195. stevilka. Ijnbljana, v soboto 27. avgiista.__________XXV. leto, 1892. SLOVENSKI » [ihaja wak dan B**»*©r, ieimži nedelje io praznike, tcr »elja po poftti prejemao ta avstro-ogersko deSele ca vse leto tfS gld., ea pol teta 8 gM., za četrt leta 4 trM.t za jeden BM6C 1 gld. 40 kr. — Za Ljnhljatto brfez pofiilj tinja na dom na vse leto 13 gld., za Cetrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, i>o 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor pofitnina znala. Za osnanila plafinje se od fetirintopae petit-vrBte po ti kr., f-e «e ornanilo jedenkrat tiuka, po b kr., Ce se dvakrat, in pa 4 kr., Ce so trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopist se ne vrafiajo. — Dređuifitvo in npravuiflt. vo je na Kongresnom trgu St. 12. Upravnistvu naj se blago vol i jo poAiljuti narodu i ne, reklamacije, oznauila, t. j. roe administrativne stvari. V l.jiihtjuiif, 27. avgusta. Bodovi ponedeljek so priČno v našem stoluem mestu dne vi pvega „kIo ve nB kega katoličkoga shoda". Rekli srnu J:e nekoć, da Inpo, mo-goČno doui naslov tega ahoda. V ideji, v načelu — kdo ne bi bil zanj? Shod, im katerem bi se ne-Btalo impozantno Stevilo muž iz vseh slovenskih pokraj in v ta nainen, da se razodenejo javno pred svetom kot katoličani in zavedni Slovenci, 'la dolo-cijo, kar treba, za povzdigo kutoliške zavesti i ti obrambo slovenske narodnosti, da n\ v Ijubezui in slogi obijubijo, deluvati za jeden, celokupnost slo-venskega naroda obsegajoči verski in narodni program brez prizanaSaoja navzgor, tak shod ne bi m>gel, ne bi otnel imeti mej uarni Slovenci nobe-nega protivnika t Takega »boda bdio 8i tuđi mi želeli, tak Blover.Bki katolički shod, četudi je ide-jalno mišljen, bil bi mej nam i prav lahko možen in gotovo uspešen za veru in narodnost. Ako pa shod, kl ga doživi L ubijana priboduje dui, ne bode takšen io bode ves drugaten, tega gotovo verni Sloveuci ia rodoljubni katolićani nišo krivi! Že prve priprave za ta katoliški sbod bile bo protivne njegovemu, zgoraj oznućenemu namenu. Doseći ta namen, bilo je potrebno povabiti in pozvati v glavni pripravljalui odbor zastopnike vseh Btrank iu za njegovo detovanje zanimati zlasti vsa javna slovenska glasila. Tu se ju imela uajprej pokazati spravljivost, tu. bilo je vredno zastaviti prvi poskus, kako na katoliškem shodu zbrati vse Sloveuce! Toda, kaj 86 je zgodilo? Fripravljalni odbor se je sestavil iz mož nekega gotovega, naj-ožjega kroga in pri pogledu im nekatere teh mož moral 86 je vsak čiovek smehljuje se vprašati: ali je to res, ali Ljubljana in nje okolica ne pretnore nič vec in bič boljSih katolikov in Slovencev, ali naj taki inožje, ki so čez noć portali katolik; io Slovenci in katerib nismo še pri nobenem pozttiv-nem delu ntišli, vodijo stvari, katere naj obude sploSnu zanimanje in ironjo pomena za ves slovenski narod, katere naj iinjiouujejo svetu in državnikom? Že to, veakoiuur se vrivajoče vprašiinje moralo je obuditi splošno nezaupauje v uBpešuost stvari po njenem prav um uainenu in sicer tem bolj, ker si je pripravljalni odbor izbral jedao samo stran-karsko časniško glasilo, druga javna slovenska g'a sila pa no bila prisiljena previdno molčati o vsej te i stvari. To nezaupanje pa je dobilo nove, izdatne pritoke, ko so beli dan zagledali nacrti resolucijam, kateri so bili pravi pravcati plodovi strankarske in krivicoijubne omejenosti. Jeden glas je bil, da to ne more biti podloga uhodu, katen-ga naj bi se udeležili vsi Slovenci ali sploh zavedni Slovenci. Tu je bil čas, da bi pripravljalo! odbor uvidel, kako je nemožno po dosedanji poti priti do pra-vega uamena slovenskega katoliškega shoda, do isteka namena, katerega je sam razglasil v svojem „va-bilu" in tako določil, kakor srao ga mi zgoraj označili. Tu je bil Se čas, ako bi mu bil nameu resen, vzeti v kolo sotrudnikov tuđi druge faktorj'3 in z združenimi mocmi pripraviti sbod, kateri bi gotovo imel vrle ven*ke, kakor tuđi narodne uspehe. A tuđi odslej se je tako obnašal, da so čedalje bolj brezdvojbene bile strankarske in bolj politične, nego batoliške nakane njegove. Ne govorimo o kranjski deželi, kjer je vsa stvar ostala v rukah istega, vse druge izključujocega kroga. Opozarjamo pa na Go-riško, kjer ao se priprave za katoliški shod tuđi iz-ključno le jedni stranki izrodile ia stranki, ka-tera, malega štcvila, a velikega kričanja, je takoj zlorabljala te priprave v podporo svoje na pol mrtve politične eksistence. Godilo se je to z oČitno voljo glavnega odbora Ljubljunskega in bilo vse naper-jeno zoper moćno goriško stranko, ki jo in dasi ju vodi katoliški in slovenski duhovnik in dasi se je Živo zanimala za prvi slovenski katolički shod. Preziral je glavni odbor nadalje popoluem sedanjo organizacijo na Primorakem ter je nalašč ni hotel privzeti k sodelovanju, pat pa si je iskal podpore tam, kjer se je nadejal najtt kvasu za novo stranko. In kar je moralo popariti vsakogar, bile so pisarije iz Gorice, kateritn ni ugovarjal glavni odbor Ljubljanski, pisarije, da h» ima na tem katoliškem shodu slovesno koustatovati — razdor ii razkol mej Slovenci! Istina je, kar čitamo danes v jednem sloven-skein tedniku, da takih časov pobujganja, kakeršne so pokazale priprave za prvi „slov. kat. shod", Se i»i doživela zgodovina slovenska. Kako drugaće se piše in govori, nego se miRli i« dela: o tej žaloBtni bravuri smo doliveli ncpresežne dokaze! Ni čuda, da se je razsodoo slovensko obCinstvo ohladilo za tslov. kat. shod", predno Še se je — sicer jako pozno — objavit njegov konečni program. Ni se ohladilo, ner bi ne imelo „dobre volje", ampak zato se je ohladilo, ker je spoznalo, da po takih pripravan uikakor ni moči doseći občealovenBkega, pravega kat. shoda. In tega zgodujoga spoznanja se gotovo ne kesa aedaj, ko ima pred seboj resolucije in program za shod! Nismo povabljeni, dajati k tem resolucijam svetov. Vender pa moramo vsaj nekaj naglasiti, zakaj se zavedni Slovenci žanje ne moremo ogrevati. Previdno so pripravljatelji tega shoda težili po dolgodušnih, na vse možne in ne-možne strani se ozirajočih tofkah. S tem so oćito hoteli vzbuditi prepričanje, čeS, na vse srno skrbno in modro mislili, vse smo jemali v po^tev, da ne bode nobeuega ugovora in ukora se bati. Da! to so storili, a prav a to obširuoHtjo in nataučnostjo, katera je po nekod ćelo Boie^ua, skušali so prikrivati glavne pomaskljivosti svojega programa, kakor delajo znani mnogobesedui govorniki, kateri nikdar ne pridejo stvari do jedra. Ni li to pravi prah v oči sloveuskega ljudstva, će pripravljatelji govore* o vseb, v „katolički" shod najmenj spada-joćih narodnih slovenskih zahtevah, — ovkupnem znanem slovenskem programu pa beeedice ne zinejo ? Iz tega zamoIĆanja se vidi, da ta program ni, nego revna kopija Linškega zbora, na katerem se je naravnost Žalilo najglasnej^e načelo tega veka: narod nostuo vprašanje. Naj gospoda pripravljatelji ne taje: oni so tinte košftice o „ravnopravnosti", o veljavi „manjšin" in podobBih tirjatvah sprejeli v svoj program samo z naiuenom, da privabijo b tem Slovence, ki živo f utijo za svoj uarod, ž i v e j e, nego je pravim aranžerjem tega shoda ljubo. „Manj-šineu braniti brez narodnostnega vkupiu-ga načela se pravi šušmarBke programe krpati! A prav takega na-Čdlnega izreka zastonj ižčeS v teh resolucijah, — narodna celokupaoBt in individuvaloost sloven- ^ ska, katera ima po božjih tu človeškib zakonih pravico do obstanka, je pripravljateljetn popolnera ušla iz očij! Neskončno značilno za pripravijatelje tega shoda je pa še druga, osnovna pomanjkljivost. LISTEK. Lili. (Češki spisal Sv. Čocb, preložil A. P.) (Dalje.) Očetov frak je koperuel po počitku, obleka materina je bila po rnožnosti vedno bolj skromna ali hčerka je bila vedno nakitena kakor uajlepša punčika v prodajalniški izložbi. Lepo je bilo pogledati, ko je Lili v kotu pod strešico večerjala. Mati obrisala ji je vsak prašek 8 stola, odmaknila čaše, slanice in popernice za pol miže od nje in ji pogrnila z najlepSim prtom gostiluiškira. Po tera zavezala ji je previdno okrog vratu sneznobelt prtič in prin«8la iz gostilniSke kuhinje večerjo, katero je imel Jakob najbrže za na-mećek svoji plači. Potem sedla je na stran v ko-tiček, nepremičuo in z blaženim občudovanjem zroč, k'iko jemlje Lili nož in vilice v suhi ročici, kako izbiraje lovi s krožnika nekaj malih koncev in čez kratek (as odloži nož in vilice ter si delikatno briše usta s prtičem v znamenje, da mamica lahko tdnese precejloje ostanke za očeta. Žena Jikobova | ni jedla, kedar je prišla Lili; menda je bila sita gledaje svojo ljubico. Vse, kar je L^li storila ali fesar ni st'»rila, je bilo za njeno mater iinenitno. Not>en otrok se niti od riso8tvuje nemškemu katoliskemu RLodu, da pa vde-ležbe pri Blovennkem »hodu jednakoga naslova ne more Binatruti za hvojo rodoljubno doiznout! Kdo je tega kriv? Mi gotovo ne. Mi Se daucs ne obaojatno tistib pošteuo mi»le^ih Slov-ueev, ki hote i dobrimi nameni priti na shod. Bojimo se pa, da se jim trud ne bodu izplačal in da bolo krvaveeiin srcem, te jim bije bIov* usko, ter h temnimi nadanii ostavili toriSče prvega „slovenskega katoliškega shoda". Marijanisče Celovško in knezoškof dr. Jožef Kahn. Iz Kanalske doline na Koroškeiu, LM. avgusta [Izv. dop.] Znano je, da je pred leti krški knezoškof, dr. K a b n, sezidal v Celovci velikansko palačo, kateri je nadel ime „Mariannum" in v kateri naj bi našli dijaki l.'elovške gimnazije prijetno zavetišče. To poslopje sem si šel v družbi prijatelja letoanje počitnice nalašč ogledat, ali ogledala sva .si je le od zunaj, ker nama v notranje prostore ni bilo mogoče priti. Storila pa sva to pot zgolj iz rado-veđnosti, ker so nama slovenski Marijanci, ki so naju obiskovali potujoči skozi naš kraj, pravili stvari, katerih skoro nisva mogla verjeti in sva so v majbuo kuhinjo, v kateri se je razmaknila uauožica gostov pred Jakobom, puSčaje naju v majhuo sobo. Takoj seni pregludal vi>e. Jakob 8e je porušil, a takrat na hujSi nkali nego navaiino. Sredi sobicu na crno prepreženem odru, ob-danim z vis oki mi svefami z žulnini Horom, ob nogi velikega križa z dvojico klečečib posrebrenih an-geljev na obeh Btraueh, ležala ju v okruženi rak vi, obauta » cvetjetn in Hvetimi podobicami mrtva Lili. Oblečena je bila v krilo od belega atlasa, glava počivala ji je na srebrno tčkani blazini, na skrbno pofesanib luseh je imela mirtov veuec in v drobnib, alabastrovo belih ročicah tičal je krasan, elouokoBten križec. U^adto, žalostno gubo, bolno bledo obličje je imelo iati prediasuo reaui izraz, kakor za živa; bolne oti so bile oproščene crnih naočuikov iu skrbuo zaprte na veke. Uboga Lili! Zgodilo se je, kar jo raorda že lani blutil vsak videc bolebno iičice, »amo njena tedaj pretirecua roditelja ue. Izmej žensk, ki so Sepetaje stale okrog odra, opotekla se je k meni, pudpirana od dveh eosed, uesrečna žena Jakobova, imajoc oci od joka uneto, v roki krtevito atiekajot od eolz premočeno ruto. (Kooeo prib.) hotela o tem in drugem še natančneje informovati po najinem prijatelju in stanovskem tovarižu v Celovci. Vse, kar bo nama preje dijaki pravili, potrdil je najin prijatelj kot golo reenico, in potrudila sva se potem, izpraiati ga obnirneje, opazivfii mu, da hočeva spraviti vse to v javnost, naj slovenski avet izve, kako se Slovencem tuđi od te strani hočejo metati polena pod nogo in s kakimi sredstvi se dela, da bi se jih spravilo ob narodno zavest. Predno je naš knezoškof, imenovan po milosti sedanjega naučnega ministra barona Gauča, pričel zidati to z velikimi troski združeno zgradbo, kajti veljala je nad l/4 milijona goldinarjev, posve-toval