vlomov v blejskem cotu in tudi v kranjskem okraiu. Oblasti KINO IDEAL * o eti S goo 09 © 3 fe o a človek, ki se smeje - ' Grandijozno filmsko vetedelo, posneto po slavnem romanu Victor Huzo-a »L* bomme, qui rk«. V zlajvrrah vlogah trio najznamenitejših izraleov umetnikov: CONRAD VEIDT Mary Phylbin in Olga BakJanova. Stroški za ta film so prekašali sveto en milijon in pol dolarjev! Dvetirne predstave! Hitita io nabavite si vstopnice! Prve posledice prehlada so hri-pavosi in kalcij. Te neprijetne pojave odstranile ^jf brzo s I KRES i VALI "it II'11M lil I II ■lili lili IT I I ■!■!!■ IIIIIMwl so imele z BregarJem, ki je po poklicu lesni manipulant, že večkrat opravka. Bil je Že pred poroto in je presedel tri leta težke ječe. * Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kupice prrrcd-ne grenčdce »Franz Josef« Strokovni zdravniki za motenje prebran,evania hva-lijo vodo »Franz Josef«, ker «rzpodbjja delovanje želodca in črevesa, poživlja prestavljanje, poživlja kri in omili'ie razdraž-Ijivost živcev. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ITO — zobna pasta najboljša. * Opozarjamo na današnji oglas prodaje pletilnega podjetja In enonadstropne hiše. 2221 * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in Skrobljenn perilo v najlepšo Izvršitev. * Volnene nogavice io pletenine v veliki izbiri m posestnikom! Pozivu davčne administracije in našemu apelu na hišne posestnike, da se zglasijo v svrho popisa svojih hiš. se po dobiienih informacijah ni odzvalo še mnogo ljubljanskih hišnih posestnikov Ker so ti popisi ve-like važnosti, se ponovno vabijo vsi Jjub-janski hišni posestniki, da se nemudoma zglase pri davčni administraciji na Bregu, v kolikor niso tega že dosedaj storili. — Prvo društvo hiš. pos. v LJubljani. u— Predavanje o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. »Ženski Pokret< bo priredil v nedeljo 9. t. m. ob 4. popoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti predavanje s skioptičnimi slikami o bolniškem in nezgod-nen zavarovanju K predavanju vabimo delojemalke: delavke, žene, zaposlene v hišnem gospodinjstvu, privatne nameščt.n-ke in delodajalke: gospodinje, trgovke in obrtnice Predavala bo g- Štefka Mau-r i n o v a, uradnica Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. u— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v LJubljani bo ob 401etnici svojega delovanja priredila 8. t. m. ob 10. dopoidne slavnostno zborovanje v dvorani mestnega magistrata, ob 8. zvečer pa zabavni večer v restavraciji Zvezda. Vabljeni vsi samostojni obrtniki z družinami, kakor tudi vsi prijatelji obrtnega stanu u— »Blazina«. Ker mo včeraj pisali, ka; nam december prinese na umetniškem po. Iju, bi našim agilnim in za zboljšanje okusa vnetim damam gotovo delali krivico, če bi pozabili povedati, da pripravljajo v Jakopičevem paviljonu veliko razstavo najrazličnejših blazin in blazliic, ki praktično sicer niso neobhodno potrebne, pač bi pa brez njih hiša ne bila popolna in bi estetski učinek stanovanja brez njih silno trpel. Koliko pa šele udobnost in preljuba ko-modnost ter vse one r-sisreklilve strani domačnosti. ki spadajo k intimnosti doma. — Naše. okrog »Atene zbrane dame, se trudijo, da naredijo in z vseh strani zneso vse najučinkovitejše, najmodernejše in najdeko-rativnejše, kar na tem mehkem in toplem, s pisanimi im zlatimi rožicami posejanem KI1U Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! polju le ekdstira. Po razstavi »Pogrnjene mize« bo tudi razstava blazin velik dogodek v razvoju dobrega okusa, ki so ga naše dame že tolikokrat dokazale. Zanimanje za »Blazino« Je že sedaj veliko in upamo, da bo izvrstno obiskana, ker bo paviljon tudi dobro razsvetljen In kurjen. u—- Življenje bi umiranje ▼ Ljubljani Po zdravstvenem izkazu mestnega fizikata se je meseca novembra rodilo v LJubljani 140 otrok (77 moškega in 63 ženskega spola), med temi 10 mrtvorojenčkov. umrlo pa je 48 moških in 38 žensk, skupaj torej 86 oseb in sicer: za jetiko 14, za rakom 9, za prirojeno slabostjo 9, za boleznijo na srcu 8. za ostarelostjo 5, za pljučnico 5, za vnetjem slepiča 3. za škrlatinko 2, za vnetiem črevesa 2, za vnetjem ledvic 2, za davico 1, za omebčanjem v hrbteničnem mozgu i. za krčenjem jeter 1. za boleznijo pri porodu 1, radi drugih naravnih vzrokov 15. radi smrtnih nezgod 3. 5 oseb pa je izvršilo samomore. Izmed umrlih Je 9 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo S oseb: 3 na ti-fuznih bolezni, po 1 na davici m na šenu. u— Uro Je prodajal. V znani gostilni v Kolodvorski ulici je sedel sinoči neznan, okrog 20letni mladenič teT ponujal gostom težko zlato uro za 800 Din. Kmalu Je prišlo do živahnega barantanja, na kar Je postal pozoren tudi neki gost v veži. Mladenič je ceno uri sta fco znižava! tn Jo Je hotel dati slednjič za 600 Din. Medtem pa Je stopil v gostilno opozorjeni stražnik, ki je fanta pobaral, odkod mu Je ura. Prodajalec ie priše! pri tem oči vidno takoj v nemalo zadrego, zaradi česar ga Je stražnik povabil $ seboj, posebno še zaradi te-ga, ker je bilo popolnoma očividno, da Je ura vredna najmanj še enkrat toliko, kolikor je zahteval zanio prodajalec. Stražnik se v ptičku ni zmotil, kajti na policiji se je Izkazalo, da izvira ura iz vloma pri trgovcu Alojziju Krajcu v Grahovem, ki je bil izvršen 15. novembra. Aretiranega mladeniča so v veri, da je on vlomilec, vtaknili v zapor. u— Čigav Je suknjič. V stanovanje Antonije Lešnjakove v baraki v Linhartovi ulici se je zglasil 4. t. m. dopoldne neznan, okrog 30Ietni moški, ki Je prodajal čeden, črn suknjič z rjavo podlogo ter baršunastim ovratnikom. Ker ga Lešnjakova ni kupila, Je neznanec kmalu odšel, pustil pa je suknjič pri Lešnjakovih. Ta je zadevo prijavila In je policija suknjič zaplenila, ker izvira najbrže iz kake tatvine. Neznanca, ki ga je stražnik zasledoval, ni bilo več na izpregled. u— Plesna vaja železničarjev r salonu kolodvorske, restavracije drevi točno ob 8. Šaljivi Miklavžev nastop. Darila se sprejemajo istotam od 6. do 8. zvečer. Plesalci vabljeni. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V četrtek zvečer ob poj 8. vaja ženskega, v petek ob istem času moškega zbora, obakrat v Glasbeni Matici. Vse in vsi! u— Prihodnja vaja soprana In alta ljubljanskih v JPZ. včlanjenih zborov v četrtek ob pol 8. zvečer, tenora in basa v petek ob isti utJ v Glasbeni Matici. Pevke in pevci, ne zamuiajte! — Tajnik. Miklavžev večer SK Ilirije se vrši v soboto 8. t m. ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma 15.364-a ■■ um mm i iimiimniiifi.ii 'murmimmma u— Zadruga brivcev,, frizerjev in lasul-čarjev v LJubljani sporoča cenjenemu občinstvu kvkor tudi svojim članom, da bodo brivnice in damski saloni na praznik dne 8. t. m. odprti ves dan kot navadno ob sobotah. — Načelstvo. 2223 u— Psiček, črnorjav buldog, se Je zatekel. Nagrada najditelju. Miklošičeva 18/1. u— Čajanka Družabnega odseka privatnih nameščencev ZPNJ se bo vršila v petek 7. t m. v veliki dvorani hotela Uniona. Priče tek ob 20. Konec ob 2. uri. Godiba dancing >and Merkur. 2225 u— Plesni tečaji Jenkove Sole imajo »Miklavževanje« drevi oh 8. v Kazini. 2221 u— Ako ste v zadregi giede 'zblre božičnega darila za svojo ženo aH hčerko, pojdite v atelje Miroslave Leitgeb, Jurčičev trg št. 3, kjer dobite vse, kar ji .ti Do všeč. 2227 Na^večDa sia«i Je eledati božanski f}u-bavTH par Vilmo Banky In Rouald Col-mana v nadnovedšem dfvnem velefifanu Plamen ljnbavi. Pride! Prld»! Elitni tiao Matica! Policijski drobiž. Od torka na sredo so biH prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina obleke, 1 vlom v gostilno, 1 goljufija, 1 ogrožanje osebne varnosti, 1 telesna poškodba. 