Štev. 102. T Lfnbllanl. v četrtek. 4. mala 1911. Leto XXXIX. = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K M'— za pol leta „ . „ 13--za Četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29*— za ostalo Inozemstvo „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*— V upravi prejeman mesečno K 1-80 SLOVENEC Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): . . po 15 v za enkrat za dvakrat za trikrat 13 10 za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. = Političen Ust za slovenski narod ■ Upravništvo Je v Kopitarjevi uliot štev. B. tco Avstr. poštne bran. racnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188. Meščani! Dne 16. mala voli Ljubljana svojega poslanca za deželni zbor. Izvrševalni odbor S. L. S. je sklenil, da je kandidat S. L. S. za ta mandat Dr. Vinko Gregorič. Meščani! Združite vsi, ki Vas je resna volja, da bo Ljubljana v deželnem zboru zastopana po delavnem in za njen blagor vnetem ter občespoštovanem možu, svoje glasove na našega kandidata! Izvrševalni odbor S. L. S. ljubi nas Ho! Čc tc smejo razne zasebne čenče tudi v obliki pisem — priobčevati po listih, bo mcncla tudi dovoljeno prijatelju, da sc na ta način obrne na prijatelja v resni in važni politični reči. Poročati Ti moram o zaupnih shodih na Raki in v Trebnjem, kjer sem po nalogu zvršilnega odbora pojasnjeval, zakaj za sedaj ne moreš kandidirati. Zastopnike vseh občin Tvojega lepega volivnega okraja sem imel pred seboj in kar sc je sklonilo v popolnem soglasju, je res mnenje cele stranke, vsega ljudstva. Radi Te imajo! Ko sem jim čital pismo, ki si mi ga poslal, se jc na mnogo razoranih licih zasvetila solza sočutne vdanosti in ljubezni. Zunaj je pletla mehka pomlad po valovitih gričkih cvetje in zelenje v bujne ven-re, v zborovalnih dvoranah so pa topla srca spletala venec hvaležnosti in ljubezni Tebi — ki goriš žrtva prisrčne dobrote, nesebičnega usmiljenja, vsem nam v vspodbudo, vsem nam v neizbrisen zgled. Volili so Te, ko si — lastnik precejšnjega premoženja — v imenu naše stranke pred štirimi leti stopil z obljubo mednje, da hočeš delati za ta zanemarjeni biser naše dežele, za to mehko, nadarjeno, pa revno ljudstvo. Danes, ko nimaš druzega, nego prazne, čiste roke in mirno, čisto vest, Te ljubi tembolj to ljudstvo m z njim vred Te spoštuje in čisla vsa naša stranka. Lahko si zmagal prvič, ložje bi danes. Obubožani Janko si nam tem bližji. Hvaležni so Ti volivci in stranka! Poslanstvo jc bilo za Te sveta služba, ki si sc ji izročil brez pridržka s svojo celo osebnostjo. Volivci so ginjeni zatrjevali, (ia ga ni bilo pisma, ki bi ne bil nanj odgovoril, da ni bilo reči, ki so Tj jo izročili, da bi se je ne bil lotil z vso vnemo. Lepih uspehov imaš v tem oziru; najlepših pač v zavesti, da si proti Strankarskemu nasilju jioma-gal, kolikor in kadar si mogel, pravici do zmage. V odsekih vedno na mestu, v klubu zmiraj navzoč, povsod vojak in zvest. S posebno vnemo si študiral koroški martirologij in težko delo, ki si ga razborito v tem oziru zvršil, ne more ostati brez sadu. Miren pri delu, zraven pa neupogljiv v boju. Ponosni smo Tvoji tovariši na to, kar si storil za naš narod v odporu proti kravji kupčiji, ki jo je večina z vlado vred hotela skleniti z Lahi. Vse to stoji odkrito in jasno v duševnem obzorju Tvojih volivcev in zato je izraz hvaležnosti, ki Ti ga poklanjajo, odkritosrčen, ukoreninjen v njihovih dušah. Ali mi je treba še posebej zatrjevati, da je navdala iskrena žalost vse naše vrste, da je legel mrak na srca Tvojih volivcev, ko sc je ustavila precl nami, pred njimi neizpodbojna resnica, da za zdaj ne moreš prevzeti kandidature? Naloženo Ti je bridko, težko delo, ki Ti nc pušča časa za politični boj. Trezna sodba Ti ob pogledu v bližnjo bodočnost narekava to, kar si nam sporočil. Zvršilni odbor in Tvoji voliv- ci srno z vsemi silami izkušali dobiti razlogov, da Ti izpodbijemo Tvoj sklep. Žalibog, prišli smo do ravno tistega zaključka, kakor Ti: zazdaj ne! Sam si si določil naslednika-na-mestnika. Zadel si pravo. Kandidat, ki so ga soglasno postavili zaupniki, je med njimi javno poka.zal ne samo svojo nežno skromnost, nego tudi svoje priznanje in sočutje do Tebe. Izjavil je, da takoj rad odstopi, čim se izpre-mene za Te razmere. Jaz pa sem spremil to njegovo izjavo z vzklikom: Ta je mož! Predobro Te poznam, da bi ne vedel, kako Tc tolaži zavest, da bodo Tvoji volivci v dobrem varstvu, in da bo naš Hladnik le še utrdil vezi, ki jih vežejo s Teboj. Klevetniki sc žc oglašajo. Graški nacionalec je že lagal v svet, da Te jc stranka opustila, zavrgla. Za njim pride slovenski, ki je zlasti v Tvojem okraju prav posebno zaostal in neizli-kan. Zatrobilo se bo, da Tc po nedolžnem trpečega stranka zameta. Laži in sumničenj bo na eente. Vajeni smo tega in zato mirno gledamo v bodočnost, ki bo izkazala z dejstvi, ka.ko z zvestobo kupljena zvestoba krepko živi v naših srcih. Še nekaj! Sam Veš, da ob temnem, viharnem času, ki v njem koleba čoln Tvojega življenja, človeška beseda in človeška pomoč nc zadostuje. Kakor sam, tako Ti tudi Tvoji volivci in Tvoji somišljeniki v stranki prosijo pomoči in tolažbe od zgoraj. Zaupniki so mi naročili, naj razglasim v javnosti, kako sodijo o Tebi in Tvoji usodi. Zvršil sem to s tem pismom. Ti pa zdrav in naš! Tvoj dr. Krek. V Ljubljani, dne 2. velikega travna CESAR