51. flnlDHL t uaem • m!, t m bil zun. let«. »Slovenski Narod- velja v Ljubljani na dom dostavljen v upravniltm prej :elo kto . . . B . K 24-— . celo leto..... ol leta . „ ..... , 12 — j pol leta...... .?trt leta # . ... 0 6— t četrt leta...... na mesec. »••••• * 2"— na mesec...... K 21- . 11-• 550 . 1*0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo L redni« ros Knaflova ulica it 5, (1 nadstropje levo), telefon it 14. Inserati veljaj«: peterostopna petit \:?'a t* enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih tntcrtijah po dogovoru. LpravnlStvu naj se pošiljaj naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. SterUke vetja 10 Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. Varoatea tlakama telefon st. S5. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avsfro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 — celo leto.......K cebi^eta! I ". \ ! \ \ 650 j za Ameriko in vse droge dežele: na mesec...... . . 230 1 celo leto ....... K 30- Vprašanjem glede btseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Dpravaiitvo: Eaaflova ulica st S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it SI Ulolo in stranRe. Xa Dnnaju, 7. marca. V sredo se začno pogajanja mi-:strskega predsednika t? posamičnimi strankami zaradi ustanovitve de-»Hvske večine. U videvajoč, da z do--danjo večino absolutno ni mogoče - siti velikih predlog, zlasti ne pred-"*? glede novih davkov, ki so vladi -eveda najbolj pri srcu, je ministrski ndsednik baron Bienerth že kuj po -Klicanju poslanske zbornice začel lojrovore z raznimi strankami v svr->. da izve njih dispozicije. Morda bi r>il še kaj časa posvetil temu studirali, ki se je imenovalo tudi že zavla-vanje, da ga ni poslanska zbornica -■ma prisilila, pospešiti svoj tempo, 'oslanska zbornica je namreč lzred-io hitro absolvirala prvo brauje dr-vnega proračuna. Zdaj je proračun kazan odseku in v odseku se ne go-»ri samo, nego se tudi glasuje o -aki posamezni proračunski postav-i in to je za vlado ne le skrajno res-a, nego vprav nevarna stvar, saj iti a zanesljive večine, nasprotno, i jo ta večina tako skrhana, da se o-\usi baron Bienerth svojo srtčo na « način, da bo pregovoril Cehe, naj znani vladni jezikovni načrti, o fiterih so Čehi opetovano rekli, da — zanje nesprejemljivi, odkažejo od-■►•ku in tam dogovorno sprejmejo. Ako se to posreči, — gotovosti sač ni nobene — potem hoče mini-rrski predsednik že prihodnji teden zposlovati, da bodeta imenovana zo- pet češki in nemški minister krajan. S tem misli baron Bienerth, da bo končana prva faza v rekonstrukciji ministrstva. Po istih nemških virih se hoče ministrski predsednik takoj potem lotiti nove in težke naloge, izposlo-vati mirno zborovanje češkega deželnega zbora. Vlada je baje mnenja, da to ne bo preveč težko in da se ji vzlic vsem nasprotjem med Cehi in med Nemci posreči. Ako se njene nade uresničijo, hoče vlada potem izvršiti rekonstrukcijo ministrstva na parla-mentarični podlasri. Taki so načrti ministrskega predsednika barona Bienertha in po tem načrtu hoče v sredo začeti svoja pogajanja. Ce ni delal računa brez krč m a rja, se pokaže že v kratkem. Lneger. Zdravniki so včeraj popoldne izrekli mnenje, da je dunajskega župana dr. Karla Luegerja življenje pri koncu. Konstatirali so na njem ace-tonsko zastrupi jen je, ki je pri sladkorni bolezni prvo znamenje, da bo srce v najkrajšem času prenehalo biti, kajti proti acetonskemu zastro-p-Ijenju ni prav nobene pomoči. Ze štirinajst dni se bori dr Lneger s smrtjo. Tisto čudovito življenjsko moč, kateri se ima zahvaliti za svojo v aristokratsko - policijski Avstriji vprav brozprimerno karijero, je posvedočil tudi še na smrtni postelji. Brezprimema je Luegerjeva karijera. Iz malih razmer malega predmestnega advokata se je zna} po vspeti do takn veljave in nioei r celi državi, kakor še nihče pred njim v Avstriji. Lueger je bil najvplivnejši politik v državi in zahvaliti se je imel zato največ samemu sebi. Mati narava mu je dala množi no redkih talentov. Lueger j* bil rojen organizator m agitator. Začel je kot svobodomi.^elni demokrat, j sprevidel je kmalu, da so Duiajča-nje bolj dovzetni za pečene piščance, kakor za ideale svobodomiselnosti in demokratizma. In tedaj je Lueg« r lahkega srca presedlal in namesto svobodomiselnega demotratstv » zapisal na svojo zastavo antisenijlizr Storil je to v pravem času, ko .ie dunajsko prebivalstvo vsled Židov skih sleparij prišlo v težke gospodarske krize in je v vseh slojih, zlasti pa LISTEK. Emono. Živimo v dobi, ko nas tekoči dogodki življenja tako preplavljajo s o.iimi mnogobrojnirai vtiski. da am je dostikrat nemožno. osredoto-iti naše misli na kak realnejši predmet, ako ne pridejo slučajno -nomen-. ki nas z neovrgljivo silo privede-o do tega. Jako dobro pa stori člove-u, da se najdejo pogosto taki mo-nenti, ki dajo njegovemu, vsled na-rliee menjajočih se vtiskov, razdraženim duhu drugo smer, ter ga tako privedejo vsaj začasno v ono duševno stanje, ki omogočuje mirne in rezno premišljevanje nad vsakdan jih problemov in mu poleg svojega bla-Hejnega ter pomirjevalnega *T>liva >b enem povečujejo duševno obzorje. Eden takih momentov se je na-I baš v dejstvu, ko je prišlo do .rradbe obrtne strokovne iole na Mirju«, kar je dalo ob enem tudi i*>vod, da so se počela raziskovati :Ia omenjenega stavbišča in njega ližnje okolice po rimskih starinah. Izkopavanje starin se je vršilo pod spretnim vodstvom gospoda dr Smi-la in je imelo jako lepe uspehe tako, tvorijo te izkopnine, katerih se je nabralo v prilično kratki dobi od meseca septembra po do Božiča pr. 1., že prav čedno zbirko, ki nam v celoti daje lepo kulturno sliko naših rimskih predprebivalcev. Te izkopnine nam pa tudi živahno kličejo v spomin one čase, ko še ni stala današnja Ljubljana, ko še niso stanovali naši pradedje Slovenci v sedanji njihovi domovini — one čase, v katerih je z železom oborožena roka ponosnega Rimljana započela orati celino našega sedanjega ozemlja ter odprla pot trajni kuliuri s tem, da je ustvarila prednico bele Ljubljane — klasično Emono. Ko imenujemo to staro ime Emone, se nehote nudi človeku zopet moment, da skuša razgrniti zaveso davne prošlosti ter vpogledati v one davne čase, ko je siloviti Rimljan raztegnil meje svojega gospodstva do Save in Donave ter postavil na strategično in prometno važni točki sedanje Ljubljane to trdno postojanko. Zanimivo je vsekako vpogleda^, kje je pravzaprav stala Emona, kako lego in kakšne cestne zveze z drugimi rimskimi istočasnimi naselbinami naše. dežele je imela in kaj je ponujala v onih burnih dogodkov polnih časih; zanimivo je pa tudi celo, kakšni narodi so hromeli mimo njenesra ozidja ter stopali preko naših pokrajin dotlej, ko so posedli Slovenci to ozemlje, katerega posedujejo se danes. Ako listamo v povestnici, tedaj nam ie stari klasični pisatelji in v malomeščanskih slojih tlelo sovraštvo proti Židom, nositeljem brezobzirnega kapitalizma. Vse, kar je bilo na Dunaju nezadovoljnega, je znal Lueger zbrati p«»d svojo zastavo, iz vseh teh desperat-nih elementov je znal organizirati armado, ki mu je slepo sledila čez drn in stm. S to armado je izpodrinil ži-dovskoliberalno stranko na Dunaju in državno stolno mesto spravil v roke antisemitska stranke. Treba je bilo mnogo dela in težkih bojev, predno je Lueger dosegel ta svoj cilj. Leta in leta je vse svoje moči posvečal temu delu in delal je vedno s skrajno brezobzirnostjo. Par-dona ni zahteval zase, a ga tudi ni delil. Vojskoval se je na več front naenkrat: proti bogatemu Židovstvu in nj*>ga priveskom, proti škoTom in trenem 1 i tet i, proti vladi in takrat še velevplivnim Madžarom. Kaidinal nadškof grof Sehonborn je bil od avstrijskih škofov celo poslan v Rim, da bi rimska cerkev nastopila proti Luegerju, ki je na javnem Katoliškem shodu energično zastopal načelo, da škofje v posvetnih rečeh nimajo ničesar ukazovati, a tudi pritisk visokih cerkvenih krogov ni imel uspeha. Tedaj je Lueger jeva veljava bil-* /e tako velika, da je njegova osebnort metala svoje sence celo doli k nam na Slovensko. Takratni ljubljanski škof Missia je zastopal načela, ki so bila direktno nasprotna načelom, katera