4 kaljen Ja nočnega miru, 1 prekoračenje policijske ure. 1 nedo. stojno vedenje, 1 prestopek železniških predpisov, 1 primer streljanja s flobertovko na ulici, 2 prestopka predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirani so bili: Ante M. zaradi goljufije, 2 osebi zaradi pijanosti in Izgreda ter Alojzij V. zaradi vloma. Ne za mudite usodne prilike od 1. do 20. decembra £ © N "0 1 € te S Popust pri vsem blaga. — VeHka izbir« • ■a ostankov za darila po najnovejših cenah O JOSIP SNOJ, maunlaktura LJUBLJANA, Prešernova ailca rrmni h »m h i,i i i i i b i i i i ni m Ivan Možuhin n«*»«at>ni »Carjev sel« ki »Casaaova« Pride t novem monumeotalnenm vele-filmu iTajni kuHH Po romanu SteodaJla: »Rdeči ln fcml«. Pride! FWr! Pazite! Kino »DVOR«. ta B Iz Maribora a— Jadranašl. Sv. Miklavž bo prišel ▼ soboto 8. t. m. h Kosiču. Zato zberimo se vsi tam. Darila z 2 Din za poštnino se oddajajo Istotam. — Odbor. 2228 a— Ljudsko gibanje v Mariboru. V preteklem mesecu se je v Mariboru rodilo 65 otrok, umrlo je 48 oseb, poročilo se je pa 47 parov a— Obisk tiskovnega atašeja čehoslova-škega poslaništva v Beogradu. V petek 7. t. m. bo prispel v Maribor z beograjskim brzovlakom tiskovni ataše češkoslovaškega poslaništva g. Ctibor Melč, ki bo ob 20. predaval v Ljudski univerzi 0 gospodarskih in kulturnih racmerah češkoslovaške republike. Popoldne bo g. Melč obiskal ofl-cijelne zastopnike, češko dopolnilno šolo, ob 18. pa se bo udeležil skupne odborov« seje Jugoslov. - češkoslov. lige in Češkega kluba v Grajski kleti. Vse, ki se zanimajo za Češkoslovaško in sploh za vprašanje moderne in demokratične države, opozarjamo na predavanje odličnega gosta, ki t»o nedvomno vsakogar zanimalo. Pa tudi po-zornost napram požrtvovalnosti gospoda predavatelja zahteva, da bo dvorana v Ka^ zini v petek zvečet polna. a— Mladostni tat Je lSletni Martin Mla* kar, ki ga je včeraj mariborska policija izsledila kot soudeleženca pri neki tatvini. Pri nJem so našli razne ukradene predmete bt pri natančnejši preiskavi so ugotovili, da je lSletni mladenič vlomil tudi v trgovino Jakoba Zuraja v Slov. Bistrici. Pri tej priliki Je ukradel štampiljko, s katero si je sam potrdil službovanje za čas 16 mesecev, ko je moral zaradi tatvine sedeti v mariborskih zaporih. Domske plašče najnovejše s kož uho vino alj brea od 300 do 800 Dks dekliške v velikosti od 2 le< dalje od 110 naprej damske Kasba obleke od 240 naprej zimska krila in bluze od 70 oapref kakor tudi damske in otroške barheot obleke nudj najceneje: i3391 F. In L GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v tzloibil Iz Ceija e— Gostovanje mariborske operete v Ce. Iju. V nedeljo 9. t. m. bo gostovala četrtič v letošnji seziji mariborska opereta na deskah celjskega gledališča. Ob 16. bo repriza lepe operete »Gejše«. Ta predstava bo zlasti ugodna za posetnike z dežele, ki imajo za udeležbo zelo ugodne železniške zveze. Ob 20 pa bodo da!i priljubljene »Jesenske manevre«, v katerih bo gostovala popularna subreta beograjskega gledališča gdčna. Marica Lubejeva. Za »Jesenske manevre« bodo veljale navadne operetne cene. dočim bodo cene za »Gejšo« znatno znižane. e— Zanimivo predavanje v Mestnem kinu. V torek zvečer je imel v prostorih tukajšnjega Mestnega kina zanimivo planinsko predavanje prof Janko Mlakar iz Ljubljane. Predaval je o svoiih turah na Mont BJanc in na Jungfrau. kar je na svoj znani pripovedniški način oživil s svojim naravnim in prijetnim humorjem. Predavanje je bilo prav lepo obiskano, zaradi česar je upati da bomo imeli tekom letošnje zime več sličnih poučno - zabavnih večerov. e— Kdo odgovarja za konja In voz? V petek je pripeljal s svojim vozom neki te» harski posestnik več stolov na Andrejev sejete. Na Glavnem trgu, ki je bil natrpan s sejmarji in občinstvom, je konj zavil ne* koliko preveč v stran in voz je zadel a stranico v neko stojnico in jo v trenutku demoliral. Leseni robnik strehe je pade! na nekega dečka, a ga k sreči Ie oplazil po hrbtu. Pri kaTambolu se je razstavljeno blago raztreslo po cesti, in sicer je bilo pokvarjenih nekaj kilogramov bonbonov, slaščic, več novih srajc in pa platnena stre« ha stojnice. Ko je službujoči stražnik pri« čel na licu mesta uradovati, mu je mož vpa* del v poizvedovanje z besedami: »Jaz od« govarjam le za konja, za vo* pa ne, ker je zadaj. Nobena sodni.ia mi nič ne more!* e— Nočni napad na cesti. Trgovski oot-nik Jakob V ie na dr*nvni praznik okrog polnoč' prihitel na policiisko stražnico in z razburjenim glasom naznanil, da sta sra malo orei napadla pred voiašnico Kralja Petra na Dečkovem trgu baie brez vsakega povoda dva nodnarednika in ga tako oklofutala. da se mu ie takoi oocedila kri iz nosa. Bale iima pa to še ni zadostovalo, ker sta poklicala na pomoč še oatnilio iz vojašnice, ki nai b-; nadaljevala zaoočeto dejansko razračunavanle. Na stražnici so navzoči stražniki ugotovili da V resnično krvavi iz nosa in iz prsta na roki. Uvedena Je preiskava. e— Ženske med seboj. V Gaberfu stanujeta v neki hiši med dmszimi strankami tudi 75-letna vdova Mariia G Jn n-recej mlajša Domte'a L., mati dveh nepreskrbljenih otrok. Ženski že neka? časa živita v nesoglasju toda dnslel sta Je še nekako Izhajali druga z drugo P^ed dnevi na 'e pristokala stara Mariia na ooliciio in potožila. da io ie niena soseda Doroteia na dvorišču domače h:še nan^dla in io otre,bo nove ekonomske politike v naši državi in posebej le v Sloveniji NestaJnost prilik je skoraj pet let ovirala konsolidacijo našega gospodarstva Posebne težkoče 30 pa nastale za gospodarstvo na zborničnem področju v zunanji trgovinsi politiki. Zato je ostal položaj naše industrije napram iuozemstvu trajno težaven. Naši odnošaji do inozemstva V preteklem polletju se je intenzivno delovalo za konsolidacijo naših gospodarskih odnošajev do inozemstva. Po zadnji plenarui seji so se zaključila pogajanja za dopolnilni sporazum k trgovinski pogodbi z Nemško Avstrijo. Julija je bil na Dunaju podpisan tozadevni sporazum, ki obsega dalekosežne spremembe v pogodbeni tarifi iz leta 1925. Aktivnost naše trgovinske bilance je začela rapidno padati. Agrarni krogi v Avstriji so pa poleg tega še dosegli povečanje avtonomne carine na živino, ki tvori polovico našega izvoza v Avstrijo. Naša delegacija je morala pristati na občutno povišanje uvoznih carin za sivino in klavniške proizvode. Za kompenzacijo je Avstrija pristala na povišanje nekaterih pogodbenih carin iz železarske in papirne stroke, ki jih je naša industrija nujno potrebovala. Koncem septembra so pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. l>o veterinarske konvencije ni prišlo in tudi glede carinsko - tarifnega dela *e radi aepo-pustijivosti češkoslovaških delegatov ni mogel doseči sporazum. Najtežja ovira pri pogajanjih je bila neenakost sistemov zunanje trgovine obeh držav. Sredi meseca novembra so se v Parizu obnovila lani prekinjena pogajanja za trgovinsko pogodbo s Francijo. Že lani je naša delegacija koncedirala Francozom popuste posebno glede kozmetika, galanterijskih in posebnih tekstilnih proizvodov Težkoče so pa nastale glede varstva provenijenčnih označb francoskih vin in močnih alkoholnih pijač ter zahteve po znižanju carine na vino. Po sprejetju nettunskih konvencij je sie-dila v novembru ratifikacija obsežnih gospodarskih sporazumov z Italijo, ki so bili sklenjeni v letih 1924 in 1925. Od teh so stopile v veljavo novembra tako zvane beograjske konvencije, in sicer konzularna in naselje-valna konvencija, štiri prometne konveci.ie. ki se nanašajo na omrežje bivših južnih železnic, ureditve direkt blagovnega prometa in o jadranskih tarifah in vzpostavitvi skupnih obmejnih postaj. Po določbah iase-ljevalne pogodbe imajo državljani obeh držav pravico naseljevati se prehodno ali trajno in izvrševati trgovino, obrt in industrijo na ozemlju druge pogodbene države pod istimi pogoji kakor domačini. Obrtne oblasti so tudi že dobile za to potrebna navodila. Istočasno so bili uveljavljeni tudi specij. sporazumi z Italijo, ki se nanašajo na pravno pomoč, konkurzni postopek, privatno zavarovanje, zapuščine in lastništvo javnopravnih oseb ter povračilo škod, nadalje sporazum o industrijskih podjetjih, trgovskih družbah in ostalih društvih, zakon o sporazumu v brzojavni, telefonski in poltai službi. Z ratifikacijo nettunskih konvencij postaja aktualno vprašanje aktiviranja baz?na Thaoo de Revela in skupne postaje na Reki. V odločilni štadij stopa sedaj tudi aktiviranje skupnih železniških postaj z Italijo ua Rakeku, v Boh. Bistrici in Kranjski gori. Letošnja letina Letina deželnih pridelkov v Sloveniji letos izvzemši žita ni bila posebno ugodna. Majhen je tudi pridelek sočivja in povrtnine. Fižola skoraj ne bo za izvoz. Vinogradi so cbčutno trpeli ter je pridelek slab. Razmeroma najbolje so odrezali nasadi hm?ljt«. vendar so prodajne cene ostale daleč za pričakovanjem. Ljubljansko veliko županstvo ceni škodo, povzročeno po ujmah, okroglo na 250 mil. Din. Naš kmet leze v dolgove in imetje se mu prodaja na dražbi. V zbornič. področje se uvaža iz ostalih pokrajin že nad dve tretjini vina, ki se tu konznmira. dočim bi naše vinogradništvo v normalnih letih sa inlio krilo celo potrebo. 