NA OGRSKEM. Sinoči ob 6. uri 55 minut se jc pripeljal cesar v Budimpešto. Sprejeli sc ga budimpeštanski občinski veljaki Na dvorcu sta cesarja sprejela nadvojvoda Jožef in nadvojvod in j a. Avgusta. V kraljevem gradu Godollo je vse pri. pravljeno za cesarjev sprejem. Sobe, katerih je stanovala cesarica Elizabeta se ne bodo porabile. Med cesarjevitr bivanjem ostane park odpri občinstvu Vile, v katere pridejo lastniki šele kon ccm junija, so zdaj že vse zasedene. ABRAHAMOVICZ O »POLJSKEM KOLU«. Nekdanji minister vitez Ahraha-movicz jc pisal poljskemu narodnemu svetu pismo, v katerem obžaluje, da sf je »Poljsko kolo« zrahljalo in da se jt »Poljsko kolo« desorganiziralo. Abra-hamovicz zahteva restituiranje klubo vili Statutov iz leta 1908. NOVI DALMATINSKI PODNAMEST. NIK. Hrvaška korespondenca poroča b Zadra, da bo vpokojen dalmatinski podnamestnik Tončič in da postane dalmatinski podnamestnik puljski okrajni glavar dvomi svetnik grof Marij Attems, ki bo izvedel tucli državno- Novo oblek (Konec.) In napočil jc težko zaželjeni dan dopusta, dan, ko se napoti gospod Igla 5 celo svojo velecenjeno rodbino tjekaj v solnčne kraje tužno zaželjene morske iopeli. Na hodniku stanovanja gosp. Sebastiana Igle jc stala nepregledna množica kovčkov, košar, škatclj, zvitih ■"»letov in kaj ti jaz vem kaj šc vse. Vse ie bilo v najlepšem redu, vse pripravljeno za odhod. Gospa tašča jc še hitro tbežala k sosedi, da se prepriča, jc li >na res vestno skrbi za njenega ljubljenega kanarčka. Soproga gospoda Igle te skrbno pregledovala vsa okna in »Tata. če dobro zapirajo, in kuhinjska »dla Ncžika je naročevala svoji kolc-?inji Ani, naj nikar ne pozabi vsak dan 'jutraj zalivati cvetice v lončkih, ki k> stale pred kuhinjskim oknom. Vse c šlo kot na vrvici. Vsak član domačije ?ospoda Igle je imel še to ali ona ma-crikost preskrbeti, samo on sam ni ii imel nobene brige, nobene skrbi, idobno je sedel v naslonjaču, puhal oblake svoje smodke predse in opletal palce svojih rok okoli osi. Pa ta duševni in telesni mir jc bil samo navidezen. Nemirno je tekalo njegovo oko po sobi in sc vsak trenotek ustavilo na stenski uri, kjer so se kazalci počasi a nevzdržema bližali osmi uri. 1-IrriTr . . . je začelo golčati v uri, potem so sledili štirje globoki udarci zvončka in osme-ro tankih, tresočih, tako kot. bi nekdo tolkel po počeni steni. Gospod Sebastian sc jc dvignil s svojega sedeža, napravil tri dolge korake po sobi in zamolklo zagodrnjal kot polh v žlamboru. Ustavil sc je, ozrl še enkrat na stensko uro, vrgel ogorek svoje smodke na tla, da so sc iskre na vse strani razpršile, potem pa jc odločno stopil k svoji ženi, ki se jc ravno trudila zapreti zadnjo omaro, katere je vestno inšpicirala, čc niso kaj pozabiii. »Ti, Amalija!« je začel gospod Sebastian. »To je pa vendar brezvestno od mojstra Štrene!« »Kaj pa, ljubček?« sc jc zravnala gospa Amalija. »Kaj, kaj? Ali ne vidiš? Osem ura je vendar žc minila in obleke še ni! On jc vendar obljubil . . .« »Toda, ljubček, potrpi malo, saj je ura jedva sedaj bila. Mojster Štrena bo gotovo držal dano besedo.« »Ti seveda braniš Vsakega proti meni. No pa dobro, potrpeti hočem, bomo videli,« in gospod Sebastian si je prižgal rrovo smodko iz svoje zaloge ter meril z dolgimi koraki sobo in hodnik. Minuta je potekala za minuto, enakomerno, nevzdržno. Ura sc jc zopet oglasila, bilo je četrt na devet. Sedaj pa sc je vznemirila tudi gospa Vmaiija in ker je bila tašča tudi istega mnenja, jc morala Ncžka teči k mojstru Štreni, da poizve, kaj je z novo obleko. Črez trenotek je bila vsa zatopljena nazaj in naznanjevala, da bo obleka takoj tukaj, samo da mojster šc en gumb prišije. Hrrrr... jc golčala ura pol devetih. Ista scena. Ncžika naznanja, da mojster obleko lika ... še par minut. Sedaj sc ne more več čakati. Rodbinski svet sklene, da se vsi odpeljejo brez one usodne obleke in da naj jo mojster pošlje v kopališče. Žc so kovčeki, košare, škatljc in pleti nakopičeni na fija-kerju, med njimi pa se stiskajo z obupnimi obrazi člani rodbine gopoda Sebastiana Igle. Ze dvigne kočijaž vajeti in bič, da požene konjiča v dir, ko prisopiha na svojih dolgih krakih sam mojster Štrena, držeč v roki ličen zavitek, katerega hitro vrže v voz in z globokimi pokloni in dolgoveznimi frazami žcii vsi gospodi skupaj srečno pol in prijetno zabavo. \ ti ga niso več po- slušali, kočijaž jc pognal svojega konjiča in kolikor je moglo je dirjalo suho živinče proti kolodvoru. Mojster Štrena pa sc je še vedno globoko priklanjal na hodniku pred hišo in vezal lično za-sukane fraze. .* * * No, hvala Bogu. vse jc šlo po sreči, drugih zaprek gospod Sebastian Igla s svojo cenjeno rodbino ni imel na celem potovanju in tako jc drugi dan popoln-dne, bila je ravno nedelja, okolu ene ure srečno dospel k zaželjenemu cilju. Tudi tukaj je šlo vse po sreči. Pismeno naročeno stanovanje je bilo pripravljeno in v najlepšem redu. Po dobrem obedu iu hitrem uravnanju seboj pripeljanih stvari nahajamo celo rodbino, izvzemši seveda Nežike, ki ni imela pravice glasu, pri rodbinskem posvetovanju, kaj bi bilo najboljše ukreniti za ostanek dneva. Skozi široko odprto okno so donele v sobo mikavne melodije kopališkega orkestra in ravno ti zvoki so napeljali ženske na misel, da bi nc bilo napačno pokazati sc sedajle v novih oblekah na promenadi. No, gospod Sebastian tudi ni ugovarjal, saj to sploh ni bila njegova navada, in tako sc jc vsak podal v svoj kraj, da napravi toaleto. Gospod Sebastian sc je šo enkrat zborske volitve v Dalmaciji. HrvaŠka koresponclcuca poroča, da jc napravila ta vest v Dalmaciji zelo slabo kri, ker grol Attcms ne zna hrvaško. Hrvaška korespondenca tudi naglaša, da je imenovanje grofa Attemsa za dalmatinskega podnamestnika v zvezi z odstopom dosedanjega namestnika Nar-dellija, ki baje odstopi, ko bodo izvedene državnozborske volitve v Dalmaciji. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V DALMACIJI. Volivna odbora hrvaške in napredne stranke sta imela v Spi ji tu skupno sejo. Napredna stranka stavi kot pogoj volivnega kompromisa, da bivši deželni predsednik Tončič v Zadru in dvorni svetnik Vukovič (okraj Makarska in Neretva) ne kandidirata. Ta dva da sta. ovira vsake narodne in neodvisne politike dalmatinskih poslancev. Glede Tončiča se je hrvaška stranka udala, glede Vukoviča si je pa odgovor do 8. maja pridržala. Napredna stranka kandidira v Spljitu dr. Smodlako, v okraju Makarska-Neretva pa nadinženirja Leonida Franiča. Svoje kandidate bodo postavili tudi Itali-janaši, ki so sklenili svojo stranko v Dalmaciji reorganizirati. ZAZWORKA IZKLJUČEN IZ ČEŠKE AGRARNE STRANKE. Češki listi poročajo, da je izključil izvršilni odbor češke agrarne stranke poslanca Zazvvorko. Z malo večino je bil odklonjen predlog, da naj se tudi izključi bivši minister Prašek. VOJAŠKE PREDLOGE. Z Dunaja se poroča, da se predlože vojaške brambne predloge državnemu z.bom 10. majnika. Obenem se l>esedilo objavi tudi v Avstriji. Vladni »Frem-denblat.t« piše, da. se je končno posrečilo končati veliko delo vojaške preosnovo. List smatra preosnovo glede na dveletno službeno dobo kot socialno pravičen čin, ki odgovarja sedanjim razmeram. Izpremeni se tudi stara vojaška sodna postavodaja po modernih načelih ustmene razprave, javnosti in točitev kompetenc, ki omogoči tudi meščanskemu zagovorniku pristop k vojaško kazenskemu procesu. Iz Zagreba se poroča., da varuje novi vojaški kazenski red pravice hrvaščine na hrvaškem ozemlju. STRAŠNA VSTAJA NA KITAJSKEM. S Kitajskega prihajajo vedno groz-nejša poročila o vstaji, ki ima namen, da strmoglavi sedanjo kitajsko dinastijo. Po Kantonu se pode tolpe 30 mož močne po cestah, ki more. Iz Amoj-dežele beže Evropejci v Hongon. Vlada postopa zelo kruto z vstaši. Na stotine upornikov so prijeli in obglarvili. V Kantonu je padlo 200 vstašev, 70 vojakov. med njimi tudi neki kitajski general. Evropske vojne ladje so v obrambo Evropejcev vsidrane v kantonskem pristanišču. Evropsko brodovje obstoja iz ene nemške, ene portugalske, dveh francoskih in dveh američanskih kri-žaric, nadalje dve angleški križarici in rna torpedovka. Angleži izkrcavajo vojake. PROTI JAPONCEM NA KOREJI. Iz Vladivostoka se poroča: Razmere med Japonsko in Kitajsko so vedno bolj napete. Vsak dan odkrijejo nove zarote. Japonskih vojakov je vse polno. Prebivalstvo vedno hujše sovraži Japonce. VSTAŠI OBLEGAJO GLAVNO MESTO MEHIKE. Iz New-Yorka sc poroča, da se bi-jejo neprenehoma hudi boji med vstaši in vladnimi vojaki v Mehiki, razun tistega okrožja, kjer je premirje. Ne veruje se, da se sklene med vstaši in vlado mir. Neko poročilo celo trdi, da oblegajo vstaši glavno mesto Mehike. Mehi kan ski vstaši so tudi pozvali Američane, naj zapuste Mehiko, ker se bodo boji nadaljevali, če se do danes zvečer ne sklene mir. Američani beže iz Mehike. NEMIRI V JERUZALEMU. Pred kratkim so bili v Jeruzalemu nemiri. Neki Anglež je kopal nekaj časa na tisti skali, kjer stoji Omarjeva mošeja. Upal je, da izkoplje Davidov grob ali pa skrinjo zaveze. Izkopavanje sta nadzirala začetkoma dva Carigraj-čana, ki jima je plačal Anglež mesečno 850 K. Carigrajčana je pa pozvala oblast v Carigrad nazaj, nakar so nadzorovali izkopavanje jeruzalemski turški uradniki. Ponoči od 17. na 18. aprila je pa Anglež z nekaterimi svojimi prijatelji odprl v Omarjevi mošeji neki do zdaj še nedotaknjen grob. Kaj so našli in kaj so vzeli seboj, nihče ne zna. Jeruzalemski mohameclanci trde, da so Angleži ukradli Mojzesovo palico, Sa-lamonov meč, skrinjo zaveze in tabli z 10 božjimi zapovedi. Mohameclanci so protestirali na shodih, več niso mogli storiti, ker so Angleži že 18. aprila več kakor 30 zabojev z ukradenimi relikvijami spravili v Jafi v neko jahto. Mo-hamedanci so dolžili guvernerja, da ga je Anglež podkupil. V Jeruzalemu je bila velika panika. Evropejci so Zapirali skladišča in samostane. Bati se jc bilo klanja kristjanov, a do tega. ni prišlo, pač so pa zaprli velikega šejka Omarjeve mošeje in njegove sinove. Vslajo v AlHji. Turki proglasili v Albaniji vojno stanje. Turška poročila omalovažujejo sedanjo vstajo v Albaniji. A vstaja je resnejša, kakor bi se sodilo po turških poročilih. Neposredno to piiznavajo tudi Turki. Turški list »Sabah« namreč poroča, da je odobril turški ministrski svet proglasitev vojnega stanja v Albaniji. Sklep naj izpeljejo višji poveljniki v Albaniji. Boji med Turki in Albanci. Brzojavno zvezo v kastratski okolici je uničilo 500 Albancev, ki so tudi napadli turške vojake, ki jim je prihitela na pomoč artiljerija. Albanci so se morali umakniti. TYirki so izgubili 22 mož. Vstaši so uničili tudi brzojavne žice med Tuzijem in Skadrom. Turška vlada je naročila železniškim upravam, da morajo vse