je tedaj zagovarjal Lueger, dočim je slovenska narodno - napredna stranka stala Lueger ju veliko bližje. To je pokazal prvi katoliški shod in pozneje prvi shod zaupnih mož narodno-napredne stranke. Leta 1895. je Lueger zope! presedlal. Hotel je postati dunajski župan in ker mu je bila vlada nasprotna, — je iskani pomoči pri starih klerikalcih, s katerimi je dotlej imel največje 1h\k*. Klerikalei so gtt spre- J jeli z odprtimi rokami in Lueger se jim je zapisal z dušo in telesom ter nekdanjo antisemitsko stranko potegnil za seboj v klerikalni tabor. Združenje antisemitov s klerikalci je imelo to posledico, da so se antisemit je poklerikalili, klerikale. pa nekoliko modernizirali. Lueger je imel meč in uvidevnost, da procesa ooklerikaljenja njegove stranke ni pustil iti čez gotove meje. A to je bilo mogoče samo njemu, ki je bil glava in duša cele stranke; odslej bo to pač drugače in nihče ne dvomi, da tako različni elementje, kakor so združeni v Luegerjevi stranki, ne bodo dolgo več hodili roko v roki, Če več ne bo Luegerja. Kot župan je Lueger za Dunaj silno mnogo storil. Seveda je zašlo mesto v velike dolgove, ali brez denarja se tudi na Dunaju nič ne da napraviti in vstvariti. Lueger je v družbi s klerikalci imel za bodočnost še velike namene. Nameraval je preustrojiti vso monarhijo. V to svrho je «vojo stranko poskušal preurediti v splošno državno stranko in če se mu to tudi ni posrečilo, dosegel je vendar eno, da je v ljudski parlament vstopila njegova stranka kot največja in najmočnejša v državi. To je bil pač triuinf njegovega življenja. Slovanom ni bil Lueger i>ose*bno prijazen. Sicer je bil vedno v prijateljskih stikih z različnimi slovanskimi politiki, posebno s Spinčicem in je tudi rad poudarjal svoje prijateljstvo do dunajsKih Cehov, a dasi se je imel ravno tem zahvaliti, da je zavzel Dunaj, jim je bil vendar sovražen. V boju za jezikovno ravnopravnost Slovanov je stal odločno na nemški strani. Pomagal je v največji meri vreči grofa Badenija in je sam, vozeč §e po Dunaju razglašal svojo zmago. Uveljavil je krivično načelo, da je Dunaj nemško mesto in da mora to ostati. Vodil je boj proti češkim šolam in vpeljal za meščane in vse mestne uradnike in uslužbenec prisego, da bodo vedno varovali nemški značaj Dunaja. Lueger je bil moč v državi. Bil je absolutni gospodar na Dunaju, ^der Herr von Wien«, imel je v ljudstvu velikansko zaslombo in čadovi-to velik vpliv navzgor. Cesar m prestolonaslednik sta imela do njetra vprav neomejeno zaupanje. Vse to si je Lueger, kakor amo že rekli, pridobil sam, s svojimi talenti in s svojimi lastnostmi. Morda je bil najpopularnejši mož v Avstriji, vsekako pa ga na Dunaju še ni bilo moža take popularnosti. Bil je ne samo po rojstvu Dunajčan; tudi po govoru, po 9vojih dovtipih. po duhu, da po vseh gestah, po noši in nagnenjih je bil »der achone Kari« pristen Dunajčan. Te lastnosti so vstvarile njegovo popularnost, utrdile pa so jo njegova neutrudna agitacija, njegova delavnost in njegova nesebičnost. Začel je svojo karijero kot reven človek in reven je tudi sedaj, ko jemlje slovo od tega sveta. znan tveniki podajejo v svojih delih kratke onazke o Emoni, tako geografi: Strabo (66 pr. Kr. do 24 po Kr.), Plinius (72 po Kr.), Ptolomeus (v prvi pol. 2. stol.), potem zgodovinarji: Herodian, Latinus Placatus, Zosi-mus, Sozomencs in dr. Pa tudi novodobni pisatelji so pojrosto razmotri val i o Emoni, tako Schonleben v znamenitem delu »Aemona vindicata« izdanem \ Sol-n ograd u 1. 1674.; dalje slavni Valva-zor (1689), ki opisuje v svojem znanem delu posebno, kar je še videl na lastne oči rimskih ostankov; notem zgodovinar A. Linhardt (1788. in 1791.) in Vodnik (1818.) v svojih publikacijah v »Laibacher Wochen-blatt«. Zanimanje za Emono je pa v prav posebni meri oživelo * Historično društvo za Kranjsko« (L 1846. do 1866.), v kojega okrilju se ;,e našlo lepo število domačih mož.ki so s vnemo nabirali različno snov o Emoni ter jo objavljali v zanimivih člankih društvenega mesečnika in to so bili: Hitzinger, Petros-zi, Costa sen., Miillner. Pozneje ae je pečal tudi A. Dimits v svojem zgodovinskem deln s Emono (1874). Jako marljivo je zbral zarodovin-sko snov profesor A. Miillner in Je ▼ svojem delu »Emona« — izdano leta 1879 v Ljubljani — v daljši razpravi zastopal ealo idejo, do jo trn stala no lfa\ Ljubljane, čemur pa rimske izkopnine, ki se dobivajo v jako mnogobrojnom številu in v obsežnem ozemlju ljubljanskega mesta, kakor tudi najnovejše na Mirju, močno oporekajo. To delo in pa objave dr. Šmida glede najnovejših izkopnin na Mirju v »Laibacher Zeitung« št. 215. in n. tvorijo tudi podlago naslednjemu članku, kateri obsega v I. delu lego in cestne zveze Emone, v H. delu prebivalstvo v obče in v III. delu najnovejše izkopnine na Mirju. Velika množica rimskih izkopnin, ki se jih dobiva na levem bregu Ljubljanice, ter še dandanes se nahajajoči ostanki rimskega zidov ja na zemljišču nemškega viteškega reda na Mirju jasno dokazujejo, da se nahajamo tukaj na nekdanji rimski naselbini, katera je zavzemala svoj čas prostor sedanjega Gradišča do Vegove ulice in dalje do Mirja Mestno obzidje nekdanje Emone se da deloma še prav dobro slediti, deloma je pač pozidano s stavbami. To zidovje je tvorilo svoječasno pravokotnik in sicer: južna stran obzidja je skoraj popolnoma ohranjena in se vidi ie v podobi dolge črte masivnega, deloma posutega in poraščenega zidovja na Mirju, ki se na zapadni strani zasleduje dalje v temelju vrtnega sidu sedanjega PnJchlo-poaaaifa in je % toj smeri po Razsodila o japlemoi Klika 20./U. 1908 se glasi takole: »V imenu njegovega veličanstva cesarja! C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu IV. senat je kot sodni! dvor II. instance po zaslišanju c. kr-višjega državnega pravdnika ugodilo pritožbi c. kr. državnega pravd-ništva v Ljubljani proti prizivni sodbi c. kr. deželnega kot tiskovnega sodišča ljubljanskega z dne 15. februarja 1910, posl. št. Pr. VI/10, s katero se je ustreglo prizivu konsor« cija »Slovenskega Branika« kot izdajatelja in založnika proti razsodil« imenovanega sodišča z dne 26. januarja 1910, r. št. 1, s katerim se je po* trdila zaplemba črno obrobljenega narodnega kolka z napisom »20./IX 1908«. Z ozirom na to je podpisano sodišče zopet uveljavilo razsodilo z dne 26. januarja 1910, posl. št, Pr. VIT. 3/10/1. Razlogi : V inkriminiranem črno obrobljenem narodnem kolku z napisom »20./IX. 1908«. je vteleseno po njegovi vsebini in obliki objektivno de*< jansko stanje prestopka proti javnemu miru in redu v smislu § 302. kaz. zakona, ker vzdržuje ta narodni kolek namenoma v trajnem spomin« izgrede dne 20. IX. 1908. S takimi tiskovnimi izdelki je ni način, ki se ne da podcenjevati, zvezan namen, vzdrževati v širokih sle« jih sovraštvo one neprijateljske skupine (Dobeseden prevod! Kaj je as tem nepopolnim stavkom nameravalo povedati visoko sodišče, lahko domnevamo, a ne moremo vedeti. — Opomba uredništva!) neprestano podpihovati surove instinkte onih izgredov ter s tem Ščuvati k novina izgredom, ki bi lahko spravili v nevarnost javni mir in red. Pritožbi državnega pravdništva ljubljanskega je bilo torej ugoditi. Gradec, dne 28. febr. 1910. P i t r e i c h s. r. To razsodbo bomo lahko primerno ocenili, ako uvažujemo, da jfc prvi senat zaplembo narodnega kolka »20./IX. 1908.« potrdil, češ, da ttf nedolžni papirček ščuva k sovražnostim proti Nemcem, d očim je državni prav dni k pri prizivni razpravi zahteval, da se mora konfiskacija Ijalo potem do meje med Seunigo-vim in nunskim vrtom. Severno stran označuje prav primerno črta zidovja nunskega vrta in istotako gradbena črta hiš na južni strani Kongresnega trga. Tukaj so bila med nunsko šolo in baron VVurzbachovo hišo glavna severna vrata. Vzhodna stran svoječaenega ob* zidja je tudi večinoma pozidana in stoji na tem prostoru sedaj deloma deželni dvorec. Obzidje se potem sle* di pod srednjeveškim mestnim ridov-jem na prostoru nekdanjega knežje« ga dvorca in dalje v vrtnem zid:* Križank. Ob Emonski cesti pride zopet na dan v podzidku Jakopičevega vrtnega zidu poleg krakovske kapelice. Tu imamo tudi poslopje, nazvanA »fertica«, kar ne pomenja nič drugega, kakor prostor, kjer je stala preje utrdba »fortalitum« (stolp) in tvort pročelje hiš v spodnjem delu docela rimsko zidovje, kar spričuje že na prvi pogled njega debelost. Južna črta Jakopičevega posestva — stanovanjsko poslopje ima v vogalu vzidano rimsko obzidje — se potem druži na Mirju z znanim zidom. Velik del tega zidovja na Mirj«t je še gledal slavni Valvasor, ga tudi temeljito opisuje ter omenja, da je imela ta stran (južna) celo stimi 8tolp*' 0*1» prOođaJH.) diti, tor Mn kolek »2*./IX. lim« e. kr. armado ta Moti proti nji. ljubljanski senat je bil torej mnenja, da ja odiozni kolak »20./IX. 1908.