1 Zavod za zunanjo trgovino Vsi ti pereči problemi so se razpravljali ra letošnjem izvozniškem kongresu v Bec gradu. Posebno se je kongres bavil s pro* blemoro pasivnih krajev, kjer bi bilo treba v.vesti nove domače obrti in obnoviti sta? re. Izvozniški kongres je ocenil tudi vred* nost našega izvoza Po zborničnih cenitvah odpade na Slovenijo nad 740 milijonov di» narjev izvoza. Po resolucijah, sprejetih na osiješki konferenci, se bo osnoval pri mini' strstvu trgovine in industrije poseben za= vod za zunanjo trgovino, ki bo imel infor* mativen in propagandističen značaj. Deluje "e tudi na sistematični reorganizaciji naše konzularne službe. Nase gospodarstvo mora računati v prihodnjem letu z novimi bre= meni, to so povišanje železniških tarif in nove oblastne davščine Previsoke oblastne davščine Poročilo dalje omenja, da sta se prora« čuoa mariborske in ljubljanske oblasti znatno povišala Vztrajati je treba pri na> čelu izdatnejšega dotiranja oblastni samo* upravi iz državnega proračuna in to na stalni zakoniti podlagi. Poročilo ugotavlja, da so se predlogi zbornice glede oblastnih davščin pri ljubljanski oblasti upoštevali, dočim predlogi pri mariborskem oblastnem odboru niso našli enakega razumevanja Krut je davek v mariborski oblasti na kon« zum električnega toka. Poročilo nato ob= širno govori o obrtniških kreditih, kakor tudi o kreditni politiki Narodne banke. Zbornično razsodišče Zbornični tajnik g. dr. Pretnar je nato poročal o pravilniku zborničnega razsodišča, ki se naj po sklepu zadnje plenarne seje in na podlagi tor-adevnib določil fin. zakona za tekoče proračunsko leto ustanovi tudi pri zbornici za TOI v Ljubljani, kakor je bilo že ustanovljeno pri zbornicah v Zagrebu. Osjeku, Splitu. Novem Sadu in pri Obrtni zbornici v Beogradu Glavna svrha razsodišča je omogočiti gospodarskim krogom hitro enostavno in ceneno postopanje in da se izpolni vrzel, ki jo pušča borzno razsodišče v Ljubljani, ki je pristojno samo za blagovne posle. Funkcija borznih razsodnikov je častna in mora tri četrtine razsodnikov stalno bivati v Ljubljani. Po predloženem pravilniku bi to razsodišče obsojalo le spor® iz poslov industrijskega ali obrtnega značaja, izvzemši spore med delodajalci in niih nameščenci kakor tudi spore iz blagovnih dobavnih kupčij (za katpre obstoja že borzno razsodišči Proti tej omejitvi je najprej ugovarjal zbor nični svetnik g. Vovk, ker se obrtniki za spore glede dobavnih kunčij ne morejo posluževati borznega razsodišča. Tudi zbornični svetnik dr. Rek ar je povdarjal. da se zbornično razsodišče ne sme omeievti ramo na one posle, za katere borzno razsodišče ni pristojno, temveč je treba pristojnost razši-riti. K pravilniku je nato stavil več izpre minievalnih predlogov zlasti da naj v primeru nesporazuma glede razsodnikov določa žreb- V debato so nato še posegli glavni ta i nik dr. Fran Windischer, ki ie pojasnil Pic, tive, ki so vodili predsedstvo pri izd^bvi pravilnika glede na to. da trgovskim potrebam zadostuje borzno razsodišče, in predsednik Jelačin. ki ie stavil kompromisni predlog, naj ge trgovski in industrijski do bavni spori nadalje rešujejo potom borznega razsodišča, obrtni pa potoni zborničnimi razsodišča. Tudi temu predlogu ie dr. Rekar ugovarjal ter zahteval, naj bo »bornično razsodišče kompetentno za vse spore v trgovini, obrti in industriji razen sporov med delo dajalci in delojemalci. Po ponovni debati ie bil širši predlog dr. Reknria sprejet z večino glasov. Pri razpravi o ostalih določba'-pravilnika je zbornični svetnik g Rebek za hteval, da se znižajo pristojbine za tožbe Zbornični referent g. Koče ;e imel nato daljši referat o potrebi racionalizacije v na ši trgovini, v katerem ie povdarjal, .la je racijonalizacifa tudi v mali trgovini izvedljiva. kajti racionalizacija ne obstoji samo v uvajanju novih strojev in koncentracij obratov, temveč ima v trgovini predvsem namen, znižati režijske in obratne stroške in da se po modernih načelih uredi ves cfc rat, kakor tudi reklama, knjigovodstvo ild Zbornični proračun za 1. 1929 Iz zborničnega proračuna za1929. je razvidno. da so se predvideni dogodki zbornice znatno povečali, in sicer na 4,875 515 Din napram 3,567.057 Din, ki jih predvideva prora čun za tekoče leto in 3 196.973 Din po proračunu za 1. 1027., v katerem so dejanski zbor nični dohodki znašali v resnici samo 2.380.721 Din. Napram dejanskim dohodkom zbornice preteki« leto se iins fer-v zbornični proračun dohodkov povišati za preko 100 %. Med predvidenimi izdatki zbornice, ki so /,a 800.000 Din manjši kakor oa predviien' dohodki, je omeniti znatno novečanje pe-so-nalnih izdatkov, ki so po proračunu za prihodnje leto narasli že na 1,790.000 Din ra pram 1,539.179 Din po proračunu za tekoče leio in 1,291.902 Din po proračunu za lelo 1927 Poleg teh personalnih izdatkov fr omeniti še izdatke za nokoinine v višini 273.045 Din, tako da znašajo skupni personalni iz datki brez oredvidenih potnih stroškov pr-dte 2 milijona Din. Med ostalimi izdatki je omeniti 200.000 Din za prispevke trgovskim in obrtnim nadaljevalnim šolam. 50.000 Din za razstave, 200.000 Din za zavod za pospeševanje obrti, 100.000 Din za prispevek za gradbo Trgovskega doma, 100.000 Din za «Trgovski list» in skoro 000.000 Din za obresti in amortizacijo posojil za adaptacijo zbornične palače in za »grad bo zbornične stanovanjske hiše. Občutno povišanje obremenitve gospodarstva no zbornični dokladi Po predvidenih dohodkih zbornice se ima donos zbornične doklade napram proračunu za tekoče leto povišati za 1.7 milijona Din na 4.75 milijona Din. Napram dejanskemu donosu zbornične doklade za preteklo leto. ki je znašal le 2.26 m ili iona Din, pa naj bi se v prihodnjem letu donos zbornične dc-klaile pnvofal kar za preko 100 odstotkov. Zbornična doklada se ima sicer znižali no minelno na 25% osnovnega davka na dohodek od podjetij, obratov In ooklicov in davka na dobiček podjetij, zavezanih javnem polaganju računov, toda donos te zbornične doklade se bo ogromno povečal, ker se z nvedbo teh davkov po novem davčnem zakonu znatno poveča odmerna podlaga. Ostra kritika zborničnega proračuna Pri prehodu k razpravi o zborničnem proračunu je predsednik e. Jelačin predlagal, naj se proračun sprejme brez debate. K be sedi pa se je oglasil g. Rebek, ki je zbornični proračun podvrgel naiostrejši kritiki Ugotovil je, da se zbornični proračun napram letu 1927 podvojil in ia se je tudi predviden donos zbornične doklade povišal za preko 100 odstotkov. Danes, ko pr-^živ-Ijamo težko krizo, pa je vsaka nova obremenitev nedopustna. Dovolj ie da nam globoko posegajo v žep samouprave ali naj se temu pridruži naša najvišja gospodarska korporacija. Glede na splošio