pripraviti za. velike vojaške transporte v severno Kosovo. Voditelj vstašev Abduraman ubit. Pri Reču je zadel znani albanski vstaški voditelj Abduraman z devetimi vstaši s turškimi vojaki. V boju, ki se je vnel med Albanci in Turki, je padel Abduraman s tremi svojimi možmi. Črnogorski zunanji minister o vstaji v Albaniji. V črnogorski zbornici je izjavil z ozirom na neko interpelacijo črnogorski zunanji minister in ministrski predsednik Tomanovič: »Črna gora je izpolnila nasproti albanskim prebivalcem svojo dolžnost, ki jo je narekovalo človekoljubje. Izpolnjuje pa tudi svojo mednarodno dolžnost nasproti Turčiji, ker zavzema nasproti vstaji strogo nevtralno stališče, kar zna Turčija in kar znajo tudi velevlasti. Črna gora ohrani tudi v bodoče brezpogojno nevtralnost. Nemogoče je pa bilo zabra-niti, da se je kakih 100 Črnogorcev tistih vasi, ki so po veri in po sorodu tesno zvezani z vstaši, pridružilo vstašem. Meje so prekoračili ponoči. Kaznovani bodo kot vojaški begunci. Črna gora ima dovolj povoda, da se pritoži zaradi invazije rodbin, ki so pobegnile iz požganih albanskih vasi, kakor tudi zaradi škode, ki jo vstaja povzročt}, ker ovira notranji razvoj Črne gore Črna gora živi že 30 let v prijateljstvu s Turčijo in bo zato ostala strogo nevtralna, da se ohranijo prijateljske zveze s Turčijo in upa, da zavzemajo slično stališče tucli vodilni turški državniki. Dnevne novice. + Sankcioniran deželni zakon. Cesar je sankcioniral zakonski načrt, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor, glede uvrstitve občinske poti, ki vodi od kranjsko - primorskega obmejnega mostu »Na Grščaku« do deželne ceste v Mančah, mecl deželne ceste. + Občinske volitve v Kranjskigori. 27. aprila, so se vršile pri nas občinske volitve po novem volivnem redu. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala v 2. in 3. razredu z veliko večino. V 1. razredu je prodrl samo en naš kandidat, dočim sta manjkala drugim našim kandidatom do večine samo dva glasova. S. L. S. ima 13, liberalci pa 5 odbornikov. : Pravcata skrpucala so predloženi imeniki volivcev za volitve v državni zbor. Če se jih dalj časa pregleduje, se človek nehote vpraša, so li res imeniki volivcev, ali so zaznamki rekla-miranih volivcev. Pred desetimi leti izišlc privatne naslovne knjige so merodajnejše kakor uradno izdani »imeniki«. Po nekaterih hišah so označena imena, ki jih živ krst ne pozna in sploh ne eksistirajo. So pa tudi nekatere hiše, kjer je več strank (!) kakor kljuk v hiši, tako n. pr. v šentjakobskem okraju: Gruberjeva cesta. št. 3, enajst strank. — Kdaj so te tam stanovale? Menda v celi clobi osemnajstega stoletja!— Ta imenik diši še po starem magistratu! fZakaj je b,'l razpuščen državni zbor? Iz Gorice: Velika tajnost je prišla na dan. ki je ležala doslej skrita, zaprta s sedmimi pečati. Doslej smo vedno mislili, da je Bienerth razpustil državni zbor iz strahu pred Slovani. To pa je krvava neresnica! Za vsakega socialista je jasno ko beli dan, da je vlada, razpustila državni zbor, ker se jc zbala socialnih demokratov. Tako je dne 1. maja na goriškem Telovadnem trgu povedal sodrug dr. Turna in tako je! Sicer je precej znano, da so socialisti za zadnje volitve od Becko-vc vlade dobili 200. 000 kron podpore, menda, za to, da bodo nasprotovali vladi. In res, boj socialističnih poslancev proti vladi v državnem zboru je bil tako krut in brezobziren, da so dobili socialisti časten naslov, »der konservative Grofigrundbesitz«. To bi se bil dr. Adler držal za trebuh, če bi bil poslušal dr. Turno. Morda jc gospod dr. Turna svoj govor imel pripravljen za 1. april? Od g. dr. Turne, ki jc znan kot resen, celo preresen in celo kot nekoliko dolgočasen mož bi takih slanih dovtipov ne bili pričako. vali. — Zgled liberalne podivjanosti, Pod tem naslovom smo priobčili dne 22. aprila 1911, št. 92., v našem l.stu iz Grosuplja poročilo, v katerem se dolži g. J. Kočevar ja in pa F. J. (Franceta Javornika) grdega in brezbožnega ob. našanja. Kakor smo se informirali, sc je obema krivica zgodila, ker je poročilo od kraja do konca popolnoma zla-gano. Iz verodostojnih virov se nam poroča, da sta oba. moža poštenjaka, dobra katoličana in pristaša S. L. S. Obžalujemo, cla se je posrečilo poroče-valeu teh vesti nas mistificirati; poro. čevalca, ki smo mu na sledu in ki je imel samo hudoben namen obema na dobrem imenu škodovati, bomo brez pardona javnosti izročili. — Umrl je v Kranju g. Rajmund Krisper, posestnik in trgovec. Pogreb bo v petek ob 5. uri popoldne. — Nezgode ne počivajo. V Milanovem vrhu pri Prezidu je tovarniški delavec Jožef Ošaben valil hlode. Pri tem mu je priletel hlod na levo nogo in mu poškodoval kost v členku. — V tovarni v Domžalah se ie Marku Mar-tinčiču zadri zarjaveli žrebelj v desno roko, na kar je jela otekati. Poškodba je zaradi zastrupljenja krvi nevarna. — Žagarskemu delavcu Janezu Mah-niču je na Ratici pri delu cirkularna žaga odtrgala dva prsta desne roke. Užitkar Tine Igličar je v gozdu pri Za-borštu vlačil hlode. Pri tem mu je spodrsnilo in si je pri padcu zlomil desno nogo. — Na Ojstrem je Rihard Kmet pri vožnji padel iz vozička in si zlomil levo nogo. — Delavec Štefan Tresel je v iPodpeči pri nakladanju kamenja padel raz voza, pri tem mu je kamen padel na hrbet, vsled česar jo zadobil težke poškodbe. — Marjeta Novak je vzela svoje štiri otroke