« naperjen proti y srna asm, državni pravdnik je prepričam, da je naperjen proti nedotakljivi c kr. armadi, greško nad sodišče pa je v tak mnenjih napravilo piko in razsodilo, da imenovani kolek sicer ni naperjen niti proti Nemcem, niti proti armadi, pač pa »da vzdržuje trajen spomin na gotove dogodke, vzbuja surove instinkte in ščuva k izgredom, ki bi lahko bili nevarni javnemu miru in redu.« Ubogi narodni kolek črno obrobljeni, kaj vse ti podtika modra, nikdar zmotljiva avstrijska justica! Iz parlamenta. ^Slovanska Enota.« — Bi ene rt ho v a pogajanja. — Posojilo. V sredo imajo voditelji »Slovanske Enote« z ministrskim predsednikom Bienerthom konferenco. »Slovanska Enota« zahteva v prvi vrsti delozmožnost češkega dež. rbora in preosnovo kabineta. Pravijo, da bo še ta teden konferenca med češkimi in nemškimi poslanci, ki jo bo sklicala vlada, Čehi upajo, da se bo l o>rečilo doseči vsaj kratko po velikonočno zasedanje češkega deželnega zbora; v tem zasedanju bi pri-fle na vrsto predvsem finančne pred-loge. Obenem začne v sredo baron Bie-nerth rudi z drugimi velikimi strankami pogajanja Dosedanje konfereu-re so namreč imele informativen značaj. Sedaj pa hoče sestaviti delavni program za daljčo dobo in variti zanesljivo vladno večino. Začetek vsega tega je pa v češko-nemskem sporazumu in v češki deželni zbornici. Zato pride na vrsto pred\-sem češko vprašanje. V zvezi s tem bota imenovana zopet oba ministra rojaka. Nato pa pride v pretres delozmožnost češkega deželnega zbo-xKa. Če se posreči tudi to vprašanje povoljno rešiti, bo šele mogoče militi na vladno večino in na delavni program v poslanski zbornici ter na preosnovo kabineta, ki ima biti po mnenju Bienerthovem zaključek in konec cele akcije. Danes vloži finančni minister Bilinski v poslanski zbornici predlogo za posojilo 180 milijonov kron. Doslej so miocialni demokrat je. Napovedali so ciemonstracijo v »Treptower Parku«; jjolicija pa je park zaprla. Zato pa so socialni demokratje demonstrirali v »Tiergartenu«. Policija ni mogla ničesar opraviti, ker so se de-inonstrantje vzorno držali. Več tisoč demonstrantov je demonstriralo pred parlamentom; hoteli so prodreti tudi k dvoru in k palači državnega kancelarja, pa je policija zabranila. Časopisi poročajo, da je v nedeljo v Berolinu demonstriralo 150.000 liu-di. — Tudi v drugih mestih so bile \elike demonstracije za splošDO in enako volilno pravico. — Socialni demokratični listi pišejo, da se bodo demonstracije še ponavljale. Dnevne vesti. •f Cirllmetodarji na krov! Brezdomovinci so z znano ostudno gonjo hoteli osmešiti vse Slovenke in Slovence, ki se navdušujejo za na-*o edino obrambno družbo sv. Cirila in Metoda, prekrstivši jo v »Cirilme-todarijo«. Prihodnjo nedeljo bodo sovražniki družbe, ki so obenem sovražniki slovenstva, videli, kako so osamljeni v svojem izdajalskem početju. Vse kar misli narodno v Ljubljani, se zbere ob 10. dopoldne na nianifestacijskem shodu, ki ga sklicuje velezaslužni starosta med bojevniki za našo obrambo, g. Luka S v e t e c , v »Mestni dom«. Prihod-uja nedelja bodi praznik aa narodno obrambo! -f- Iz trgovske in obrtne zbornice. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Josipa Lenarčiča za predsednika in izvolitev Ivana Kregarja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. + Odlikovanje. Cesar je aarodovinarju Petni pl. Radio a« ▼ Ljubljani naslov tajnoga svetnika. + Is šolske službe. Prov. nčite-urijeia Kos prede v Crai vrh Idrijo. Učiteljske, kandidetlnj« ina Boaaaan je aasmeeieeja kot učiteljica aa Spodnji Logatec mesto na dopustu se Mhajajočega nadučitelja Josip« — SI.....ki Ia pisarne: Pešata zveoar aa poje zadnjič opora »Trubadur« in sicer za par-abonente. - V četrtek ta igra 23. dramska noviteta in sicer izvrstna ljudska igra V. Waltborja in f.. Steina »Gospodje sinovi«, ki jo je prav spretno lokalizirat g. prof. Fr. Kobal v Ljubljani. Glavno vlogo igra g. Verovšek kot bogat mesar in sušilec s Poljan in njegova nečakinja Gusti, gdč. Kandlerjeva; poleg teh dveh g. Nuoič in g. Iiičič. Ta drama je jako zabavna ter ima izvrstno risane značaje. Za abonente sedežev na nepar je ta predstava zadnja v abonnementu. rv-^^r — Družba sv. Cirila in Metoda — pa »Slovencev*« Cirilom?todarija. G. Martin Zinave v Čajnici, poslal je 10 K za ^plodonosno delovanje v obrambo in blapror naše? mile domovine.— V gostilni Brezaikovi pri Sv. Ani na Krembergu je dala »Cirilme-todarija« družbi 2 K, po g. Šumenjaku poslano. — V počeščenje spomina blagega g. Kotnika in pod vtisom »Čiri Imet oda rije« poslala je gospa K. Poni k var je v a 200 K v obrambni sklad. Hvala iskrena! — Koncert »Glasbene Matice«. Sinoči se je vršila generalna skušnja v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vse skladbe so na poslušalce napravile najmogočnejši utisek. Skladbe idealno polne krasot, duho- vitosti in srčnih čustvovanj. Slovenci smemo biti na naša nova izvirna dela, ki niso samo po našem merilu sojena izvrstna, temveč so absolutne v rednosti v splošui svetovni glasbene literaturi! Učinek Sattnerjeve »Jef-tejeve prisege je naravnost veli-kansk, pretresljiv, do solz gineč! Takega muzikalnega dela Slovenci še nismo imeli, odkar obstojimo! Zbor, orkester in basovski solist imajo prekrasne naloge; — in kako poje naš veliki umetnik gospod B e t e 11 o vlogo Jefteja! To je pretresljivo, do srca segajoče! To je višek umetnosti! Oba sodelujoča umetnika pevca go-gopoda Betetto in Levar sta namreč že včeraj dospela z Dunaja in »ta pri skušnji sodelovala. Gospod Ivan Levar, nova slovenska operna moč, mlad, izboren pevec, beritonist s prekrasnim glasom, si je za svoj sa-mostojeu nastop v koncertu izbral tri jako hvaležne efektne skladbo: \Volframovo pesem iz Tannhaueerja, eno najlepših svetovnih baritonskih arij iz Verdijeve opere »Ples v maskah^, in prekrasni dramatični prolog* iz opere »Glumači^. Mladi operni pevec g. Levar ima prav lepo pri-hodnjost pred seboj in ima žo danes krasne ponudbe na angažma od nemških gledališč in tudi iz dunajske ljudske opere. Veselimo se Slovenci, da naši umetniki čim odločneje stopajo na dan! Naš ljubljenec, veliki umetnik, gospod Betetto, izvaja basovsko vlogo v Jeftejevi prisegi naravnost v mojsterski dozorelosti. To je petje! in teko se peti mora! Za svoj umetniški nastop si je i?hral kot popolnoma dozorel umetnik ^ajdozo-relejše skladbe svetovne glasbene genijalnosti, »štiri resne speve« Brahmsove! Te skladbe uživajo veliko svetovno slavo, spadajo k najglobokejše zamišljenim skladbam svetovne literature. Brahms jih je zložil kot zadnje skladbe pred svojo smrtjo; ko je že čutil, da se mu bliža smrt, uglasbil je štiri globoke misli iz bukev prerokov; — skladbe zahtevajo pevca-umetnika, mojstra, z velikim glasom, velikanskim obsegom in divno vznesenim predavanjem. Take skladbe morejo poti le veliki mojstri. V Evropi in Ameriki te skladbe po jo le najboljši basisti in največji dozoreli umetniki! In tak je naš Betetto! Koncerta s tako krasnimi, izključno izvirnimi skladbami in s sodelovanjem domačih, tako velikih umetnikov, Slovenci še nismo imeli. Slovenci, veseli in ponosni bodimo nad svojo lastno močjo! Jutri pohitimo vsi, ki smo dobrega srca in čistih misli v naš domač* lep koncert! — Dobrodelna predelava na ko* rist društva »Domovina« bo v deželnem gledališču dne 19. marca. Predstavo priredi odbor društva »Domovina« in se bo vršila na korist dijaške kuhinje, ki jo to društvo vzdržuje z velikimi žrtvami. Kako velikega pomena je dijaška kuhinja, tega pač ni treba razlagati, saj ve vsakdo, s