razširjeno mnenje, češ da obrtniki najmanj prispevajo k stroškom zbornice, je omenit, da plača po predloženih poročilih industrija 28.59S, ubrt 34.5%, veletrgovina in denarni zavodi pa 40.5%. Že lani je delegacija obrtniških zvez protestirala proti zvišanju doklade, Se odločnejše pa protestira proti letošnjemu povišanju. V svojem nadaijnem govoru je grajal visoke personalne in materijelne potrebščine. kajti režijski stroški se pri dobri volji dajo znižati. Dalje je gnifcl, da se za strokov, tečaje prispeva le 5000 Din ter zahteval. da se tudi cObrtnemu vestniku* da primerna podpora. Omenil je tudi, da je r-brt-no pospeševanje v Sloveniji zašlo na čudna pota. Na eni strani imamo subvencijonirnni državni urad, na drugi strani rovi zbornični urad za pospeševanje obrti, oblastni odbor pa si je zopet ustanovil svoj obrtnopospeše-valni odsek in tako odvzel sredstva, ki bi jih lahko namenil enemu izmed pospeševalnih uradov. Proračun zbornice je bil po kratki debati z večino glasov sprejet, prav tako 25 % zbornična doklada Zbornični predsednik g. Jelačin je na zelo neprimeren način odgovarjal na kritike gosp. Rebeka. češ. da so obrtniki zbornici nehvaležni, da Zveza obrtnih zadrug še ni plačala stroške za centralno kurjavo ter da uživa gostoljubje v poslopju zbornice. (Zvezi obrtnih zadrug pa so v resnici lokali v zbornici odpovedani. prav tako Zvezi trgovskih gremi-jev, ker se ima v istih prostorih namestili novoustanovljeni urad za pospeševanje obrti). Na očitek, češ da zbornica za nobeno drugo gospodarsko panogo ne skrbi toliko kakor za obrtniško, je gosp. Rebek covdarjal. da obrtništvo tudi največ donrinaša za gospodarski razvoj Slovenije, ker ie najmočnejša podlaga za razvoj naše industrije. Samostojni predlogi Pri zadnji točki dnevnega eda ie bilo stavljeno od strani zborničnih svetnikov večje število samostojnih predlogov Ravnatelj c Krejči je v imenu industrijskega odseka predlagal resolucijo glede težkih razmer v našem železniškem nrometu ter sta,-;l predlog. da nai bi bila Slovenija pri vsaki dele gaciji za trgovska pogajanja zastopana. Gosp. r-odpredsednik Prndermann je stavil predlog slede normalizacije ozkotirne železnice Poliča ne - Žreče. dr. Rekar glede zboljšanja telefonskih zvez z Italijo, gosp Turnšek glede omejitve hmeliskih nasndov. g Lipe gl^de odprave davka na poslovni pr>met in gosp. inž. Remec glede potrebnih olajšav za šifri rane deneše in glede ukrepov proti povišanju prispevka za nezgodno zavarovanje cd 6 na 7 % Gospodarska vesti — Driavne finance v preteklem finančnem letn. V f Službenih novinah* je objavljen predzadnji izkaz (šestnajsti) državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko lelo !927/28. t. j. za julij tek. leta (računska doba za vsak proračun znaša kakor znano 17 mesecev). V tem mesecu so znašali izdatki na račun pret. prorač. leta 223.6 milijona Din. dohodki pa le 46 milijonov Din. V štirih mesecih po končan?in proračunskem letu 1927/28 (april—j"1") so bili izdatki na račun preteki, pror leta toliko večji kakor dohodki, da ie v pregledu za julij izkazan že deficit skupnih dohodkov •lapram izdatkom v višini 325 2 milijona Din, in to čeorav je med dohodki vračunanih 267.4 milijona Din od drugega Biairo-vega posojila. Skupno z dohodkom iz Blai-rovega posojila so znašali vsi dohodki le 10.980 milijcncv Din napram 11.477 v proračunu. Ta vsota se z izkazom za avgust ne ho več bistveno spremenila. Ko bo objavljen zadnji izkaz, se bomo z zaključnim računom za to leto še obširneje bavili. V trgovinski register se je vpisala rvrdka Oreinitz. industrija i trgovina željeza d. d., Sarajevo, podružnea v Mariboru (delniška glavnica 15 milijonov Din; družba je bila ustanovljena 1. 1921 in je prevzela železarno na Muti. = V zadružni rearister so se vpisale naslednje zadruge: Hranilnica ia posojilnica v Bogojini. r. z. z n z.: Mesna zadruga za poljoprivredni kredit 11 Globokem (srez Brežice); Kmetijski hranilni in posojilni dom, r. z. z n. z. v Mariboru; Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičauu. r. t. z o. z. = Dobave. Prometno-komercfjelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave signalnih šip. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. decembra ponudbe glede dobave 1000 kg cilinderske-ga olja; do 10. decembra pa glede dobave 150 kub. metrov jamskega lesa, 10.000 kg ovsa, 12 komadov varoval, 70 m bakrene žice in 590 m kabla. Direkcija državnih želez-nic v Subotici sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave 12.000 komadov svinč- nikov, 100 kg pečatnega voska iii 200 kg barve za vinske žige in telegrafske barve. Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka sprejema do lo. decembra t 1. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Borze 5. decembra. Na ljubljanski borzi je bilo tudi dane« povpraševanje po devizah prilično veliko. Največji je bil promet v devizah na Curih. Dnnaj, Prago in Newyork. Privatna ponudba je krila znatnejše vsote v devizah na Pariz. Trst in Ne\vyork. ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so se le nebistveno spremenili. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 125. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Trgovala se je kasa po 432. za december po 436 in za februar (brez kupona) po 410 — 411. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Pra-štedioni po 920. v Union banki po 57.5, v Zemaljski po 140 in v Poljodelski (nova em.) po 16. Za industrijske vrednot? je bilo nekaj več zanimanja Trboveljski ?e je okrepila na 430 — 482.5 (zaklj.). Gutmann na 200 (zaklj.); v ostalem našo bili še zaključki v Slaveksu po 100. v šečeraui po 455 — 460 in v Našički po 1650. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.845, Berlin 13.54-13.57 (13 555), Bruselj 0-7.9075, Bukarešta 0—9.9195, Curih 1094 1 — 1097 1 (1095.6), Dunaj 7.985—8.015 (8.—), London 275.52—276.32 (275.92). Newvork 56 78-56.98 (56.88), Pariz 221.23-223 21 (222.23). Praea 168 15-168.95 (168.55). Trst 296.75— 298 75 (297 75). Cnrih. Zagreb 9.125. Pariz 20.28, London 25.17875, Newvork 519.05. Milan 27.173, Praga 15 385, Dunaj 73. Budimpešta 90.53. Berlin 12370. Amsterdam 208 45, Varšava 58.20, Bukarešta 3, Sofija 3.75. Efekti. •Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kredttna 125 zaklj., Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Ruše 260—280 Stavbna 56—0. $ešir 105—0 Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 432 — 433. ra december 434.5 — 435.5. za februar ex 410.5 — 412, investicijsko 85.5 do 86. agrarne 53 — 53.5; bančne vrednote: PraStediona 920 — 925. Union 57.5 — 58.5, Kreditna 93 — 0. Zemaliska Sarajevo 129 do 140, Narodna 7000 — 7100. Hrvatska 0 _ 66. Jugo 91 _ 92. Poljo nova emisija 15 — 16. Srpska 152 — 153; industrijske vrednite: Gutmann 195 — 200, Slaveks 100 — 103, Sla- vonija 6 — 6.5, Narodna šumska 19 — 0, Drava 47-5 — 500, Isis 26 — 30, Vevče 114—0« Dubrovačka 490 — 500. Vagon 305 — 320, Trbovlje 482.5 — 485, Šečerana 455 — 465 Našička 1625 _ 1700. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov, in sicer 3 vagoni desk, 2 vag. drv in 5 vag. tramov. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg. promptna po 290—292.5; za december po 295—297.5; ia januar 300 do 302.5; turščica: ameriška «La Mata*, zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5— 320; oves: baški ali slavonski, zdrav, re-šetan po 295 —297.5; moka *0>: fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga do 430 -435. Živinski sejem v LjubHani (5- t. m.) Ns današnji živinski sejem je bilo prignanih 215 konj, 104 volov, 102 kravi, 30 telet in 151 prašičkov, prodanih pa je bilo 45 konj, 53 volov. 