na sprehod, in sicer jih je peljala na Grad. Otroci so so med seboj igrali, pri tem se je zapletel sinček Ernst v neko grmovje, nakar je padel in si težko poškodoval levo nogo. — Gimnazijec Ljudevik Jer-nejač je v Škofovih zavodih padel na stopnicah in si zlomil levo roko. — Kot-larja Miloša Gomana je pri Dobrunjah v šali z nožem ranil cigan »Bumba«. Delavki Mariji Hunčič je v ljubljanski predilnici stroj poškodoval dva. prsta leve roke. — Krojaški pomočnik Matevž Anžič je v Židovski ulici v Ljubljani tako nesrečno padel, cla si je zlomil levo nogo. — Pin razstreljevanju kamna v Podpeči je Miletu Cvijano-viču priletela, skala v levo stegno in ga nevarno poškodovala. — Umrl je 2. t. m. v Lovrani general artiljerijski nadzornik v p. fcm. Alfred vitez Kropatschek v 74 letu starosti. L. 1873. je izumil novo repetimo puško, s katero si je pridobil svetovno ime kot iznajditelj. Bil jc odlikovan s številnimi avstrijskimi in inozemskimi rodovi. — 30 kron za dve besedi. G. Ivan Podlesnik, tovarnar na Primskovem, je izročil »Slovenski Straži« darilo 30 K za to, cla jc nekdo povodom poroke njegovo sestre Francike z gospodom Volto izpustil dve besedi. — Toplice na Dolenjskem. Dolenjsko zdravišče Toplice se je s 1. majem vzbudilo in postalo živahno. Kopališka sezija se je začela. Dasiravno šele začetek, se že oglašajo kopališki gostje, ki komaj čakajo, da si preženo s pomočjo zdravilne vode nadležni revma- vestno umil, dasi se jo to predkratkim zgodilo, naporna diziral svojo glavo, skrbno počesal svojo redke lase, zavihal brčice in šel po novo tenis-obleko v omaro. Zadovoljno se mu jo smehljal obraz, ko je pred seboj razgrinjal ličen izdelek veščega krojaškega mojstra. — Toda, o jo j! — Ta izraz zadovoljnosti je hitro izginil z njegovega lica, ko je potegnil hlače na noge, bile so — predolge. Doli ž njimi in liajdi naravnost k ženi. »Amalija, ljuba Amalija! Ta pri-smoda, ta norec Štrena! Hlače so predolge!« »Pojdi no! Ali res! Kako to?« »Predolge, dobrih pet prstov predolgo !« »Kaj pa sedaj?« »Kaj sedaj? To je vendar jako enostavno! Skrajšati mi jih moraš, za dobrih pet prstov mi jih moraš skrajšati. Potem pa jo stvar pri kraju.« Sedaj pa se je gospa Amalija uprla: »Ljubi Sebastian, to nc gre!« »Zakaj ne gre? Saj imaš vendar Škarje, nit in iglo seboj!« »To že. Toda jaz vendar nisem moški krojač; nikoli še nisem kaj podobnega delala in tudi ne bom! To ni kar tako! Moška obleka! Zavihaj si hlače, kolikor so ti predolge, pa je!« »Zavihaj, zavihaj!« ie ječa I gospod Sebastian v skrajni jezi. »Ali misliš, da sem kaka šalobarda, ali ka j, da bom hodil tak po promenadi, da vsak vidi, da imam predolge hlačnice? Skrajšaš jih in konec besedi!« »Jaz jih že no bom krajšala. Pojdi tak kot si ali pa pusti! In basta!« Za te energične besedo gospod Sebastian ni imel odgovora. Pobral je nesrečne hlače, zaloputnil vrata in hitel k tašči. »Ljuba, tašča, hlače so predolge, za dobrih pot prstov predolge! Ta nesrečni Štrena!« »Ježeš! Kaj pa zdaj?« »Oh, ljuba tašča, kaj zdaj? Skrajšajte mi hlače za pet prstov, saj vi te stvari znate še od pokojnega tasta sem. Pa bo vsa stvar rešena,« je moledoval obupani gospod Igla. »Ampak sinko! Kaj pa misliš? Danes jo vendar nedelja! Danes se na noben način niti ne pritaknem igle! Počakati moraš do jutri.« »Oh!« je zavzdihnil gospod Igla, kar solzo so mu silile v oči, ko jc videl, da mu je splavala promenada po vodi. Toda še mu je migotala ena rešilna zvezda. — Nežika. Zasukal se je na poti in zdirjal v kuhinjo. Čisto jo pozabil, da je v precej pomanjkljivi toaleti in stopil z naglimi besedami precl kuhinjsko vilo: »Nežika, hlače so mi za pet prstov predolge! Skrajšaj mi jih . . .« »Bog pomagaj, gospod Igla!« je vzkliknila sramežljiva Nežika in si hitro zakrila z rokami oči. »Kakšni pa so! Če bi jih take-le milostljiva videla v kuhinji, kaj pa bi si mislila o meni!« »Ampak hlače mi skrajšaj za pet prstov. Prosim te, ljuba Nežika . . .« »Zdaj pa še take besede! Jaz nisem nobena »ljuba«; proč, proč!« jc vzkliknila, resolutno. »Če ne, grem po gospo!« Gospod Sebastian je jezno nekaj zarenčal, kar je na. las ličilo »prismojeni babnici«, zaloputnil vrata, da sc je hiša potresla in smuknil v svojo sobo. Vchementno jc vrgel hlače na mizo poleg suknje in telovnika, sam pa, se je zavalil na posteljo in se udal svoji jezi. Skozi odprto okno so ljubko doneli zvoki koračnice in godba je s svojo čarovno močjo kmalu potolažila razburjene živce gospoda Scbastiana Igle. Ni še trajalo pet minut in spremljal jc poskočne zvoke godbe z disonancami svojega krepkega smrčanja . . . Minulo je kake četrt, ure in vrata v sobo gospoda Scbastiana so se polagoma odprle. V špranji se je prikazala lična glavica gospe Amalije, kateri je bilo že ž n K da le tako neusmiljeno na- podila svojega, soproga. Ne vemo, ali je bil to kes iz čistega usmiljenega srca ali so morda igrali pri tem tudi sebični motivi ulogo, kratko in malo, kes je bil tu. Ko je gospa Amalija videla, da soprog spi, se ji je hitro v glavi porodil nov načrt. »Presenetim ga,« si je mislila »To bo vesel, ko se prebudi in najde, da so hlače že skrajšane.