kakimi težavami se morajo navadno boriti slovenski dijaki. Dijaška kuhinja je mnogim dijakom največja opora, marsikak pridni dijak bi moral opustiti studiranje, če bi ne bilo dijaške kuhinje. Da se ta prepotrebni in tako lepo uspevajoči zavod obrani in primemo podpre, je odbor naprosil več ljubljanskih gospodičen aa so- d*loTAsvJe pri dotoodalni pradatsvri alte£e fOetDalsB« So SS Uutaes* vo odzvale od borovemu apelu na njih rodoDubje. Pričakovati je, da bo tudi obesnatvo, ki ja naklonjeno slovenskem« aUJaitvsj, storilo vse, da bo dobrodelno predstava lamela Ion materi jelen naveh. — »Sveza alt i aneksi odvetnikov v Ljubtjsat.1« bo Imele dne 19. t. aa ob 10 dopoldne v sssstal posvetovalnici ljubljanskega »magistrata svoj občni zbor z običajniai dnevnim redom: poročilo odborov©, porodila o jezikovnih razmerah, volitev odbora in slučajnosti. K tema sborovanju se vabijo vsi slovenski gg- odvetniki in notarji ter odvetniški in notarski kandidati. — Odbor. — Na vseslovenskem zdravniškem shoda, ki se vrši dne 16. t. m. v Ljubljeni, s---, bodo v prvič k skupnemu posvetovanju zbrali vsi slovenski zdravniki. »Društvo zdravnikov na Kranjskem«, v katerega rokah so predpriprave, razposlalo je vabilo za vsako kronovino po enemu poverjeniku. Sicer se pa vabilo z natančnim dnevnim redom objavi se po vsloven-skih listih. Nekatere skupine in mnogi posamezni zdravniki so že priglasili svojo udeležbo. Ker se isti dan popoldne vrši v Ljubljani zborovanje »proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskim« in se ti vsi udeleže shoda, obeta postati ta jako živahen. — Društvo slov. profesorjev je imelo v soboto, 5. t. m. svoj prijateljski sestanek, kjer je refcriral tov. Južnič o Lehmannovem sestavku: »Die Bewegungsfreiheit auf der Oberstufe der hoheren Schulen«. Referatu samemu in živahni debati o tem sestavku bi bilo povzeti siedeč^: Prosto gibanje v posameznih predmetih je le teoretično, neizvedljivo in bi bilo mladini le v kvar; vsak dijak si mora pridobiti v vsakem predmetu toliko splošnega znanja, da je v obče zrel za vseučilišče, ni pa srednje šola sa to tu, da bi pripravila dijaka le za eno posamezno stroko, ki bi mu posebno ugajala, najmanj j,a gro zahtevati, da bi se trudila z vsakim popolnoma nezmoinim dijakom in ga ta korekoč porivala naprej; treba je torej neke, vsaj srednje, nadarjenosti za srednješolca. O sistematičnem loče-nju učencev v debre in člabe, kako: razpra\-lja o tem omenjeni odstavek, ni govora v naših razmerah, pač t>u v resnici dela vsak učitelj razloček glede zahtev, ki jih stavi dobro a!i slabše nadarjenemu učencu. Najuspešneje pa pridejo učitelji do metodičnega poučevanja potom skupnih pogovorov posameznih učiteljev za ono stroko, celega učit. zbora in med-.•^bojno enakih zavodov. Ker se sproži v takih pogovorih marsikatera dobra misel, ki je. povsem izvedljiva, se sklene, da slov. prof. društvo pri-Tedi redne se-itanhe, na katerih se bo de govorilo o različnih predmetih in h katerim se vabijo vsi gg. tovariši, da se jih v nrnogobrojoem >tevilu vdeleže. — Društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo v soboto zvečer v restavraciji Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Dobro obiskano zborovanje jo vodil predsednik gost-. L. \V er z a k , ki je navzoče pozdravil, predstavil zastopnika oblasti, g. I. mestnega komisarja A. Semena, izrekel vsem dobrotnikom in podpornikom društva zahvalo in se končno spominjal od zadnjega občnega zbora umrleg-a Člana L. Kuežoureka. Iz od občnega /bora odobrenega natisnjenega poročila za leto 1909. povzamemo sledeče: V teku leta jo imelo društvo dva občna zbora, eno zborovanje po § 1 društvenega zakona in eno društveno zborovanje. Najvažnejši dogodek poslovnega leta je bil ta, da so se temeljito predelala društvena pravila. Načrt, ki ga je odbo" dne 16. oktobra predložil občnemu zboru, je bi! z nekaterimi malimi spremembami sprejet, nakar so M predložila nova pravila dežeinemu predsodništvu, ki jih Je z odlokom z dne 17. novembra sprejelo na znanje. Društvo je bilo zastopano po svejem predsedniku na dveh posvetovanjih predsednikov avstrijskih tiskarskih društev na Jhinaju. Odbor jo rešil prevzeto nalooro v 19. aeiah. Podpore, ki so znašale 7350 K, je dobilo 69 bolnikov, 19 brezposelnih na mestu, 262 brezposelnih na potovanju, 2 onemogla in S vdove; razen tega se je dovolila izredna podpora 2 članoma in se je izplačal 4 članom del nre-selitvenih stroškov. Društvo je štelo koncem leta a častnih in 175 rednih članov. Računski zaključek izkazuje 14.559 K 99 v prejemkov in 14.295 K 44 v izdatkov, tedaj 264 K 55 v prebitka, s katerim je doseglo društveno premoženje 39.835 K 64 v, izvzemši vrednost knjiaooe in inventarja v znesku 3030 K. Društvena knjižnica je imelo koncem leta 1528 knjig; izposodilo si je 93 oseb 1173 knjig. V društveni sobi je na razpolago 26 časopisov. ObSni zbor je dovolil glavnim društvenim uprav. 425 K nagrade in izrekel članom, ki izstopijo it odbora, zahvalo. Pri volitvah so bili izvoljeni naalednji gospodje, in sicer? v društveni odbor: predsednik L. W«nak, podpredsednik I. Mli-ner, računovodja O. Planino, blagajnik I. Komar, blagajnikov namestnik Ig. Lam p i č, zapisnikarja I. Naeeraik in A. h t reke jj, kajisaučarja J. 81 r n a d in F. Žemljic, prieednika O. Far-nik in M. Kdrber; kot pregledovale! računov V. Cerer, A. G r a-par in V. Koželj; kot upravitelja potaiaeke blagajne: O. Plani n e »a Ljubljano in II. P e t r i č za Rudolf ovo; v tarifno komisijo: M. Dne h s, A. Grapa r, P J e -ločnik, F. Jeaeršck, J. Linhart, J.Paulič, R.Stibin-g e r, A. S m u c in O. T u 11 a. — O priliki Masarvkove šestdeset letnice je priredila »Prosveta« včeraj v »Mestnem domu« predavanje o življenskem naziranju češkega učenjaka, ki si pridobiva vse večji vpliv tudi med slovensko mladino. Predaval je gosp. cand. iur. R. Krivic. V obširnem predavanju je razložil Masarvkovo versko naziranje, njegovo etiko, njegov demokratizem in socializem in slednjič ga je predstavil poslušalstvu kot politika-rea-lista. Pokazal je nazadnje, kako se ena rdeča nit vleče skozi celo Masarvkovo življenje in po vsem njegovem naziranju: boj za resnico! Busova maksima: brani resnico, drži se resnice, govori resnico, ljubi resnico notri do smrti — je tudi Masarvko-va maksima. — Predavanje je bilo precej dobro obiskano; po večini so bili navzoči dijaki in dijakinje, zaslužilo bi pa boljše udeležbe s strani izobraženstva Vsekako pa si sme n Prosveta« čestitati, da je — menda edina na Slovenskem — skromno, a dostojno proslavila jubilej velikega misleca in kulturnega delavca, enega največjih Slovanov naše dobe. — S ceste. Danes ob 7. zjutraj je korakala ena stotnija pešpolka št. 27. po Sodni ulici. Tam je stal na cesti tik ob trotoarju mlekarski voziček Kozine Bitenc iz Št. Vida. Eden vojakov omenjene stotnije je voziček prevrnil, kateremu činu je sledil smeh in krohot cele stotnije. Sicer je prišel neki podčastnik k mlekarici, da je napravil zapisnik menda o provzroceni škodi, a ko je nek' gospod pristopil, ga je takoj nahrulil. Rečeni dogodek ob belem dnevni, ko so bili vojaki trezni in v službi je pač značilen. Kaj se res ne da teh ljudi malo ukrotiti? — Skandal v cerkvi. V nedeljo je prišel v trnovsko cerkev k dopol-danjemu opravilu neki možiČek, ki se ga je bil malo preveč naleze!. Sedel je v klop ter prav pošteno zaspal. Pri tem je pa izgubil ravnovesje ter se zvrnil iz klopi po tleh. Ljudje so se seveda smejali, m oži če k pa tudi. Zlezel je nazaj v klop, čez nekaj časa pa je zopet padel po tleh Nastala je v cerkvi splošna veselost. Kaplan Kochler, ki je na prižnici ravno razkladal svoje modrosti, je menda mislil, da se ljudje smejejo njemu. Postal je rdeč, obraz se mu je zresnil, oko pa je nemirno iskalo svoje žrtve. Strogi pogled jc obstal na Josipu Andlovicu, mizarskem pomočniku in posest ni kove m sinu iz Kolezije. Na njem, na svojem tekmecu, se je hotel znositi kaplan. Zadonelo je po cerkvi: »Ti, Andlovic, ako se v cerkvi ne znaš dostojno obnašati, pa se po-beri ven!