se je rad tako z nemškimi, kakor s sloven-skimi duhovniki, kako priti do denarja, da se mu ta vroča želja povoljno izpolni. Osnoval je nekak odbor, v katerem sta bili zastopani obe narodnosti jednakomerno toliko časa, kolikor časa jn bilo treba dajati denarja. Nubirali so se in se še nabirajo pro-stovoljui doneski, ali to je le malokaj izdalo in treba je bilo v ta namen naskočiti fame blagajnice. To se mu je s pomočjo slavne vlade pod po-sebnimi koncesijami, katerih jedna je gotovo tuđi ta, da si je izvolil Nemca za svojega kancelarja, v resnici doseći posrećilo in je bilo konečno vse-m, faram na Koroskem ukazano, da naj svoj, v ko-roški hrunilnici naložni denar vzdignejo tor prepuste proti jednakomernemu obrestovanju knozoškofu Kalinu na razpolaganje, da mu bode moči stavbavske podjetnike takoj izplačati. — Poleg tega se je po imerji od vBako fare zahteval tuđi prime mi done-sek k zidanju in predpisalo se je na vse to faram še posebej, koliko svoto morajo v ta namen tuđi še v prihodnje vsako U'to donašati, in sicer toliko časa, da bode izplačan ves dolg, ki je nastal z zidanjem tega „Marijanišča* pri famih in podružnih cerkvah na Koroškem. Mi bi proti temu nič ne ugovarjali, ako bi nas v to ne silili tehtni razlogi. Nemska cerkvena prestojništvasose nauireč večinoma postavila proti taki uporabi cerkvenega imetja po robu in bo tuđi le malo kaj dala, vsakomur, kdor ima količkaj časa in more čitati naše nasprotne liste, pa je gotovo že danes dobro v apominu, koliko in kako strastno sta svojedobno pisala nemška liberalna časnika „Freie Stimmen a in Beljaška „Deutsche Allg. Ztg". proti tej nameri. To upitje bilo je pa itak odveč, ker imamo na Koroškem le malo nemskih far, ki bi mzpolagale z večjim iraetjem, večina jih je revnih. Drugače je pa s slovenski mi farami. Ker so Slovenci sploh kot dobri katoličani na glasu, ne obotavljajo se nikdar, kadar je treba kaj storiti v čast Božjo in slavo cerkve. Cerkve v nnmških kra-jih so pa seveda bolj ziipuščene, ker ima koroški nemski kmet za vse drugo več denarja na razpo-laganjo, nego li za cerkev in njen« nnmene. Tako je tuđi prišlo, da se je naloži] slovenskim faram v primeri proti nemškim voliko večji đavek za zidanje te zgradlm, in Slovenci, ravnaje sr res šti vedno po načelu, da se moramo katoličani svojim škofom brezpogojno pokoriti, dovolili so povsod in xm ra-dovoljno brez ugovora in kar ae je zuhtevalo. Ko pa se je to doseglo in je palača stala dogotovljena v ćeli svoji veličastnosti, ko je bilo vse urejttiio in so se izplačali z gotovim denarjem, na gorenji način od famih cerkev nabranim, vsi stav-barfiki podjntniki, ki so delali pri zgradbi, v tem trenotku je gotovo vzdihnil knezoškof Kahn globoko iz srca ter rekel: nsvoj namen sem dosegel — hvala Boguu, ter si mislil proti Slovencem: »der Mohr bat seine Schuldigkeit gethan, — er kann gehen". In res, kmalu na to eestavil so je poseben odbor, v katerega je poklical poleg nemških le par slovenskih duliovnikov; člani tega odbora naj bi mu bili tedaj avetovalci v nadaljnem po.stopanju, Porazumno s temi možmi sestavila so se pravila iu hišni red, dol očilo, naj je vodja semenišča nemške, a podvodja slovenske narodnosti in da je primerno po številu knroških prebivalcev v „MarijaniŠče" vsprejemati dve tretjini dijakov nemske in jedno tretjino slovenske narodnosti. Skromni, kakeršni že smo, mislili smo si Slovenci: „dobro, mi smemo biti s tom zadovoljni, če tuđi smo kaj već zaslužili". Imenovana sta bila tedaj zavodjo tega dijaškega semenišča Nemec prelat in kanonik Gregor S c h e 1-lander, a za podvodjo Slovenec duhovnik Anton Wakonig. Preteklo pa je komaj par let in že skušamo dobrote tega katoliškega zavoda. Prvi dve leti, kolikor časa ja bil podvodja v semenišči velezaslužni gosp. Ant. Wakonig, sedanji prost v Spodnjem Dra-vogradu, bilo je še prestajati, ali za to ravnotežje bilo se je zahvaliti le jeklenenemu značaju in energičnomu postopanju gorenjega gospoda rodoljuba, katerega so vsi dijaki, ne glede na narodnost, spo-štovali in ljubili tako, kakor more ljubiti le otrok svojega očeta. Mož pa je tuđi za dijake skrbe! uprav po očetovski in v tej dobi bilo je učenje v zavodu neizmerno lepo in vspešno. Ko pa se je ta gospod preseli! na svoje novo me sto in zanedel proštijski stol v Spod. Dravogradu, že se je začelo ugibati, koga sedaj postaviti na to mesto. Kot naj bolj sposobni za Wakonig-ovega naslednika priporočal se je od raznih stranij, večinoma od gg. knezoškofovih svetovaleev, tedanji Stebenski provizor č. g. Anton Gabron, sedanji vrli župnik v Skočidolu, ki je bil veled tega od si. knezoškofijskega konzistorija za to mesto tuđi že skoro imenovan, a je to imenovanje knezoškof dr. Kahn v zadnjem trenutku preprečil, čes, da v to ne moro privoliti, ker se mu Gabron dozdeva prenapet in prestrasten v svojem slovenskom mišljenju. Po dolgem iskanju se je po-tetn knezoškofu Kahnu vender posrečilo, dobiti po-hlevnejšega moža v osobi Velikovškega kanonika č. g. Vi ini ka, ki je bil sicer Ijubezniv proti vsa-komnr, a ni imel potrebne energije, da bi bil mogel brzdati razposnjene nemške dijakts, katerim sta đa-jala potuho sam vodja Sehellanđer in dosedanji I. prefekt, duhovnik Schcriau, strasten ponemčenec, ki je slovenske dijake navadno le z „vvindischer Tr . . .. 1", „vvindischer K . . .", „Dumkopf' in đru-gimi jednakimi „kristijanskimi" iineni pital, njega pa ho potem v polni meri na isti način posnemali nem.škt dijaki, ki so se smeli ponašati v semenišči in izven njega ćelo z nemškimi črno-rudeče-žoltimi pasovi, zavratnicami in trakovi pri urah, dočim so se narodne zavratnico slovenskim dijakom nositi prepovedale ali pa j i li je vodja Schellander v pričo nemških dijakov v posmeh Slovencem ćelo na kosce raztrgaval. To vse so žalostne prikazni, katere je bilo prenašati v tem zavodu slovenskim dijakom in ni se torej čuditi, da je bilo to- stanje nekaterim dijakom res neznosno in da so bili po tem radi ali neradi primorani že mej letom ohruiti hrbet takemu vzgojHVališču, za njimi so potem koncem leta še drugi odšli a tem, da prihodnje šolsko leto več ne vstopijo v „Marijanisče". Tako početje bi pa moralo nam Slovencem vender toliko odpreti oči, da prihitimo našim ubogim di.akom na pomoč, in da prej ko mogoče osnujemo svoje dijaško pod-porno društvo za Koroško, s sedežem v Ce-lovcu, in sicor po vzgledu Štajerskih dijaških dru-štev. Stavljamo torej to misel CelovSkim rodoljubom v dobrohotni premislek. Iz dežele so smejo v ta namen nadejatt vsestranske pođpore. Konečno bodi nam dovoljeno še omeniti, da se preteklo šolsko leto ža ni skoro več oziralo na to še manj pa letos, da bi [se bila polna tret-jina slovenskih dijakov vsprejela v „Marjanišče", da se pri vsprnjomu med Slovnnci ueizmerno strogo izbira*), dočim se prošnjam Nemcev večinoma brez ugovora vstreza, da je dosndanji podvodja Slovenec Virnik, premeščen za provizorja v nomšk e Breze (Fresach) na Zgornjem Koroškem in da priđe sedaj na njegovo mesto za podvodjo Nemec F. Streiner, dosedanji kaplan v nemški Krki (Gurk). S tem imenovanjem se je. Slovencem in slovenskemu jeziku v „Marijanišču" ('elovškem zadrgnila zadnja zanjka, in ako m omenimo, da slovenskim dijakom iz „Marijanišča" dosedaj ni bilo dovoljeno obiskovati slovenskih ur v gimnaziji, da pa je bilo Nemcem dovoljeno prihajati v laske ure, in da se slovenščine v „Marijanišču" sploh nišo mogli kaj naučiti, ker tuđi dosedanji učitelji (podvodji) nišo imeli povse potrebne kvalifikacije za tak pouk, da so se pri zadnjem Ijudskem štetji skoro vsi dijaki morali dati zapisati za Nemce, ker je vodja nekaterim, ki so zoper to ugovarjali, kar kratko dal umeti, da je v „Marijaniščua občevalni jezik nemški, in končno, da se v „Marijanišči" v prostih urah tuđi skoro slovenski govoriti ne srne, povedali smo dovolj — in toliko žalostneje bode v tem oziru še odslej, ko priđe za podvodjo Nemec in ko slovenski dijaki prav nikogar ne bođo imeli, ki bi jih po-učeval v „MarijaniSču" v slovenskem jeziku. Tako se ravna v tem katoliškem zavodu s slovenskimi di- *) Glej v zadnji „Mir" 6t. 23. od 20 t. m. v katerem se mej „duhovniSkimi zađe vam iu poroča, da se je letos v „Marijani&ee" vsprejelo 35 NemcnT in le H Slovencev-Živelo klepenje! P*8! aki! Imamo može v Gorici in v Ljubljani, ki bi nas katoliške Slovence radi osrečili se s katoliško univerzo v nemškem Solnogradu in to priporočalo se bode v vsprejem ćelo na bodočem slovenskem (? !) katoliškem shodu v Ljubljani v našo pogubo. Prepričani bodimo, da nemska zavetišča, naj so kato-Iiška ali liberalna, Slovencem nikdar pravična ne bodo. Ne išeirao pomoći in podpore pri tujcih — osobito ne Nemcrh! V dokaz in ravnilo naj nam bode Celovško „Marijaniščett. Dovoljeno pa nam bodi obrniti se konečno še do nail. knezoskofa, dr. Kalina in do velesl. knezo.ško-fijskega konzifltorija v Celovci z vprašanjem : Ali ae bode to početje v „ Marijan išču" 3e nadaljevalo v jeđnakem smislu in kako naj se opraviui ta oči-vidna germanizacija elovenske dece v katoliškem zavetišču? Ali so to Slovenci zaslužili, ko so vender dali za to zgradbo skoro vse svoje cerkveno in mnogo privatnoga imetja na razpolaganje ? Vsakdor srne pa biti tuđi prepričan, da si s takim postopanjem knezoškof dr. Kahn ne bode pomnožit pokornosti in udanosti vernih koroških Slovencev, ki so vsikdar in pri vsaki priliki z dejanjern in z denarjem pokazali, da ao res udani sinovi svete katoliške cerkve. Ako bode šio tako dalje, bode to prava pot do tega, da 91 bode tuđi Slovence .še odvrnil od sebe. Tako stanje, kakoršno imate v polni meri že sedaj po nemškem Koroškom, hoćete s silo imeti tuđi po slovenskih krajib. Dobro, kar bodete sejali, to bodete želi! Prosimo pa vender še vseh uplivnih rodo-ljubov, naj atore potrebne korake v tej reći sedaj, ko je še čas in ni še vse zavoženo. Naj nikar ne trpijo, da ae bodo slovenski sinovi ruznarodovali s slovensko podporo v katoliškem zavetišču, kajti imamo že žalostni sad tega postopanja v dijakih, ki so prišli v „Marjanišoe" kot Slovenci in so po preteklih dveh ali treh letih postali pravi strastni renegati. Omenimo naj Ie dijaka U. iz Šmartina pri Celovcu katerega oče je vri Slovenec in pod-predsednik Ciril Metodove podružnice za Celovec z okolico, sin njegov pa se je v „Marijaniščt" v kratkem povspel do najgršega poturčenca, ki je posebno v preteklem letu paoval Slovence jako podlo, prav tako kakor se je naučil od prefekta Scheriau-K, recte Žrjava. Tak je tedaj sad Celov-škega „Marijanišča", ki stoji sicer na katoliški podlagi, ali postopanje v njem je pa proti Slovencem brezusmiljeno, torej nekatoliško. Toliko 8pregovoriti smo si šteli v dolžnost z namenom, da v tej reći naša rodoljubna duhovščina mora kaj etoriti. Ona naj spregevori odločno besedo na pravem mestu, torej tam, kamor je nosila od Slovencev nabrani denar za zidanje „Murijanišča", da se vender že jedenkrat napravi konec takemu ravnanju in da se zagotovijo v tem zavodu, Slovencem pravice, katere jim gredo po božjem in državnem zakonu. K—-č. Politični razgled. V Ljubljani, 27. avgusta A.II naj f/rerto Slovenci v opozicijo? Pod tem /Hglnvjem priohčila ja Mariborska „Sttdsteieriache Post" čltrnek, kutttretnu so ko] pozna, od Uoii )i ju doAd. Konntutujoč, da ne je vladu i/>-datno pomakuiht ua levo, odpuativši Prazaka, iu tla se množe glasovi, tiriajoči, naj gredo Sioveuci v opozicijo, iiutiuljuje putem list: „Če tuđi je položaj sednj jako ugiKtau za levico, tako vendor s pomočjo nacijonalcev ue more »ostaviti parlamentarne večino, dokler ji ue pouiorejo Puljaki. Naša naloga je, iie-lati ua to, da se Puljaki iu