« Vzela je omenjeni objekt z mize in tiho zapustila sobo. Ni trajalo dolgo in hlače so ležale lično zložene na mizi poleg telovnika in suknje. Ležale so mirno in nedolžno, kot bi se ne bilo ničesar zgodilo, in vendar so bile skrajšane natančno za pet prstov. Gospod Sebastian pa sc ni nič zavedal veselega dejstva, spal je spanje pravičnega in kot v tekmi z godbo smrčal. Gospa Amalija se je z zadovoljnim smehljajem umaknila Iz sobe, Potekale so minute. Kaj pa jo to? Ali je gospa Amalija morda v sobi kaj pozabila? Vrata sc namreč previdno od-pro. Ne, ne, ni gospa Amalija, — tašča stoji mod vrati in popolnoma oblečena za promenado gloda s prijaznim obranim obrazom spečega, Potem se previdno približa k mizi, vzame hlače in sc ravno tako tiho oddalji . . . In zopet so ležale hlače, lično zložene na mizi poleg telovnika in suknje, in zopet so bile skrajšane natančno 2» * S(em'n na prvo sve"o obhajilo. Ravnokar so izšle krasno izvršene slike v spomin prvega sv. obhajila s posebno primernim passepartout-okvir-jem in slovenskim napisom; opremljene so tudi s posebnim prostorom, kamor se napiše obhajančevo ime, tako da ima v njih trajen spomin tega, za celo življenje velepomembnega, srečnega dne. Vsak obhajanec bo srčno vesel umetniško izvedene podobe, ki napravi vkljub nizke cene vtis dragocenega darila. Spominke je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in jih prodaja po nizki ceni, samo 40 vinar-jev izvod. Pisarniški uradnik zmožen knjigovodstva, slovenske, nemške, hrvaške ter italjnnske korespondence, strojepisec, išče službe. — Ponudbe pod S. S. na upravo lista. 1435 Sprejme se Odda se za mesec avgust stanovanjem na Poljanski cesti št. 27. — Poizve sc 1422 ravnotam v prvem nadstropju. ; V hiši št. 67 na Poljanski cesti pre tovarna vžigalic se odda takoj 1439 : se ^rcass P® m.mi ~mr* Več pove lastnik 1438 «F m. l/Mm, ".esljo cesta. Kat© z večletno prakso, izurjen v v vseh strokah trgovine z mešanim blagom, zmožen jezika slovenskega, hrvatskega, nemškega in laškega. Blagohotne ponudbe do io. t. m. na upravništvo »Slovenca« pod šifro »T. P.« 1266 1 Več pove lastnik Adolf Hauptmann Ljubljana Resljeva cesta. čeli vstopiti v kak ohčinsk, ■ftia"" w urad, bodisi v mestu ali n?. deželi za pol leta ali tudi za celo lete v svrho prakticiranja, morda proti pri merili plači. Ima spričevalo občinskega tajništva, podpisano od odvetnika. — Jc zmožen slovenskega in nemškega jezika za silo tudi italijanščine. Ponudbe se na. blagovolijo pošiljati na upravo.,Slovenca1 pod ..MLADENIČ", 1420 f % H i pik ............................................................................................................................................................. TlalrlOi rj lil C <51*1 Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, llulilv ti rJISoIA. vezano K 320.— Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. Knjiga o lepem vedenju. ?5iu- E^JL-JmS^.SSIS točnega navodila za olikano in oglajeno vodenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in on! priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla. Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10 80. — Celo ve-»UlrlUlUtjl <*. ]iiu narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom na domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti n. najodličnejša elela svetovne znanstvene literature, C C. -S peezije ^nten I. del K 3-80, elegantno vezano K 5 —; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. llllinilllllllMlllinillllllllMIIIIIIIIMI>llllll!l!lllllllllllllllllllll!IIIU!!IMIIIllll: , 1 i 1111111 < 1111111 ■ 11J llllll ilIlllllilltllllllMIMtmilMIMIIIIllllItinllMnMIlIMIIIMIllllll Leposlovna Stnjjiž Ica: 1. zvezek: liazporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—. 2. zvezek: Stepni kral| Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano I< 2-20. 3. zvezek: Strada. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40. vezano K 3-40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni F, M. Dosto-jevskij. —■ Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20. b. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. I< 2-40, vezano K 3-60. zvezek: Mož Simone. Champol. V. Levstik. Roman. K 190, vezano K 3■—. 7. zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. - Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Rroširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4 50.) J. zvezek: Dolina krvi. (Gienanaar.) A. Sheehan. — Fran Rregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 S0. iacija nar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1'40, vezano K 2-40. rtoma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5- . Srna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40 vezano K 2-—. Ljjudska knj'žnka: 1. zvez.ik: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80. 2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K l-80. 3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-vviez. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1'40. 4. zvezek. Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l-—, vezano K 1'90. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1'60., vezano K 2-60. 6. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K I-40. 7. zvezek: Prlhajnč. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je, 8. zvezek: Pnsjeglavci. Alojzij Jirasck. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. —■ 2. Betlehemsko detcce. - 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazarctu. — 6. V templju. - 7. Taščica. — 8. Naš gospod in sveti Peter. K 2 20. vezano K 3-20. Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem. 9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1'20, vezano K 2-—. 10. zvezek: Isto II. del. K 1 20. vezano K 2-—. It. zvezek: Isto III. del. K 1 20, vezano K 2-—. 12. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega porednega. K 1-40. vezano K 2-30. 13. zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2-—. vezano K 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. 1. zvezek. K —-80. iadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav.) J. Spil 1-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40. /I,- v: m svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (ii moških in 1 ženska vloga). K -50, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. : :o vaiisrta apostola. Sarden ko. Zgodovinska igra. Ob 1925 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu .n Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885-1910). K t'—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tn sestre (Igra v treh dejanjih.) K t-—, 10 izvodov K 8-—. Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svojo lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: t. zvezek se začasno ne dobi. 2. zvezek: 1. Vedeževalka. tihima v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorj6 mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnjo uro poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: L Dr. Vscznal in njcov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta 10. 12 13. 14. 15. soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju (0 ženskih vlog.) K —-80. in 6. zvezek: I.Garcia Moreno. Zaloigra \ petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč. mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modre ptica ali boj za doto. Veseloigra v štiri! dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita Slika iz njenega življenja v treh dejanjih (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigrf v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črevljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen pri zor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60 in S. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 mo-škili vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tej)ček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.) — 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih (9 ženskih vlog.) K 1-130. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.) — 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80. zvezek: l. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (II moških vlog.) —2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — .'! Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) I< —-80. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.) — 2. Rep oš te V, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) -- 3. Pre-pirljivasosedaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80. zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Zn ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) I< —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Vcstalkn. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža. — Za moško vloge: Turki pred Dunajem.') K —-SO. Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vso našo domače odre. Use k hiijižs si sui u KmOijhi Simoni w Lučmi, u Knjigarni, i.irijfr v mm !n i. mizt ml u t\mm mestu. Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko PUCH 1911 ii JI pn Fr. Cudnu trgovcu ¥ Ljubljani Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringscliifi. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko! Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. 913 Velik s kolarnico, senieo, sobo iti kuhinjo, primerno tudi za trgovino s premogom ali lesom, se odda v najem z avgustom. Vpraša naj se pri lastnici gospcj Lujizi Lassnik, Ljubljana, Wolfova ul. 1. ca neko župnišče. Kuharica mora biti stara 40 let, na dobrem glasu, poštena v vsakem oziru, varčna, tiha, ubogljiva, trezna in pridna. Vajena mora biti ku-aati. prati tudi cerkveno perilo, šivati ter likati. Tudi kmetijska opravila mora znati opravljati. — Služba se lahko takoj nastopi. Plkča po dogovoru. Kuharica, ki želi to službo nastopiti, naj sc obrne p i s m e n o na: Upravništvo ..Slovenec". Ljubljana Kopitarjeva ulica. 1451 Odda se služba org m MOTO€YKL »TORPEDO* motor počasi tekoč z dvema pre-, stavama, bcncin motor 2 takten izdeluje brez konkurence tovarna MOTOCYKLOV »TORPEDO«. F. TROJAN & A. NAGL v KOLINU, ČEŠKO. Ime: Kje, pove uprava tega lista. 1447 ii donaša letno 000 kron, 10 minut od Ljubljane, s 4 stanovanji, kletjo in z »'rtom, ki je pripraven za stavbišče, se oroda za 14.800 K. Plača se takoj polovica. Poizve se pri: Iv. Kerncu Ljubljana, Hilšerjeva ulica 12. 1450 Ljubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga f za obleko in perilo, m Avstr. patent št. 46.347. Patentovano v 7 državah. Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celcga sveta presega J. Lojk-ova iznajdba w Zl a <3 ki jih izdeluje in zalaga 845 parna terana tesnih izdelkov Fr. Eitrger ¥ Sp. Šiški Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Vzorce pošiljam po povzetju. Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vplačani denar. Pravico za sprejem denarja imam le jaz. Otvoritev trgovine Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom prve I dni meseca maja otvorila „ na Tržaški cesti št. 13 nasproti c. kr. tobačne tovarne D s maeiifaktiirao trgovino „prl Jelenu" Založila bom trgovino z najboljšim blagom vseh vrst in se priporočani, zagotavljajoč najtočnejšo postrežbo, za obilen obisk z odličnim spoštovanjem jYlarija ^{irschmann. Ljubljana, dne 1. maja 1911. 1 :s'.io B Jol □ 0 n d D D 0 D D C 0 D D D n c D C □ C D D D G o a u □ 0 □ m laanaaaaanaananaanacauDaannc anannaaaanaannnnnanaannnaanan Tehnični biro in stavbeno podjetje Ingenieur H. Uhhr Ljubljana, Resljeva cesta štev. 26 usoja si s tem naznaniti, da je razširil svoje podjetje za strojni oddelek, prevzevši za jugoslovanske dežele zastopstvo E. d. dr. prej Kolben in drug. V to svrho je angažiral potrebne tehnične moči tako, da lahko ustreže cenjenim klientom v vsakem oziru kar najbolje. Beton- železobeton- mostovi, dvorane, turbine. Projekti, električne centrale,»tehnična mnenja. — Obisk strokov-1420 nih inženirjev na željo. 2 CZ3HT H5 £ Svilnato blago barjuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čip^e, vložki, Svilnate vezenine, Jabots, j\erpe, damsb^i ovratnici, /{ravate, svilnati in barjfunasti trafavi, po^amentrija, por tč, jjnore, resice, dišave, mila, i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. )\{odna trgovina P. jV(agdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 1047 10 - rr.-r ::y--. t . j< 'Tv^-frraafr-Ajraviž!. manufakturna veletrgovina mestni irg št. 22 in 23. iste i Narodno podjetje. Nizke cene. Solidna posirežba. M^ 11 m. 751 obleke so nedosežne glede oblike, Ljubljana. Dvorni trg št. 3. izvršitve in cene. Telefon št. 291. aliini mlin v Domžalah ončar, Ljubljana Centralna pisarna in skladišče: Veuova ul. 6. Telefon interurb. St. 120. Telefon interurb. St. 129. Priporoča pšenično moko izurstne ka-kouosti, otrobe in druge mleuske izdelke. Izdajatelj: Dr. Ianaclf Žitnik. Ti"k: »Katoliške Ti°karne«. Odgovorni urednik: Ivan štete. jzem in druge slične bolezni, ki so jih lolgo zimo nadlegovale. Oglašajo se ,tari gostje, ki poznajo že naše Toplice n ne morejo prehvaliti zdravilne moči rorkega vrelci*, pa tudi novi, taki, ki iosedaj še niso potrebovali tukajšnje jdravilne vode. Gotovo je, kdor pride enkrat, pride drugič tem raje, ker pozna in ve, kako prijetno, domače je bivanje v dolenjskem zdi*avišču — kjer najde lepe in prijazne sprehode, udobna stanovanja in povsod nizke cene. Torej kdor čuti trganje po udih, naj se napoti v naše Toplice, od koder se go-lovo povrne ozdravljen mučne bolezni. I)o sedaj jc tu 34 vojakov z dvema častnikoma, ki sc prav pridno poslužujejo gorkega vrelca in še nekaj drugih gostov. Za prihodnji teden pa jih je naznanjenih mnogo iz raznih krajev. V soboto, 6. t. m., obišče naše kopališče 30 inženirjev. — Iz Motnika. Kat. sl. izobraževalno društvo je priredilo dne 30. aprila šaloigro »Čevljar«, katera se bode ponavljala v nedeljo dne 14. maja popoldne. — V društveni knjižnici, ki obstoja šele sedem mesecev, se je izposodilo jn prebralo dosedaj 1062 knjig, pač lepo število za župnijo, ki po novem štetju nima niti 600 prebivalcev. — V nedeljo dne 14. maja po deseti maši bo imel pri nas državnozborski kandidat dr. Krek voliven shod. — Inženirji so došli v Motnik, da začno meriti novo železniško progo Motnik - Domžale. — Liberalci na Vranskem usiljivo agitirajo za svojega parlamentarnega molčavca Roblcka, zlasti se v tem odlikuje tajnik hieronimske občine, h kateri pripadamo tudi štajerski župljani motniški. Ta človek nam ponuja kar cele kupe liberalnih plakatov. Tako se pa nismo zmenili. Občani zahtevamo, naj se drži pisarne, agitacijo pa. pusti na stran. — Avstrijsko mornariško društvo. Že pred dobrim letom smo v daljšem članku obrazložili pomen tega društva, ki dela na to, cla se kolikor mogoče pomnoži naša vojna in trgovska mornarica in tako razširi naš vpliv na morju in v inozemstvu. Ni nam treba povdarjali, kake važnosti je za naše rojake izscljence, ki so raztreseni po vseh delih sveta, če se v njih kraju često pokaže mogočno avstrijsko bro-dovje in vsakdo ve, kako mogočno raste trgovski vpliv, če se sedaj tu, sedaj tam pokažejo naše velike trgovske ladje, ki si pridobivajo vedno več pre- omorskih zvez. Dolžnost vsakega ro-oljuba, naj si pripada katerikoli narodnosti ali stranki, je torej, da podpira težnje našega mornariškega društva. To ima v Ljubljani že nad sto članov, ki pa dosedaj niso bili združeni v posebni krajevni skupini. Na prizadevanje osrednjega odbora na Dunaju se bo v kratkem ustanovila krajevna skupina Ljubljana. Morda že ta mesec bodo v Trstu spustili v morje naš prvi drednot »Viribus Unitis«. Pri tej slavnostni priliki bodo za člane avstrijskega mornariškega društva postavili posebno tribuno. Ta, dan, ko splava v morje naša najmogočnejša bojna ladja, ki se lahko kosa z največjimi ladjami ostalih velesil, zberejo naj sc v Trstu odposlanci vseh naših kronovin in stolnih mest. Tako se bo manifestiralo, da je ta mogočna ladja, ki se bo na izrecno željo cesarja ime- pet prstov ... Da, da, kes in usmiljenje sta včasih čudni stvari... Nežika je sedela v svoji kuhinji in ko se je njeno razburjenje malo poleglo, je začela premišljevati o zadnjem nastopu gospoda Sebastiana. Dasi ji je rdečica šc vedno silila v lice, je slednjič prišla vendar do zaključka,