36 krav, 20 telet in 119 prašičkov. Sejem je bil pri prilično donrem dogonu srednje živahen. Cene so ostal? v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže se je plačevalo: voli I. 8.25, II. 7.50, III. 6.50. krave debele 5—6. krave klobasarice 3—3.50, teleta 10—12 Din. Novovadska blagovna borza. (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 117 vag. pšenice, 20 vagonov moke, 27 turščice, 2 vag. ovsa in 25 vag. otrobov. Cene turščici je nekoliko popustila. Pšenica: baška, ba» ška potijska in sremska 242.5 — 245; za april . maj 262.5 — 2675; banaška pariteta Vršac 236 — 238. Ječmenbaški. sremski in banaški 255 — 2*0; baški, pomladni 285 do 290. Oves: baški, sremski in banaški 242.5 — 247.5 Moka: baška «Og» in «Ogg> 347.5 — 257.5: «2» 327.5 — 337.5; «5» 307J — 317.5; «6» 270 — 2T0 Turščica: baška it srenvska 235 — 240; za december januai 237.5 — 242.5; za april » mai 280 — 285 Otrobi: baški 177.5 — 182.5, sremski 175 -180 Dunajska borza ca kmetijske proizvodi (4. L m) Zaradi ponovnega nazadovanja cen na inozemskih borzjah je bil promet rj dunaiski borzi minimalen Uradne notacij* so ostale povsem nespremenjene. Dunatskl svinjski sefem (4 t m ). Dogor 15.558 komadov, od tega 2482 iz Jugoslavije in ie.000 iz Poljske. Za Prvovrstne pitane svinje je bilo povpraševanje pri nespremenjenih cenah živahno, ostale vrste pa so se pocenile za 5 grošev, mesne svinje celo za 15 grošev. VREMENSKO POROČI! 0 Meteorološki zavod v 5. decembra 1928. Višina barometra 308 8 m ■\rai opazovanja Ljub .jia .V. a rrbo* Zagreb Beograd S—JLVO Skopi je D. brovnik Split SJ «J - ■>mer ve.rs c c. tfarom. lempei. i - in brzina « 1 S " v m. in sek ■oi ■z 770 4 20 fc7 mirno 9 '70 7 30 n.irno lo 779 2 3 0 90 NW I 10 7 7-6 Oo 98 NW 2 10 765 9 2 J 85 W 1 9 7663 60 55 NNE 2 9 Padavine Vrsta mm ui /. Uit .-50lucc \znaja od iauaja ud iu.jv, iuna vznaja od ^j.jo, zanaja od 1 j.iz. Vajvišja temperatura danes v Ljubljani 6.0 C, najnižja 1.0 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno, mestoma megleno. Zjutraj slana, podnevi nekoliko toplejše. Iz živ ta In sveta Buckinghamska palača rezidenca angleškega kralja, le poslala to kar Je danes, šele I. 1837. Sezidal lo |e I. 1703 Bncklnshamskl vohoda. L. 1761 lo le pre»7el v oskrbo kralj Juri) III. L. 1825 »o |o prezi-dail In kraljica Viktorija se |e ie naselila v njenih prostorih Pred palačo stoji njen spometrk, katereaa ie napravil kipar Brock. Pol milijarde frankov v rokah špekulantov Ogromno francosko ljudsko premoženje v nevarnosti Pariški list «Populaire», organ soci* | Konzorcij je plačeval navadnim vla* Jalistov, je te dn. razkril velikanski fi* gateljem po 8 odst. obresti in jim je nančni škandal, ki jc menda brez para. Gre za stotine milijonov frankov, ka* tere so siromašni in štedljivi ljudje za* upali finančni skupini, ki pa je njih denar porabljala v lastne špekulativne namene. Lani je izšel v Parizu prvi zvezek revije «Gazette des Nations«. List je postal zelo ugleden zlasti v mednarod* nem svetu in je deloval za polit,ko po* mirjenja in sporazuma. Imel je za so* trudnike francoske državnike, pisate* Ije in novinarje. Političnim informacijam pa so se kmalu pridružile gospodarske vesti in borzne informacije Vodstvo revije je nato razvile velikopotezen načrt za ustanovitev petih finančnih družb Ustanovilo je pet denarnih skupin in je /.ačelo agifirati med čitatelji. naj vlagajo svoje prihranke v njih zavode Agitacija ni ostala brez uspeha. = lu so dosegle vloge ogromno vsoto 600 milijonov frankov Ko je šla kupčiia gladko od rok. je list izpremenil naslov in se je prekrstil v »Ga^ette du Franc« Ravnateljstvo je odprlo širom Franciie 400 agentur in kupčiia je tako cvetela, da sta mu proti denarni odškodnini prepustila rvoje gospodarske predale tudi dva druga ugledna dnevnika rrOuotjdien') in «Rumcur*>. «Quotidi* ženo listino ne da bi jo prečitala. Sa* dowski pa ji je predložil v podpis izja» vo, dr izroča po svoji smrti vse imetje niemu. Po tej neprostovoljni razlastitvi go» spodinje se je začel kazati Sadowski zelo oblastnega v hiši Določal je celo, katere dneve in ob katerih urah sme sprejemati Goldschmidtova obiske in o čem sme na njih govoriti. Slednjič ji je odkazal hišni kot. majhno sobi in ji je dajal jesti le ob določenih urah. Goldschmidtova je slednjič uvidela, Dame! L. B. O. nogavice iz fine tzbrame svile. Svetovna znamka. Din 80 - do 120 - Samo pri nas! Radi preračunane prožnosti, najlepša oblika nog. dalje Michel in Schwadroo svilene nogavice, ki so na trpežnosti neprekos-Ijive. T. EGER, Sv. Petra cesta 2 Ljubljana. Sledeče srečke drž. razredne loterije - ktroljene ori Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv Petra cesta št. 19, so bile dne 3. decembra 1928. izžrebane Din 2000: 20.103. 34.743. 53.406. Din 500: 14.110, 14 148, 100 728, 5728. 5748. 5766. 5779, 30.920. 30.997, 40 513. 40.584, 66.622, 66.685. 103 122. 103 140, 103.181. 115.686. 7592. 7528, 10.837, 10.874, 10 877. 10.988 20.052. 20.084, 34.609. 34 621. 34.617. 34.666. 34.730. 34 736, 34 779, 34.787 . 46.027 46.051, 46.185, 46.191, 58.216. 58.281. 58 289. 58.290, 58.345. 58.366, 70.245. 70.259, 70.286, 70-318. 70.383, 84.504, 84.514, 84.578. 84.624, 84.630, 84.700. 97 390. 97.472, 99 707. 99.741. 99.805, 99.864. 108.110, 108.150. 108.203. 108.208. 108.215. 108.261. 108.294, 109.750, 109.803, 109.889, 120.132, 120.156, 120.257, 120.226, 123.868. 123.947, 123.984, 15.402, 69.805, 69.813. Opozorilo! Opozarjamo vse naše dosedanje igralce ter vse one. ki nameravajo v prihodnjem kolu drž. razredne loterije Igrati, da pridejo srečke novega kola okrog 12. t. m. v promet. 1. žrebanje se bo vršilo šele 7. januarja 1929. Časa za naročanje je torej še dovolj. Prihodnji teden bomo priložili vsem včejim slovenskim listom naše naro-čilne dopisnice, tako da bo lahko vsakdo naročil srečke pri nas, ki nudimo svojim igralcem največje ugodnosti. Srečke bomo razpošiljali naročnikom pravočasno, tako da bodo lahko ž nji mi obdarili svojce na sveti večer. Prosimo vsakogar, da nas poveri z zaupanjem ter da naroči srečke pri domačem zavodu, pooblaščeni razpošiljalnici srečk drž. razr. loterije Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Lju1 Ijana, Sv. Petra cesta 19. komu 'e padla v kremplje. Poklicala j-k sebi znanko in velela pozviti notar« ja, da napravi oporoko. Notar je prišel in Sadowski ga je sprejel — z gorjačo Malo je manjka* lo, da se nista notar in bivši orožnik dejanski spopadla, medtem pa je bila na mestu že policija Odvedla je Sa-. dowskega tja. kamor spada. Sadowski i'e znan kot velik nasilnež. Bil je dva* :rat oženjen. Svojo prvo ženo je spravil v obup, da si je vzela življenje s skokom v vodo. Drugo je zadela kap tik pred razpravo za ločitev zakona V tretje rado gre, pravi pregovor, a topot je prišel na vrsto sam tisti, ki je mislil, da bo zmagal še enkrat nad šibkim spolom. Obsodba zaradi stavbne katastrofe Zaradi stavbne katastrofe v Vincen* nesu. ki je zahtevala 18 človeških živ. Ijenj, se je vršila te dni v Parizu sod« na obravnava. Stavbni podjetnik Pro* vini je bil zaradi neuvaževanja stavb* nih predpisov obsojen na 2 leti ječe in na 500 frankov globe. Delovodja Tos* cani je bil oproščen. Sodišče ga je onrostilo. češ da ie za vse, kar se zgo* di pri novi gradbi. odgovoren podiet* nik. ne pa niegovi nastavljenci. Glede odškodninskih zahtev je sodišče odlo* čilo. da se bodo pravde vršile pred pristojno civilno instanco. prosila stražnika, naj jo pelje v bolnico. Prepeljali so jo na kirurški oddelek, a tam so že bili obveščeni, da sili v oskrbo dama, ki je tako iz sebe. da spada na oddelek za živčne bolezni. Zato so Doslali go Mertensovo tja. Na živčnem oddelku pa so jo zopet od« klonili, č :š, da spada v umobolnico. Na tem prevažanju in prenašanju je bolničarka končno izdihnila. Policija je sedaj prijela zdravnika, ki pa se izgo« varja da je nedolžen na smrti svoje bivše ijubice. Strup v slaščicah V 3ingenu ob Renu je kriminalna policija aretirala in zaprla spec/jalista za bolezni v ušesu in grlu, dr. Richter* ja. Imenovani