« Ljudje so se začudeno ozirali zdaj na Andlovica, zdaj na Kochlerja. Nikakor niso mogli timeti, zakaj se je kaplan spravil ravno nad Andlovica, ki se vendar ni nič hujšo pregrešil, kakor drugi ljudje. Osramočeni Andlovic se je res zmazal iz eerkve, njegova pobožni mati pa, ki je slišala, kako je kaplan pognal njenega sina iz cerkve, je začela til glas ihteti. Mladenič si je vendar *zel toliko poguma, da je šel po končanem opravilu h kaplanu. Komaj ga je pa ta zagledal, ga je že nahrulil, rekoč: »Kaj si pa ti prišel.« Mirno mu odgovori Andlovic: »Gospod kaplan, lepo se vam zahvalim za vašo prijaznost, ker ste me zapodili iz eerkve.« Nato se zadere kaplan: »Ali hočeš, da te še policiji naznanim?! Marš ven!« In Andlovic je odšel. Iz predstojećega je pač jasno razvidno, da je nastopal 211etni kmečki mladenič olikano, d očim je kaplan Kochler pokazal samo surovost. Dandanes pač zahteva olika, da vsakega 211etneg-i mladeniča ali 21Ietno dekle vičemo, samo naši katoliški kaplani mislijo, da smejo vsakega človeka tikati. V lemenatu se pač ni mogoče privaditi olike. — Ta škandal v trnovski cerkvi je provzTOČil v Krekovem in Trnovem najrazličnejše govorice. Ljudje pravijo, da sta se Andlovic in Kochler ie večkrat srečala na raznih potih. Seveda, oba sta »fest fant*« in dekleta imajo oba rada... Preskrbljeno je ie, da pride stvar pred sodišče. — Veliko Ljudsko sla vnosi priredi slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« dne 5. junija 1910 s najraznovrstnejši m zabavnim sporedom. Slavna bratska društva prosimo, da vpoštevajo ta dan. — Umrla je sinoči v visoki starosti 96 let ga- Marija JulianL N. ▼ m. p.t — Nove kolkov* znamke. Glasom ukaza finančnega ministrstva z dne 1. januarja 1910 eo izročene pro metu nove kolkove znamke, star« znamke, izdane leta 1898, pa izgube veljavo dne 31. marca 1910. Poraba starih znamk po 81. marcu 1010 je torej smatrati kot neizpolnitev kol kovne dolžnosti. Neporabljeni stari kolki iz leta 1398 se lahko do 31. mv ja 1910 brezplačno zamenjajo pri deželnem blagajniškem uradu v Ljub ljani in pri davkarijah. Po 31. maj i 1910 pa ae za stare znamko ne bod< dobilo niti novih znamk, niti denarja. Obrtne in trgovske knjige, obrar ci za menice in račune itd. se smej • tudi pozneje brez zadržka rabiti, Če se stare znamke na njih do 31. marci 1910 uradno prepečatijo. V Škofljici je postala sloveča na rodna Ogorelčeva hiša priljubljen o nedeljsko zbirališče ljubljanskih in drugih izletnikov. Saj je pa tudi ved no dovolj nedolžne zabave in razvedrila, za kar skrbi vrlo delujoča Ciril - Metodova podružnica, ki je priredila letošnjo zimo celo serijo kra-no uspelih predstav na korist glavni družbi, oziroma za obrambni 6klae. Zadnjo nedeljo se je zaključila seri ja zimskih predstav, a nadaljevala s bo tudi poleti. Za zaključek so nam izborni diletant je priredili kar dve šaljivi predstavi »Bratranec^ i u »Eno uro dotor«. V prvi igri so n; stopali: gdč. Hočevarjev i\ (hi na), gdč. Vida Ogorelčeva (gdč, Dobska), gdč. Pečnikova (sluz kinja), v drugi igri pa gdč. Em Ogorelčeva (gospodinja), g'dv\ Micika Busova (svetovalčeva ga. Borna), gdč. H o če v a r j e v a (hčerka Ema), g. L e n č e (dr. 2rjav), g. Vladimir Ogorelec (sluga Škrja-nec), g. S i š k a (Sedlač), g. P. (Ple* nik), g. M e n a r d (Vetrnik) in Iv. B a b š e k (lekarničarski učenec). Igrali so vsi tako vzorno, da je težk< kateremu izmed njih dati prvenstv« . Med odmorom je izpregovoril pot* valni učitelj Ante Beg nekaj vzpodbu-jevalnih besed za družbo in našo narodno obrambo. Udeležba je bila tako ogromna, da je zmanjkovalo, prostora, čast sobojevnicam in so bojev nikom, posebno pa rodoljubni Ogorc! če vi rodbini! Zbirališče »Cirilmetodarjev«, L j. narodno mislečih ljubljanskih iz letnikov je v Škofljici pri Ogorelcu, v Grosupljem pri Rusu in pri Kopriv, cu (sploh pa so razun Košaka vsi gostilničarji ustanovniki podružnice). na Jezici pri »Ruskem carju« (Cun der), proti Št. Vidu »pri slepom Janezu«. V varstvo Šmarne gore. Že ne» kaj let je Šoaama gora ljubljanski:j turistom in izletnikom jeko priljubljena zaradi bližine in v resnici kra> nega razgleda posebno na Km inniške in Julske alpe. Tudi gostilna je tu -akoravno z mnogimi nedostaiki — za silo dobra. Izletnike, ki ljubijo v letnem Času zaradi odpočitka hladu sence pa vznemirja dejstvo, da bo 11 gora kmalu gola, ker se že več časa opaža, da lastniki sekajo drevje iv tudi grmičevje v svojih partih, ka kor kosec travo po senožetih. V drugih deželah, kjer se izseka jo gozdi prisiljeni so lastniki svet z mladikami nasaditi, za Šmarno goro pa men da take postave ni, ker bi bile sicer gotovo v to poklicane oblasti seka nje že opazile in v tem oziru ka; ukrenile, kar pa se baje doslej n: zgo dilo. Dotično crospodo pri deželni vladi bi prosili, da si sami ogledajo novi golovec. Obžalo\*anja vredne pa je tudi, da sedanji lastniki sami nimajo smisla za ohranitev kmetu toli potrebnega gozda, dasi bi morali vedeti, da s takim sekanjem drevja in grmičevja škodujejo le sebi in svojim naslednikom, ker deževje izpere In odnese s strmine potem tudi še tisto malo množino prsti, oziroma zemlje, na kateri je mogoča rast, pa tudi snežni plazovi na takih posekanih partih potegnejo zemljo sabo. Vidi se že po vsi gori golo skalovje in ker tak svet nima nobene vrednosti, b; do dediči sedanjih posestnikov zdihe vali nad uničevalnim gospodarstvom svojih prednikov, ker ne bodo imeli ne drv za kurjavo ne stelje za živin**. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Savo - Javomik - Kom-ško Belo se vrši v nedeljo, dno 13. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih gostil ne pri »Jelenu« na Savi. Nasprotniki napredka hrastni* ških Slovencev so si izmislili nov način, kako Škodovati domačinom m zlasti »Sokolu«. Pripovedujejo, da bo »Sokolski dom«, kakor hitro bo stal last g. RoŠa. Mi bi na takb oslarije ne odgovarjali, a čuli smo, da je /e več Hrastničanov izjavilo; da bi darovali kak znesek, a ravno radi te^ nočejo. Opozarjamo, da ostane »Sokolski dom«, kakor podarjeni prosta r last »Sokola«, ako bi se pa kedaj »Sokol« razpustil pripade premoženje Sokolski Zvezi« v Ljubljani, ki pa mora izročiti vse novemu »Sokolu«, ki bi se morda zopet ustanovil v Hrastniku. A do tega ne bo prišlo, hrastniškega Sokola ne bo uničila nobena sila. Rojaki vendar vidijo u tega poročila, a kakimi nasprotniki se imamo boriti Hrastničanje. mmm Nekaj o rasmerak ▼ »Celjski tU« jaški knkinji«. Pito aa nam: Čudne pojme imajo gospodje v odboru dijaške kuhinje in selo bistroumno skrbijo za boljši napredek revnega dija-štva. Onim dijakom, ki so imeli v spričevalih slabe rede, so ravnodušno odvzeli brano, češ, da jo zopet lahko dobijo po preteku prve konference, če si izboljšajo rede. Marsikdo bo mogoče to odobraval, ali poglejmo si to »kazen« natančneje. Vsak dijak, ki zahaja v dijaško kuhinjo je vsled svojega gmotnega stanja k temu prisiljen, to je njegova opora, da sploh lahko studira in zal premnogim edina topla hrana. Sedaj se jim j j pa še odvzela ta trohica, ta zadnji grižljaj. To je naravnost neusmiljeno, in to zamore storiti le človek, ki sploh ne ix>zna revnega dijaškega stanja. Ali se bo sedaj tak dijak brez hrane mogel boljše učiti, in nekateri ki so sploh brez tople hrane, ali se more zahtevati od njih napredek? Gotovo, da ne. Prostovoljno pa gotovo nobeden ni imel slabih redov. Ki iva so mnogo slaba, mrzla stanovanji in zraven tega pomanjkanje. Zal nam je, da pride stvar v javnost, toda, ker **e ni nikdo za to pobrigal, se je moralo to zgoditi in upamo, da bodo gospodje sprevideli, da ta korak ni in ne more biti ra mestu in bodo stvari opomogli. Narodna požrtvovalnost slovenskega duhovnika. Na Spodnjem Štajerskem so ^e vršile važne volitve, pri katerih je odločal vsak glas, kajti razlika med slovenskimi in nem škimi volilci je znašala kvečjemu dva glasa. Radi tega je šla deputacija slovenskih mož k slovenskemu rerk\ enemu dostojanstveniku ter ga -koro kleče prosila, naj gre volit. Gospod pa je odg-ovoril: »Mo.ie srce ie z vami, molil bom za vas, volil pa ne pojdeui.t< In pri dotični volit vi so bili Slovenci poraženi. Duhovnikova molitev ni Slovencem čisto nič pomagala. Iz Sa vinske doline se nam pišo: Saši nemčurji, odnosno privandrani Nemci, nameravajo že davno u-rano-viti v naši povsem slovenski dolini, — nemško šolo. Kje, to je še tajnost, najbrže na — Polzeli. — Saviučani. pozor! Ali že ni dosti, da se T»cde v Št. Pavlu pr: Preboldu poučevalo v višjem razredu tudi v — neinščin1, dasi je to po razsodbi upravnega sodišča popolnoma nezakonito! S&vinska dolina je bila od nekdaj širom slovenske domovine na glasu kot strogo narodna In zdaj naj se pa v 10 prisno slovensko zemljo vse je nemška ljulika?! Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe za Ptuj priredi dne 13. marca ob 7. zvečer v Narodnem domu večer malih. Večer obsega: 1. Govor: G. I Prekorš-k. 2. Deklamacijo: Mladi Slovenci, o. igri »Prijatelj« in »Prijatelj mladine«. Tele s pasjo glavo. V mariborski fclavnici so zaklali pretekli petek pet tednov staro tele, ki je imelo jJavo tako zra^čeno. da je bila popolnoma nodobna pasji (buldogovi) glavi. Vsled čudno zraščene glave je bila Tndi prehramha zelo težka in ,ie žival v ra>ti zelo zaostala. Tele >o pri-neljali iz Slovenskih goric. Stavka. V predilnici v Št. Pavlu pri Preboldu so 1. t. m. nastopili vsi delavci stavko radi preslabega pla-r-ila. Delavci so baje dobro organizirani in so pripravljeni tudi na već-♦eden^ko stavko. Koroška podružnica Slovenskega planinskega društva ima v Celovcu svoj redni občni zbor v nedeljo, 13. marca t. 1. ob pol 8. zvečer v Benediktinski kleti. Na dnevnem redu so: Poročila odbora, volitev novega odbora, slučajnosti. Vsi cenjeni člani podružnice S. P. D. so naproseni, da gotovo udeleže zborovanja. S planinskim pozdravom! — Podružnični odbor. »Pieeolov« »alarm'< proti slovenskim delavcem. V nedeljo pred-poldne se je vršil mnogobrojno obiskan shod »Narodne delavske organizacije« v tržaškem Narodnem domu. kjer se je razpravljalo o krivicah. Ki -e gode slovenskim delavcem v novi slobodni luki pri Sv. Andreju. Na-i *lnik c. kr. javnih skladišč, iredentist in smrten sovražnik Slovencev, po »zmoti« avstrijske vlade — dvorni svetnik Minas, naše delavce dosledno odklania in jemlje na delo zacrizene Italijane in celo regnicole. Zato pa vlada med slovenskim delavstvom BTOzno razburjenje proti temu zastarelemu tiranu, kar je na nedeljskem >hodu prišlo do izraza. Po trn-daoolnem in neumornem prizadeva-mu odbora N. D. O. in državnega poslanca g. dr. R v bara, se je naposled vendar doseglo toliko, da je sprejetih na delo tretjina naših delavcev, organiziranih v N. D. O. V to j* veliko prinomogel g. namestnik nrine Hoh^nl^he sam, ker je dal poklicati k sebi Minasa ter ga oštel, da dela Slovencem krivico ter da naj s to krivico takoj preneha, kar je tudi imelo vsaj delni vspeh. Na tem shodu je imel svoj.*ga poročevalca tndi »Piccolo«, odnosno dv. svetnik Mi-nas, ker ie imenovani Met te lakoj v ponedeljek obelodanil članek, v ka- terem kliče na krov in hnjeka »oper »k>v*aeke delate* vas brnel im fmje slovenski »agitatorje« v Nenadnem domu, ki bodejo a ilnissufciai elementom preplaviti Trst. * Piccolo« poživlja na pomoč iudi tigvoako in obrtao zbornico, ter celo — eocialdemokrate, I češ, proti tej nevarnosti se mora združiti vse v odpor. — »Piccolo« tudi prav^, da so trftaeki italijanski težaki vajeni nakladanja in izkladanja v novi luki, medtem ko so Slovenci le kmetje in so imeli do včeraj v rokah motiko in lopato. No, mi smo takih gonj vajeni in nas ne spravijo is ravnotežja »Piecolova« hujskanja in poziv na boj proti našemu elementu. Pač pa to kričanje in sovražna gonja nas opozarja še v tesnejšo združitev v narodne vrste. — Onin našim pa, ki bi se radi teh nesramnih izbruhov narodnega fanatizma jezili, pravimo: »Le pustite, nai kričijo, naj razsajajo nanjo! Radi tega vendar se ne bo konec tržaških Slovencev. Pač pa bi bil skrajni čas, da bi bilo konec nekega drugega, t j. dvornega svetn. Minasa, tega so vraga našega, od katerega so inscenira ni napadi na naše delavstvo v »Pic-colu«. Naši državni poslanci in drugi merodajni krogi naj se pobrigajo, da se to nam smrtno sovražno dušo že pošlje enkrat tja, kamor je že davno zaslužila! Proč z iredentistom Minasom! Vinjen policist, ki strelja v gostilni. V nedeljo zvečer je prišel v erostilno »AH* Istra« v Trstu nek policaj brea službenega znaka, ki je bil vidno pijan. Ko ugleda pri mizi nekega delavca Frana Peroza, plane nanj, ga proglasi aretiranim in ga hoče odvesti iz krčme. Ker so to surovo početje nekateri navzoči gostje kritizirali, ie oolieist potejrnil sabljo in z njo udaril Perozo, da se ji le ta zvalil na tla. Na to je izvlekel službeni revolver in oddal še^t strelov v vrata in strop gostilne. Vsled tega je nastala v gostilni prava panika. K *reči so streljanje čuli policaji bližnjega inspektorata in prihiteli v gostilno ter razorožili rabijatnoga policista, ki se je pa branil na vse krip-Ije. Odpeljali so ga na inspektorat, kjer ga je nadzornik vtaknil v zapor, dokler se ne prespi, mejtem ko \? vzel Peroza in nekatere priče ua zapisnik. Amerikanske novice. V Cleve-landu se je ustanovila »Slovanska dobrodelna potovalna gledališka družba«. Namen družbe je, širiti In gojiti med amerikanskimi Slovenci prosveto potom gledaliških predstav, predavanja s skioptičnimi olikami ter potom petja in glasbe. Družba po možnosti podpirala slovensko stvo v Ameriki in našo šolsk bo sv. Cirila in Metoda. Škofova rdeča brošura v Ameriki. Klerikalna »Clevelandska Amerika« opozarja svoje čitatelje, da ameriška pošta lahko toži onega, ki bi »škofovo brošuro« razpošiljal. Pomislite torej: Naši katoliški ljudje hvalijo na vse pretege Škofa, ker je spisal dotično brošuro, brez verski Amerikanci bi pa zaprli onega, ki bi škofov izdelek razpošiljal po pošti. Iz tega pač jasno sledi, da imajo brezverci mnogo bolj razvit čut glede spodobnosti, kakor pa nekatere katoliške packe. Tatvine. Nekemu posestniku v Vod matu je pred kratkim ukradel neznan tat konjske vajeti in več perila, — V Bohoričevi ulici in na Cesti na Rudolfovo železnico je neki kurji tat ukradel 7 kokoši. — Na Sv. Petra cesti je bila neki služkinji ukradena črna. belo križasta obleka. — Zasačenih je bilo v kratkem času na južnem kolodvoru več oseb, ki so kradle premog. — V soboto je našel na izprehodu v tivolskem gozdu neki gospod zavitek obleke in perila. Policija je dognala, da je bil najdeni zavitek ukraden nekemu uslužbencu muzeja v Latermannovem drevoredu in da je tatvine sumljiv neki mlad dečko, ki jo je neznano kam popihal. Silovit hlapee. Ko je predsinoč-njim prišel domov 361etni hlapec Josip Kremser v Latermannov drevored, kjer je zaposlen pri gugalnici Marije Hum erje ve, je s silo vdrl vrata spalnega voza, začel groziti ter ji razbil mobilije. Poklicanemu stražniku se je Kremser zoperstavil, tako da ga je moral ukleniti. Na potu proti magistratu je na frančiškanskem mostu obstal, zgrabil stražnika in mu rekel, da ga bo vrgel v Ljubljanico. Silovitega Kremserja so drugi dan oddali c. kr. deželnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 120 Macedoncev, 35 Slovencev in 234 Hrvatov, 50 Hrvatov je šlo is Reke v Celovec, 22 Lahov pa iz Reke v Stražo na Dolenjskem. Izgubljeno In najdeno. V nedeljo je nekdo izgubil lepo palico s srebrnim držajem. Lastnik jo dobi v Spod. Šiški, Nova ulica št. 228, I. nadstropje. — Danes je izgubila neka gospa ročno torbico, v kateri je bilo 2 K denarja in žepni robec. — Služkinja Marija Ermanova je izgubila eno usnjato denarnico a približno 30 K iMIffr in nekaj potfaua odmkov. lNe*irs*es> • srednjo vsoto denarja se je našla. Lastnik naj se agleei pri gospe Ssuzsi v Selenburgo-vi uliei it. i. si [TOMa* , Mikami^ nžba bol sko Šol-I :o druž-I _ je v nedeljo zvečer odnesel neki »gospod« iz gostilne pri »Novem svetu«. Pričakuje se, da jo vrne, sicer ae bode seznanil s sodni jo! Slovonshi lig. Zagrebška akademija je sa pripravljalna dela in sa ureditev vsega materiala voljna žrtvovati 20.000 K, ki jih je dal v to svrho na razpolago neki general. Srbska akademija je ta predlog v načelu soglasno sprejela in naročila predsedstvu, naj do prve prihodnje skupščine predlog temeljito prouči in sestavi referat, da bi ae moglo čim preje pričeti z delom. — Predlog zagrebške akademije je da-lekosežnega kulturnega pomena. Ako se ideja uresniči, bo to značilo velik korak k jugoslovanskemu