levičarji ne združijo, ker 80 v tem slu(a|i uničeui vni nacrti levičarski (!) Će bi slovenski poslauci utopili v opozicijo iu ee tako od Poljuko/ ločili, hi s tem samo p<»-epeftili nemško poljsko koalicijo." — To je »icor že »tara pesem, a vzlic temu sh nam vidi koreuito neresuičua; podlanci imajo v prvi vrsti dolžuost tielati v korist uuroda, ne pa podpirati Hedanju vlade, bi no «iela narodu v korist, nego prav tako, kukor ria je levičurska vlada nu krmiln. Lnvičarski unčrti nišo utučeni zato kurjih izvržuje grof Taatf^, samo na drug način kakor bi to Rtoril Plener. Boli večina neniško poljska ali pa drugačua, slovenski poslauci morajo delati opozicijo vsaki vladi, kutera nam krati zakonito pristoječa prava, ali stori to potem očitne peisekucije ali pa s pomočjo drugih, bolj neočitnih sredBtev, to je naposled v«e jedno. — Kar piSo clankar „S. P." o čeških razinerau, je naruvnost hoihšdu. Mož je prepričan (!) da je zveza z Mladučehi za nas neinogoča, ker nas ž njimi druži samu avtonomističui princip, v kultureluih, socijalnih in venskih vpraSanjih pa buio Bi baje nasprotai, čemur pa mi odločno oporekarao. Po nje-povem mDenji se bodo mogli slovenski postanci s Čehi porazumeti sele tedaj, kadar bodo v Čehih osnovali ČeSko-konservativuo stranko, katara bod« razpršila nezaupnost Neracev in jih pridobila za češko državno pravo iu za Hpravo. Tako pisanju je uprav gorostasno. Ztnernejše in bolj konzervativne strauke, kakor ho bili Staročehi, si ne moro nihče želeti in v ČJehih je tu k Sna, stranku pnpolnoma ne-mogoča. Staročehi ao popuSčali zaraili sjmivt? toliko, da ho naravnunt u&kodili najvitalnije narodne interese, a navzhc tej popuBtuosti nino mogli pridobiti Nemcev niti za po Ste no spravo, kamoli za državno pravo. Stranka, kakor si jo misli „S. P.a, morala hi od numdnegu programu, da hc poru/.uim? z Nemei, tolik* popustiti, da hi s tem kopala grob narodu svojemu, morala hi popustiti toliko kukor neka za iieizv«vlninii ideali lovefa se Btrauku inej Sloveuci. — Članek v „S. P." m drugoga uić, kakor — peut'k v oči. JJcželni zbori. Na dan 9. septembra aklicuni dežHui zbori zborovali hodo siitno -titopal in v Hubu nataućuo povedal, kakstii »o po goji, pod kuter:mi podpirajo levičarji Taatl'ea iu zliifcti pod kaicriuii pogoji je biueti ukieniti kuko preinembo v ruiuister.stvo Oficijozni listi »'.> v veliki stiski, „Tft^blatt" p:i unnlizuje Plenrov govor h perečim »arUiizinom in tičita levičarjem, ila jo v njih vrBtsh 27 drž. uradnikov, dn torej taka stranka, ki je nekuč prav u pomoćjo uradnega aparata gospođama v državi, nima pravice upoiltikuti se ob sedunji „bureuukrutičui" sistem. ^ i« a »i ^ «lržave. Kviza, v Srbiji. Ridikalci in liberalci se pripravljajo na srdit boj. Sfilošno ne sodi, da je revulucija gotova čim bi Ristič skusil sistirati ustivo. Ker je, voliieka svoboda velika in ker viadui fuukcijonarji ue moiejo iloBti upliv:-ti na njo, ui skoro nikaker^ncga upatija, da bi zmagiili liberalci. R^tić nadomestil je doee-dunje prefekte v kritičnih okrajih z vojaAkimi prefekti, a tuđi to ni jamstvo za zmago. Ker trn je vsa politična Evropa izrekla zoper počeuianj^ Ri-Htićevo, ne iz simpatije za nulikalco ali iz antipatijo do liberalcev, ampak v interesu Srbije iu ev-ropskeea miru, skuSu se Ristić oprRvifiti pred svetom ter razSirja vest, da so bili radikalci osnovali /uroto zoper regentstvo. Hoteli ko vohti Pusica re-geutora, a čim bi bil ta pred skupščino prinegel ua usta\o, izjavila bi bila sku[)Ačna, da zumtra sumo njega pravim in UHtavuim regentom, ne pa tuđi Ristit'iv in Helimarkovćn, ker sta storiln oh'jubo »amo pred Milanom, ne pa tuii pred skupščino. Vrh tega pozvala bi bila «kupSčiua oovega regenta, uuj stori kar treba, da se volita ge dva drugti r*--gLMita namesto neustavnih regentov Ristićii iu 13jl»-n arkovića. — Ttiko Ristič iu to je tuđi najbrže reanično, nikakor pa Se na povod poskusiti eksperiment ki titegne, č« se ne pouesreći, uuičiti liberalno stranko in Hpraviti dinastijo v uevarnuBt, če pa se poureči — prouzročiti revolucijo. (iiersoi* utisfeđnik. Sotrudnik Pariškoga „Gaulois" intervivoval je nekega viaokega ruskega dostojanstveniku. M"j drugim prušat ga je tuđi, kdo utegu«; postati nasleiluik GierBov, če t>i se ta umakuil. Dotični dostojanatve-nik rekel j>.>, da je to bree večjega poraeua, ker bo vsak ininister tirul politiko činu in nu svoje. Mej ruskimi diplomati ima grof PavhI Šuvalov. neduj vulepusluuik v lleroliuu, unjveč upnuja, kajti uh satno da je H|)(»Hobeti, on je tuđi priljubljen v Nemčiji, dočim go)d v Herolinu oštre antipatije zoper Mohren-heima, kuez Lobanov pa je |»reveČ sumostalen in trdogluv. Na vsnk način pa bi tuđi ta prememba ne imela uikakerftneKa upliva nafrancusko-ruako raz-tnorje, ki ue snuje iz volje naroda in carja. Anifleslci ministri. Angleftki miniBtn Be morajo po ustavi pod-vrt'či novi volitvi, katere se sedaj vrše Gladstoue Bam izvotjen je bil v Mitllothiauu jednoglasno in tuđi drugim ministrom je izvolitev zagotovljena, samo John Moriey, poSteni Morley, kakor ga zo-vejo, miniRter za Irsko, ima v NevveaHtteu težko staliSČe. Boriti se mu je z dvema srditima na-sprotoikoma, z uuijunisti, ki imaju ze od nekdttj veliko zaalombo v tem ukraji in z delavsko stranko, kateri «e je zamerll, ker je n&vlic nevaroosti za svoj roaadat iirekel ae od^očni in brez ovinkov zoper oaemurui delavnik, ker sploh svojega prepričanja nikdrtr ni utajil in o.l njega ni ođatopil ne zn pičtco. Iziii te voliLve utegne postati opaaea zu home-rule, kateremu i« Moriev pravi zasnovatelj i« goreči zagovornik. Irski posland spo/.uavajo važnost te vo-litve in se potfzajo z;i Morleya uprav krčevito Vodja irskih nacijonalistov, Michell [)u\vitt, priSel j» osc.bno ai;itovat v Ncvvkastle in na vohlskera shodu delav-cev zagrozil, da ho;lo vni irski poalanci, po številu 70, glasovali zoper vsako^ koncesijo delavcov, ^e bi propal Morlev in ž njim honie-rule. Tuđi John Dillon, jzrekfl se je v je. slave — slovenski dijaki". Tuđi na Jenkovem grobu .spregovoril je isti gospod nekoliko besedij — in položil istotako venec na njegov grob. — Ob dveh popoludne bil je banket. Udeležba bila je precejšnja. Vojaška godba zbrala se je na nalašć zato jnipravljenem odru, ki je bil jako ukusno okrašen z na rodni mi in cesar.skimi zastavami. Sj>loh moram reci, da. se je gospodar g. Petf r Mayer potrudil priskrheti nam kar naj-Iepši .šator. Ob 4. uri razvila so je prava ljudska veselica. Naudušenost je prikipela do vrhunca, ko se je prićela telovadha. TrIo vati ili ho trije dijaki, jako ukusno napravljeni, na drogu in na hradlji. Ohčinstvo, kaitrega se je zbralo tako veliko na vrtu, da je bilo le težko dobiti prostora, je krepko ploskalo gospodom telovadcem. Na tc-lovadbi moramo dijakom vsekakor čestitati. Tuđi lepega perja ni priinanjkovalo. Posebno jo bila všeč krasna skladba „Ljubezcn i u pomlad". S svojim pohodom počastili so veselico huli gospoilje: ileželna poslanca Svetec in Hrihar, vrli Čeh Jirik, slovenski pisatelj Koder in več gospodov profe.sorjev. Tuđi ferijalno društvo „Sava" bila je dokaj zastopana. Skoro vsi navzoi-ni odlični rodoljubi so govorili navduševalne besede. Posebno je omeniti napitnico g. notarja Glo-hočnika. Drž. in dež. poslanec S[)inči«' poslal je iz Kamnika brzojavni pozdrav. Žal, le prekinalu je nastal mrak. — Ločili smo se od vrtne veselice ter sli h koncertu. Njegov program bil jo jako dobro sastavljen. Znana K. Titlova, „Ouvertura po slovanskih napevih", svirana od vojaske godbe, bila je z naiulušenj^m vs|)r«'jeta, in ko sh je zaigrala pesem „Hej Slovani", čuli so m živahni Živio- in Slava-klici. Zatem je govoril „Prolog" g. Ž. Slavil je v verzih jedinost, katera vedno vlada mej slo-venskimi dijaki. Ko jo govornik končal, odobravali so vsi navzoči njegove besede in mu čestitali. Isto-tako kot Nedvedova krasna skladba „PrešernuK, katero je pel moški zbor, tako so prijali tuđi Lei-boldovi Potpourri: „Hrvatski dom", katere je izvršila vojaška godba. Peta točka „Pjevajmo" morala je zaradi neljubih zaprek izostati. Težko smo pri-čakovali zadnje touke — dramatične predstave. Sniiim reci, da igra „Trnje in lavor" ni bila srečno izbrana, kajti dobro jo morejo predstavljati samo izurjeni igralci, nikakor pa diletantje. Vzlic temu pa ho kazali naši mladi igralci svojo najboljšo voljo. Najbolje sta prijala Leonora in Stefano. Predstava je bila ob polu 11. uri končana. Nato se je pričel živahea ples. Tako se je dostojno završila dijaška vest-Iica. Udeležba je bila sijajna, gmoten uspeh je bil tuđi dober, vender sem nekaj pogrešal posebno pri bankftu — to je naudušenost ruej dijaki. Ne rečem, da nišo bili dijaki v src:i vneti za veselico, ampak pokazali naj bi bili to tuđi z besedo. V tem slučaj i naj jim bodo uzor hrvatski in češki dijaki, ki se pri vsaki priliki naudusujejo tuđi z javno beaedo. las ^lrne na KoroSkem, 23. avguRta. [Izv. dop.] (Odpadel.) Dne 4. t. m. obhajal i« naS župnik Centrih 25letnieo svojega maSniSt.va v Založni Kaplji. Mi hi ne imeli nić proti temu, da bi ne bil to uov dokaz, v kaki tesoi zvrzi da jo naA £08pod župnik z nemškimi liburalei. Že osem dnij pred to alavnostjo »klicali so n«§i neinSki ob Cioeki ofetjf* sejo, pri kateii naj bi se »klenilo, da ee župniku Centnhu, nekdanjemu vrlemu narodnjaku, Bedai slovenskemu izueverjeucu, ta dan izro&i tastno pismo za njegove velike zasluge, ki Bi jih je Btekel za u u nisko stranko. Slava našim vrlim usem odbornikom, kajti oni so se odličnu izrekli proti tej nezasluženi zuupniei ter se nišo hoteli podpiBati tia spomenici ! Omenjeni dan 81a, je torej v imenu ob-Čine nemftka deputacija (župan Engelbogen in nad-gozdsr Wurzar, oba Btrastna nasprotnika Slovencev) v Železno kapljo, da mu ju tara izručila ta tako imenovani „Gedenkbrief". Kakih osem dnij po Blav-nosti ntipravil je g. župnik Ceutnh v ta namen Divini nemčurjem poseben obed, na katrri je pova-bil tuđi bolj „ta bude" in poglavitoe nemčurje iz Mozice. Regnica jp, da ima župnik Ontrih za uenv ško straako velike zasluge, zato ga tuđi imenujejo zloglasne „Freitt Stimmen" „einen musternaften, Geibtlicben", in naši nfimftkutarcki ae imajo zahvaliti jedino lo temu „vrlemu" gospodu župniku, da aedijo Še to dobo v većini v občinskem odboru, kujti, ako Bog da in sreča junaSka, jira borno v kratke ni tuđi mi pisali „Gedenkbrief" in jim dali povrbu še „Ansehiedabritjf" ter jim voščili arečno „rajžo". Znamenito je tuđi to, da ata Sin na ta dua, ko je župnik Centrih praznoval svojo slavnost v Železni Kuplj', vrla narodnjaka gospod župnik Muden iz Železne Kaplje in gosp. komerutator Šer-vicelj iz Rebrce od domu, ker se nijta hotela ude-Miti ta slovesnoBti, — in prav ata Btortla tako. Temu nasproti pa so nekako ostentativea Bprejem r. Ontrihu napravili v Železni Kaplji nernški pur-garji, katerim na ćelu jt> bil protestant Druker, 8ploh voditelj to stvari. V svoji fari, v Crni, gnsp. iupuik Outrih ni Lotel slaviti svoje 25letuice, ker je dobro vedel, da bi se tam za njega, razun par nernškutarckov, nikdo brijjjal ne bil. Ker pa je hotel Hlavno alavtti svojo »lavnost, zatorej je bilo treba iti v drugo faro, v Železno Kapljo, kjer je bil nem-škutarske glorije zagotovljen. Kako pa je župnik Centrih naklonjen naši fitranki, o tem porotali smo že večkrat v „Slov. Narodu". Omenimo naj na kratko le še aamo na-flleilnje: Ko je (Ind 17. julija t 1. zborovula naša Ciril Metodova podružnica v Oerni, potrudit se je nek goppod v župnišče do g. Ceutriha, povabit ga naj hi se tuđi on udeležil tegu zhurovanjtt. Dotični gospod ptigovarjal je potetn tuđi predajniku, blagajniku in tajniku, nuj g. župnika