je bil še pred enim ie' tom asistent na klaniki v Bonnu. Tedaj se je seznanil z bolničarko, go Mer* tensovo. Med obema je kmalu nastalo razmerje. Dr. Richter se je v vlog/ lju* bimca počutil prav dobro in je hotel razmerie nadaljevati, ga. Martensova pa je hotela kreniti baš na nasprotna pota in to je zdravnika uiez;1o. V nedelio je prišel dr R;chter zo* pet v Bonn na ob;sk Ob tn priliki sta se ljubimca sprla. Po nekih verzijah je po'ožil zdravnik Mertensovi na mizo škatlo zastrupljenih praFnej, po dru* gih izročilih pa ji je lastnoročno dal zavžit' zastrupljeno s!ašč:co. Mertcn* sova. ki so jo začeli zvijati krči. je spoznala, da je postala žrtev mašče* valnega ljubimca. Planila je na ulico in Najzdravejše dekle v deželi, v ameriški Oklahoml je to. ki |o kai* naša slika. Iztaknlli so Jo med 5000 dekleti, ia s« udeležile neke zdravstvene tekme. In |e dosegli 1. mesto, t. J. 97 točk od 100. Nov polet preko Oceana h Liibecka poročajo, da se bo izvr« šil te dni v Travemiindeju start za nov polet preko Oceana, in sicei na črti Vigo*Azori*Newvork z Rohrbachovim letalom «Rostra». Vodil ga bo pilot Steindorff, ki hoče dokazati, da se da« do z letalom prevažati veliki tovori preko Oceana, in sicer tako da se to prevažanj 2 izplača. Zdi se, da bo fi« nansirala ta polet Američanka Mil« dred Johnson, ki bo edini potnik «Ro* stre». Kot zvest pristaš Chlorodonta Vam nepozvano javljam: „Ker rabim že petnajst let Vaše cenjeno sredstvo za nego zob „Ch!orodont" in nikdar nisem rabil drugega sredstva za nego svojih zob, se imam le Cnlorodontu zahvaliti, da imam še danes snežnobele zobe. Imam še vse svoje zobe in se nemoiem spominjati zobobolja. Porabim povprečno eno veliko tubo v 4 tednih ter sem si pustil celo v inozemstvo doposlati več tub Chlorodonta, ker ga tam nisem mogel dobiti. Singen, H. G." bratov Ryške, dr Laha in Balatke. To so itiri telovadne sHke, ki tvorijo vsaka tase enoto, skupno pa nam predstavljajo zgodovino postanka naše države. Sodelovali so članice. Člani ir mMki ter ženski naraščaj. Vsi na-»top- so bi H sprejeti z viharnim odobravanjem obfflnstva. po končan: akademiji pa se J« razvil ajiitmran zabavni večer. Na državni praznik dopoidne Je bfla n« Tabora sofeolska proslava, o kateri >e poročal l* »Ponedeljek«. Zvečer pa le fiSetiski Sofeoi proslav« pranjik ojed taljenja v lepo ok raSei* telovadnici pri Kt«-garju ob Ste-vttnj udeležbi občinstva in Sokolstva Po odsvirani »Sokolski koračnici« Je imel kap patrfjotjfcen sovor o postanka naše države br. Jesih Telovadno akademijo, fci Je obsegala 5 telovadnih točk. jo otvorili člani z vaijami na dnogu Ženska deca je izvedla tri vaj« z okrašenimi obroči s I hi kos lov. vsesokol. zleta 1922. Osem ®amov le nato zadovoljivo »vedto francoski boks. najboljši točki sporeda pe »o bile vaje člante j snežnimi kepami in pa »Carmen« moškega naraščaja Na izredno sveča« način le proslavil državni ki sokolsk; praznik agttnš Sokol D v nedeljo ■večer v telovadnici aa realki Poset Sokolstva in občinstva je bil tako veliik, da je bila obsežna telovadnica nabito polna Akademijo so po-eetili starosta JSS br. Gangl, župan br. dr. Puc, več naprednih občinskih svetnikov, ter številni funkcionarji JSS te župe- Pred pričetkom akademije Je društveni starosta br dr Mflan Subic ▼ daflšem. zelo lepo sestavljenem govoru orisal zgodovino Slovanov, posebej nas Jugoslovenov. Nato so pevci Sokoli pod vodstvom br Jtrvanca zapeli »Bože pravde«, ki jo j« vse občinstvo stoje poslušajo. Tefovad.no akademijo Je otvorila naška deca. Ženski naraščaj je brezhibno izvedel proste vaje, ravno tako tudi ženska deca. Na-raščaijnilrt so vaje, sestavljene po sokolski koračnici. izvedli t&ko st-mrmno. da so jih mora.fl na •ptofeo zahtevo ponoviti Bratje pevci so zapeH bojno pesem »Hei trubaču« !n »Našo marzeUezo«, nakar so člani nastopili na visoki bradlji in članice n« nizki bradlji s prožno desko. Obe vrsti •ta pokarali prav dovršene vaije. Zakai ttkia aastop#i ločeno? Občinstvo ni moglo slediti obema vrstama hkratu. Po orodni telovadbi so ttaTaščajnfld izvedli 4 efektne skupine. Slanice pa im znano Pospišilovo godbo gracl'o®ne rafalne vale Telovadno akademijo so zaključili 81'ii s prostimi vaijami. Vsi oddelki so prejeto za svoje nastope živahno pohvalo občinstva, ki h zlaesti prisrčno sprejelo najmlajše SokoMče h SokoHčice fer se po akaderoifi zadovoljno zbralo k p-^etnemu prljatelJsVemu večeru pri Mraku. VIČ. Sokol na Viču pokazule v zadnjem času. odkar mu stoj; ob strani požrtvovalni sta osta br Mirko Krapež. izredno de. lavnost Pn lepo uspeli lavn* telovadb" v poletiu. nad vse uspeli telovadn« akademiii in Martinovem večeru bo aeiln- vl?k' So-ko' proslavil Draznfk našez« uiedinienja v soboto 8 t m v Sokolskem domu « slavnostno te'ovadno ^kadetmlo PoIp? eovora staroste telovadnih pevsUh točk doma-feza društva br vprizor" dramski r^Jsek Bevko-v-o dramo »Kam« k: sam slfka neizmerno frpiieni° na?^ neocvnbnjen^h bratov tvm? fa?lct:čn;m larmom P-l 1-srrl na-yt«r»:)o mofl hi nrenriff.rnf smo. da bo mtv*!n«fv-r gotovo zadovottno « ored-*tavo Vabimo SoVoUtvo ln napr-dno lav. »K>«». na pfazn-ik v Snkn'*k< dom. dosr^nr oroe'^v'pT'1 na? drJ.avn' tet r.'3-rnl'. Z^čfteV 20 ? ti«i'r?e Ifevdnim zahte- vm re^.flrp naročnikov ir ?vof'c Loke tM-esk-f'*^ tr>rava -S!wsky Stalen!. aia u dežnike, predstavke k pečem, posode u premog kurilu« garniture dimne seri io dimna kolena, želez ae peči ta štedilniki najceneje pr1 • Fr. Stupica, železnina, L|nbllana Gospoavetska cesta I. Sodna dražba, Dm T. decembra ob 9. ari zjutraj v skladišča Raozlager, Masarykovm ulica St. 17. Prodajalo se bo: postetadno, perilo, lonce, več kuhinjske posode, več p4a-ičev, koiutoi io drog« obleka, aparat n britje, več kovčegov, ročna bkt-caioa, več moikih in Žes&kih zkutifa ur, popo-lnoanc novo. 15.365-« šoferska šola oblastveno privoljena, m otvori 9. t. m. — Tečaji za vse. — Na raz-polaso zaprt in odprt voe — Prijave L Gaberščlk, Blelwelsora 52. Za stavb® po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan ln im-' gan les. — Vsaka množina v zaJogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostav« tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, tesna industrija In trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska centa 12, 16.363-a Primo flor nogtrotct irnui vnuu uu ^luiuv p— »Istrla nobHlsslma«. Ob desetletnici prevrata in »zmaee< so fašistični Hsti proslavljali tudi Istro katero nazivaio kakor da bi se norčevali ž nio, »Istra nobilisima«. Takrat, ko so prišli v deželo so priredili Italijani v Kopru veliko lindsko iem Nastopali so v nlel mozočni italijanski gospodarji ki so izravliali. da le zemlla nlihova in da bodo oni vladali pokrajino. Poiavil se je v iziri tudi domačin, revna slabo obiečena prikazen ki le ki te zazotavlial pokorščino novodošlecem. »Jaz bom zosood ti boš ovce oase!< Istran se le zloboko priklonil. Reznlkoli se šopirilo oo Istri ln dobro žl-vito Istran pase ovce. žara. strada ln se izseljuje Istrski zastopnik Atbanese ie Imel pozam da ie pred oetimi leti rekel fašističnim oozlavariem v brk. da ie »Istrla nobi-Hssima« italijanska kolonlia. p— V Što>iah na Krasu le zzorel. kakor znano, laški otroški vrtec. Direktor Usta »Giornale d' Italia« pripovedule v svollh Člankih v Dolo^alu na meH da kakor Mtro le bil azil otvorlen ie 15 slovenskih mater spontano poslalo vani svole otroke Nekera dne ni prišel v vrtec noben otrok Pašistl so tako! izvršili oo;rvecfbe. Neznatri emi-sadl so dopovedovali materam da bodo morale plačevati za laški azil velike zneske Iti spreleti težke in nevarne obveznosti. Fašisti so rofli slovenske matere, da naj nikar ne veriamelo takim eovorlcam Kmalu so se vrnili slovenski otroci v la» dame. 13720 Sprejema se gumilice ta ent- lanje na stroj v najkrajšem Času. Vaše roke »taaefo gladke Ia bete. niso raakave In nimajo ozeblin, ako lih male te % kremo le fals Mane. Dob? te v lekarni to dnoceriJL — fllavno skladišče parhtmertja URAN, IJnbllaBa, Wes»tr 'tg II 264 zvitki masa hektograflCnl trakovi vedno in aaJceneje v zalogi ori lud baraga L.IUBLJANA šelenburgova al. 61 Telefon ^tev ?Q«0. 