kulturnemu edinstvu. — Vzajemnost med jugoslovanskimi gledališči. V »Slovenskem Jugu« čitamo: Iniciativa za zbližan je jugoslovanskih gledališč se je dala iz Srbije in je našla živo odobravanje. Ne glede na sporazum o medsebojnem podpiranju, se je doseglo tudi soglasje, da se po možnosti še v tekoči sezoni izvrši medsebojna zamena komadov ... V Ljubljani se še v tej sezoni vprizorite Veselinovice- vi igri »Gjido« in »Sugjaje« z glasbo Marin kovice vo. Oba komada se vpri-zorita v originalnih kostumih iz Srbije, v to svrho posebe naročenih. V Belgradu vprizore po eden komad hrvatskih pisateljev Begoviča in Petroviča, drami slovenskih pisateljev Cankarja in Govekarja in nekaj komadov bolgarskega dramatika Petka Todorova, Kakor se čuje, bo belgradsko narodno gledališče gostovalo v Sofiji, bolgarsko in hrvatsko narodno gledališče pa v Belgradu. — Izlet zagrebške trgovske In obrtne zbornice v Bosno. Hrvatski listi poročajo, da priredi zagrebška trgovska in obrtna zbornica meseca maja izlet v Sarajevo in v druga večja bosanska mesta.Pogajanja med zagrebško in sarajevsko trgovsko zbornico v tem oziru so že končana, — Kaj pa ljubljanska trgovska in obrtna zbornica? — Posojilo mesta Sarajeva. Občinski svet v Sarajevu je sklenil najeti posojilo v znesku 5 milijonov kron, in sicer v svrho zgradbe vodovoda, električne centrale in gasilnega depota ter regulacije nekaterih ulic. — Izlet »Hrvatskega Sokola« v Sarajevu v Dubrovnik. Odbor »Hrv. Sokola« v Sarajevu je sklenil o Bin-boštih prirediti izlet v Dubrovnik. Pri tej priliki bodo izvajali proste vaje na telovadnem orodju. Ako se oglasi za izlet 100 članov, bo odbor poskrbel posel>en vlak v Dubrovnik. Zopet senzocllo v Hof-rlchterjev! aferi. se ni polegel prah, ki ga je vzdignila pred par dnevi Anka Marjan o viceva, ki so jo osumili, da je glavna krivka v znani zastrupljeval-ni aferi, že poročajo z Dunaja novo senzacijo. Kakor znano, doslej niso nikakor mogli dognati, kje bi bil Hofrichter dobil strup. Morda se posreči sedaj to dognati. — Hofrichter si je fabriciral maršrute, med njimi eno na ime zdravnika dr. Hallerja v Lincu. Na to ime je prišel pred daljšim časom v Lincu »poste restante« majhen zavitek z označbo »vzorec brez cene«. Ker ga dolgo ni prišel nikdo iskat, so ga poslali iz pošte pomotoma kartonažni firmi Friedl & Baum, ker so mislili, da je ta firma poslala zavitek. Gospod Friedl pa, ki je v listih bral Hofrichterjev psevdonim »dr. Haller« je zavitek izročil policiji. V zavitku je bila vrečica z napisom »strup« in v vrečici je bila mala steklenica s ciankalijem. — Morda bodo sedaj ložje dognali, kje bi bil dobil Hofrichter strup. Telefonsko m brzojavna porotno. Železniška nesreča. Trbovlje, 8. marca. Tu sta trčila dva vlaka drug ob drugega. Tri osebe — vlakovodja, zavirao in neki delavec — to smrtnonevarno poškodovani. Zopetnovoposojilo. Dunaj, S. marca. V današnji soji je predložil finančni minister vitez Bilinaki poslanski sbonuci ss> konaki načrt o najetju novem posojila v suesku lit milijonov. To posojilo se porabi sa pokritje primanjk- ljajev v državni blagajni, is katere se je gotovina porabila sa vojna priprave radi Bosna. Na to je sbomicn pričela s prvim čitanjem finančnih predlog. Prvi je govoril slovenski klerikalec dr. Korošec, ki je ostro kritisiral projektirani /akon o davku na vino. Izjavil je, da bo njegov klub glasoval proti temu zakoni*. Na to so govorili nemški agrarec dr. Damm, socialist dr. Renner, nemški liberalec dr. Redlich in Poljak dr. Gross. Prihodnja seja bo jutri. Jutri bosta kot prva govorila bivši minister dr. Fort in finančni minister vitez Bilinski. »Slovanska Enota«. Dunaj, 8. marca. Ministrski predsednik baron Bienerth je za jutri povabil k sebi na konferenco predsedstvo »Slovanske Enote«. Dunaj, 8. marca. Zaupniki :-trank združenih v »Slovanski Enoti«, imajo danes sestanek, da se dogovore o stališču, ki ga naj nredsedstvo zavzame jutri nasproti Bienerthu. Dunaj, 8. marca. Parlamentarna komisija ^Slovanske Enote« ima jutri ob 6. zvečer sejo, na kateri bo predsedstvo poročalo o konferenci z Bienerthom. Afera Hofrichter. Dunaj, 8. marca, »Fremden-blatt« ima danes notico, v kateri se z vso gotovostjo zatrjuje, da je Hofrichter jeva krivda dognana iu dokazana. Hofrichter je dobil ciankali od svojega strica lekarnarja Apela v Freudentalu v Šleziji. Hofriehterje-va žena je bila pod oezo dokazilnega materiala tako osupnena, da se je odpovedala vsakemu nadaljnemu pričevanju. Preiskovalni sodnik avditor Kunz bo v kratkem vložil obtožnico. Dr. Luegerjeva bolezen. Dunaj, 8. marca. Bolnik je zelo slab, delovanje obisti rapidno pojema, dihanje je težko, velika siabost prevladuje. Življenje županovo bo ugasnilo morda že v nekaj urah. Radi dr. Luegerja. Dunaj, 8. marca Ministrski predsednik baron Bienerth je s ozi-rom na dr. Luegerjevo bolezen odpovedal parlamentarno soarejo, ki bi imela biti jutri. Velik srbski dobrotnik. Bel grad, 8. marca Na Dunaju je umrl srbski bogataš Arangjei Stojanovič. Svojo oporoko j-3 dal v shrambo srbski vladi. Ko so oporoko odprli, so Čitali, da je Stojanovič zapustil vse svoje premoženje v znesku 2 milijonov srbski državi v svrho. da zgradi v Belgradu bolnico, v kateri se naj brezplačno zdravijo dijaki, obrtniki in delavci. Država mora pokojnikovima sorodnicama Oigi in Emiliji Stefanovič plačevati do njiju smrti vsako leto po 3000 dinarjev. Poset bolgarskega kralja v Belgradu. Belgrad, 8. marca. Ministrski predsednik Pašič je imel včeraj dolgotrajno konferenco z bolgarskim poslanikom Toševim. V konferenci se je definitivno rešilo vprašanje o službenem posetu kralja Ferdinanda v Belgradu. Kralj Ferdinand in kraljica Eleonora posetita srbski dvor najbrže še pred odhodom kralja Petra v Petrograd. Turški izlet v Italijo. Solun, 8. marca. Razni odlični meščani vseh konfesij, uradniki in častniki nameravajo napraviti izlet v Italijo. Na čelu pripravljalnega odbora stojita solunski župan Ismail hej in rektor pravniške akademije Adil bej. Spopad med turškimi vojaki in Albanci. Bitolj, 8. marca. Spopad med turškimi vojaki in Albanci, o katerem smo včeraj poročali, se je vršil pri Beleku v bližini Dečana. Albanci so hoteli narod naščuvati k uporu, zato je m n tesari f v Peči poslal proti njim dva bataljona pehote z artiljerijo. Turki so albanske ustaše obkolili in jih pozvali, naj se udado. Mesto odgovora so Arnavti jeli streljati na vojake. Vnela se .ie ljuta borba, v kater so Turki porazili Arnavte in jim porušili hiše. Turki so imeli 10 mrtvecev in nad sto ranjencev Uporni Arnavti so vsi poginili. Med drugimi Albanci je opažati radi tega dogodka veliko razburjenje. Pravična — Turčija. Bitolj, 8. marca. Valija (namestnik) Ali bej je stavil v vilajetski skupščini predlog, naj bodo v čisto turških občinah občinski tajniki Turki, v čisto srbskih Srbi, v čisto bolgarskih Bolgari, v čisto grških pa Grki. V mešanih občinah naj bi imela vsaka narodnost svojca za občinskega tajnika. Skupščina je z navdušenjem sprejela ta predlog, ki bo snatno ublažil nasprotstva med narodnostmi. Isdajatelj ta odgovorni urednik: Izvid gđa. drja. BI Gala, revfzlj-ikega zdravnika ivese asdratofil bes* Diskih blagajnic na Dunaju. ^ Gosp. J. Serravallu v Trstu. Presrčna hvala za poizkušnjo Vašega izbornega »Serravallovega kina-vina z železom«, ki sem ga po težki influenci, dolgotrajni prebolelostni ie-lodčni slabosti sam rabil in čigar uspešni učinek rad potrjujem. Na Dunaja, 11. oktobra 1907. Dr. M. Gal Poželjenje po solncu. Diz vabi ljudi na prosto, če je le nekoliko prijazno nebo in večkrat plačamo majhno razvedrilo z dolgotrajnim pre-hlajenjem. Treba je biti prav posebno previden in na takem izprehodu nekaj Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj razpustiti v ustih. Izborni od-vracalni učinek sodenic bomo Sele potem vedeli ceniti. Faveve pristne so-denske mineralne pastilje stanejo samo UK 1 25 škatlja in se dobivajo v vseh zadevnih trgovinah. Ponaredbe pa odločno zavračajte. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj. Dunaj, IV/1. Grosse Neugasse 17. Odol ie, kakor znano, tista ustna \ voda, ki zanesljivo deluje proti vzrokom kvarjenja zob. Kdor Odol rabi dosledno, po današnji znanosti najbolje goji sobe in usta. Od tiske znanstven Di priobčil, is katerih Mami lahko zajem avto to prepričanje, radi pošljemo vsakomur, ki se za to eanima, na željo brezplačni}. Tvornica Odola, Podmokli n. L. ! Hotel UNION j ! Danes ob 8. zvečer j I velika predstava, i i i j Jutri, v sredo j j ne bo predstave, j j V četrtek j j popolnoma nov j j prekrasen spored, j • _ _ _ _ _ _ ___* e esnsss* • • essnsss • • essssna • • esnssss • e essasns o * essnsss • • essnsss * MeteorolojKno porotno. Viiiaa mrt morjr- 3M2. Sre*iji zrečai tlak 7»*t m. februar. 1 Čas opizo-tanja Stanje Dars-metra v mm 2* Vetrovi Nebo 7. 2. pop. 740 9 110 si. jug jasne * 9. zv. 7417 58 brezvetr. • 8. 7.xj. 7432 1-0 si. s zahod megk Srednja včerajšnja temperatura 4*9*. norm. 2 2. Padavina v 24 urah 0-0 mm. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga ozir. očeta, sina, brata, zeta in strica, gospoda Ivana Haberle kavaraarjn za častečo spremstvo dragega pokojnika na poslednje počivališče ter darovalcem lepih vencev izrekamo vsem najpresrčnejio, najtoplejšo zahvalo. **° V Ljubljani, 1 marca 1916. triefloH sflill 71^7567301 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem prežalostno vest, da je nafta preljuba mati, oziroma tašča, stara mati, gospa JKarija Juliani roj. ^IliS c. kr. sod. kancelista vdova dne 7. t. m. ob 12 uri ponoči previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 96. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Truplo rajnice se bode dne 9. t. m. ob polu 5. uri po blagoslovu v hiši žalosti Kolodvorska ulica Št. 8 prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode brala v farni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 8. marca 1910. Gabrijela Sertte roj. Jnllani, hči. — Friderik Borile, c. kr. okrož. tajnik v p., zet. Vol vnuki in pr a vnuki. Srez v&altega posebnega naznanila. Zahvala. 704 Rodbina Poienel izreka naj srčnejSo zahvalo za vse dokaze iseren ga sočutja povodom smrti drage soproge ozir. matere, gospe Karoline poženel Izraz posebne hvaležnosti naj blagovolijo sprejeti gfc. dr. Gallatia in dr Ros, čč. usmiliene sestre, ter ivsi, ki so spremili drago pokojno k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 7. m*irca 1610. ve Mm M I Iti Učenca sprejme takoj 846 lalntii fielil manta tmma v Ljubljani, Mestni trg. Pekarrja s popolno opravo na Gorenjskem M tMa s L april— v najem. Kje, pove upr. »SI. Naroda«. 778 Vabilo. Posojilnica v Črnomlju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Najbolj« jutmo 6001 tvrdtki OMK mkna A Humpoko*4 ima s I I Xa 0bl6kC sc priporoča cenjenim damam na dom. Natančneje pove upravništvo »S'o lenskega Naroda«. 830 alem Mlad g°stilničar išče ▼ ali na račun 840 dobro tdočo gostilno v prometnem kraju na deželi aH v mestu. Zmožen je voditi tudi godbo in petje. — Ponudbe na upravn. »Slov Naroda« pod „Spreten gostilničar L. M. S/' Tcp lokoT nasproti glavne pošte v Ljubljani se odda s 1. majem. Ponudbe pod „lokal" na uprav-ni^tvo »Slovenskega Naroda«. 842 voj redni občni zbor dne 20. marca t. L si: 3 gcp.«lastni bik DMEVRl RED: 1. Poročila oačelstva o delovanju po-soj lnicc. 2. Predlaganje računa z* 1. 1909 in razdelitev čistega dobička. 3. Nasveti. £$34 Alco ob določeni uri oe bi bil zbor siitepčen, vrši se isti dan ob 4 popoldne občni zbor ravnotam in z istim dnevnim redom brez ozira na število navzočih zadružnikov. K obilni udeležbi se zadružniki vljudno vabijo. Ifsčelstvo. aprelmo tako] L Kralj v Tržiti na fimjskn. aazpoillJJ 726 jezno ladje in zelenjavi h liftiil mul na. Tin mirefta. Josip Dolčič v Trstu. Si In modno blago za obleke [and Kocian tvornica za »km v Humpoicu 323 Vsled opustitve svoje tovarn* kavtrte avtanea ni A i 121 1 (15 minut peŠpota iz Ljubljane), Oddam V najem 649 obsežne tovarniške prostire n eventualno nekaj vodne sile pod zelo ugodnimi pogoji. Ivan Jelačin v Ljubljani. i Pet ali m\ sli Št. 7320 Razglas. 831 V sprejme takoj v stalne delo Inocente v Postojni. S vaiilo. Podpisani svarim vsakogar, naj moji ieni Neti Danic na moje ime ničesar ne posodi ali kreditira, ker nisem plačnik sa njene dolgove. Ivan Daničy x.s8 sloga v Kat. tiskarni. Tctol se proda! dohru idoča gostilna s celo gostilniško opravo po zelo ugodni ceni H ša ima 7 sob, zraven je lep nčnai vrt za goste, vrti za zelenjavo in lepo gosoodarslco poslopje pri glav ni cesti, 20 minut od kolodvora. Da se tudi v najem. V^c se izve pn Wlesenwirtu, Ostrožno, Celje. 337 Zaradi preselitve je naprodaj V smislu & 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. av. 1887 1. 3t. 22. dež. zak.) naznanja se javno, da so imeniki voliln h upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni ln da so w*r od srede dne 9« marca skozi 14 dni v mestni posvetovalnici ob navadnih uradnih urah razgrnjeni vsako-mur na vpogled 10 se smejo tamkaj med tem časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Mestni magistrat v LJubljani, dne 8. marca 1010 Župan: Ivajl 1. r. hiša in gospodarsko poslopje V hiti se nahaja dobro idoća gostilna in trgovina s mešanim Mi|ai. Pripravoa je za vsako obrt in ima dosti prostora. Zraven spada lep vrt za zelenjavo in sadni vrt ter velik travnik. Več pove Orosiav fterf Itlmi poet »i« pa v Movem •lavni trg M. 836 Priporoča ae M. KrlstoIlC-Bucar Stari m§ «. St, LfahUaM, ■—pr»H pS^" Zadnja moda BLUZE KRILA svileae m čipkaste t I • 5JK; fulneie is tatittac oa 5 K do 30 K; dileaaste im irsfc ©a . .3 K d« » K. spodnja vofeeia vrtali ai .. t K ea 4t K svilMta spadajo od »3 K da M K ii dragega btafa od 1 K do M K Nočne halje t« fine kostume od 10 K 00 40 K. od IS K dO di K. otročjo obleUce"i.*laastne opravo t 2 K U t» K. H > K ** M *• Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice Krajini zastapmk za Ljubljano se išče za takoj proti gotovi plaći in proviziji. Nastop in dobre reference pogoj. Ponudbe na poital predal it 12 Hojama. 770 Leno poslopje! •a proda iz proste roke v tlrovnioi it 18 na Soronjskem. Poslopje je pripravno za vsako obrt in .ima tudi lepe sobe, posebno za tujce v sezoni. Poleg hiše je lep sadoi vrt in pred hišo dobra tekoča voda. Proda se po dogovoru. 841 v Školjl Loki se odda v najem a 19» majem 11 evoat tndi preda. Ponudbe "a Tt. Dolenca, Stara pošta Škofja Loka. 774 Vsak 3829 četrtek in vsako nedeljo noč odprta lii kan, Najvljudneje se priporočata Viktor in Marija Izlakar. aerbe Cannabls Indieae Slg. cigarete iz indijske konoplje. S tem receptom se dobi v vsaki lekarni »ono proti zdravnikovemu predpisu škatijico za 1 krono. Obenem sredstvo proti naduhi, deluje pomirjevalno in bolezni tolažeče na vsa sopila. 711 Kdini izdelovalec lekarnar Trnk6czy t^ ? Ljubljani aa Kranjskem. Vrtnar 20 let star, z dobrimi spričevali Jj: liče službe. 3g Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda. 806 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, teli sprejeti službo blagajnlčarhe ali kaj podobnega. Snke oa razpolago. — P »nuube pod naslovom: „A. K/'siLapoitno leteče, »L Peter Kran___822 Sprejme se mlad, izobražen e 1 e v en vešč slovenskega in nemškega jezika pri 809 F. Švadlena, brivcu na Bledu. Spretno knjigovodja blagajnik, za raznovrstna podjetja, vešč slovenščine in nemščine, z večletnim službovanjem in najboljšimi referencami, ••■ želi premeniti službo. Ponudbe pod >fF. P-M, Beljak, poštno leteče. 710 Poskusite enkrat naročiti obleko pri Josipu ynictnu krojaškem mojstra v Ljubljani, Vegova ulica 12« Jamči se vam, da bodete prav zadovoljni s postrežbo. 706 Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. Lep zaslužek lahko doseže vsakdo na plotunom stroju „Ilirija". Oddaljenost ni zapreka. — Navodila in prospekte pošlje vsakomur, kdor pošlje v poštnih znamkah 60 vinarjev, Jiina industrija s pletivi" i Ljubljani. Sv. Petra cesta štev. 44. 810 ravnokar dospele v velikanskem številu najnovi obleke, površniki, raglani .\ in športne obleke .% za gospode in dečke. isa mmm a oai in oeKiice kakor tndi pariški in berolinski modeli Cono priznano nizko. »Angleško skladišče oblek" 0. BERNAT0VIČ Ljubljana, Mestni trg itev. 5. ^cJBanaBi ■.. ■,,t- ^.... v -. - . MiMMaaaataaalli li l nVallaaal^aaaaaaalllllli 3LF .JU 51 5 842 29955681