povabijo, da se vpifte v podružnico. Dotični ki dali no He v to ne-spnmttt rca pregovoriti. In kak odgovor bo dobili na to? Župnik Centiih jih je kar naravnost zavruil, da on za take reci, kakor je družba kv. Cirilu in Metoda, nema denarja, in v resnici tuđi ni dal ne beliča 6e za naSo podružnico. Omtnil je le Se tuđi to, da bod« moral napravili dolgove, uko bode ostal še nekaj časa v Crni. Teinu se pa mi kar ui£ ne fcudhno, kajti Crna ni Št. Peter pri Velikovru, in prijatelji, b katerim i se r. župnik pajdaši, ga tuđi mnogo denarja Rtanejo ter mora na ta način svojo sluvn, ki jo uživa pri nein^kutarjih, drago pliu*/ vati. Ti'ga bu je pH mo?. najbiž že uavelii^al in bi su rad umakn.il, če tuđi bi n« postal prost v Dobrlovesi, katem tare je pod ncuiAkutarsko protekcijo prosil. T^u prigovarjanje nekaterih goapodov, ki Se uedaj nu&ib žaloBtnih razmer poznati uof-ejo tu bo uam \edno pravili, da" naj poskušatno g. župnika z lepa na nado Btran pridobiti, bo si nekateri oilborniki DitSe slovenske poaojilnice tuđi mislili, naj bi 86 g. Ceutriha vendurle izvolilo v odbor posojiluice, da bi 8e nam ne moglo ofcituti, da hidu 8e tiBto odloCili od naSega dušnega pastirja. To se je konetno res storilo proti obtni volji zadružnikov, a v nadi, da 8ii bodu g. župnik veudarle potrudit, zavzemati hh tuđi za naA tako potrebni zavod, kukeršen je poBo-jilnica, Ali mutili smo se, kajti g. Župnika Centrih a lo danes nismo 5e videii v posojilničnetn uradu. Toliko v ravuilo in pojasnilo gospodom T., H. in M. v Celovcu, katerim se imamo v prvi vrsti zahvaliti za ta ponearečeni pottkua. Minlimo, da jim bedo 8edaj to vendar jedenkrat odprlo oči in se bodo prepričali, da župnik Centrih ni veft naš in da ga tuđi ni već moči pridobiti v slovenske na-meae. On je in ostane pemSkutar. Premenil je svoj značaj za publo tdavo brez veljave. Domaće stvari. — (Deželni predsednik kranjski.) gospod Andrej baron "VVinkler, dovršivši štiri-desetletuo »lužbovanje, vložil je prošli teden prošnjo za umirovljenje. Čujemo, da ne misli več prisustvovati zasedanju deželnega zbora kranjskega, katero prif.ne dne 9. prih. rneBeca. Zatosjadelj imenovanje novega deželnet;a predsednika ni vefi daljeft. — („Slov. kat. sli od" v Ljubljani.) Prijatelj nam je pokazal tiskan program, po ka-terem bodo na slovesnih shodih v torek in sredo imeli govore naalednji gospodje: Kanonik dr. Jeglić iz Sarajevega, odvetnik dr. J. Sernec iz Celja, župnik Gregor Einspieler iz Podkloštra, kanonik dr. J. Križanič, kanonik K. Klnn (šola), učitelj F, St«gnar (šola), prof. dr. A. Mahnic iz Gorice (veda), kanonik J. Flis (umetnoat), vikarij A. Kalan (socijalne zadeve), vodja v p. Fr. Povše (socijalne zadeve), špirituval dr. Josip Pav-lica (katol. življenje), zdravnik dr. V. Gregorič (tisek), župnik M. Sila (tisek), odvet. kand. dr. J. ŠušterSič (kat. narodna organizacija). — Mej govorniki nahajamo torej tuđi g. dra. J. Sernca , odvetnika in dež. poslanca v Celji. Mi pa moramo resnici na ljubo povedati, da se je g. dr. Sernec vzel brez njegove privolitve med govornike in vćeraj smo čuli, da ta gospod tuđi nikakega govora prevzel ne bode, ker ga niti blizu ne bode. Na drugi strani moramo poročati, da je priprav-Ijalni odbor vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda načeloma dovold govornika na alovesnem shodu. Vodstvo je potem svojim govornikom imenovalo g. notarja Luka Sveteca, a pripravljalni odbor ga nazadnje ni hotel odobriti in vsprejeti. — (Glede Sokolskoga izleta v Jese-nice) se nam poroča, da bode na vsporedu tuđi ogledovanje Vfilezanimivih tamošnjih fužin kranjske obrtne družbe. To dovolil je a posebno Ijubeznji-vostjo ravnatelj družue, g. K. Luckman. — Naše narodno občinstvo že danes opozarjamo na ta izlet odličnega našega narodnoga društva. Podrobnosti se bodo naznanile kasneje. — (Gosp. drž. poslanec Nabergoj) obiskal je danes naše uredništvo in glede na vče-rajAuji uvodni članek našega lista pojasni] nam, da je on res na shodu polit, društva „Edinosti" lansko leto kot kandidat izjavil se vstopiti v tisto parlamentarno združonje, kamor se bode odločila, večina slovenskih poslaneev, da pa takrat ni bil vezan na Hohemvartov klub in da je pozneje pri prvem posve to van j i slovenskih in hrvatskih poslancev na Dunaji glaaoval on poleg posl. Perića in Spinžića za slovensko-hrvataki klub. — („Dramatično društvo") želi anga-žtivati še tri moSke igralce, in sicer Ijubovnika, ztiačajtiika tn komika. Mlajži ^onpodjc, ki so v ka-tfri teli struk t. dobrim uspehom že igrali na slo-vcnMkih odrih pri takozvanih domaših pred^tavah, nnj se blagovolć oglasiti. Kdor su upozna sposobnim, dubi od društva stalno plafto ia eventuelno bb mu preBki bi tuđi primertm postranuk zaslužok. O^luaila vzprejt'ina odbor „Dramatičnega društva" v Ljubljani — („Narodna ftola") društvo v podporo Ijudskun šoIhiii in učiteljem s Hedežem v Liubljaui razpošilja ravnokar sklep računa za XX. opravilno dobo od dnu 15. septembra 1891 do 15. avgusta 18U2. Vseh dohodkov ju bilo 1841 gld. 70 kr. in »•cer ostunek v blagajnici 235 gld. 65 kr, vplačil ljudskih Sol 621 gld. 83 kr., vplaeila učiteljev 152 gltl. 22 kr., podpore: ciež. zbora kraujnkega 2O0 gld., meatnega zastopa Ljubljanskega 200 gld., kraojfiko hrunilnice 200 gld. iu razuih dohodkov 72 niti., iiBtanovnin je- bilo vplačanih za 130 gld. Društvena imovina znaša 1056 gld. G4 kr. TroSki bo znadali 1575 glii 14 kr., torej preostane v bla-gajmei 266 gld. 56 kr. Društveoikom naklonilo se je podpore v Aolskem blagu Ia sicer 188 deležuikom za 1347 HM. 23 kr. — Prihodnji občni zbor bodn v ponedeljek du6 5. septembra 1892.1. pupuludne ob C uri v Ljubljanski mestni Soli na Grabnu po nastop-nem vBporedu : 1. Ogovor prvomestnikov. 2. Poroftito o odborovem delovanji v 20. društvenera letu. 3. Po-rofiilo o druStvenem računu. 4 Volitev računskih preglednikov za 1. 1893. 5. Volitev 9. odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) 6. Nasveti. — (SkupScina zaupnih mož banke „SI a vije") zborovala je včeraj v Ljubljani. Pod predsednifitvom gospoda ceBarskega avntnika Iv. Murniku udeležili so m posvetovanj guBpodje: Peter Bajs, poseatnik v Dvoru na Koroškem, dr. vitez Bleiwei8-Trsteni5ki, državni poslanec dr. LavoslavGregorec, Anton Gregorifi s Ptuja, Kazimir J e 1 u S i ć iz Kantva, dežetni poslanec Slavoj Jenku, državni poslanec Ivan Nabergoj, c. kr. notar dr. A 1 b i n Poznik, državni poBlanec Vekoslav S p i n č i ć, deželni poslanec iir. Josip Srnec in posestnik Gašpar Šora iz Grajske vaši pri Vranjskem. — Ravnateljstvo banke .Slavije* zastopal ;e ravnatelj Karei Petr Kheil iz Prage — (Tamburaški zbori na Kranjskem.) Izgled, ki ga je dal Ljubljanski „Sokol", ustanovivši pred letom dni svuj tamburaški zbor naflel je poBiiemovalce. V Šmartinu pri Litiji su že nekaj čaea vežba tamburaški zbor pod vodstvom učitelja g. Barteta in bode nafttopil že bodoči mesec v uv-đeljo 4. septembra. Bralno društvo v Kranji pa je Bklenilo v poslednji svoji spji, da tuđi ustanovi društveui tamburuški zbor. — (Radovljiflktt gra56ina,) last grofov Tburn, je v jako slabem stanu. Te dni podrl se je strop velike dvorane in razbil vse pohišje. V dvorani mudila se je skoro do kritičuega trenotka neka gospa, a uplašena ud pokanja, je pravoćaano utekla iu si tako resila življenje. Okrajno gluvaratvo je zaukhzalo zapreti vse v graščiui nastanjene urade, ćelo davkarijo, dokler se ne izvrAe varoostne po prave. Po davkariji gotovo nihće ne žaluje in će bi jo aploh vec ne odprli, bi bilo vsem najbolje UBtreženo, ker tuđi v Iladovljici nibče ne plačuje davkov „radoBtnu", kakor je bilo nekdaj rečeno v drJavneLO zboru. — (Premovanje težkih kobil in žre-beti) priredi samostalni konjarski odsek kranjske kmetijske družbe dne 5. septembra t. 1. dopoludne v Bohinjski Bistrici in sicer z denarno podporo dež. odbora kranjskega. Pravico do daril po 10 gld. imajo le konjerejci iz občin Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Za darila se smejo poganjati le kobile z žrebeti, katere so že štiri leta stare in vodijo soboj žrebeta, ki še sesajo ali so že odstavljene. Darilo se prizna le če izvira žrebe od državnega ali dopusčenega zasebnega žrebea. Obdarovanci imajo sicer pravico udeležiti se s svojimi konji pre-movanja v Lescah 6. septembra, a v tem slučaj i morajo deželno darilo vrniti. — (PosojilnicavPiSecah) na spodnjern Štajerskeiu ima izvanredni obfini zbor v nedeljo dne 4. septembra ob 9 uri dopoludne v Htanovauji predst'dnilia. Na doevnem redu je prennredba pravil, kakor zahteva zakon z dne 1. junija. 1889. — (Trtna uš v Tržaftki okolici.) Ker Be je trtna uš uraduo kouBt.utuvalu v raznih dav6-nih oheinah v TržnSki okolici in je opravicen suin, da so okužeiiH tuđi druge obftin« ali v«aj v nevar-uosti, jo uieBtiti magiHtint TrzaSki odredil, da «*e strogo izvr.'uje zakonite odredbe glede izvažtinja gospodatskih orodij iu prulelkov iz okuženih ali suinuih davćuih občin. — (Velik pt>žar.) Doe 23. t. m. užgal je blažen 12leten dečko v vaši Nove Krašćiue pri Podgradu v Istri tmop slame. Veter zanesel je ogenj iu kuiulu bile so v&e soBedne li i šo. krtte veči-noma s slamo, v plamenu. Požar umčil je skoro pol va.ii, pogorelo je uarureč 20 hiš in 21 gospodarskih poslopij, mnogo pridelkov in tuđi nekaj živine. Radi vetra ui bilo muči oguja otnejiti. Ko je blazni požigalec videl velikaoaka plamena in gosti dim, ukal in plesal je, kakur da je radosti iiveu »ebe. — (Kolesarska dirka v Zagrebu.) B-cikMškt klub „Zagrebškega Sokola" priredi dne 8. septembra (praznik) na svojem dhkališći dirko ju-goahtvanskih bicikli&kih društev, Dirkalo bh bode na 5, 3 in 1 kilometer na razna darila. Oglasila vBprejemljejo se do dne 2. septembra Ob jednem bode tuđi zborovanje delegatov posamicnih druStev glede ustanove jugnslovanske kolenarske zaveže. M" Dalje v prilogi. ""^Hl Priloga MS!ovenskemu Narodu" št. 195, Ani 27. avgH8ta^l892. — (.ZagrebSko trarowRy — druStvo") je ime nove mu deinidlcemu društvu, ki ne je u-ta-novil« te dni v Zagrebu. TemHjtii kapital znnSa 400 000 glii. iu |e 8ettthvlj«>n iz 4000 na princuitelta ne glnse&h delnic po 100 gM. Osnovna glavna gkupftfina bod« dno 25. bndočt'gii mespea. — Upt-sovanjn vrSila se tvdn nd 12 đn 15. septembra pri društveni blagajnici. — (Rokobnrci.) Rissuiannovi muli roko borci v „Tonhaile" mikajo So vodno ob/.infltvo in delujejo zlaati oa srca naSe malo dt»ce. Ni ga Se i bilo izdelkfi obrtoije otroSkih igrač, ki bi vzbujtil gploSoo 4aoimanje v toliki mori, ka kor ti muli rokoborci. Neprestano se močuj^ta dečka, vlefr'tii se iu pulita ka kor besna, doktar jeden od nj iju na-sprotmka oe vrže ob tla; potem se boj zopet unamc IzvrSevanje je tako lahko, da ju pogodi najmaujgi otrok kjerkoli si bodi brez vneh priprav. — (Ra z piša ne tilužhe.) Z» davćne urade da Kranjskem vsprejme se davčni eksekutor. Pro silci ne smejo biti stari pod 24 in ne nad 40 let in se poSiljajo prošnje potom dotične politične oblasti v 14 dneb okrajnemu glavuratvu v Kranji. Dosluženi orožniki, redarji in firjnnčm ntružinki imajo prednost. — Pri stolni cerkvi v Mariboru ra/.pisana je do konca tega meseca služba orgljavra Književnost. — „S lo va Đfiki svet" ima v 16. štev. nastupno vsebino: Spoznanje notranje politiku in pri merni izvodi. — O kntiki dr. Mahniča. — Matija Majar Zilj*ki. — AJITAPh JJJIH JKKITBM. Pnpo-vedka Lamirskega v rnskem izvirniku in v slovenskem prevodu z latinico in ćirilico. — Ruske drobtinice. — Zbirke sloveoskega nnriHinega blaga. (Spisal J. K. Joflipov.) — Ogled po slovanskem »vetu. — Knji- f.evnost. — Vesna — mesećnik Blov^nskega dijaštva ima v 8. Stev. nastupno vgebino: Ob grobu prijatelja Fr. RamovAa (pesen s podobo ) — Ciganka (spisal A. R.) — Stihi (Dobrosluv) — Stenogratija (spisa) A. Župan.) — Prvi občni zbor sloveo. ter društva „Sava" v Ljubljani. — Glasnik. — Vestnik. — Književnost in umetnoat. — Zmes. — LiBtnica. Vesna je poleg „Slov. Naroda" glavno glasilo no-vooenovanega fer. društva „Save" oziroma v njej sdruieoega slovenskoga naprednega dijafttva. Na-ročnioa stane za vse leto 1 gld. 50 kr io se po Silja tiskarni g. Drag. Hribarja v Celji. — Občni zemlje vid Kranjske. Po uradnem gradivu z označe njem okrajnib glavarstev in davkarskih okrajev ter razvrstitve Ljubljanske Akofije, izdala in narisala Emilij Jahnz in Ferd. pl. Oenzić. Merilo 1:300.000. Kamenotiskamn Julija Ktlbna v Zagrebu, v komisijonalni zalogi pri Ign. Kleinmaverju io F. Bambergu v Ljubljani. Cena 80 kr. po poSti 83 kr. Zemljevid |e izdelan razložno in čisto in so imena posneta po imeniku „Sloveukn Matico". Dobi se tuđi pri Giontinij u. — Ka tor i bo? Prizor iz domačega življenja. Po Bogosl. Rogatknm predelal J. pl. K. V Olji tiskal in založil Drag. Uri bar. Ta gledalištu prizor t dveh kratkih dejanjih igral se je žh večkrat po tej sprememhi z dobrim uspehom na GoriSkem, nu Krasu, v Istriji in na Koroflkem, zatorej utegne ustrezati posebno čitaiuicam po defcnli, katere prijaju gledaliAke predstave, Cena knjižici je 15 kr. s posto 2 kr. več. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 27. avgustft. Pri pogrebu ireden-tovskega advokata Vidakovića fcovoril trg. agent Artur Zanetti vimenu „Tržaške mladeži". VtV raj ga je policija radi tega veleizdajskega govora prijela in izročila dež. sodišču. PeterburgT 27. avgusta. Kolerasevnnvič pojavila v Kronstadtu. Doslej je bilo 15 slu čajov, umrlo 6 osob. Kolera je zlasti liuda v guberniji Samara in ob Donu, v Ssiratovu /u ponohava. Pariz 27. avgusta. „Autoritć" in „PKit Parisien" javljata, da se širi koleri slična epidemija. Včeraj bilo 40 takih sluČajev. „Fi-garo naznanja, da misli vojni minister zaustaviti velike vojaške vaje. Ruski izseljenci, došli minoli teden, odpotovali so večiuoma v Ame-riko, ostali gredo prihodnji teden. Hamburg" 27. avgusta. V Altoni bilo predvčerajšnjim 28 slučajev kolere; 12 osob umrlo. V Pinnebergu zbolel potujoč pomagač za kolera asiatica. Liverpool 27. avgusta. Transatlantiška parobrodna družba naročila svojim zastopnikom, da radi kolere ni smeti več vzprejemati izse-Ijencev za prevožnjo. London 27. avgusta. Minister za Irsko, John Morlev, izvoljen v Newacastleu s 1000 glasovi večine. London 27. avgusta. Uradim se je kon-statovalo, da sta dve iz Huniburga došli ženski umrli /a kolera asiatica. Prišle sta bili z dru-gimi ruskimi izseljenci, ki se nesmejo izkrcati. V Bridgendu udri se v rudokopu usad in zasul 143 rudarjev katerih ni mori resiti. lia/itie vesti, * (Kolera) razširjii se vhIpi! velike vročine nenavadno hitro Iz Hamburga zanesla se je Že v Đerolin in vbo bolj in bol) se bliža avstrijuki meji. Tuđi v Rusiji zanesia se je grozna ta bolezen prav do meje. Vlada izdala je že potrebne naredbe, da onemogoći v koltkor se da razSirjtinje kolere tuđi preko meje. * (Salom on sk a razsodba.) Pred sodnika v Projerstietenu stopila sta dva moža; noćni čuvaj in zbiralec cunj. ^očni čuvaj je trdil, da jo pes, katerega je imel zbiralec cunj na vrvi, njegov in to trditev podpirali sta dve priči. A tuđi cunjar j« imel dvo priči, da je pes njegov. Sodba je bila težka. ISodmk ugibal je dolgo, naponled pa rekel, da naj cunjar »pusti psa in da ga bo prisodil tistemu, h kateremu pojde pes sam, če mu oba nakrat zazvižgata. Kečeno — storjeno. Ko ata moža žazvižgala, zatulil je pes srdito, pogleda! naj-prej cunjarja in potem čuvaj a in — skočil k vratom ter bežal kar je mogel. BSaj sem mialil, daje pes* ukraden", rekel je sodnik in dal obe tožni stranki pod ključ. * (Emili! Zola na božji poti.) Literarni krogi zanimajo m že dlje ^asa za bodoči roman slovećega franeoskega naturalista, v katerem misli popisati in analizovati nagibe in življenje romarjev, ki prihajajo v Lourdes Napoved, e, da bi potem nikdar trezen ne bil. . Lepšega komplimenta iz duhovniAkih uat st svetovno8lavni muž ne more želeti. Narodno-gospodarske stvari. — Zveza slovenskih posojilnic izdala bode tuđi letoB 8vo| letopis, ki je že dotisken. Obliko ima isto kakor prvi letnik, a je obširnejSi ter pri-nafia nekatere nove članke N. pr. poleg opravilnega porodila ima postave o posojilnicah, monice in za-dolžnice, o pculovanju posojiinic itd. Najzanimivejše je razlaganje postave od 1. junija 1889. — Pogoiđovanje Krasa napreduje vidno, četudi le počasi. LetoŠnjo pomlad gkrbela je de-želoa komisija za pogozdovanje Krasa, da se je nasadilo v raznih občinah na zemljiščih, obsezajo&ih 134 oral, 835.00(» dveletnih borovcev in 5000 tri-letnih amrek. Vrh tega nasadilo se je na raznih, 247 oral obsezHJofih in že prej pogozdenih zemlji-ščih znova 640.000 borovcev in 3700 jelk. Od leta 1888 do letoB pogozdilo sn je 1368 orni obsežen svet in se je nasadilo 11,651.580 sadik. Posebne zasluge za pogozdovnnje Krasa pridobil si je c. kr gozdni Hvetnik gosp Goti. — Hrastovih dog i/vozilo se je pretekli mesec iz Trsta: v Iulim 554 949, v Portu gn luko 240 800, na FrancoHko 134.663, na Angleško 23 316, na (iifiko 5902, na SpanHko 4045 komadov, skupaj 969.C75 (za 537.801 kom. več nego isti meseo lau-skega leta). Iz Keko izvozilo hp je: na Francusko 595.490, v Itnlijo 233.338, "a Španitko 19.500, v Algir 12 500, skupaj 860 888 komadov. V Trst pripeljalo se je po morji 767 479, po subem 692.000 komadov. Liatnica uredništva. Oosp. intorpol.int.n v Spntl. Stajorji : Vpr;iSute, zakrtj naš lifit ne priobAi izvirno^a porobila n zboravimji „Slovenskoga društv.i' v Olji ? Oilf-'oviH1 nam je lopuk. Mi smo se o pravem Času ohrnili ne . nvgiiBta: Jožefii Walluer, profeaorjeva hii, 98/4 leta, Stari tr^ St. 1, —. — Tercziju, Dionisia Amon, nsmi-Ijenka, U'2 let, Kravja dolina St. 11, jotika. V (1 f i o I ni bolnici: 2f>. avguBta: Loonhard To:nani>k, deUvec, 18 let, leg»r. V v o j a ft k i bolnici: '22mm. Uf> 0u C hI. zah.i d.jas. 0(M)hb. « H zvefer 737 1> mm. 1 ♦!■*>" (J si. izli. jasno Srednja touipt>rHMir» lfl'O", cm 1*2 nad nonimlouj dnć 27. uvgusta t. I. »Ceraj — danea Papirna renta.....gld. i>61f» — gld. Wv8fi Srebrna renta.....„ !»f» i*t> — , i>5 60 £.lata renta......, 113 96 — B 113-90 5°;u marena renta ... „ K)o r»() — „ l(K)40 Akcije narodne banke . . , 999— — „ 998 — Kreditne akcije .... „ 314— — , 3V21& London......., 119 70 — „ 11965 Srebro......., —'— — n —'— Napol........„ 9f)i> — „ S-ftO«/, C. kr. cekini...... f> Gl» — . f)H9 Nerafike marke .... , SS-HO — „ 58H0 4 ,, državne .srećke i/. I IHM . a.r>0 gld. IU) gld. — kr. Državne »refik« iz 1. 1K(>4 . . NM) „ IH.'J . 50 „ Ogei-Bka zlata renta 4"/.,.......111 , 40 , Ogerska papirna renta f>" 0......10O „ 40 , Dunava rog. srećke ftu/0 • • . 100 gld. 123 „ 2f) „ • Zemlj. obfi. avstr. 4l/i(1/0 »'«♦» za««. listi . . 117 „ f>0 , Kreditne »rečke...... 100 gld. 192 . lb , Kudolfove »rećke...... 10 „ *4 , 50 , Akcije anglo-avstr. banke ... 120 . lf)0 , 50 , Tramway-druSt. velj. 170 gld. a.v....."23M „ — w f} i Najboljsa pitna voda; o m 9 kiidnr preli iievuruoMt. epidemije, "^ £ "^ ju v takii. ulučajili cesto HkuS«MiH, od uu'di->■ * « | ci n a .ah uvtoritttt vedno priporofiuvatia .= X ^ "^ GLAVNO, • KVA dTŽ't B__ StSSHUBVtR 5 *" e V "''"•' Hl' "" na"*Jll.i° »ikake «ir^a liftiu; sub-%$ "Z~ HtiHKMi icr je /lasti v kraj ili, kjer ju Htu »■ .J^. dctiAiia ali vodovodna voiltt dvomljiv«) ka-£ i« kovouti, uajprikludnojfta pijaćii ,2-3) a- ss ___ pošt&a in brzojavna upraviteljica vnft Int. h\ pri polti nlnfcnnjo««, z dobrim! apri«ovali. — NhhIov pov« iiprHvnifttvo „Hlovnnnkcga Narodu*. (9f)(J—J* Bioikel „Safety" popolii<»imi n«v. h prima votlini obročni fl'olsh'rreiion), pro«ln i»o ««'iii Ivini *<«Miiiitf v Izubijani, trgovina ■/. liHiijiMii. SI uri tr« <*l. 7. r i>fJH — 1 ■ Gostiino T K«»«ililni<-no opmvo vr«'«l. proMorne lileve. ilrngai ponlopfa in Icp velik Nitilni vri v G-sre:»]c:m. Log"atci li— čt. 2 odilmii v mijeni potl iiKod* iilmi pogojl* — Ili&i ima lupo li'tfo in je pripravnu tiuli z:i vN;iko cinijo obrt. (uri«—:t) Tanez IKIog-ej- Dober pripomoček zoper grižo ji> |>i-lMlni borovničar & jagodovec isto tako tildi l»:vi*»t.Ml (%<)— 1) brinjevec kuterc pripororn ter ruzpoKilJn p» nlcki «'f»nl J. N. Rant v Polliovem gradci. FRAN KAIŠER I puškar v Ljubljani (Odlikovan v (intdrii 1N!M>. leta, v Trstu. (Jorici in Zagrebu imtl. luta.) priporoča innngovrsfcno ^^^1^^===^^ zalogo orožja in raz-J@mr^ nih lovsklh potreb- (Jj* ščin, kakor tuđi pilšk * lastnega izdelka lev izvršuje vsnkojskn popravljanja točno in po najnifcjih oenah. (!)49-2) J Filijalka D JI 1^. nOI^ENC (U '*: -rr Škofji loki i >r ,4 i priporoča voliko zalogo i„ ' ST I Ifr ] specerijskega in koloni- [[ J| jalnega blaga j| * \ (970—1) kakor tinli veliko 7.»lopo *f i moke ia novega svežega brinja j| J fl^~* l»° iiH|til*.(lli <>enali. '^■R • 9" ___.......___ _ wL [ 5fi'^r~ v^vr^'A^p-^-'g^ip—•»•»$»'' -^.>v -•'y'v ^Q ! VAMERIKO. I I hr; -^ VOŽNJI LISTKI | ^ If "*" so. ni/nx<'iiiNko -umoriMki |»n- ■ 4 rol»ro«liti «lrn^.l»i. k i I Kolowratring 9 T\TTXT A T I 1 IV Weyringergas8e 7- ±J \J }ji J^fJ . i J l'roHp«>k1i in pojannila tof>no in ziintonj. J g Najkrajie, najoeneje In najhltroje potovanje. f ^ Vsak dan sveže |g| g ribe in raki | K^V knkor tiuli priNtnn vina in iKvrMtn« p1v<» £\ K^S l»r»«OT Konlrrjov It'r uknMii«* priprnv- hcK iJojj l|on» i«>—2) S »poštovanjem k5| fe^ ¥.i- IJluinauer. Im Vozne zvezke^r.i'^r iiajpriprHVTKtjAo in naji-fin-jfir vo^tn; karte aodajnosti, ve- lJMVTio za vsnk vluk, Iflut* kart«, prlrefnufe poneb- ■lili »l«k«>v pripomču v.413 —12) Joe. Paiilin tt Ij3ia"bljan.l mcjniiroilna potovalnu pinarna, kjor j«i tu
  • zviMlir*MjeJo. (69—7) < Velika 50 kraj carska loterija. | Žrebanje I i n - a K-* i. Iže 18- oktobra. I Glavni dobitek B^^^^^^^^j goldinarjev /5000 9o|dinarjev I (%7-2) I Srećke po 5O Itr. pripoi-oča J. C. Mayer v Ljubljani. I lovo racijoiialno 7,4lra>lf4kiijo. '7 Vsem bolnim na živcih ? I*J hp n hj toploj r pri poru t'n V? 1. i/, (Inja i 7. Sli- ItroAurr ma ■* ROlIlHlllt W4'lNMIIinUII-H ^ s SS1 Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. S J: i. Dobiva si' ■/.siHtoiij (70oHohno pripo- J ro^u, kiior hvtv sam lakirati tla. - Sobo tw v dvoh nrah zoptu lahko nilnjo. %] •— Dnbivn nc v rn/.lnnili harvali fpruv kakor oljnatr bnrvt1^ in bnr/.hiirvmi (ki ilujc A samo nvit). — Uzorci lakiranja In navod rabt dobi se v vseh zalogah, j f Dobiva «<• v lOnblJanl pri FRAN OHRISTOPH, J inTAlim T JJr*V"M\KTKT TT iaminitnlj in ftullni i'/.d^lovHtulj priHtnuga«1 K IVANU LUOKJ1AJNIN - U. Hvntu,Kn |«ka m r.l>i, I'RAUA & BRKOVA. 