1'elefon 62 29 Zakon to zašt mašilo (Fllzmetalldlchtung) za okna in vraia proti prepihu, mrazu ln prahu itd. Geneialno '»sto sivo in skladišče ALBIN KOŽELJ ZAGREB - VODNIKOVA fi - Brzojav': EUFAG del} kakor več oaroz drugih Pazite no znamko in zahtevajte oovsoa te /" flo novemice znamke Mravljo OA& ^CTCK namočena oo enovka litrofiuGAt fmoviHi ciubtiana oS'(evr Trgovci in športni klubi naroča o na debelo smučarske čepice pri ALBIKU JAZBECU, KR «NJ 13707 Slovemta ABSOLIIEIŠT v budimpeštanske eksportr.e akademije, Slovenec, z bančno in industrijsko prakso, dober organizator, bi rad sodeloval v zaupni službi pri prvovrstnem podjetju, katerega bi se udeležil s kapitalom 200.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «Mlad trgovec* Specijana trgovina vozičkov in Koies ZEffiELHOK OTON, Marijin trg 8 nudi nalcenejše vozičke za Miklavževa darila žepne baterije, svetil ke, karbid Na deheio Cenik Tanko Na drobno! Dobrovpeljano pletilno podjetje s preko 60 stroji, motorji ta vsemi pri- tiklinami ter enonafctropna hiša z vrtom, dve minuti od električne postaje, se prostovoljno proda. Vprašanja ta ponudbe na Franjo Pristavec, Za Bežigradom XIII ali poštni predal 44 15338-a St. 42922/28, ref. V. 15361 je največji m najživahnejši zgod. roman H. Sienkiewicza 1096 strani obsegaioči ruman je izdala v d veh delih TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI Prvi del velja broširan Din 110—, drua» dei. ki i«, pravkai 'Zšel Dm 100, v Matnn vezan pa prvi del Din 134, trug' D>n 124 Razglas. VoIIlcem glavnega odbora za obdelovanje Barja. Ker je potekla šestletna opravilna doba glavnega odbora za obdelovanje Barja, se ima vršiti v zffiU slu dež. zakona od 23. avgusta 1877 ta dež. zakona od 19. deoembra 1886 nova vcHltev. Imenik volilcev iz volilne skupine ljubljanskega okrožja, t. j. za kat. obč. Trnovo. Gradišče. Karlov-sko in Krakovsko predmestie v Ljubljani ln za kat obč. Šrepanjo vas. ie vsem upravičencem na vpogled od 10. do 31. decembra 1928 na mestnem magistratu (v sobi št. 40) ob običajnih uradnih urah. Pritožbe proti volilnemu Imenika je vložiti prt mestnem magistratu v osmih dneh ta sicer od 14. d U m«4A * mjaročthmt*, m*-<*r A oglasi* «* tru*bcu& čtkomu, račun* pasi1*. Lra, i*bu*,t man/Ji zsL+rak Di* Prietojbtsia* za* iifro I rum/A vustk Via* to^ Pristojbuta* ta* iifro Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telet. štev. 3492, 2492 ter eksoozituro v Šiški telef. štev. 3203. Podružnica „Jutra" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190 'jjtuL UL Učenko % dobrim šolskim spričevalom, ki ima veselje do trgovine, sprejme Hinko Hu-mer, trgovec, Sv. Krii pri Litiji. 43520 2 krojaška vajenca »prejme taikoj Ivan Cerne, Krojaški mojster, Slovenski J&vornik pri Jesenicah. — Prednost imajo tisti, ki »o «e ie nekaj čas* učili v tej stroki. 43485 ———————— Kuharico perfektno in samostojno, > dolgoletnimi spričevali ter varčno, sprejmem takoj k boli Si obitelji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43495 Raznašalca paketov poštenega, pridnega in zanesljivega sprejmemo takoj Predstavit: se je osebno na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra*. 43488 Knjigoveza dobro veriiranega sprsj- »em takoj. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sposoben*. 43470 Služkinjo ■a vse, staro od 20 let naprej, snažno in zanesljivo, sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43539 Brivskega pomočnika •trtidnega in dobrega delavca sprejme do 14. t m. F. Klobučar, Kamnik, Sut-&a št. 42. 43396 Trg. pomočnico verzirano v trg. z mešanim blagom ter z znanjem nemilega in po mogočnosti tudi italijan. jezika, sprejmem s 1. januarjem v stalno službo. Predi ost imajo S)—24 let stare, lepe zunanjosti ter finega nastopa — Lastnoročno pisane ponudbe s priloženo sliko na osrlas. oddelek »Jutra« pod Biro »Stalna služba 45». Korespondentlnjo z znanjem slovenske ia nemške stenografije, strojepisja, slovenske, srbohrv. n nemške korespondence, sprejmemo. Reflektantinje naj predložijo spričevala o dosedanji zaposlenosti in naj se javijo v tovarni Saturnus, d. d. v Mostah 43434 Korespondentlnjo z znanjem nemške stenografije in strojepisja, za Irancosko in nemško kore-spodenco, po možnosti tndi -srbohrvatsko, sprejme tovarna » Saturn us« d. d. — Most«. 43433 Natakarico 6 primemo kavcijo, sprejmem takoj ali pozneje na račun. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 43511 Krojaškega vajenca takoj sprejme proti primerni plači modni salon J. Ježek, Selenburgova ul. 6. 43494 Tvornlca vagonov v Srem Mitrovici »prejme ključavničarje ličarje. mizarje in dva struparja — 42926 Trgovsko učenko najmanj i dvema razredoma srednje šole, sprejme ▼ trgovino mešan. blaga R-Vidmar, Sv. Križ pri Litiji 43545 Brivskega vajenca bolj izobraženega, is mesta. sprejme brivski salon na Sv Petra eesU It 44. Predstaviti se je osebno. 43461 Inteligentno gdč. srednje starosti — zdrave, pošteno in pridno, ki zna slovensko in nemško ter bi opravljala tudi nekaj domačih del. t dobrimi spričevali, sprejmem v samostojno trajno sluibo Ponudbe na upravo »Jutra, v Mariboru pod iifro »Maribor 600». 43557 Mali oglasi so 435451 najboljša reklama! ti. Th. Rotman: Janko in Stanko Zaspal je, a kmalu ge je spet prebndil — in glej. zunaj je bil velik dan. Janko j« bil ie oblečen, ko je prišel kovač. « Janko,* je dejal, cza dva dni moram k bratrancu, ki živi daleč odtod. Ti ostaneš tu, da bog pazil na dom. Toda ne približaj se vratom, da ti ne bo slabo predla!* In ko je to rekel, je bil kovačev obraz tako hud in grozeč, tla je Janka kar mraz izpreletel. Nato je kovač odšel. potniki Vinski potnik dobi takoj mesto, s prostim 3—teobnim stanovanjem s pritiklinami in proti fiksni plači, pri renomirani veletrgovini vina in špirituoz v Ljubljani. V poštev pridejo le boljše moči, sposobne in izvežbane v tej stroki Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vino in špirituote«. 43536 Dober zaslužek lahko zaslužite s prodajo državnih loterijskih vred nostnih papirjev na male mesečne obroke Posebno ugodno sa kupce. vrlo ugodni pogoji. plača in procenti Pišite n« poštni predal 339. Beograd 42928 Velik zaslužek provizija in fiksna plača za agiine zastopnike in zastopnice. Lične in pismene ponudbe na Jugo - Fortuna, Sv. Petra cesU 24. 43529 r<£ Šoferska šola oblastveno koncesijoniran« ^amernik. Ljubljana Du najska 36 Telefon 2236 -Permanentni tečaj) u vse. 254 V sablanju in fleretu poučujem dame, gospode in otroke. Nemška konver-zacija. Cena nizka Pismena vprašanja pod značko Sablanje« na oglas, oddelek »Jutru.*. 43527 D'plom. učiteljica poučuje francoščino, nemščino. klavir in matematiko Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 43550 Čevljar, pomočnik ki je tudi zmožen prikro-jevanja, želi dela. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43526 Mlad fant želi službo sluge ali kaj primernega Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 43524 Obleko staro, moško in žensko prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43528 Namočena polenovka vsak petek v gostilni pri Bobenčku. 43286 Otroški voziček malo rabljen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43498 Perje sokoije. purje b gosje, naravno m • »trojem čišče no dobavlja v vsaki množini E Vajda Oakovee Medp nourje Telefon 59 g Sli Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, iokiet traja zaloga L. Brozovlč. Zagreb lllea 82 kemična ftistilnica pena 189 Koks •ah po Oid ltm kg -vedno v sai ogl v mestni linami 861 Pozor! Volno Is bombaž cnpite najceneje prt tvrdki Kari Prelog Ljubljana Stari tr» U 1? in 7idov»k* nlien 4 Natakarica irvežbana, i dobrimi »pričevali. stara 21 let. želi službo za takoj ali pozneje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43484 Knjigovodja hilancist ftudi za špedicije) vešč srbohrv in nemškega jezika, želi zapoelenja za popoldne — Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod značko »Sposobnost 364*. 