2 m sa ssi sši sri sn sa sa ssi sši sm smssllš* šBšsismsslskšslsmsmsslšs^išsi« EAEOL ia. HUBER Sporgasse 1 v Gradci Sporgasse 1 '! i>rodH}a vsuke vrste *aF5i ^! obn a rata ii oti i in («5W—io) ., ,^ vsakovrstno drugo orodje T v izborni kakovosli in po »riginalntti ^^_ jj I] tovurniškili conali. ^čP" ^Ki Jhistrovani retii/ci #e poAH/ajo, Itilov to zahteva, sastmij in f'rankotmno. Priloga „Slovenskenui Narodu" St. 195. dno 27. avgiista 1892. Ahčin Aibin C. GledsiliSke ulico St 8, trgovinu z žtflezjnii, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmnti jskega in rokcdeljskega orodj«, štedilnihognjišć, peči, na^robnih krifcev itd. ori poroto po najnižjih cennti. («28-14) Baucon Andr. stolar, Dunnjska cesta št. 7 (FrOhlirhovji hiSn), II. dvori-8če, priporoća su častiteum občinatvu tu in im deJuli za vsa stolarska dela in poprave p(> ni/.kih cenah; pru-vzemu v poprnvo vsa. v njegov obrt spadajoča dela. (fllti-14! Biliiia"F. & Kasch Židovske ulice Sr. 1, pripo-roćata svojo bogato zalogo vadi vrst rokovic, tako ud uaiija (lasten i-Ktloltrk), kakor tildi od dnizoga bliigji. Ki-rurgično obvezu (U; lasten izdulek), jnineeiio tiHJboljšo vrste, z rnKuiini kinirgičniiui pripravaiui. Vidika izbora kravHt, i lučnikov, ghivni-kov, krtač, mila i ti pai'l'iiuinv. VflO ud uajnižjili cmiali. Binder Karol Stavbcno iti poliiHtio mizar-stvo 8 parom, L'uruu ulice, priporoi'ii so ćast. p. n. ob-ćiimtvu in gg. stavbt-nim pod-jetnikom za obilo narofceva-nju vseh v njegov ohrt »padajućih del, katere izvrfiuje pu najnizji ceni. Nacrte in tro-Skovnu preudarko |iož,ljji br«zplaftno. f)7n-ir>) Biumauer L.. jermenar in sudbu1, S*;hwi-burgove ulico, prpomfa <"ast. p. u. ohćinstvii svojo bogato zalogo raziiuvratiiiu konjskih oprav, Ht'iMov in jurmen po uizki ceui. lzdelovanje vsako-vrstnih jeruien i«, stroj*-. ___ (571-lf>) Brata Eberl tovarna oljnatih bai v, lnkov iti h'rnežuv, slikanja vsuko- vrstuih napisov, plcskarsko podjetje za sravbt1 iti liiAuo opravo, za Franćiškmisko curkvijo sr. 4. v hi Si g. G. Viltaarja. Velika zaloga no- rioiberakih copiiev, pmnauo najboljse vrste, kak:iO tlpO/ttrjlllUO p. u. obćinatvo na najme, v deiohiuuj muzeji v onrtr.eui uddelku razBtuvjeue izdelke. ____ (f>7-2-15) Detter Fran Stari t»'g at. I viiasproti ze-lezueum mostu), prinoro a svojo veliko zalogu raznu-vrstuili limb tuviilnih Htroj-v po uiiki cuni; rasličim kmo-tijsko strojo, kakur: niiatil-oice na vlnin, Htciiskti uro itd. Popravi; si' i/.vr5ui«'jo iiataiiAno pod imrnftfw>m. MiOH-14) Hoffmann N. Ulostni tr- St. l'J; izdtslova-ti-li kiriirgii'iiih iiistninientov, no/.ar iu oroiar; odlikovan ■/, ili|iloiiuiiit!, Bvetiiijaini itd.; izdi-luji! po naročitu vsnv njegovo Htrok«> 8padajo(T>a dola tur prtivzeina tuđi popravljanje in hruSotij^ noicv. I'rodajn na ll-ll) Jesenko B. Sta;i trg\ priporofa svojo bogato zalogo iiKrrjunili o!>la-Oil lastnega i/.duika za muško iu »ierko po najnov»!JAi Atgi in ri/.ki coni; velika zaloga zimskih sukunj, Bruje, jopi-i:«v, »podnjib IiIhć ter kravat itd. i.ri7.r>-lf») Kenda H. na Mosti-cin tr^n, priporoi'u krjisiKi okii'tjiio klohukc zn damu po gld. I 80, 2i.O, ;J-.»O. •l'bO, :.-.r)H, t)St>.v IhiHtrovatii cenik franko, (.'isto mvi nitt.i ibulard po »>.">, H<> kr., pld. l"10, l'.'io, t'isto svilnati Su-r.ib vsfh barv po ^ld. l-M\ čisto »viluati Mur\eilluu\ po gld. 1 6."», L--..0; Cisto Hviluati župni l'otici po i(8 kr.; čisto Hvilnali ftrn Diagounl m Hro-cat /,a jopičo in C'lo obK-ko po gld. 1^0, 1-Gfi. ^lt-2-11) Klauer J. trgovi c na GlaviH'ui trgu („pri vturlu"), pripuroiVt w-hko s\oj»> /.alogo spcccri'i-sl'i'ga blaga, kaki>r tildi vsako vr^to /ganja, rum;! in likurov, posebno pr.Htui sli vovi'C, tropinovt-c ni bnnjo-vec._______________J67IMS) Ko.ir A. juruiLMiar in miilUr. Kolo-dvorsk« ul.ctj poli g juKni'^a | kolod\ora ht. Ul, priporoču i so čaHtittunu p. u. olu^insivu va izduiovanjo \fib v njt'govo HtroSto 8paS0-li) Fajdiga Filip mizar v Slohovib ulicab, pri-por«jča svojo veliko /alogo razni'ga pohtštva; vdpri'juma vsa v nlfg'ovo obrt »padajuću dt'la, katurn i/,wAuJM toćuo in centi. (.r»7.'i-l;"i) Kunst Al. Židovsku ulico At. 4, velika zaloga obiivul lastiu'ga iz-delka za daiiic, gospode iu otioko j»i vedno na izbero. Vsakerfina naručila izvršu-jejo au toeuo iu po uizki ct'iii. VrHe inero «u abranju-jejoin zazuauionuji'jo. Pri zu-nanjih naročiiih blagovoli uaj se UKoruc uposlati. (tiO7-l4) Podkrajšek Marija Spitalsku ulico, tum v vodni zalogi vsakovratne sulie vou-ce in cvetliut*, Šopku za cor-kve, uugrohnu venco iu trakove, oiroojo oblačila, čipke, ćupici', piodpasnlke, oprs-nike in sploti lišp za fiivilj« in krojaće. (Giil-14) Lassnik Pet. trgovce, (»ifdaliAko ulice, pri-puro;"a svojo bogato zalogo vsakovrsttnb uiineralnih voda in vrttlc^v, apicenjnktg'a iu inatfiijalnega blag«, barv, bikov, ("opicev, tu- in inozein-skih viii, posebno najtinei^i cipro, malag:t, maisala, uial-vasina in rusterski saniotok ; na.)boljSi ruski ouj, rum, eo-gnao, tropinovee, brinjevec, slivuvec in drug1.! najboljša /ganja po nizkih cutiali in toćni postrežhi. (Gf>H-13) • Mikusch L. Mustni tr^ Ht. lf>, priporoća veliko zalogo dužni kov in solni''iiiki>v lastiu'g'a izdelka po nnjniijili ceiiub. l'reobleko in popravila izvraujojo no to«"no in cono (Ki;i-14) fiflulier J. ~" (bt«igrali'"'ii(i-HitiHtiČ!ii zavod v Fiai.čiškanskih ulicab kt.**, priiioroča svoj ateliur za v»a v fi>t(»gra inu »troko »pada-jora dtilu, kukor: p^itreto, krajt'pis«', iuterii.-uin, re|jn)-dukeije, vsakovrHtni' podobe, pi«;iVf, nacrte itd. Moiueutne i'utogr:ilijt- za otroke, pitvuk-sanja Vbitke vrste p;> najnu-vejŽih skiišujali. Vnprijutnlja vna v l'otogralično Rtroko spa-dtijočii dtla po najuižji ) Nolli F. S. atavbuiii iu ^alantniJHki kle-parski nuiJHter v Ljubljani, i/,vršuje VH»ko\ rstiu pokrivanja btrt'h in z\oiukov l raznovr-itniuii koviiiiiini. Na izbt-ro je bogata zaloga raz-lieiio kubiujske in liišno opravu, l'usebuo se priporoča za v odo v o d n v, n a p r a v e in vse; v to istroko Hpadajoče poprave, napravo kojuliskili sob, kloaetov itd. Vsa dela iu dolične poprave izvrsujo i uajcei.oje, l'rorai'iitd pošiljajo ae na zahtev«njo brezplaćm*. ________________ ,578-1b) Pakič ML na raznih ra/.st:ivah odliko-vhiiu. I. l&SĆ ustau. tvrdku v Ljubljani ina vedno največjo zalogo raznovibtne garanu-ranu piistne žitbe, vcčmoina lastnega izdelka, morsko trave |,Seegras , škafov, če-br«>v, liifnt, tin h in iiavaduih kosar, jft-bi>sev, sit, reSćt t tirjib kletk, pelnirjev, stru-ceiic, s.aiu, si im-podvežnu". ittl. in ku|»'>jc vHiiku množino verboviti flit»:e iprnija /a pletenje, kutijskili in kravjih rept»v, kozine itd. Udelova-ti'lj nožnih onrniiiiiv ■ l'nppeii-liiiste, zjt mviI.iu in hrojace in pU'tctiili, kovergov za putovanje. ŠKatljo s patent. ZH]xiro va poštne poftiljat^e itd. (ti'i'.t 14) Pibroutz P. modist.it!ja, Mi-stiii trg St. .'I, pripoiooa svojo veliko /.-ilogo lhiuiijskib kloliukov ni slanini kov /.i! (inim-, trakov, perus, c.vetk, modreev ter v.iako-vrstnih volneinb, cciru.itih in svileiiili rtjkovie. Prevzenia tiuh vsa popravila ter jih i/. vr&ujutoč.no in eeno. vl>.riG-ir»! Ranzinger R špediter na 1 iuumjski «-esti At. Ih, pruvzutua \ sakovrstne i/.v(i?.nje in dovoinje ua e. kr. državni iu e. kr. piiv. južni želuznici, z zagotovilom točno in ci ne izvr.^be. (6.7-14) Ranth M. (Viktor Kantli), Ljubl|»na, Miiri.) n trg At. 1, pri|>oroua veliko zalog«) oprem za kro-jaee in ćevljarje, b«-ioprte-iit ga blitga iu podv lek, lioin ba/.a in ovčje voltu-, preie za Vt'ieiije, pletenje, ši \ »inju in kavljićanje, tkaiiega m nogo vičarakef^a blaga, predpasui-kov, žnutkov iu rokavic, pozuiiit.utirskega in drobuega bh:ga. trakov, ćipk iu pet-Ijanj, čipkastih zaves iu pre-prog, uuieteljuih cvutk in nj ili delov. (6blJ-llii Petrin J. mefič. btavbeno iu hižno ini-zurstvo a atriji iu parom, priporoča ae p. n. ohčinstvii za vaakojakH puhiSna dolu, gtf. atavbunim podjetuikom za izvriiitev mizarakih del za stavbe. V zalogi ju \edno nuli in dober los. Vsukojuka naroćila mrđujujo se ruelno iu solidao tur po pofituui uoni. Cciilkitn troškovni prundarki zuHtonj in franku. (73D-LO) Razinger J. sedlar, 1'oljansKa (V9M st. 2»>, i/dehi|e uitančuo po naroćihi kočije in druga v njegovo obrt spadaj(km dela. l'opra-vila v.sprejetnajo se ter i/-vrftujujo točno in po nizki cuui. Kisani v/orci pofiiljuj<> h« na /.ahtfvanje bre/.plačuo. Naročila na nove kočije iz-vtSujejo S'i v tuku 8. tudnov. (B32-14) Reich Jos. Poljanuki nasip, ()/,ke ulico ht. 4, priporoča čast. občin-stvu H\'djo dobro urijeno ke-inično spiralnico, v kateri se razparane in iirra/.parano moSke in ž.iiHlio obleke Jepi» očedijo. l'rt'grinjala vsprejmo ho za pranje iu ci em v pu-barvauje. V Icirvariji vspre* jema se »viInatu, bombažno in niusano blago, l'arva st' v nujnovejših moilalt. (GHt-lfi) E, Reksingerja nastedniki optičin /.inim, I "od Trimč«) št. 2 v Ljublj.ini, priporoča svoju liogato /a!ogo gledali-škiti gletlfi', daijnogleiio/, lovMkib in potovalnih p«ilj-«kih gledale, raznovrstuih očal in naočnikov. Dalje ima vuliko izbero lizikaličnih iu tiiBteuiMtičnili strojev : Vodno tulitn ce, slavbinske mere, kompase in vso V to stroko apadajočo stvari. -- Vsako-vrstue ;ioprave izviSujejo se tttkoj po niskih c«'iiah.( Rudholzer Nik. urar in optik^ir, Mcstni trg" 8t. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke e. kr. avstnjske in kralj, ogerske vlade, /apnse-ženi eenitelj v optiski stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. t'lil-1 t Rudhoizer V. vdpva trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, pripuruča svojo za-logo A\ ictirnkih, /latili in ar -brnih župnih in stenskih ur, J biidilnie itd., po jako zni/.aui I ceni. l'opravila se i/.vršujejo , točno, eeno in najiiHtii' čmije. I ' (122-14) I Slitscher Alb. I trgovee z zeluzoiu in speee- i riiskiiu blagom, iMuuijska j et'sta št. i>, pript»ročii gos|>o- ! dinjam \MHkovistno kuliinj- j sko in IiiSiio orodjt-; za obrt-irke rajboijfie orodje avatrij- ' skt-ga in inozvinskega i/.iielka. 1 Fino pozlaćene grobne krize, ' žitge, pile, cveki1. pipe za pivo, I antJuake Verige, ključav niee j itd. po najniJiii eeni. (b57-l«"{ | Soklic J. I l'od Traiićo ;pri fevljar.skem ! mostu) priporoča s\ojo veliko /.alogo i/.hornitt klobu-kov, uljiionikov in č.epic, od im jravaibit j.iih do najliiiei-ših. li.ago je iz prvih tovaru. V zalogi ima tuđi nove so-k«.lske eepiee. (.JS^ lf>) Sprajcar Ivan sta\btiii in unii-tni ključar, Kolodvorske ulic" '2'2, pri-poroča njegove valčaHte ogr; -dn za oknu iu vr.ite, laslni i/.del. k, prn\a jekleiia ple boviiia, 8 tihim zaporom in trajn«>8tjo. Popravila v tej utroki 8i> \8|ii\ijfmljejo ter I i/.vršujejo nataučuo iu po ni/.ki eeni. (<52«i 14) Sevčik Fr. puškar, 1'rcSi.nuv trg", pri-jtoroča 8\oji> bogato zalogo ra/.novrst. dobrih pu^k, dvo-cevk za »aloiie iu laiieaBter-je\ ih ptisk, revolveijev, na-bojev, strubva in orodja za lov« e; lastni izdelck iu po nizkih ueiiah. l'opravtla iz-vrSujejo so točno in ceno. Toni Fran Milgo Srakar, izpitaui kovač, lvravj:i dtiljua št. 2, izdulujo vse V n jt gova obrt *|>;ul ijoča drla p<> uukib Cfiinh. Dobro dolo in točna postružha; posebno se pripunjča za no\o konjske podknve. 'i.'i.'i-l I) Fliegl Jakob kleparski uiojatur, Križev niski trg St. ij, iilijalka v liib-niei, priporoča se p. u. ob-čiiiMtvu in atavbeuim podjet-uikutu za vsa kleparska đula, pokrivanje »truli in zvoiiikov z raznovrstnimi koviuatni. Točna poatrežba, uizke euue. Proračuni poailjajo su na zali te vani u ZBtttonj in franko. Zunanja naroilla in spluh vbo poprave izvrlujoju ne ■oliduo in toćno. (TSd-10) Schmelzer B. stolar „nred l'rulami11, izde Inje najfuiejse st«)b', klopi itd. za salone, Hobo in vrte. Zunanja naročila izvrSiijejo se točno i!i solidno. Vsakovrstni obrazei stolov na razpnlaga-nje ter se po5iij:iji> Iranko. Popravila izvrsujejo su točno in vestno po naročitu. Ceno jako riizko iu dobro delo. l7:tt-Kl) Schaffelncr K. pilrir, Klorijaii.sk e ulice St. .'t*2, priporoča hvojo dobro ure-jetio pilarnico, v knteri u-deluji! vsa v njegov obrt spada joča dcla po nizkih cenab. (,'eniki »c pošiljnjo na 7,;ihte-vanjo zasttmj, (t>;Vt-l.'lt U ran in Večaj Liiildjaiiii, (iradiSiS«, It^riške ulice St, :t, priporočatii p. n. čast. (»bčinstvii svoju velko zalog«* vsakovrnttiih oečij in glmustih Htiovij, kakor tuđi štodilnikirv i n vseli v to stroko spiulajočih ilel po nizkih cenah (~»S t-1 .">) Pilko Fr. kljtteavnii'ur, Marijo Terczije cesta Št. 1, prevzenni vsa v nj«!govo široko spailajoča dela v mestu in na debeli; napravlja Atediltia ognjišea, ograjt*, st:i\ bctie okove in (u>ii \ Mit dt-Ia za Htavbe itd. po zelo iii/ki crni. (.r>7SMf>) Zoppitsch M v Kolodvorskih ulieah 5t. 24, priiioroea \eliko talogo iz-vr-tiu'ga piva v Hteklenieah prvi; (traško ilehiiške družbe. Tučna pt»sti«-zba. (»110-Mi Žitnik J. eevljarin trg«ivee, Kongresni trg St. 3. Velika zaloga uaj tinej&ih ohiivul za go.spode, dame iu otroku; lastuo izde-lovarije; točna postrežba in ni/.ke ceue. Zunanja narobila izvršujrju su točno in solidno. ' (f»8"»-lf>) Josip Rebek kliuv;ivn:c;ir, v Ijjubljani, Fmnoovo nabrež)«*, i/.deluje \ sa v njegovo stroko spada joeii dela, iinutiio dt-lane mreže in ograju, St«(dilna ugnji3'a v najtiovt'jsih obli-kali, kljure iz aliiininiuma, kaleri so trikrat la>ii od /e-It'/.inh, tiap<-ijuje biAne telt'-grale iu ttUl'otii', «trelovo«le, ItreskuSeiii' /. ulekt.'"oiiietroni. V zalogi ima vsa posauiezna telegralii'na d< Iu. NiiiMčila in proračuni, kateri se na zii-litc\anje |>o.šilj:iio1 i^vižč se natančno in eeiio. (711 11) Nayias J. J. tovarna pohi&tvu, ustunov-Ijena lSl/, I., v Ljubljani, Tiirjuški trg št. 7 i-i (iii.spoil-ski> ulice (Kiu'/.ji dvorci:\ Zaloga jediiM.sta\ iiega iu naj-linejega Icsenega iu obla/.i-njetn-gn pnhižlva, /.rcal, stru-garskega in pn7.!utarskci;a blaga, poliiAtveuu l'idje, za-vt's, oib'j, preprog. zastiral na \aljcib, itolktiov {/aluvij). (>ir< ški Mi.'.irki, železna in vrtna oprava, nuiiregorne blagu inioe. (V;il)-lU) Evgeiuj Betetto tovania /.a inetlje. v Ljubljani, Florijauske ulico št. •'), pripi»i'oča čast. občinstvu in ^^. trgovcem svojo veliko zalogo \ Miik o\ r-itnili uh t>1 j «»d n;*j(inejSih do nnjceiu-j^ill po uajiužjih cciiuh. (\-uiki ho ti:t nupolngaiije '/.antoitj iu Iranko. ^710-11) Stadler Jos. stavbeni in galuntui ijski klopu r in urailtio potrjitni vodovodni instalater, Stari trg Su. lf> in Ouvljarsko ulicu At. 4, priporoča se /..» vsa v nju-govo stroko Hp.ittajoča stav-biuska dela v inestii iu na dežtili, kakor tuđi za popravila. — VodoviMlne naprave vsako vrsto pruvzuinlju ter z \ so iiiitHiieuostjo in poro-5t\om ifiviftuje. TroAkovniki poŠilJMJo su na zalitrvHUJo zastonj. f'UU-14) Uranić Andr. kljnčavničar, llilšerjevo ulico št. 12, iirijmniča p. u. obćin-»tvii Bvojo dobro urujuno kljućavuičar.sko obrt za izdu-lovai.ju vsakuvrsttnh hiSuih iu Htaviiiuskili dul tu iu na dežuli. Izdeluju razno vratna ćtedilna ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvrfiu-jojo Ht) točno, Čunu Holiduo ia neprutlraiju. HIM-IO/ Vanino Vek. Židovske ulic« (preje zlatar Kapach), prip«>roča .svu o trgovino vsakovrntnih no^cv ia škiirij iz iiajfinejš«^g;i angle-Akega jekla. Vspreiemlje tildi bniienjo in ciScenje vsako-vr.srtiib kirurgićnih predine-tov itd. i<;0!>-14) Pielick in Brida tovarim za metle, (iradi&re ftt. i>, pripor.-tfata eeiijeniiu gospodinjam in i^a. trgovcem lastno r/.i eluvanje vsakojakih mctelj iz riAu, od iiajliiiejSih do nsijeeiiej^ih. Delo izliorno in trdno. Ceniki zastonj in franko. (7-^1'-10) Meršol Franka nav<»glu Židovskih ube At. 2f pripnroča «v«ijo veliko zalogo vsakovrslnih ročnih dcl in predtiskarijo črk (monogra-mov), raznovrstnih drugih uzoreev zasivilje, svile, kakor oprniiikov, predpasuikov itd. r.o ni/.ki eeni. l'opravilii se vspi i'jeinljejo ter izvrsu-jujo točno in dobro. (7.'j1-I0^ Schaffer Albert ~ rokovi^ar in trgovce oln'czil, Kongresni trg 7, pripnroča hvojo veliko zalogo dunaj-skili Ictnih in /.iuiskib nd'avic, (iprsuiktiv, najtiiu'jših kravat za gospo'l-1, zavratuikitv iti naročk, t'raneosk. mil ni di-Scjsv; zaloga kirurgicnih ob-vuzil iL kiivč.uka z-t bolniko. «!:}(>■ I n Ign. Faschinga udove Uljueavnieiirniea v Ljubljani, Siiknarske ulice At. '>'; jnipo-r*n'a bogato svojo zalogo štu-diluib ogujišč soliduega deta po uajiiižj.h eeiiidi in vsprt-jeiua tuđi vsakovrs'ua stav-biuska deta. Zunaiija narobila izvrše se točno. (712-11) Levec J. trgovina de/trluih pridelkov, v Ljiihljatii, pri mesarskeiu mostu. Kupuje vsakovrstno rast'inu, Hemena, korvitine, rit/.e za zdrajila, kakor Ar-liiko'e ru/.e, Si'iitjanžove ko-reninii-e, bulo kresuiioe, eeš-uiiui»važnija, suiruKovoseine, tr,4ljiko\o lubje, ržene ro-žičke i u druge po'Jske pri-dcike. Sciio ta konje in gc-vuj«» živino v vučjih uiiiuži-n.»li. Trgovina z raki itd. Ulago kupuje po najvišjih ceu.ih. ' i7i>9-J») Hartmann I. A. v Ljnldjani, Hotel Kvropa. Originalno dotuvali^čt! za ga-rantirano ('oei[uol-ovo gela-tiuo za i/(K-lovalce slanini-kov in /olčc, na|boljSe sredstvu Z;l člAčenji' iu zholjAi}- \anjt^ vina. Navod za poriibo pri oblek in niiitbrm po najnoveis.'in kroji. .Muogo-ktiiii i/.kiiAnja v izdelovanji vijašikih oblek, omogoiii me, da \ sako ileio izvršili natančno p<> zahtevi ter ceno iu sotiilno. Cene ui&ke in točna postre>.h:i. Uzoree \u>-.šdjain na /alituvanu' (ranko. (7ti.H») ,)os. l>crnar ko težkiti, na-vlasč za poštuo odpravljanjo napravljuuih za razno Huč,i\je iu sadje; nadalje raznih ople-tenih atuklbiiic za vsake le-kučiuu, »teklinie za koiiserve h saniolastno zap«r«» ter naj-boljće za vklado kuhauega aoeivjii in sad ja. NOVO! N0V01 l'osiljiiiu tuđi cmiallftruuM srniA ma Cl- Aćeule vMttkoJitklli uie>- kleniu. 026-7) Mala oznanila i Druškovič Andr. trgovina z >.»'hv«nino, okra- aki, ključa-skimi i/tldki iti materijalnim blagom. Zaloga vsakovrstnega hišnega in ku- hinjskega orodja. Popolna oprava z-i nevesto. Tof-na ni cuuH postrr£i»a. (7oT>-*>) I/|iibljmui. !>I«'st«i trg 9/tO. Seunig J. zalogu usnja, Stari trg, pri-pomf-a rast. p. u. občinntvii in tfonpodom čevl jjirjtMii nvojo veliko /iilo^o uajfuu'jsetfii gorinVpi usfija in i/.vrstnili podplatov domajo »trojariju. Zalupi ćtrni'':i svojo zalo^o finih tfiiliiuterijskili, normi-brrAkih in japonsk«h umet-liili izdelkov. J.t'iiHkfKH. roć-lu'tru diva, i'ipk in raziu-jja blii^ii /a (''ipkiiiijt'. Vsnko-vrstnima orožja, puSk, n'vol-verjev in drugo. NajfinejSih dišav; orodja k>i pisanju, ri-nauju, »likanji1; potuili, lov-»kiii in an^loAkili rukvi/.it za ribiče itd. Vrtiikovrstnii pred tiskiiriju za Siviljr in tlrn^o. Vrlika zalogu otrorjili i^rač. /.Ilirka startu. Naručila uvr-fiujujo se to<"no in čunu. Fabian J. trpov« c, Valva/urjuv trg, pri-poro^a svojo veliko lalogo kolonijalnoga, npvcurijsktiga in niatunjalurga bbiga, iiiii'^a ruuia, konjaka, likerjev. I'ri-Htni hrinjt;vcc, tropino\vc in »livovo«' je vedno v zalomi; ra/.novratna vina: rusturski Hamotok, lualaga, madejra, bordcaux itd. l'mdaju na d<-hulo in drobno. /imanja na-rofila izvrtiujejo se točno in ccni). (7tl7-i)i Nagy Štefan prej Franci* TenVk, hjub-11 umi, trgovina /. fci-U'inino, kuhinjskim in drugim or<»d-jcin, kovnini, zidarskn-klju-ćavnicarskiin ni kovinskim bludom ]>'. od dno 1. julija 1JS91 uiliu trgu St, fj, v poslopji okrajm-ga glavar- Btvn. (81."i 7 i Cassermann F. kritja/r, Suti>nbtir^ove 3 ulice St. 4, pripororu g q ne fastitim p. n. gg. *3 unuluikoin za iMlelo- ? fl vani« moSkili nhlck in S" miifomi po najiiovrj- ? i, šem kroji, /imanja na- g S rnr'ila. izvršujcjo se J ,m tofuo, vratno i ti po -, 2 ni/kib cenali. Uzorei ES_ ^ so na razpola^o tor X m Hi! pošljajo na žalite- ? vaiijc, franko. l7t>8-'') J. N. Potočnik krojaft. Kon^rt'-Hiii ti^ At. 17, v iinnski'in poslnpji, pripo-rooa tw čaat. p. n. £'£• nrad-nikoiu /a i/.dcIovaiiJL! monkih oblt;k in iinit'oni) po najtn)-vujStiiu kroju, /imanja: narobila iavrftuji'jo so tot'no, vttHtno iu po ni/.kih (UMiah. Uzoroi so uji ra/pola^o tur hu po^iljajo na zalituvanje franko, l'riporoća se tuđi častiti duhovHčini za izdo-lovanje Hiikeiij in talarjev, ibi'a-7) Buggenig J. sodar, (Jrjidiii'-i1, priporoči 8i) p li ob^instvu ni ti>r. pi-voviirntirjuu] /.a izdi'lovatije vMHkovrrttmti v i'ji'jrovo obrt spadajočih in pivo, kn-tem izvrSuj« točno in po nizki ccni. Kupuje in prodaja tuđi nove in 8taro vinsko sode. (764-i») Stcmfeldsko marcno in uležano pivo fer i/.bonio i pivo v steklenicah priporooa (>i4r)-tj) zaloga piva bratov Reininghaus v I.fuliliuui. MiHktt. Karol C. Holzer Ljubljana, Ounajska cesta š. u I «tz it špirita, žgauja, spe-; cevijskega blaga, in i barv. v8H-7) ►«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ * Na najnovej&i in najbolji način 4 ► - iim«Utit> (228—49 ♦ I koI® In zabovja t J iiBtavlja brez vaakih bolo^in ter opravlja |»1oiiiIm>- • y vmiiJh in v«e iolm<> o|i«th<**|«*, — o«l(ttranujo (, > sobne boleftlue z usmrtenjem iivca ^ \ zobozdravnik A. Paichel, : £ polete čovljarHke^a iiiohiii. v Kiihler-jovi hiftt, I. nadntr. ^ Vizitnice „Naredna Tiskarna" v Ljubljani. ^r L Mikusch ^MK k\" tovarna Uežnikov 'jH&\ f) Ljiibljana. Mestni tig 15. (BI Jako koristne in zelo praktične za vse stanove so inoj dru^imi nustopne rtiči: Šivahu stroj L Obilja iu u lom« varu« blagajnice in kasete. Vratila, iuImMIuI »troji in rcunlni »troji s» krmo, t,la»£ilniv« z* vino iu NitUft', I Mtr2ilutee km uroxd|e, izl»iruluiki, či- Mtilui in dmbilnl iulinif pumpo, tlu-I čiluice« Mtro|i tu rt'Knnjf iiiomh, Hlržil-I niče s» kumio in Hlroji z» reznnle rep«'; pottmi otrotiki v«ii*kl, praliil iu I oieuiului Htrufi itd. (.Hti.")—f>) I Te in razne drugi; priprave iz un j- I 1>«>11iniili toviirun itnn v najveeji i/.beri in po uajni^jih tovarmSkih cenah v zalomi FRAN DETTER v Ljubljani I nasprotl čeleznemu msstu I na Starem trgu šl. 1. -|f\O|^ plMetnnkili ninrk, okoli 170 vrst, SA pf., II II II I IO° rHZIIin prekomorskih 2.5O !II., ltto II II II I ^01!«'1' evropskih UTUt 91. pri ti. Zech-• \J\J\J iueyer, Norluiberk. Nakup. Zamena. 744) Tujcem in potovalcem priporočajo se sledečo (439—20) restavracije in kavarne v Ljubljani. Miufluarna I Anor Sa Gludulišk« ulice. Izvratno Tgfivovarna j. Muer-ja, pivo |a8tIll^B ua«ikn.— W Velik zraćeu vrt h ntuklonim salonom in ke^ljiščeni. To^na in coim pontn^ba. J. Auer, pivovnr. &S A«t^vraoiis) Pri 7t/A7rii>e besana Josipa qgesidvracija „rn z.vczm , trff> z volikj^ 4j w xr»Aiiiiu vrtom, rtUikicuini «aloiu>in in ku^ijUčeui. Pri-ziihuo i/,vrHtne judi iu pijace in skupno obnilovanji'. F. Ferllnc, restavrater. Hft+ol Pri Qlnnilu '• vrslu; v sredi incHta in oiei „rn oionu , v b,iihl; c kr |)()5tneKtl in ni /.(ijiivin^a nraila; »olm od 70 kr. naprej; rc.stavra-eija in kavama v liiAi; žole/.na in parna kopelj urtjena po Krai činili kopolih pi> c, kr. vladnem svtitniku tr. profe-sorju dr. pl. Valt'iiti. A. fdueMtln* liottdiv. r^itiina „Pri Viraiitu", 5^.^.» JSS„- lJIgi lipi prostori, i'i'dno «<»(>y od B() kr. napn-.j, priatna vinu in i/.vrstm> MengtAki» marcno pivo, pri/.imno dobra jedila, prija&na in toćim postrežba. \'clik R-.-in'iiat vrt in ke-^ljiščtf. II. Itnjv9 gostilnioarktt. postilna „Pri Avstrijskem cesarjuS SJQ Sv. l'etra ro^ta .it. f>. Lupo m ciino sobo ud 4u kr. uaprt-j, postre>.ba točim, najboljSi frm istrijjiTii'c, priatna lirvH^ka vina in doU-njski cvii^ck, printno Steint'Hdsko marcno pivo, vBitko Hrrdo in pt^tek svi;>,c morske libe, pobvulua kuhinja. Sein'iiati vrt in krito kenljiAi"1«' Naročiia na obeđ vsprejouirtio nr, vnuk duu. Ivini Tonti, ^ostilničur. S" vicarija (Pod Tivoli), S3KjrtJi«T"S l.iutpl|ano, domaća, tirolska in italijanaka pri.stna vinu, vtilno sveie piv<» prvih pivovaru, i/Atstna kuhinja iti točna poHtružba. Fnporoća »u si. p. u. obi'instvu iu ^. potovaleuiu (7;)H—H' II. Er. ri'Btavratfir. i ^estavracija Weber, ^fLtll^S: Ig, b utvu /u mnogobrojno obiskovanje. Točna postrožba, izviKtnu pivo in dobra kuhinju, l'nmcrno ni/.ka cena za opoludanski obed. J. W»»li«»r, restavrater. r^¥ n^tllna Pri LiniU Židovska ulica, priptiroća r^Tusuiiia ,,rri i-ipi , Bo ^llHtiteinil ,, „. oučin. S^C »tvu za tutioKobrojui onisk. Za priatno pijaco iu ukusno jud se jamči. Mariju Cirer, ^oHtiluićarka. avarna „National" i£* .mg^JH^rS! titreiba iii ltvrstini ptjaća. N.i vazpoln^o so vsi slo-\ .uski hwti in trije biljardi. Fr. KrtipcN, kavarnar. ^fPauariia Pvmna" l vrste-, Diniajska in;8ta, Travama „cvropa ? v blj3t.l|. drAltvneica •„, iui> ' nt zadobiti im «U»belo in O je najlDoljši in^najčistejši primesek navadni kavi. C n ir Olz-eva kava ~*m i O ne sodržuje niti hrusek, niti repe, niti sirupa, i J| Dobiva se v vseh specerijskili prodaj alnicoh. J L. Luser-jev obliž za turiste, ipT«'S% ■ ------------- Trnko(>./y, G. Pic.coli, L. ^3 V^w <-«l«*o in liitro upli- >^Cv <&'S «hmV1; v ICimIoUov« iu ■ kl \aj<,Čf Hrt»iMt\o proti >/VN^Cv^.*V^\r ,, w «VI«v«i A. F^ piHeni juna in»j«r; * Tr«n (na Ko- H '^5SM W ' /<. j^a/9 JPSwi\\ Molđllnar-Dunal bergu A. llmh; vKro- ■ nulu >^v ^* v "^J^ l'riHt»*ii sauio, /•« iiuutii tiaviMl in «<»••• C. K Atulrien*, v ^H >^^V -*>*>//'^ oblif, varjitveno /.imuiko iu |>odpiH, l«trl|i .louip Warto; v ^| * >/l ^3* v*1 v ki jt*. tu 7.1-hvcii; toroj tihi Hn pazi ll»«i»vlii«i A. Koblok; ^| yry$> <%!\jr '" zavrće vae manj vredne ponaredbe. » <'«*lji J. KiipturHclitiiiil. ^| t IMOVO! MOVO! J : ft ta, Zanimiva in zabavna i £ ^a^^S^^PB^i j» moja tu kuj prvič na prodajo izložena i + Dva »mesna utika, trdno narojena, oblečena kot horkula, borka ne, drieč bo xa # ♦ rok«, da kaj sinefinejšu^a fte ni bilo videti. To se lahko iu gotovo izvrfiuje l»roz ♦ V vsakeršne pripravo, tako da moru tuđi mjinanjSi otrok natn oživiti i^rafio. Ako J o bočeto sebi in svojim otrokoui naruditi veselje, prosim, poCantite mo s svojim # <► obiskoiu. Ta igrača vzprejutH je bila povuod z najve^jiin odobravanjem. * i» Ctitm parn tto9 «O kr., boljde vrate iz papir-iimcIuS 1 xl«l. in 1 «l«l. '-«<* kr.t # <' ie Bti»iijeiie^>i pnpirja prvo vrstu 1 |fl«l. OO kr. in 2 Kl«l.« večji komadi * ffld. J <» l*rofl»J»lo «te bude le umio ««•» |V v Tuuhallo. ~W ♦ ;; Ad. Rissmann, J o (888—22) laBtnik mnogih čuotnih diplora. ♦ Samo de nekoliko ixtisov. B«senikovega Nauka o slovenski stenografiji, i. dei ;n Jugoslovanskega Stenografa kr, Isto tako se Še dobi: (917—3) Spominek Bleiweisove 70 letnice z vsemi govori m h zdravi po f>0 kr. v „Knjižari Dioničke tiskarne" v Zagrebu. Prememba stanovanja. Pođpisana daje na znanje, da stanuje od sednj na Tnrjaikem trgu it. 8, I. nadstropje, ter se pripnmfia epoštovanim damaro kot samostojeća, vestua in zanesljiva babica. . Tudl vzame dame za ne kaj časa v popolno oskrbovanje. (M29—b) Z osobitim spoštovanjom £ milija Nasko, doktorska liči, izkušena hatuca, Turjaški trg st. 8, I. nadstropje Pravi aa.l^la.3. za nesrečne žrtve »a ino os krum b c (onanije) in tajnih razpašiiostij je izborno delo ^ Dra Retau-a hebeohrana Čefiko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podo-bami. Cena 2 gld. a. v. Ćita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posiedicah te razuzdanosti, resničui njegovi pouki rešijo vsako let o na tiso ču bol-n i k o v gotove smrti. Dobiva se v založni knji-garni „V er 1 a^s- Ma # azi n R. I*. Bterey v Lip-skem (Sasko), Neumaikt .'JI", kakor tuđi v vnakej knjigurni. (1089—y.r>j Spretnega pisarja (eventualno NOlicUtUorin), z lepo pisavo in dobrimi spri-čali, kateri ima že nekoliko prakse, v/prejmem z * dobi*o plačo v svojo pisarno. (9f,i-3) Advokat dr. Krisper v Ljubljani. BV Nepremočne ~"^Q| vozne plahte razliCne velikosti in kakovonti itmt vlmIiio v zalopi in jih daje po 1 *•*.!• i«1«', v IJul>l|aiii, iin lftmm|Nki «•«'*(! hi. 15. Korneuburški živino-rediini prašek za konje, govejo živino in ovce. Tu |.r;in"k ralu s<> »koru IO l«'t r. mi |h«»l fsini iis|i<>liom v vm-li vi'ćiili hli'Vih. kiiilur živinu n<> r.rf. lifitlur slul»a» pri1-lunu. v zI>uI)n»ii|v mli'ltlt In krtu«- »vr Illi4'kli: |ir:i-l'k 1TIIKI/1 Hll«i'll1H> l/'l:itn- llllflll IKt 4>«ll»«tmriiflil»Mr«(kl ćiviun-rt-ililui |tn»soU. l'ristno blui/o ne dobi v vni-ti l(>k;irn;ili ni tivivniuh 11 (([ii'i'c-ri.inkitn liliol>i^iia^ llSioUFFlol 4 vinski trgovec ^) K^ nazntinjti nlav. ohfinstvu ni p. ti. gospodom ^ sS ^DStiltiit'iiriciu, i 1 :l mri Ht»ti»ij svoje V/ I vinske kleti | 5r>:^ K) \ poleg Ljubljanskega drž. (Rudol- f I fovega) kolodvora v Spodnji Štški. | ms----!------------......-----------------------\| 11 Naznanilo obrtstva. ■ ^l^ Podpisanec uljudno naznanjam, da sem < | f^| kamnoseški obrt Ig. Tomanove vdove, i II^ katere delarnica je bila doslcj v Kravji dolini št. 12 in v kateri sem | ti^ , 17 let to obrt vodil | ti. juli ja t. 1. v lastu i račnn prevzel \ ter ga bodem pod firmo \ *' FENIKS TTOIVIJVIV ! 3 v novourejeni delarnici, Reseljeva ulica št. 26, j iij3 nadalje vodil. — Ob jednem priporočam se za vsa ! i \ umetna in stavbena kamnoseška dela, :■ *{r$ I katera bodem vselej točno, trajno in po nizki ceni zvršil. i ^VS Z vsem BpoStovanjem (771—8) i H4 \ m Feliks Tonian. .{ *l^ WBT* V stari delarnici Ig. Tomanove vđove, Kravja \ ^ dolina st. 12, je se nekaj nagrobnih spomenikov po nizki : y%\ ceni na prodaj. j\ $& ttt ■?*? ijš tj> tj? trt ?i? tii trt ■trt TrJ ■?!> trt trf t*n ■?*> tti iii tit tii tj? vtz Tit Ttt ttj i Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo ^^^^—^g^^^sSbm^jk ^V čistilne mline za žitc ^^^^^^^HrSfc'-'V/?- ^"^SlfflrJ' rezalnice za krmo za grozdje in vino kakor udi vKukovrnfrm drutr^ tmiMitio in rn/.ni Htr<»|i '*.n knu»tlJMtvo, viiim-Nl v<> in Mit itcl. itd. novo izvrstne konstrukcije rn/poSilJM nnjoen«>|e (302—11] IG. HELLER, DUNAJ 2 2 Pratorstrasse 78. IliiMtruvnttl UhimIokI in mnlivnlim |ilamn v hrvatHk«n, aemHkftm, italiJuiiHkem id slovenskim jeciko mm po^iljajo na ieljo ta« to nj in fraukovanu. Stroji bq dad6 na posknšnjo — ju&5i se žanje — pogojl bo ugodni, IC €ene so se znora znlžale!!! | Zobni zdravnik iz Berolina | §) UNIV MED [g i Stari trg št. 4 Ljubljana I. nadstropje g ^ ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od :!.—5. ure popoludne ; ^ g ob »edeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih § g od 9. do 10. ure dopoludne. (i20—an g ^ZZ -=r >^^ ^~ ^^^^ ^r >»^ ▼▼ ^^ ^i^ >z-X^ ifŽjt __ __4 / / jjSfcc 4^1 vzajeiiino zavar(»valno društvo na rlovcsko ^Sj| sol> /;i 20.501 kratnlui lzplaollom zavaro- jx ^2^^ milijonov £olđ. Poroitveni vane svote: 1'lvjT i/.pl:u'u sr. 4^fufr ^iJtfP^ zaklad i/.niLŠ.t 2,918 milj. gold. kadar /.avarovam-c dolovi no nt>t- ^ ^y > JX Izplar;>lu je „Avstrija" t do^tvo njoniu samoinu iu dru- W ^5fU^ Zl';0 ž|' 7,444 milijonov gold yi»' po njegovi »mrii njt'miviin dc- 4^^k i^S* t Vsi načini zavarovanja z;i slu- diiS'tn. 4*Zf* ^T ^:li smi'ti voljnvin so za mn>, ki V Zavarovanje ront (pen- ^v^^ ^^^k spatlujo So pod vojaSko duUtutst zlje). 4^^h 4FJS*t 1ll(l- "n »lmVi Hiudi v vojski uli VII. Zavarovanje 2. lzpla- 4ISI ▼▼ njenih inislcili«1, ni> d:i bi bilo 6ilom zavarovane avote o ^^%r ^j^k ti'f'ia za to kaj doplatiti. uaproj dolodeneoi ćaau. dš^^\ ^gg► Najvažnejse kombinacijo zavaro- VI. Zavarovanje na do- proj dolo- nik poproj umri, odpado daljuo ^^%r ^3^k ^'e')' starosti nj-ii n samrimi ali pa vptitčovanje, in ko hi znvarovant-c J*^l_ 3fy ^. njonovim ihdirem, kadnrkoli hi pred duloćeiio starostjo umri, po- 1 Ar ^ww^ zavarovanef popifj umri. vrim bo vphn^mi ztictick. ^^^ 42S^ Oglasila k zavarovaiiju sprejoma ter pojasnila in tarifo bnizplaCno daje: 4^fcb V«^ ITadzorništvo „Avstrije" v Ljubljani: j§[ W Ignacij Valentinčič. ® ^dSft^ Dfoornioi ■ Cu Dntr« aaaIa At TO 4^R«B> Ka kor zniernj, ^ ——, ■ ■ ■ ^jr ■ ■ samo pri (397-24) ^11 s/nrs fttrnnii UnTIOI/l Antonu Obrezi, ( na]lep81 |J|| (JI,!! VU/lIUIvl tapecirarji nmv^n^«? J v LJub|Jani' Šelenburgove ulice štev, 4. Zlcl^C ILU^l ■BBBHHBBBHBmaBBBBMVgBHHUnBi Elegantno, fino in močno blago. J o Dne 8. septembra 1.1. ob 4. uri popolticlne vršiln si- ln>t|'- V Cerkllici pnid;ij:i v zapustimo ranjke^a ral liJ29Do 2. „ ali srednji „ „ . . 6 „ 1542D0 3. ,, v ivbii a;:, joloviuti in l/;» I»uknvno v obsožju 1- ., U.'ilD* Jelovi gozd na Ravniku nad Rakekom: 1. .l.'l v ol)si<žju...........VI omi 847Q° *J......."........• . . . 6 „ 15700° UozJi nisu »liji; ko 1—2 uri od postaje Rukek oddaljoni. Nataii("-iii*j«) pojasnila daj<* (!»»•,«»-n Pran Šerko v Cerknici. jj 1£1W\A>)1«1> l»OUl* \ J] kulturni inžener, gozćlni cenilec. imejitelj c. kr. konce- % j] sijonirane pisarne za promet z zemljiščl in posestvi. pl ?! Ljubljana, Florijansks ulice št, 4, Redutno poslopje, ^ s p ^^. £ J 1 <>tl|)'.*iiin;e tirt'iji si uljinlm* nsi/.riiinjnti p. u. pngest.n kotu jj-nščin iu Z y dniAili ])drtt':ifi'v, uiiiliiuiv, li ih v nii'Htili in n:i kuiftih ali obrtnih iti tr^tivskili A T |»n,ij«ii_,. du mu ]*>. visoka c. kr. dužolna vladu pu1»mIi''■ :l 'oiljrtia: r 7 1.) l'ifMrtMltivuul«' pri Uii|M»vmi)i. protlaji in zmiioui Krašvlu, ^ 4 '_') I*o«»r«Ml»nim j»» pri tlitjiiiiji In j«*inittijl v unjeiu p»H«'Miev. r ^ iiulniHtii NUili p4l«»t«n;t" xt^ uiiprtilo «il»rluili |»«>Mf.slvlIt A '. mi «!♦'>,«'li. p«»<«r«'%Jkii)ts pr<»4ln rit/-i>4tl«>/.iviih v«»«l» /,(». vodo- H J v«xl«' ol».'liiuin tu xns«>lMiik<»iii. posr«Ml4t\inij«; pri Itupoiitiifi iit Q -r i»r«i(l»|i itj pri« "A i sUrlii IikII |iONtavi |itn j<-v Ko Mt> »ovi itt»]krii\ Ij .. Q J I ) l'rcslirltljt>\nu|«> |»ri*utuili iiiliiiiiii.stnirij, prittituili u«t«-^l<'\, «lu h«- tloftt'AC w«Ji ćlHli Ui»h«di-l4 iu pri*»Url»lj«'iiJ^ i» r i- y, rr * .* l. ii i la c t' u i i «* ». 7 [1 Kn- /,,u i.fiii »voU; ji« za izvrSifev oiuuiijenih podji'tii v svoji £ Q do i toviti' in pristojni ohč'mi v Ljuliljiiui, OHOJani n<\ opiraoč Si; i*a svoju znanju j rt in siiiHiijt", k;.trrii h*:u\ si prniulnl v IH Krili kut profukoloviiti tr^ovec in od *g V tuli nkt:/.i !i',a U ta kot c. kv. |n)r tij { £ Hki H.'iti-lj un Kr;in|tkrui iti rtko/,i \\i let kot [Kisentnik piiulajaltiHH' h ihoji in I r ktthur ii i:ii.-;iui v Diinajsk^ai Novcia incntu, kjf-r stjtu Hod<-lo ;tl tu .i kut re- 7 [ nilic pri vach ru7.koaav;j<^v *otl'-nti anj-t pri knpokaimli, pro.Uijiih, U i ilainuji iu jt'iuaiiji v /;tkii|i, pri čimiht Vam -/a^otavljain, r. W Gospodu lckarju GIA.BS. FIGCOXiX«]U v X^Jtt1>1Jciiiii. Po uspehih kemiČne proiskave imenovati je Vaš ninliiiov sirsi]) iKliiiriiliu. C. in kr, kemično-fizijoEogiško noskušsvališče v Korneuburgu pri Đunaji itLe 21. ilt-cetnhra 1891. ^ Ravnatelj: (♦jo-3) Profesor dr. L. Roesler. jj' lTa.s,r3.a.=3.iXo- ' fi i . ■ v *f |J Poilpisanec si usoja slavnenui p. ti. ohcinstvu luijiulancje na- J*j ■ znaniti, da je ■/. dnom 1. Julijit I. 1. zaccl svojo ^ | preprogarsko (tapecirarsko) obrt | "fcj ter s> V»^P Vj^jpg-----V»^«V~~HS.I«»-----t^yJ'rt'?v't^~~^»Ai>'----~y»o'y-----^*'!01' ^*^ ^*** ''4 E3j _^.-n_r---- ---- — ----- ---- ---- '—" jg^ -^Šji Ponudimo po najnišjili cenah: .g^ | Zarezano vštricno ostrešno opeko t Tgi (Strangfalz-Dachziegel) najboljšc vrsto. ^_ —^ Veliko zalogo |jf- =:| iončenih peči] in štediinjkov | "~"^. tor vsoh v to stroko spa^_ —£ protivno opeko in plošče osamljače ^>- Hg- (Isolirplatten). .7ir»_ n>) &^~ ~ iz- "Hnljo provzniiu-ino jut nnjni/jih crimli ^*™ _J|* tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cement- . &P JS< nimi ploščami. j^^ _^^ Odlirnim spošt^vanjom ' Sv- -$! F. P.Vidic&Co-, Slonove ulice. |- f Prevzetje trgovine. 1 lTsui;iv;i si iiljiulnn nnziiinijnti. da cllie 1. septeinl)ra t. 1. prov/.iuikjvu žc osemnajst let pod tvrdko M. IMEUIVIAIUTVr v Slouovili ulicah št 11 t.bst«.jof.o trgovino z zgotovljenimi oblekami za gospode in dame tur .st1 priporočava visokomu plomstvu, visokočastiti duhovsčini ter slavnomu občinstvu za, prav obilna naročila. Z odličnim spoštovanjein vam—a» k, GRIČAR & N/EETAČ. i Udajatolj in odgovorni urednik: Juaip Nolli. Lumina in trn - .Narodne TihkarueV