43364 B?lanclst popolnoma samostojen, per-fekten korespondent za slovenščino nemščino in italijanščino z večletno bančno in treovsko prakso leli službe Ponudbe na oed»{ni. odpr ti, vožen 3000 km. še s tovarniško garancijo Din 64 tisoi prodan N® ogled in preizkušnjo Pri V. A M BarcIK S Co.. Dunajska cesta 12. LJubljana. Telefon 22—92 42980 Pohištvo fino izdelano m nerabljeno spainico in kuhinjo prodam raili odhod® v ino&e>m»ivo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43532 Jedilna soba zelo malo rabljena, krasno impozantno delo. palUander les, za polovično ceno na-proilaj. Na ogled v mizar, delavnici Rojiaa, Kolodvorska ulica a 43551 Otroški knjigi »Blažek in Tomažek« in »Pački Poljančki«. dobro ohranjeni, kupim Ponudbe z navedbo cerce na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Božič 28*. 43483 Ročni voziček dvokolesiii lobro ohranjen in močan, kupimo — Ponudbe z navedbo cene na sloviti na oglasni oddelek »Jutra* pod »Voziček 53» 43453 Pločevinast dimnik do 15 m visok, 30—35 cm v premeru, dobro ohranien, kupim. Ponudbe na na«'ov: »Tovarna«, Ljubljana, poštni predal 129. 43533 Lepo hišo kupim v centru Ljubljane. Ponudbe na poštni preda' št. 183, Ljubljana 43541 Kdo posodi Za dobo 6 me- ei-ev 25.000 Din prot' plačilu provizije ter višjih obre6ti Cenjeoi-ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« od šiiro »Popo no-ma varno«. 43481 Za primerno poso jilo dam za daljš« dobo celodnevno oskrbo — po potrebi tudi opremljeno sobo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 43547 (uirfmffn V„ Gostilno ln trgovino kupim ali vzamem v najem kje " industrijskem ali prometnem kraju Slovenije — Cenjene ponudbe pod »Agilen 815« na ogla.-oddelek »Jufa* 43315 Majhno gostilno lobro idočo. na proni' tnem kraju želim na račun ali v najem Ponudbe na oglas, Stanovanje komfortno, 4 sob, kopalnice in Vi-eh pritiklin oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43490 Stanovanje obstoječe is sobe in kuhinje takoj oddam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod <3434*. 435U3 Stanovanje in skladišče želim aa februar v novi ali star; hiši Plačam do 1200 Din mesečno. Za skladišče primerna tudi svetla in prostorna klet. — Roje, Šiška, Jernejeva 13 43259 Stanovanje > d din • 1 februarjem. Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43412 Pekarno hi stanovanje dam ta 2 leti zastonj tistemu, ki posodi 10—15.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zastonj*. 43517 Stanovanje dam preslikati, kdor nudi mirni stranki v centru mesta 3—4 sobe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Stalna stranka 46*. 43546 Krasno stanovanje 8 velikih x>b (2 s posebnim vhodom) kuhinje m pritiklin takoj na razpo'ago v novi hiši nasproti vhoda nove cerkve v Šiški. 43542 Dva dijaka nižješolca sprejme učitelj -ka rodbina v dobro oskr-ho in strogo nadzorstvo Pomoč pri učenju Naslov pove ogla* oddelek Jutra 43221 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43561 Dva gospoda -prejmem na dobro domačo hrano z vso oskrbo Isto-taiko sprejemam tudi abonente na hrano A. Stajer, Sv. Petra nasip št 17 H 43455 Naravoslovec akademik, miren in soliden, ves dan odsoten, želi v bližini Sv Krištofa kabinet ali majhno sobo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Na a-voslovec*. 43492 Opremljeno sobo s razgledom n» cesto, oddam na Gosposveteki cesti št. 12/1. Ogled med #1. in Mi 2. uro. 43516 Sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43509 Lepo sobo opremljeno, oddam gospodu ali dami blizu »Evrope« s 15. decembrom Sprejmem tudi boljšo sostanovalko. Naslov v oglasnem »ddeJku »Jutra*. 43487 Prazno sobo veljko, oddam g 1 jan. na Resljevi cesti 12/1. levo Pojasnila med 11. in 15. uro. 43505 Opremlleno sobo lepo in veliko, v sredini mesta, z elektr razsvetljavo, za 1 ali 2 osebi. Aamo čistim in mirnim oddam takoj v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43493 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43475 2 gospodični sprejmem na stanovanje — event. s hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43405 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu, event dvema go-sjK>doma n» Starem trgu št 17/UI. 43295 3 prazne sobe parketirane, £ elektriko in event. telefonom, pripravne za zdravnika, oddam na Bleiweisovi cesti štev 9/II — Ogled med 1. in 2 uro popoldne. 43533 2 gospodični sprejmem na stanovanje !n hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4.3531 Prazno sobo t električno razsvetljavo, parketirano in s poseHnim vhodom takoj oddam Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43548 Starejši gospod želi Jiste ljubezni Dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Amandus*. 43474 Klavirji ln planini uajboljšiti inozeuiškiti tvrdk vedno v zalogi! Zmerno cene, na obroke, popravila, uglaševanjel — M Ropaš, Celje. 4&63 Orkestron-avtomat pripraven za kino ali ro-stavracijo, prod, Frana Gajšek, fotograf, Tivoli — Ljubljana. 43499 Koncertne cltre 'lobro ohranjene. s str®, jem (mašina). iz paiisao-irovega lesa ceno prodam. Marijan R u č i g a j, Kranj št. 104. 43140 Buldog (mali francoski), kj sliši u ima Koki, se je zatekel. Oddati g* je proti nagradi na Miklošičevi cesti 18/L 43491 Pav lopo nagačtr v brezhibnem stanju stoječ ns vo-liki. piistn, japon.-ki vazi, z jako dolgim in krasnim repom naprodaj z vazo vred Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 422G6 Več brakov istrskih re.-avcev in gladkih različne siarosti naprodaj v psarni Podgors, Vrhnika 81. 43519 2 pletilna stroja 7/40 in 8/36 ter trivrstn» Novakova harmonika, vs« v najboljšem stdnju poceni naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43453 »s r Dva škrateljčka se želita seznaniti z dvema satan&koma. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Orlica in Sokolica«. 43478 1915 Sladka, težka resnica je le na dnu. Verujem v novo življenje. Hvala in pozdrav 43410 Žel. uradnik želi znanja s neodvisno damo — radi ženitve Ceoj. lopise s sliko katero na '.ahtevo vrnem na oglas iddelek »Jutra« pod šifro »Strojevodja 436« 43436 Sobo In kuhinjo event. tudi kabinet, v mestu ali b'ižnji okolici, za februar želita zakonca brez otrok Ponudbe pod oddelek »Jutra« pod šifro »Mir« na oglasni oddelek »Gostilna 550«. 43512 »Jutra*. 43504 Šivalni stroj skoraj nov. po ugodni ceol prodam. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra>. 43479 2 stružnici špecijalni za precizno m^ haniko. naprodaj na Tr-ž:iški cesti št 113 — Vič-Glince. 43443 Specialni stroj 'a kuhinjo JupiteT prodam 'a 400 namesto 570 Din. •e nič rab'j>n Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43435 la bukova drva -uha tn pol-uha. kupim vsako množino Fiksne ponudbe na naslov S Praznik. Zagreb. Kajial 43361 3141 Včeraj odpotoval — Obilo sreče Ti želj ve« Tvoj 43513 Mlad ločenec viš'e naotiralen uradnik, želi prijateljstva z inteli-rentno in -amostoi'no ločenko Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Optimist«. 43515 Orehov les jagnetov in jelšov prodaja posestvo v marborski okolici Naslov v ogl odd. »Jutra« 42829 Fotografiram poceni »matrrjHUi povečavam s popu-tom Slike ta legitimacije oogojno t>res-ilafno Sli nt Ljubljana, Go-posvetsk* cest, št Ml. 291 Samo iz originalne ugobanal^ patent moke Se dobiva najboljše pecivo! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoii Ribnik«. Za Narodno tiskarno d. d kot tiskaraarja brane Jezeršek Za inseratn« del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani"