UiuLj« mk dan pnooiksv ndonu, je izzvala nepričakovan odpor v vzhodni Evropi. Nemčija in Poljska sta alarmirani radi novega razvoja evrop-> ske politike. Dočlm je Nemčija glavna tekmovalka Francije na evropskem kontinentu, je Poljska ena glavnih zaveznic Fran cije, toda obe je vznemiril sporazum, ki sta ga sklenili Velika Britanija in Francija. Einisarji y,,nčije in Poljske so se včeraj oglasili pri ministrskem predsedniku Herriotu v Quai d'Orsayu in po naroČilu svojih vlad zahtevali pojasnila. I^eopold von Hoesh, nemški poslanik, je hotel zvedeti, kaj prav za prav ta sporazum pomeni. On je iprišel, da dobi jasno izjavo, če sporazum ograža interese Nemčije. Poljski poslanik v Parizu Au-gust Zaleski je bil razburjen in ni izbiral besed. Rekel je, da je "zaupni dogovor" med Francijo . in Veliko Britanijo v očeh Poljske izdajstvo. Francija se Je izneverila Poljski kakor tudi ostalim svojim zaveznicam v Evropi. Male evropske države vidijo v novi kombinaciji smrtni udarec Ligi narodov in vzpostavitev diktature po velikih evropskih militarističnih silah. Izgleda, da je cilj angleško-francosk-ega sporazuma odriniti male države na stran ter vžpo-staviti vrhovni svet evropskih velesil, ki naj bi odulej reševal vse važne evropske probleme. To pomeni javna in tajna pogajanja med odgovornimi reiprezentanti evropskih velesil. Ta naj bi nadomestila bolj ali manj odprto diplomacijo kot se je prakticira la v glavnem stanu Lige narodov v Ženevi, kjer so tudi zastopniki malih narodov lahko prišli do besede in povedali svoje mnenje. Dvomljivo je, da bi Nemčija odobrila sporazum in gotovo je, da bo naletel na veliko opozicijo pri malih evropskih državah. Izjava poljskega poslanika je značilna, ker jasno pove, da bo Francija naletela na odpor pri svojih zaveznicah, ako bo skušala izvajati določbe, ki so zapo-padene v angleško-francoskem sporazumu. • Ženeva, 16. jul. — Svet Lige narodov je včeraj postal glavni sponsor mednarodne finančne ln ekonomske konference, kakršno pred vidu je lausannski pakt. Na predlog britskega zunanjega ministra sir John Simona bo komitej Sveta Lige narodov določil mesto, kjer se bo vršila konferenca, datum in predsednika. Komitej bodo tvorili reprezen-tanti Velike Britanije, Francije. Nemčije, Italije, Japonske in Norveške. Na konferenco bodo povabljene tudi druge države, med temi Amerika, Belgija in nekatere države latinske Amerike. Konferenca se bo najbrž otvo-rila v oktobru. Velika Britanija bl rada videla, da bi se vršila v lx>ndonu, dcrfim se ostale države ogrevajo za Ženevo. To vprašanje bo najbrž izzvalo spor. Blagajna za podpiranje rsvežev je skoro izčrpana. — Konference v Washingtonu ________ y ^ ^ „ Chieago, HI., ponddjek, 13. julija (July 18), IM for »»mag al spsdal rato of poolago prevlad tm in aootlos 110*. A«t of Oct i. 1ŠIT, ssthorlfd oa J— ^"mC MsbsorlpUoa M 00 Toarlr STEV.—NUMBER 168 Urgirajo ustanovi te v tretje stranke neodvisno politično akne bo podpirala komuni-ksnd W!mIo\ lwashington, D. C., 16, jul. — ČikaŠki in illinoiski uradniki ao včeraj konferirali s člani odbora rekonstrukcijeke finančne korporacije glede posojila, ki ga potrebujejo, da bodo lahko nadaljevali s podpiranjem brezposelnih. Mestni odvetnik Sexton je poleg tega apeliral na odbor kor poracije, naj dovoli posojilo za rehabilitacijo čikaškega vodovodnega sistema. Pridružil se je tudi članom illinoiske komisije za pobijanje brezposelnosti, ki so apelirali pri korporacij! za takojšnjo posojilo, ki naj bi pre prečilo ukinjenje pomožnih ak tivnosti v Chicagu in v državi. Edward L. Hyerson, načelnik Illinoiske komisije, je brzojavno obvestil Sextona, da je sklad za podpiranje revežev domalega iz črpan in da bo morala komisija zapreti vse pomožne postaje v Chicagu prihodnji torek, druge v državi pa 31. julija, ako ne dobi takoj vladnega posojila. O-kraj Cook porabi dnevno sto ti soč dolarjev za podpiranje bed nlh družin. Pričakuje se, da bo država Illinois dobila od rekonstrukcij ske finančne korporacije $46,000, 000 posojila, ako bo pomožni na Črt, ki je sedaj ipred kongresom, sprejet. Radi tega so se Sexton in drugi reprezentanti odločili, ji a ostanejo v VVashingtonu in nadaljujejo pogajanja do pon deljka. Avstrijska finančna kriza Vlada razglasila moratorij na državne in privatne dolgove, kl bo trajal, dokler ne dobi posojila Mila kazen za podjetje Philadelphia. — The Artcraft Slik Hosiery kompanijs je bila spoznana krivim kršitve zakona za protekcijo delavk in kaznovana — $10. Kršila je tri točke zakona: delavke je prisilila, da so delale več kot 54 ur na teden, več kot deaet ur na dan in več kot šest ur neprestano, brez oddiha za lunč. Za vse te prestop, ke pa je bila kaznovana le deset dolarjev. I>va svetova, dva razreda, (Jvojns ju«ttca. Dunaj, 16. jul. — Avstrija je včeraj vstopila v vrsto drugih držav centralne Evrope, ko je razglasila moratorij na privatne dolgove. Vj*a amortizacijska plačila in obresti na privatne kakor tudi državne dolgove v inozemskem denarju, izvzemši na posojilo, ki ga je prejela I. 1&22 od Lige narodov, so susipendlrana. Predloga o moratoriju je bila sinoči sprejeta v parlamentu ln vstopi danes v veljavo. Kance-lar Dolfuss je namignil, da je naredba le začasna ln bo odpoklicana, kakor hitro bo Avstrija dobila posojilo $42,000,000 v smislu lausannskega dogovora. Ker bo to posojilo nakazano Šele v septembru ali v oktobru, ne bo Avstrija mogla v tem času plačevati svojih mednarodnih obligacij. ■ V Avstriji je bil uveljavljen delni moratorij že 23. junija, ko je državna banka naznanila, da ne bo več dajala inozemskega denarja mestnim in deželnim vladam za poravnanje njihovih obligacij. Rezerva v zlatu v blagajni državne banke je v zad njih dvanajstih mesecih padla s 117 mJHjonov dolarjev na 21. Skupni avstrijski dolgovi zna šajo $676,000,^00. V tej vsoti pa niso uključene obiigscije propadlega Kreditanstalta. Kancelar Dolfuss je včeraj priznal, da je morala Avstrija prodati svojo neodvisnost zs nadaljnjih dvajset let. ds js doblU posojilo. Rekel je. ds so velesile insistirale, da ostane protokol Iz leta 11122, ns člgsr bszl Je A v strijs takrat dobila posojilo in kstero Je rešilo avstrijske prebivalce pred strsdsrtjem, še nadalje v veljavi. Ta protokol je naperjen proti "anschlussu" z Nemčijo ter določa, ds mors Avstrija ostati neodvisna drža va Protokol tudi blokira carin sko unijo z Nemčijo. CieveUnd, O. — (FP) — Po izjavi, da bo podpirala Norman Thomasa in James Maurerja v tekoči volilni kampanji, je Liga sa neodvisno politično akcijo a-4 doptirala platformo in pozvala manjšinske politične stranke — socialiste, farmar-laborite, organizacije brezposelnih, strokovne unije in farmarske skupine — naj se prihodnje leto sestanejo na konvenciji, na kateri naj bi se ustanovila tretja stranka. Ekaekutivnl odbor lige je naznanil, da bo proučeval rekorde kandidatov na listi manjšinskih strank in indorsiral le tlate, katerih program je v soglasju z 11-gino platformo. Kandidate ropu blikanske, demokratske ln komunistične stranke liga ne bo podpirala in nihče ne moče postati uradnik te organizacije, ki je' pristaš teh strsnk. Sprejeta platforma urglra federalno pomoč za brezposelne, vlsdno zavarovanje proti brezposelnosti, starostno penzijo, zvišanje davkov na viaoke dohodke ln dedščine, vladno lastništvo javnih naprav, reorganiziran je bančnega sistema, zaščito civilnih svobodščin, odpravo injunk-cij v delavskih sporih, protekcijo zamorskih pravic, odpoklic zakonov proti kriminalnemu sin-dikalizmu, drastične redukcije oboroževanja, odpravo mllltarl-stičnega vežbanja v šolah, sodelovanje z Ligo narodov, vstop v svetovno razsodišče, priznanje Rusije, revizijo versailske pogodbe, črtanje vojnih dolgov in ukinitev ameriške Intervencije v latinski Ameriki. Dr. John Dewey, Howard Y. Willisms ip Oswald Garrison Villard to r svojih govorih na konvenciji opozarjali na nevarnost diktature veleblznisa. Wil-Hams je dejal, da ao že bili podvrsti koraki v tej smeri in da bo velebiznia Izvršil avoj načrt fašistične diktature, ako se ne bodo delavci ln farmarji združili v močni tretji stranki. Delegati so tudi obsojali ata-rl stranki, ker sta privlekli na dan vprašanje prohibicije kot da bl bil to, ne pa kruh, glavni problem, ki ga je treba rešiti. pomoč mezpo selnis glavno vprašanje Thomas urgira veUk vladni program in obdavčenje kapitala. Kontrolirana Inflacija bl po- Charlottspville, Va. — Na let-ni anketi o javnih vprašanjih, ki se je vršila n* virginjskl univerzi, je Norman Thomas urgi-ral velik program javnih del ln direktne pomočj brezposelnim ter farmarjem, za kar naj bi vlada potrošila faeaet milijard, stroške pa pokrla z večjim ob-dačenjem bogatinov. Pomoč brezposelnim je največje vprašanje pred ameriškim ljudstvom In ga lahko reši le vlada, je rekel Thomas. Vsak program javnih del ali direktne pomoči pomeni nove davke, katere naj vlada dobi potom večjega obdavčenja velikih dohodkov in dedščin. Druga alternativa, v slučaju, da so dohodki prenizki, je davek na kapital, kar je bolj priporočljivo kot pa davek na konsum, katerega je v veliki meri uvedel kongres v tekočem zasedanju. Glede farmarjev je omenil, da nI le vprašanje finančne pomoči: omogočiti jim večja posojila, ampak tudi razbremenitev dolgov. V zvezi s celotnim vprašanjem je argumentiral, da je potrebna kompletna vladna kontrola, produJmije in trga, ter landlordisms. "To Proces pretvorbe zlata ls živega srebra napreduje Madrid, 16. Jul.—Časopis "Ll-bertad" poroča, da je kemikalnl inženir Botela demonstriral pred grupo strokovnjakov svoj novi prooes pretvorjenja živega srebra v zlato. Botela je pretvoril količino živega srebra v fin in čist zlati prah, ki ga je bilo po-iovlco manj kot Živega srebra. Prooes je toliko Izboljšan, da stane enkrat manj kot je vredno Cerkev prepovedala protifašistično zgodovino Vatikan, 16. Jul. — "Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju," katero Je spisal Benedet-to Crooe, je prišla včeraj na indeks prepovedanih knjig zs ks-toličane. Croce je znani protifašistični filozof, kl je odločno nasprotoval lateranski pogodbi med fašistično vlado in papežem, zlgto, ki se dobi is živega srebra. odprava landlordisms. "To ne pomeni, da bl socialisti vseli zemljo tistim farmarjem, ki Jo obdelujejo. Imamo pa namen poslužlti se davčne sile in di rektne soclal 1 zad je zemlje aa odpravo landlordisms, kl je ena najbolj nedopustna forma kapi talisma. O inflaciji denarja je rekel, da bi bila le tedaj v korist farmarjem ln delavatvu, ako bl bila kontrolirana in v zvezi s javnimi deli ter njen namen vzpostavitev cen izza 1926-1927. "Socialisti vehementno protestiramo proti dvema iluzijama, Prva iluzija je, da je vaak program Inflacije dobro nadomestilo za drastično obdavčenje zemlje, dohodkov ln dedščin. Druga je mnenja, da ae lahko odpravi kapitalistična sla potom denarnih reform." "Najbolj bedasta ekonomija je trditev, da težko obdačenje visokih dohodkov in dedščin sa-držuje poživi jen je Industrijskih aktivnosti. V deželi, kjer Je že preveč vloženega kapitala v industrije, na potrebujemo še več investlcijaksgs kspltala. Radi tega ni draatično obdačenje visokih dohodkov ln dedščin le vprašanj* socialne pravičnosti, ampak je tudi s praktičnih osi-rov potrebno." Konvencija socialistične mladine Vršila se bo v ttevetsndu ki pri-čakujeae, da oa je bo udcIeiMo krog štiristo delegatov Cl*vsland, a — (FP) — De-legati Mladinske socialistične li ge bodo otvorili svojo konven cijo v tem mestu 22. julija. Trajala bo tri Mk Hy Flsh, glavni organisator lige, poroča, da bo na konven cijo prišlo najmanj štiristo delegatov ln obiskovalcev isven Clevelanda. Los Angeles, kjer aocialiatična stranka pokazuje velik napredek, bo poslal štiri delegate. Poleg regularnih sej bo mladinska organisacija sklicala velik javen shod, aranžirala ban ket in organlsirala velike de monstraclje v downtownu. Načelnik lige Jullus J. Uman sky is New Yorka je nasnanil, da se bo glavna diskusija vrši la o vprašanju lastnega glaalla ln organlsatorlčnl kampanji, da pridobi ameriško mladino ga socialistično gibanje. Liga bo poslala večje število organiia torjev širom Amerike. "Konvencija bo nedvomno velikega pomen* sa organlsaci-jo," je dejal Ujnlk Georgo A Smerkin. "de nikdar prej ni vladalo sa našo organizacijo toliko sanimanja kot sedaj. Z vseh strani prejemamo pisma, v katerih mladi ljudje vprašu jejo sa Informacij«* Pisma pri hajajo od tekstilnih delaveev na jugu, od rudarjev na srednjem sapadu, od' oblačilnih delaveev na vshodu, kar snačl, da ae mla dl ljudje sanimajo sa našo orga-nisacijo. Konvencija bo repro-zentlrala te grupe. Upam, da bo to zborovanje rodilo nove upa in idejo. "Ko glodamo a ponosom na uspehe lanskega lota, vidimo, da Je naše gibanje prodrlo tudi na jug. Naša organisaoija Ima svoje postojanko v dvajsetih državah ln 70 mestih," Mezdno redukcijo na polju antracita Krvava praske v Braziliji Rlo de Janeiro, 16. Jul. — Iz države Sao Paulo poročajo o nadaljnjih spopadih med rebell in lojalnimi federalnimi četami. Mirovna pogajanja med začs nim predsedinkom Vargaaom in voditelji vataje so ae zavlekla Debata o pomoči aa brezposelne ao ngdaljuje VVashington, D. C., Id, jul. — Da II bo kongres zaključil danje danes, jo odvlano od apre-jotja načrta vladne pomoči sa bresposelne. Konferenčni odseki obeh zbornic so še vodno na delu, da spravijo v sklad razne provislje načrta, radi katerih Je nastal spor med senatom in nižjo sbomleo. Hamomor radi brssposolnostl Los Angslsa, Cal. — E. B. Htevens, 86-letnl brezposelni delavec, si je končal življenje s kroglo. Bil Jo bres dola nad dve leti ln v tom času Jo Izgubil hišo ln avtomobil, kor nI mogel smagovati obveznosti, Stovons zapušča Ženo in tri otroke, l>ovot Mehltenov u too No, ko ao je oblak utrgal Mežico Clty, 16. jul. — Devet oseb je včeraj utonilo v poplavi v Aaltlllu, država Coahulla, ko se je oblak utrgal, Umori v Ijm Angele*« \xm Angolss, Cel., 16, Jul. — V tem mestu Je bilo v zadnjih pel* nsjstih dneh izvršenih 18 umorov, ksr js rekordno Število % zgodovini lx>» Angeless. Kontrol zaključil zasedanje Pomožni načrt in drugi ukrepi aa pobijanje depresije sprejeti na aadnji seji lwashlngton. D. C., 17, jul.— Kongres je sinoči saključll zasedanje po viharni debati in sprejel dve najznačilnejši predlogi — načrt, kl določa dve milijardi la 122 milijonov dolarjev sa pobijanje broapoaelnoatl ln federalna posojila, ter Glas-sov amondment sa Inflacijo dolarja. Ta amendment je Izzval najbolj ostro debate. Progreslvcl v senatu ln večje število demokratov se je borilo ss sprejetje a-mendmenta, dočlm ao ga republikanci in mnogo demokratov v spodnji sborpicl pobijali, Amendment prodviduje Inflacijo sa 996 milijonov dolarjev, ' Narodne banke bodo v amlalu tega dodatka isdajale bankovee na dolgoročne vladne sadolžnloe, ki bodo nosile 8 ,1-8 aH manj obresti. Vsota inflacije Jo omejena na kapltallsacljo narodnih bank. O tem amend-mentu se je glasovalo večkrat v obeh zbornicah ln po dolgih debatah Jo bil končno sprejet. Pvidoednik Hoover el zal žal pisk _ « Podpredsednik Curtis In člani kabineta ao tudi sprejeli redakcijo aHhtngton, D. C« 16. Jul,— Prodsšdnlk Hoover in člani njegovega kabineta so gi včeraj prostovoljno snlftali plate. Predaed nik Je sprejel redukcijo sa dvaj aet odstotkov. Njegova plača bo sedaj $60,000 na leto nameeto $76,000. Podpredsednik Curtis si jo reduciral plačo sa 16 odstotkov, od $16AK) na $12,760. lato ao atorlll val člani predsednikovega kabineta, katerih plača bo sedaj $12,706 na leto. 8 tem, ko al je predaednik reduciral plačo, je izpolnil obljubo, kl Jo Ja dal pred nekaj meseci. Takrat je dejal, da st bo prostovoljno znižal plačo, ker kongres nima te moči. Ta redukcija predsednikove plače Jo prva v zgodovini dežele. Ko Jo bila ustanovljsna amsri-ška republika, jo bil« predsed-nikova plača veliko nižja kot se-daj. Plača predsednika George VVashlngtona je bila $06,000 ns leto. Zvišana Je bila na $60,000 I, 1 m, ko Je bil Grant drugič lavoljon za prsdsedniks. šestdeseti kongres Js ponovno zvlšsl plsčo na $76,000, ko Je postsl Taft prsdssdnlk Združenih dr-žsv, Od takrat pa doslej Js osts Is plsča nsspremenjens. Naznanilo o redukciji pred sodnikove plsče omsnjs, ds so as člsnl kabineta soglasno Izre kil ss znlžsnjs, da se tako zmsnj šs vladne Isdatke. Pri (tganju plač se družbe poslužujejo rasličnih metod. — .14 rudarjev Izključenih Iz linije - iaaasu Ocgfio is Jsmm Matur«, aioorMka lolslas, bl aU siialila aMaUrtl avat v še-■lik 4«afc, laša laiala aU »mm-la. V Ka«4|i Ma »aSIa sa Ua t« afca ata laška ra«J*«a. Ma| aa uahta dmm Nevlhts pregnala čikaške vročino Chieago. — Tridnevne vročine blizu 100 sto|>!nJ je bilo konec v petek zvečer, ko J« prihrum«ls nevlhts In zs njo hlsden severni veter. Msd pkrtio Je strels udaril« v grupo bsssbsIUklh Igrsl-cev ns prostoru Internstlonsl llarvestsr Co., Diversey psrk-wsy in Cljrbourn svs. Kden mo. ški Je bil ubit In štirje rsnjenl. V treh dn«b vročine Je umrlo 16 oaeb ns posledicah sopark-e. Zahteva preiskav« fsšietičae |>rofwiu Wsshlngton, D. C. — Glrols-ml Vslentl, urednik Itslljsnsks-gs protifašističnega Usta v New Yorku, Js 16. t. m poelsl kon-gresniku llsmlltonu Plohu brzo-I jsvko, v k s ter l zahteva, naj kon l.userne. Pa. — (FP) — Z grožnjo, da prenehajo obratovati, so rasni "neodvisni" operatorji na antracitnem polju pričeli uvajati redukcije plač, catere imenujejo "prostovoljno prispevanje družbi." Pri sniža-anju plač se operatorji poslu- i ujejo treh metod. Nekatere kompanije, med temi Klngston Coal, foralrajo rudarje, da jim puate 26%. od ssslužka. Družbe navadno ob-jubijo, da bodo to vaoto izplačale "prihodnjo zimo, ko bo boljši bisnis." . Druga metoda Je, da delajo rudarji dva aH več dni na mesec sastonj. Družbe, med katerimi Je Sandy Run Coal, pravi-o, da se jim Je edino na ta način mogoče izogniti bankrotu. Tretji način1 jo, da družbe prenehajo obratovati sa nokšj »asa, nakar »opat odpro premogovnike pod nižjo lostvleo. To ju direktna kršitev pogodbo, kl je ostala« le še na papirju. V praksi je kršena vsevprek. Ko je bila 1. 1080 sprejeta sa pot let, Jo Lewlsova administracija kričala, da Je to najboljša pogodba, kl ao Jo rudarji na antracitu že kdaj Imeli, Med družbami, kl ao poalužu-jejo te metode, jo tudi Tomplo Coal Co., kl v kratkem aopet prične obratovati po novi leotvl-ei. Za mrtvo delo ln "yardagoM rudarji ne bodo prejem*)! niče-aar. Plačani bodo lo od vosičltov akMAMAisa I^mm sssa nnvopaTinrR prvmoiv*. •rwrm/n Coal Co. Jo na ta način reducirala plače sa 22%, Vae družbe pa obljubljajo rudarjem, da bo več dola, ako Jim aedaj priapevajo aH pa priata-nejo na direktno redukcijo. Hploh vlada na antracitnem polju velik kaos. Rudnike zapirajo in odpirajo — več Jih zaprejo kot odprejo. Od 642 premogovnikov Jih je bilo v aprilu saprtih 180, poroča državni delavski department. Zadnje čase Jo zaprla rov v Dupontu tudi Pittsburgh Coal Co. in vrgla na cesto 2000 rudarjev. Vsled krise in velike brezposelnosti Je situacija Jako težka. To posebno še, kor so unijskl voditelji vrgli roke kvišku in zavzeli stališče, da ns morejo ničesar storiti v tej situaciji aa protekcijo članov. Obratno: kršenje pogodb a strani operatorjev so popolnoma proarli, Insl-stirajo pa na Ispolnjsvsnjs lato a strani članstva. Nedavno je ekaekutivnl odbor I. diatrikU izključil 84 članov sa dobo od 6 do 16 Ut, češ, da ao kršili pogodbo, kor ao bili aktivni v sadnji neavtorlslranl Stavki, (sključeni člani pravijo, da so pogodbo kršile družbo, kar Je Izzvalo stavko, ne pa oni. Aktivni so bili po navodilu svo-jih krsjevnlh unij. Proti izključitvi ao vzeli pri-ziv na ekaokutlvo mednarodne unije. Ako bo kaaen potrjena, bodo šli na civilno oodišče. Med rudarji, kl so bili iaključenl sa dobo let, je tudi Thomas Ma* lon«y, Adltelj "nelegalna" stav. ks. V tej sltusciji ae je pojsvll med rudsrjl tudi nov olemsnt— rudsrskl "butlegsrji", rudsrjl. kl nsblrsjo premog ns "kulmlh" sli gomilsh, kamor stressjo kamenje is Jsm, med katerim Jo tudi drobnojšl premog. Da ss prežlve, neksteri "butlegarjl" tudi prodajajo nabrani premog Proti nJim je y teku akcija, v kateri so aktivni trgovci, kompanije In pollrijs. Vsč rudarskih "butlegsrjov* Je bilo Ao kssnovsnlh s globo In ss porom. g rea uvode preiskavo glede Ita-lljsnske fašistične propagande v Združenih državah. Zanimiv« VET A S P BULICHTENMKNT TH1 \*w 'i w m M^O M LAtTMINA KABODME rOOTO«- M« JSDHOTS flJ* M *** * N il »» mat »• a«_— M M vnfej* or J MIHI PRO«VRTA Uvafefc mmn or th* f»owut»d PONDEI-TEK. 18. JULIJA. Naš čolnič življenja . . . Brookside, Ohio. — Ker rada čiUm Prosveto, bom naprosila urednika, da mi priobči teh par vrstic. — Tiha Kina mirno plava na svodu nočnega neba, njen žar medlo obseva postrani svet. Potoček tiho šumlja, Ustje laično trepeče in ptička pol tiho žvr-jmli Nekako otožno doni i>e-»*m planinskih vrhof, in otožno I in mrtvo je sedanje življenje. In pomlad mila in draga — tudi ka smo napravili, ampak tudi koliko zavednosti in dobre volj« že posebujemo. Vzemimo si za vzgled Nemce, Poljake in druge narode, ki jih je kriza prav tako oplazila kakor nas, a ae ob svojih sličnlh prireditvah vendar zberejo skupaj Ae v večjem številu kakor kedaj poprej. Hudi časi zbližujejo .druge, zakaj bi tudi ne nas Slovencev? Vsem na svMerije! Dobrodošli na pikniku org. Slov. doma naje vs5a"šlovo. Prav žal mi jo I 24. julija! do nji in kdd bi je ne pogreial? Pripravljalni odbor. po nji---- L _ Saj nam Je bila kot *n svetil žar v temi, ki naa obdaja. Da, mnogim materam, ki so materjo ter je td često nagajal. Vse te o-koUčine so pripomogle, da je mfaSehič v nagli jezi segel po o- rožju in oddal smrtonosni streli na avojega očeta. Njegovi zagovorniki so se v glavnem opirali na to dejstvo in tako tudi porota, ki »e Je Žele po osmem glasovanju zedinila za pravorek! omenjene kazni. Sodnik bo, oziroma je izrekel I sodbd kazni dne 11. julija, o čemer bom poročal pozneje, ka-1 kor tudi to, dali *e bo vršila po-1 novna obravnava ali ne. Dodam naj tudi to, da je obstojala poro-! U iz moških ln žensk, kl so prl-| žil iz oddaljenih krajev. Poročevalec. t. • ^ \ ' t * idmm /.Vi v Vabilo na akupni izlet „________Detroit, Mich. — Skupni od- obupavale nad sedanjim žlvljen- ^ društev št. 54, 351, 513 in jem, je vašj nslkoltko posužll sol- 717 HBZ v Detroitu priredi veze pomladni vetrič, tisti vetričU lfl( aku|)ni piknik za svoje btezr ki Je privel izza pomladnega ob>| p^^ Ta piknik, ki bo zorja, prepojen vonja pomladnih drugj ^ ge bo vršil .v ne cvetov. , . deijo dne 24. julija v Ryan par- Kratka se vidi pot v pomlad- ku na Ryn rd. ^ 10 in 11 J nem jutru očetu, kl za delom ta- MilC| kjer ^ je Vr*il prvi pik-Poročall smo že, da so unije :W<*niAkUf va, kruha išče, žalosten muJe nlk hanikov sprejele pomožni načrt USbC UJimeu | ^^ ob mlg^na deco, kl ročI-| Prlpravijaini odbor skupnih Statea " 4 "" r* " " ' Družba brezposelnih kje je? brezposelnih delavcev. Na podlagi U bivlada uatanovila sklad treh milijard dolarjev in iz Uga sklada bl družine brezposel-nlh delavcev dobile največ $500 poeojlla. Ka-kor poročajo, Je v Združenih državi sedem milijonov delavskih družin prizadeti* Načrt je bil zadnji teden predložen kongresu. Senator Costlgan ga je pred lož I v senatu in kongreanlk La Guurdia v nižji zbornici. PredlagaUlji argumentirajo, da se mora^oe ra ce J W katerim Je ustanovila Corporation" z dvema milijardama kaplUla. Ta načrt ne bo sprejet Ako nl kongres že zaključil zasedanja, stori to vsak čas. In če tudi se bi zasedanja nategnilo, je v sedanjem pel, a ndkaj pa mu vendar lajša gorje, ob misli, da še bo tudi pomlad še vrnila, vrnilo zanj novo življenje. In kdo bl ne upal na boljše življenje, če se zazre v lepo cvetečo naravo? Ko sem se nekega dne odpravila k teti na Blalne, O., se mi je pogled ustavil ob cesti, kjer so Eschange Corporation) | Ce stega k njemu. Skbro bl ^|društeV, kl prirejajo ta piknik je že razposlal na društva vstopnice, W obenem služIjo tudi kot številke za nagrade, ki bodo oddane na tem pikniku. Vse v*to|>-nlce, kl niso prodane, morajo biti vrnjene do 28. julija zvečer, da se uredi vse potrebno. Pripravljalni odbor je preskr- ------------------------. bel avtobuse, kl bodo vozili nase Predlagatelji argui..«.,«,.^, »- ------------- , »tali sUvkojočI rudarji in y dfc ,knifk ln ^ isapred ralna vlada prav uko zanimati za revne delav. U, kdaj pridejo lz r^n ka tlsti, ^^ doma> p^ odpelje in njih družine kakor se zanima za bankirje. k| so šli uničit ob 12. opoldne ln potem vsake Im le ustanovila "lUconstructlon Finance j€. Sijalo je lepo žarno solnce, ure do 3fl0 ^^^ nfl^j a njim je sijala Uma ln oko je srpo gledalo v daljavo, od kjer se Je bližalo letalo ln krožilo prav nad njimi, da bl ne mogli škodovali tistim, kl Jih je z og- pol pa od 7. do 8J30. Izlet prične zgodaj zjutraj .n traja do 9. zvečer. Ples prične ob 1, popoldne. Igral bo tamburač- DomaČe vsoti Cross, Kana. — Saj sem re-l kel, da kansaški pesimisti, ki vidijo vse tako "biue", naj še počakajo in se udeleže redkega do-1 godka, ki se je vršil pri družini Ku^el, Radley, Kans., ob priliki j poroke naJsUrejše hčerke Ame-Vije. Poročila so je z Joseph Divjakom iz Detroita. Oba sta člana SNfPJ. On je ugledna osebnost v Detroitu in vrši mesar-1 sko obrt, njegovi starši živijo na farmi v New Mexicu. Ameli-ja je hči ugledne dru«me Rugel v Raredi lflago. kih zavednih delavcev, neumor Kači v vladi ln kongresu sploh ne govore o Um! 0blaku nam razgrnila Tako bedasU se Jim U vidi, da ao stvar eno-aUvno ignorirali. In kaplUlistlčno časopisje vse Amerike Je tudi korenlU Ignoriralo USEC, | box 188, Blaine, Ohio. o Um ne Izplača porabiti ene sa raagrnBa Umni zasUr — brez^ del j a ln trpljenj a^-Ivanka VI- kakor da se--------------. me besedice. Zaman sU Coatlgan in La ■Guar-dlla brusila Jezik v zbornici. Grda boljševlka! Navadnemu |K»s«mesniku ne ame vlada po* magati! Veliki Inžeair a svojo vladajočo kll-ko vred je končno in z največjo ogorčenoatjo priaUl na U — ker amo pred volitvami! — da vlada poaojuje državam in šele ta naj pomu-gajo navadni pari; Izjeme ao nekaUre prlvat- Vabilo na domov piknik Mllwaukeef Wla. - Ali sU se že odločili, da obiščete letoftnj piknik org. slovenskega doma 24., julija na Guzvodovl farmi? V glavnem jo bik) te poroča no kaj vse bo na Um pikniku. Sedaj računamo aamo Ae na zave dnost ln udeležbo naših rojakov —T j i L« iaJLu L imit nl m konstruk- dnosi in u«'m'mw iiu»ui ae organizacije, kl Iščejo kapital za konstru* ^ rojllk,rtjt Ntt Mtarfte tudi apeli cijo. Da ae z ameriškimi delavci v aplošnem tako poatopa, ao al v veliki meri — nami krivi. Za* kaj ao milijoni brezposelnih delavcev Uko Upi in paaivnl? Dan za dnevom jim je lahko jasno, da kot poaamezitiki ne štejejo nič. Zakaj ae brezpoaelnl delavci ne organizirajo z cleflnitlv. nhn namenom, da si Izinmlujejo |>omoč od fe-deralne vlade? Posameznik nl upošUvan. Nima kredlU. Dobro. Tedaj mora biti organizacija. Mogočna organizacija po vaoj republiki s centralnim odborom v Waahingtouu. Organizacija dva-najat ali petnajnt milijonov članov, vst»h brezposelnih delavcev v deželi brez razlike nu ože-njenr ln samce. Program UHECa dela krivi- ! co samcem, ki prav tuko tr|M» |>omanJlanJe kot oženjenl. Organizacija brezpoaelnlh si mora osvojiti konstruktivni program. I^hko se krsti za "A-merlško delavako km-iMiracijo", ki inia namen, du otiVj Industrije. Predloži naj kongresu načrt za obratovanje tovarn, rudnikov, premo-govnlkov in plantaž ter gradnjo sUvb, vlada naj pa posodi kapital. Po detell Je dovolj ban krotiranih tovarn, rudnikov ln drugih podje-tlj, dovolj bankrotiranih železnic in veletrgovin in dnvolj bankrotiranih luink. Vse to bl "delavMka korporarija" lahko kupila In obratovala kooperativno ter upoalila avoje člane. S tremi milijardami dolarjev, ki bi Jih dala federalna vladd, bl ae lahko nabavilo na tlaoče podjetij, ki ne bodo nikdar več obratovala v privatnih rokah. Ali Je to utopija? Da — t<4lko ča*a, dokler se brezposelni delavci v Ameriki ne organizirajo in zahUvajo takojšnjo pomoč. Kongre« In Hoover ne bl mogla ignorirati take mogočne organ i taci je. Sedanja "bonuana ek špedicija" IMaSsUsvssjs v aeSsil ksleel.l ramo, da pumtc avoje otroke, da se udeleže parade ob po poldne od zemlj doma. Čakal Jih IŠČa slovenskega bo tam velik de ni aglUtor na društvenem, posebno pa Ae na političnem polju. Pred leti, ko smo imeli v Craw-ford okraju velik del uradnikov izvdljenih na socialistični listi, je. Tone preoral precej ledine in njemu velik del zasluge in Ameriško štivo Avtor teh vretie (Ray Long) je bil dolga leta uredmik vodilne ameriške revije, 1 pozneje pa »i je uetvarU lastno zaioibo. Splošna gospodarska stiska je občutno zadela tudi knjižni in časopisni trg v Ameriki. V zadnjih dveh letih je bilo za knjige in revije mnogo manj odjemalcev kot prej. Kakor pa nikjer ni pravila brez izjeme, tako tudi v tej krizi niso bili prizadeti vsi avtorji in lastniki. Knjige, ki so zaslovele zaradi kaUregakoli vzroka, so se prodajale seveda prav Uko lahko ali še lažje kot sllčne izdaje v prejšnjih letih. Iz Uga se da sklepati, da kupci danes vse bolj izbirajo blago kot nekoč Razen Uga je treba uposUvati, da ljudje nipiajo več toliko de-ndrja za zabave, in Bi prosti čas preganjajo s štivom. t Zadnji roman angleškega pisaUlja Johna Galsworthya — ki je v oaUlem tudi med drugimi narodi vzbudil mnogo zanimanja — je "šel" v Ameriki prav dobro. Romani za zaljubljena dekleU propadajo na vsej črti. Slk-na usoda grozi tudi romanom o tako zvanih gangsUrjih (roparjih vseh kaUgorij), v ka-Urih nastopajo junaki s puškami in strojnicami in se, kaj pa, režijo smrti v obraz. Zaljubljena dekleU in zločince je bilo lahko oblikovati v melodramatični obliki; posledica je bila, da je izdelkov U vrsU kar deževalo in je bil knjižni trg kmalu prenapolnjen ž njimi. Kakor se vse zdi, se okus čiUjočega občinstva trenutno usmerja v duhovno stran, med-Um ko posUja čutno življenje nekako manj pomembno. Okus je razen tega tudi mnogo širši v predočbah. Odtod izvira, da se ljudje ne zanimajo več tako za probleme, doživljaje ali značaje dveh ljudi, temveč mnogo bolj za prerez skozi življenje današnje dobe. Ameriški čiUUlji se dalj£ več ne posvečajo tako zelo "senzacionalnim vprašanjem", na-silstvom in raznim spolnim problemom ^ razen če se obravnavajo v zmernih mejah in do-temveč mnogo bolj opazovanjem o življenju sodobnega človeštva ali študijam, ki imajo zgodovinske ali življenjepisne Umelje. Z drugimi besedami: Moderni čitatolj v Ameriki se zavzema za to, kaj misli drug človek (torej avtor) o drugih ljudeh. Seveda se ne sme zamolčati, da so tako zva-ne "mysUry stories" (skrivnostne zgodbe — ki so v Ameriki in Angliji »ploh zelo priljubljene — še vedno zelo v obtoku, posebno če so napisane skrbno in z nekaj duha. Humor v literaturi je še bolj priljubljen. Stivo o poto-. vanjih in doživljaijh na poti se prodaja kot • prej, toda biti mora res dobro. Letos se lahko o vsej ameriški liUraturi trdi samo najboljše. Morda je deloma tudi U pojav samo posledica gre korlran truck, dobili bodo "unl forme" in "InštrumenU", da bodo jHimagall muzlclratl. Puatite jim nedolžno veaelje ln zabavo kl Jih čaka. * Nfc avtomoblllaU pa tudi ape tiramo, da pomagajo jiovečat trn rado. Vsako bo dobil eden brezplačni napis na suknju. Določena pu je tudi ena čedna nagrada sa onega, kl bo avoj avto najboljše oziroma najprimernejše dekoriral ali opremil z napisom. Onim pa, ki nimajo avtov ne prijateljev, da bl se z nliml popeljali na prostor piknika, pa naznanjamo, da Je za njih tudi preskrbljeno. Ob 2:»0 popoldni' Jih t io prvič čakal truk pred De-ličko\o dvorano ln potem vsiko uro. Ikiblll bodo votnjo tja in naaaj brezplačno. Tudi -famozni" gulaš, kl Je v navadi na piknikih slov. doma, letos ne ho izostal. Kuharce že prakilclrajo s starokrajaktml re-eeptl. Vae Ik> torej pripravljeno dobro, jedača, pijača, igre, zabava, dobitki, nagrade, aamo dobre vo-Ije Slovencev In Slovenk še pričakujemo. Vsak Ima priložnost, da pride na la piknik. In dobrodošli ao val enako, tisti, kl imajo be kaj cvenka v žepu kakor oni brez nJega. Ne gre samo tato, da pokažeir.o koliko doblč- Slov enaki mladenič spoznan krivim Orovllle, Callf. — Slovenskega mladeniča Tony Luzoviča star 17 let), ki je pri Yankee j illlu dne 2»1. aprila v prepiru izstrelil avojega očeta med pro-spekUnJem zlata, kot sem Že poročal v ProaveU, je porota priznala krivim uboja v prepiru. Porota mu je naložila kazen ne več kot 10 let ječe Ur obenam priporočala sodniku, naj bo z dečkom usmiljen glede kazni ter naj mu prizanese. Po izidu pravoreka je Luzovi-čev zagovornik pravnik C. I. Bennington izjavil, da bo vložil priziv za ponovno obravnavo Tudi če bi bil mladi Luzovič priznan krivim uboja prve vrste, ga ne bl zadela smrtna kazen na vešalih, kot veleva driavni za kon za take zločine, ker Aa ni dopolnil 18. leta. Mid poslušalci v sodni dvpra-ni je bilo mnogo njcgpvih sošolcev h urednje šole, ki so mu Čestitali na izidu sodbe. Tony je nato stisnil roko moji mater in na njegovem obrazu se jo ra zode\ala zadovoljnost, da nl pre jel tišje kazni. Citateljem je še morila zn|i no iz prejšnjih poročil, da je To-ny i/javil oblastem, da je očeta priznanja za takratni volilnj u-speh. Rodi pojemajoče premo- J postaje in s tem prepreči glaso vanje. Na 12. julija zjutraj je odftlo iz Franklin okraja okoli 3,000 mož; do večera jih je bilo preko 5,OOiO v Springfieklu, kjer pa ni bilo nobenega distriktnega u- _______ rudnika nikjer. J. Wa>ker se je|(v0ne zahUve, da hoče človek za primerno od- torej predvsem kako- nekje doma tiščal pri svoji sta-] ri, drugi pa drugje. Sklenjeno, da se ostane vi go drugih pred selil v Onkland, Kalif., kjer je dobil službo pri mestnih očetih. Ker Je Tone velik in zmožen, u-pam, da bo še dosegel čast mestnega očeta. Torej zdravo, Tone, za obiske! John Sular. in hvala Rudarji proti redukcijam West Frankfort, IU. — V hotelu Majestic v Chicagu se je kuhala pogodba za premogarje , 12. distriktu UMW of A. Nekaj slabega se je moralo cvretl za zaprtimi vrati, da je sedaj tako zasmrdelo. V tisti sobi so sklenili, da se naj da v odobritev prpmogarjem oziroma članstvu na glasovanjo. Če so zadovoljni s to pogodbo. Sklical se je masni shod dne 10. julija v West Frankfortu, v .mestnem parku. Udeležili so se ponovno premogarJV iz države Indiana. Bilo je navzočih okoli 5 tisoč mož in ženska organizacija Women Auxilinry No. 1-Resolucija je bila sprejeta z večino, da se ne sprejme nobene redukcije. Drugi dan, 11. julija, se je zo- glasovnlce odpoklicane. Vprašanje: kje bosU spali? Dovolj prostora v mestnem parku. Toliko Ča«a ostanemo kakor bonuana armada v Washingtonu, je bil odgovor mestnemu uradniku. Na 13. julija je zboroval bel-levillski poddistrikt, da se tudi od tam pošlje premogarje. Kako se bo ta juha skuhala, bom poročal pozneje. Ta položaj, to depresijo in U razmere hočemo imeti, posebno tukaj rojeni Amerikanci. Teh par besed zadostuje brez nadaljnjega komentarja. Prod par dnevi sem šel na akodnino do|>ro blago, vost! Velika imena so za ameriškega založnika — iz gospodarskih vidikov — kaj pa še vodno privlačna, toda res pa je tudi, da se lahko uveljavijo "popolnoma neznani" avtorji. Kdor spravi v svoj rokopis originalne in nove misli, lah-|co računa z enakimi uapehi kot avtor svetovnega slovesa. Sicer pa je to v redu, ker končno je bil tudi današnji svetovno znani avtor pred leti skromen začetnik. Zato ceni ameriški založnik — danes bolj kot prej — najvišje nove in izvirne vidike. Kot primer pripoveduje naš založnik o kari-jeri malega pisatelja H. Harrisona Krolla, ki je posUl s svojim romanom "Kočrf" najbolj popularni pisec. Kot vodja lista v New Yorku se pisec teh vrstic nikoli ni ukvarjal z običajno poslovno korespondenco; pridržal pa si je, da je dobi- mo rojaka, kaUri je igral na Umburino in peval ovo milo: Kari treba gesa, mami pa dresa. )eci treba mljeka, a papa puno pije, zato novaca nije. Frank Kochevar. izprehod. Pot me je nanesla mi-| Val pisma mladih pisaUljev, ki so se borili za avoje priznanje, osebno na vpogled. Tako je dobil nekoč pismo mladega Krolla iz Tennes-seeja. V mladfh letih, tako je pisal, je bil siromašen in živel s svojimi revnimi starši na bombažni plantaži. S 16. leti je prišel prvič v šolo; po 15 letih je imel skrbeti za ženo in dva nežna otroka — brez pravih sredsUv. Ker želi, da bi posUl pisaUlj, ga prosi za nasvet, kako naj bl to dosegel. RavnaUlj je odgovoril, da je treba za dosego tega cilja samo pisati, neumorno in z energijo. PrlsUvll je,še nekaj drugih dobrih naukov in pozabil na nasvet in Krolla. Kroll pa je storil obratno ln se lotil dela. Napisal je tri romane, toda ponudil jih ni nikomur, ho je pisec teh vrst otvoril svojo založbo, so pričeli listi objavljati prve vesti o tihem pisatelju Krollu. In med prvimi rokopisi, ki Jih K dobil novi založnik v oceno, so bili trije Kro lovi prvenci. Nekaj novega, popolnoma različnega od običajnih romanov. Založnik je stvari kupil in zadovoljna sta bila kmalu — on in Kroll. w.....L._ • PisaUlj današnje dobe mora predvsem poznati življenje; vse drugo je postranskega izmena. To pojasnjuje tudi dejstvo, tla se vCSJi I v vrsUh mlajšega rodu pojavi mot na in samonikla osebnoat, kl kar preko noči v nasko«" zavzame okope literarne trdnjave. Toda. k< • noče osvojiti sveU samo v naskoku, temveč t -di ohraniti svojo zmfcgo, mora delati, dela i ' samo delati . .. Zahvala za gostoljubnost Peoria, I1L — Iskreno se za hvaljujem mojim sorodnikom I-gnacu Franku in mrs. Družini ter vsem ostalim za prijaznost in naklonjenost, ki sU mi jo izkazali Ukom mojega oblaka v Sharonu, Pa. Tako gre tudi zahvala J. Paulencu In družini, F. Paulencu in soprogi Ur sinu in ženi za prijaznost. Se-vrda se tudi zahvaljujem vsem ostalim r jakom. s katerimi sem prišel v dotiko in ki so mi izkazali gostoljubnost. Ob Uj priliki lahiko omenim, da se dobi pri naših ljudeh mnp-go zavednih rojakov, ki so narodno in delavsko napredni. Kadar katerega pot nanese v Peo-rlo, nikar naj ne pozabi obiskati mene, da bom tako imel prili ko vsaj dolno vrniti vašo naklonjenost. Mttja pot mc je vodila tudi v Cleveland ln potemv v No. Chicago. Sestal nem se z mnogitni rojaki, inanči in prijatelji. Vsem skutisj bodi na tem mestu izražena topla zahvala. Ob priliki bom okušal napisati nekaj o vprašanju starih članov, kam se bodo obrnili na sta- ne obljubljal drami. \n7Tiardlng filmska igrslks, je zavrgla kontrakt. ki ji je . dni. ko dela več ne bo zanje in Ifl^iedK STaT jI ai dopadla vlog« v novi I jednota tudi ne bo mogla vsemu kaj —F. Franko. (Nsdsljsvsnj* Is l. kolon« ) v VVashingtonu in vsi "gladovni pohodi tjsočev ne pomenijo nič. Enotna organizacija vseh in pameten, konstruktiven program! To je vae. kar je tre Pa |Mištenl ln odločni voditelji! Voditelj'. J se ne bodo prodali za skledo leče. V Ameriai Je dovolj Ukih pošUnih in odločnih mož — jamo zavednega in odločnega delavstva manjm PONDEUEK. 18. JULUA. PROSVETA i s Primorskega b zapora t smrt Pred nekaj tedni je btt aretiran Janko Obad iz Saleža pri Zgonlku. Karabinjerji, ki »o ga odpeljali v zapore, so prijavili preiskovalnemu sodniku, da je poškodoval v Suležu drevesce, ki so tra zasadili fašisti v spomin na umrlega Mussolinijevega brata. V zaporih je Janko Obad zelo trpel zaradi nasilnih zasliševanj. Štirje dnevi zapora so ga spravili v smrt. Pogreb se je vršil v Zgoniku. Kljub temu, da so se zbrali pri pogrebu večji oddelki karabinjerjev in fašističnih miličnikov lz vsega okraja, je bil pogreb veličasten. Za krsto je šlo nad 2000 ljudi. Med njimi .je bilo tudi okrog 40 narodnih noš. Godba zgonišklh fantov je igrala žalostinke. Na krsti je bil ogromen bel venec z rdečim srcem v sredi. Po pogrebu so orožniki legitimirali vse narodne noše, nekemu mladeniču pa, ki je pogreb fotografiral, so zaplenili aparat. Incident z miličnikom V Gorici se je zgodil incident, ki se je zaključil z aretacijo 31-letnega brezposelnega mesarja Riharda Paušiča. Karabinjerji, ki so Paušiča aretiraH, so izpovedali, da se je spri z nelkim fa šističnim miličnikom in ga na padel. Ena^e izjavo je podal tudi miličnik. bila v kontumaciji na 3 meaečno ječo in po 2000 Ur denarne kazni. Letalska nesreča Blizu Terranove Pausanije se je 29. junija pripetila letalska nesreča. Vojaško letalo, v katerem sta bila podporočnik Mihael Donaio in mehanik, je spričo defekta pri motorju padlo na tla in se razbilo. Podporočnik, po rodu iz Kopra, je bil ubit, mehanik pa ranjfrn. Truplo podporočnika Donaija so prepeljali v Trst, kjer so ga pokopali. Vrnil ae je iz emigracije Pred dnevi se je vrnil v Italijo Izidor Rajec iz Podrage pri St. Vidu na Vipavskem. Zbežal je čez mejo, ker pa ni našel dela, je prišel nazaj in se prijavil sodišču. Rajec je bil za časa svoje emigracije obsojen pred ajdovskim sodiščem pa #2000 lir globe in 240 lir denarne kazni. Bil je aretiran, ker ni mogel plačali globe. Smrtna nesreča Pred dnevi se je zgodila v I-driji ob poouiih popoldanskih u-rah huda nesreča. Deček Ivan Pajrer, star 10 let, se je igral na cesti, ko se je nenadoma u trgala žica električnega voda in ga oplazila. Električni tok je dečka ubil. Na mesto nesreče so sicer prihltefi karabinjerji, ki pa so ugotovili le še dečkovo smrt. Truplo otroka je pregledala sodnijska komisija. Zaradi bega če* mejo Pred reškim sodiščem sta se zagovarjala 1& letna Ida Dobrila in njen 61 let stari oče Jurij Dobrila iz Antinjana. Obtožena sta bila, da sta z!bežala brez potnega lista čez mejo lani 21. septembra. Reško sodišče je obsodilo Jurija Dobrilo na 3 mesece in 10 dni zapora ter na 2000 lir denarne kazni, njegovo hčerko Ido pa pogojno na 8 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. Zaradi istega prestopka je bil o liso jen tudi 27 letni Erminij Perčič iz Bolj una na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. Karabinjerji so prijavili goriškemu sodišču 57 letnega Andreja Uršlča iz Volčje Drage, ker je brez potnega lista skrivaj zl*4al čez mejo. Sojen bo te dni v kontumaciji. Dne 24. jun. se je pred sodiščem na Reki vršil proces proti 20 letnemu Sergiju Mihiču ln njegovemu 18 letnemu bratu Mavru, ki sta bivala na Reki. O ba brata sta skušala Ubežati čez mejo. Na meji pa so ju ustavili fašistični miličniki. Mlajši Ml-hič se je razburil in je baje pestjo udaril nekega miličnika. Pri procesu so dognali, da do ffodek ni( bil političnega značaja Oba obtoženca so obsodili pogoj no ns 3 mesečno Ječo in po 2000 lir denarne kazni zaradi posku sa. da bi zbežala čez mejo. Zara di incidenta z-miličnikom pa je Ml Sergij obsojen na 6 mesecev* njegov brat pa na 6 mesecev in 10 dni zapora. Pred goriškim sodiščem sta bila zaradi bega čez mejo sojena 1? letni Valentin Cljan iz Mirna in 24 letni Anton Kašca Iz ftt Petra pri Gorici. Obsojena sta Nesrečna smrt neprevidnega dečka Pred dnevi je padel v Sočo 12-letni Josip Berlot iz Salone ob Soči. Deček se je igral ob vodi in je nenadoma po neprevidnosti izgubil ravnotežje ter padel v Sočo. 25 letni Pavel Krlžnič iz Deskel, ki je nesrečo opazil, je skočil za dečkom v vodo in ga rešil v bližnjo hišo, kamor so pozvali tudi zdravnika. Vsa prizadevanja ljudi in zdravnika pa so bila zaman. Deček je kmalu nato izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Uboj zaradi vola V bližini Kaufanara je prišlo 30. jun. zvečer med nekim ne-znancent skupino kmetov do incidenta, ki je zahteval človeško žrtev. Kmetje so se okrog 9. ure zvečer vračali z dela domov v vas Perkovioe. V neki ja si sredi lesa so opazili vola, ki je bil na videz brez pastirja. Kmetje so pričeli sumničiti, da je bil vol ukraden, in so se tau približali, da bi si ga natančneje ogledali. Tedaj pa sta se iz bližnjega grma oglasila dva neznanca, ki sta kmete pozvala, naj se takoj odstranijo, ker bosta sicer streljala. Kmetje so razumeli pret-njo kot šalo in so neznanca še pozvali: "Kar streljajte!" Takoj pa je eden izmed njiju zares sprožil in strel iz samofkresa je zadel 33 letnega Ivana Sosiča, ki je smrtno ranjen padel in kmalu nato izdihnil. — Umorjeni kmet Sosič je bil vpisan v fašistični stranki. Ostali kmetje so zbežali in o uboju obvestili ka-rabinerje. Slednji so sicer pričeli zasledovati zločinca, a ju doslej še niso izsledili. Spremembe v fašistični stranki na Goriškem V poslednjem času je pričel pokrajinski fašistični tajnik v Gorici Avenanti izvajati spremembe v krajevnih vodstvih fašistične stranke po goriški deželi. Dne 30. jun. se je vršil v Kanalu občni zbor fašistične organizacije. Predsedoval mu je A-venanti. Nn občnem zboru so u-stoličili novi sekcijski direktorij. Dne 25. jun. zvečer so zt>oro-vali fašisti v Kobaridu. Tudi tega zborovanja se je udeležil konzul Avenanti. Na zborovanju je krajevni fašistični tajnik Nuzzi poročal o položaju v Kobaridu in med drugim dejal, da si je krajevna fašistična organizacija po dogodkih lanskega leta prizadevala, da bi pomirili ljudstvo, obenem pa je zastavila vse svoje sile za nadzorovanje kobariške-ga kota, da se ne bi ponovila teroristična dejanja drugorodnih elementov. Konzul Avenanti je končno i-menoval novi fašistični direktorij v Koprivi, kjer je dosedanji krajevni tajnik Castellani podal ostavko. Avenanti je imenoval za njegovega naslednika fašista Codellija. Karahlnerake ftlkane V Ložicah pri St. Vidu nad Vipavo je priredil 35-letni Anton Frelih osem dni po svoji poroki na svojem domu domačo prireditev s plesom. Mladi gospodar je gostoljubno povabil vsatkogar, ki je prišel mimo njegove hiše, naj vstopi in se pozabava. Karabi^erjl pa so nena doma prekinili zabavo, češ, da o je Frelih priredil, US da bi si preskrbel potrebnega dovoljenja pri oblasteh. Frelih je sicer ugovarjal, češ da je priredil domačo veselico in da se ni pobirala vstopnina, pa je bilo vse zaman. Zabavo, na kateri se je zbralo mnogo Slovencev, so morali prekiniti. Freliha pa so ka-rablnerjl prijavili sodišču. Arataclje na Vipavskem'.: V Batuljah nad Črničami so neznanci vrgli v Vipavo napisno tablo batuljske ljudske šole. Naslednjega dne so karabinerji, anija nima le protekcije sodišča, kl je izdalo, strogo injunkcijo preti pleteni-narskl uniji, ampak tudi mestnega direktorja za javno varnost Kern Dodgeja, kl jo prepovedal shode pred njeno tovarno. Ker je unija valed injunkcije Itarallzlrana, je stopila v akcijo Konferenca za progresivno delavsko .akcijo in vodila unijsko agitacijo med delavci. To delo je ustavila policija, nakar je pričela s agitacijo socialistična stranka. Policijski direktor Ju sedaj prepovedal obdržavanje shodov pred tovarno tudi socialistom. Razne zanimivosti Regulacija Moskve Moskva je dobila nov regulacijski načrt, kl ga je napravil arhitekt Krnst May. ftssdolll Jo mesto v tri kroge. Srednji krog je pridržan za vladna poslopja in poslopja gospodarskih ustanov, drugI za stanovanjske hišo tretji aa 24 stanovanjskih kombinatov, U katerih se-bodo pozneje razvile posebne mestne variBu, so jw a"™«" »»iujoiu r.nejr ruftviin h"^1"" «•«"»»' rudarjev na mestnem trgu, Pri'četrti. Vsak "kombinat" bo Imel tem se je poslužll biblije, U kg Ure je citira! stsvke o lepoti zemlje, nakar Je pričel pripovedovati o razkošni palači Samuel Inaulla ter jo primerjal s rudarskimi kolibami In grobom nekega ubitega rudarja, katerega je bil obiskal, 8 svojim govorom nl prišel dalj, ker sta privrela na poso-rlšče kompanljaka pnbojnika, notorlčnlh - podšerlf Dlllard Mlddleton ln njegov pomočnik, ter zgrabila govornika, tillmnr-tlna so posadili v avto in v druž. bi štirih čuvajev odpeljal! proti nekemu domu, kamor je bil poslan edeh Ismed deputljev "po vrv', nakar so zdrveli proti Tennesseeju. \ Na potu mu drugega niso storili kot le kosti so mu prešteli. Parkrat so se tudi ustavili ln se posvetovali, kaj s njim storiti, Od nJega so izvedeli, da je član prostozidarjev, kar je pomagalo, da ga niso poslali čez mejo z razbito glavo, kot se je Izrazil eden od ugrsblteljev, Med tem pa sta Šil njegovi spremljevalki do šerifa Hlalru, kateri Je rekel, da je brez moči, ker nima kontrole nad kom-panljskiml poboj nik i, tn do župana. Slednji Jih Je tolažit s tem, da "Gllmartinovo življenje nl vredno dva centa, če ga Ima Dlllard psr kozarcev v sebi," To je bila vsa "protekcija" s strani oblasti. Mina Popovtč oproščena Chicago. — Mlss Vlolet Po povlč Je bile zadnji petek opro Ščens pred sodiščem. Obložena je bila, da je hotela ubiti žogar skega igrales Wm. Jurgess, v katerega se je bila strastno zaljubila, a on je nl maral, nakar ga je obiskala v hotelu Cailosu s revolverjem in v konfliktu sta bila oba IsMco ranjena. Jurges, ki Je bil tmzvan pred sodišč«, je odklonil pričanj« ln sodnik je zavrgel zsdevo. poštne trgovski dom, lastno gledališče ln kino. Smrt nezakonskega aina cesarja Franca Jožefa V Hebu na Češkem je umrl OtUetnl bivši natukar Adolf Slovač, kl Je vse svoje življenje zatrjeval, da je nesaknnskl, sin cesarja Franca Jožeftf, Njegova mati. je namreč bila kuharica na dunajskem dvoru. Slovač je bil v resnici nekoliko podoben pokojnemu avstrijskemu cesarju, podobnost pa Je tudi name-nova podčrtaval s tem, da si ju pustil rasti "cesarsko" brado po vzorcu domnevnega očeta. V zadnjem času, ko nl mogel več delati, je Slovač prodajal svoje slike, na katere «e Je podpisoval kot Adolf Habsburški,-sin cesarja Franca Jožefa. Pred smrtjo Je tudi Izrazil željo, naj bi ga pokopali v dunajski kapucinski grobnici, kar se seveda nl zgodilo. "Hej, prijatelj — predsednik republike te Je v čast novega leta |Mimllostll ,.. Svoboden si!" "Kako?! — Ali Imate tolik.> neusmiljenega |K)guma, da bi me poatavlll pod kap v takem vremenu!" e Profesor pri sdrsvniku "Vdihnite globoko In recite trikrat 09", pravi pravnik bolnemu profesorju, Kratko premišljevanj« , . • '"297,"___ V KIJ KO ROJAKOV ODPOTO-VAM) V KTAItl KKAJ Zvišan« pristojbine mi nakasalre VVashington, D. C. — Poštni department naznanja, da bodo t 2Julijem zvišane pristojbina zs domsče denarne pošlijstve. Nakaznica <|Msitsl money order) do I2.AO bo Mtals lir. od $2.51 do Ur, od $6S>i do |10 lic, od $10.01 do $20 13 centov, od $20.01 do $40 Iftr. od $40.01 do $«0 I M« , od $40.01 do $80 20r, od $80.01 do $100 pa fijggtSjf' Naročit« MUdlnski list, asf fcaljšl mesečnik sa steveasfce N« skupnem potovanju, katero Je organizirala potniška pt-sarna Lao Zakrajsek v New Vorku. so odpotovali sledeči a-msriški rojaki v stari kraj: Mr. in Mrs. Kersnik izCsnton, Ohio; Josip Kovsih iz Thomas, W, Vs i Tony Zadel iz Jerom«, Pa.; Joe llcnc In Frank Pap««h lz Oskley, Wyo.; Ksti« Pavlkh, Jostphitte OUrvakler, Msris Zupane in Antonis Vuvsn Iz N«-w Vorku; John Ambro iz Kast He-lens, Mont.; Ignac Volk, Iz U Hallu. III.; MhiIs Orašem: t* De* troita, Mich.; Joaeph Gs^nlk ls Kly, Minn.; U>ul*e Jsgodlc Iz New Vnrks; Theresls tJrlvltz lz Olevdtsnda: Julia Golnik« Iz Hteelton, Pa.; Pavla lluk«vln-kl iz Cleveland, (ml«; J««lp M. Frankov U h ln J«s. F. Hajuk i* Kan Franrlero, Callf.; Tomo Kurssr U New Vorks; Uuls Zleeto In J«». K«|»rlv«c Is Cleveland, Ohio; Frank Jager s družino ia Milwauk««. Wis. "V iii|i|iMp< - HM- — ' PR08VETA__ ' * *TICF.-. "-I PONDELJEK, 18. JULIJA, Peter se je dvignil, da'je lažje opazoval bo-irinje Bile »o velike in male, star« in mlade, debele in suhe, lepe in grd«. Petru s* je do-zdevalo. da »e stare in grde pogosteje ogledujejo v svojih zrcalih. Poieljivo jih je opazoval Videl je in spoznal, da je to najrazko*-nejše življenje, prava resničnost, najviAja slava in mogočnost, katero lahko doseže človek. Se v«*-bi rad videl. Počasi je stopal dalje, previdno in zvedavo, nesluteč, da mu usoda ne bo naklonjena. V nekem naalsnjsču je sedela dama, divna svarica, z lasmi kot solnčni vzhod in lici kot jabolka. Peter jo je pogledal natančneje. Zastal mu je srčni utrip, a potem je začelo razbijati kot kovaifco kladivo. Ni mogel ver-jeti svojim očem, « te nisi motile. Ure ip ure je nekoč opazoval te lase, ki so bili prav^taki kot solnčni vzhod ter polna rdeča lica. To je tyla Nelli, sobarica v templu Jimjsmbo. Nl ga opazila in Peter se je skril za steber. Tam je stal in buljil v njo ter ni mogel ver-jeti svojim očem. Ne more biti Nelli! Pa vseeno je pravs! Prebrisana Nelli, ki se je povzpela ns Olimp. Izpremenila se je v boginjo s sivobledlm pasom okoli bokov in dvema svet-losivims trskovoma, ki sts jI spenjala pas. Nelli je leno in malomarno sedela v naslanjaču, se razgovsrjsla z mladim moškim, katerega obraz je sličil buldogu, njegova obleka pa krojaški reklami. Peter je strmel in čakal. Srce mu Je močno utripalo. V tem trenotku je spoznal, kaj je resnična ljubezen. Na sebi je občutil njeno razdiralno moč. Pozabljena je bila mala Jennie kakor tudi gospa James. Peter je spoznal, da je v svojem življenju občudoval samo eno žensko — Nelli, irsko sobarico lz templa Jim-jambo. ^^ 38 Dvojica ae Je dvignila ter odila proti llftu. Peter Jima je sledil. Ni se drznil vstopiti za njima v lift, ker spomnil se Je svoje obleke, katero Je moral nositi v vlogi proletarskega an-tlmllltarfata. Nelli in njen spremljevalec gotovo ne bosta zapustila hotela, aaj pri sebi .nista imela klobuka ln ne plaUf- I*kal ju je v čakanicl in jodtinlci, potem Je prispel v prostrano sobano, iz katere so prihajali zvoki godbe. Ta prostor so imenovidi "rost". Na nizkem podnožju je bila nameščena godba, pretežni del pa je bil določen plesišču. Peter Je posluial godbo, ki mu je zvenela na uho, in ako bi jo slišal predno je ugledal Nelli, je ne bi razumel; sedaj pa so se zvoki ujemali z Injegovim obupnim razpoloženjem. Godba je atokala ln cvlllla, ropotala, povzročala ftum aličen trganju platna, plskala kot prehitro ae suksjoča slrens, se dvignila prav do neba ter se neto pogreznila v pekel. Nekako niučnl gibi ao prlatojall tej godbi: drsenje, su-kanje, zvijanje, skakanje. In oupnianje pol-golih boginj in bogov je pojaJncvala godba. Boginje so kot drsalke polzele po parketu, se zvijale kot kače. stopale svečano kot purani, skakale kot zajčki In stopale ponosno kot ži-rafe. Pari so se oklepali kot medvedje, kl si hočejo streti prsne koše in ovijali svoja telesa drug okoli drugegs ko; udsvi, ki se hočejo pogoltniti. Peter jih je opazoval, prisluškoval godbi ln prišel do čudovitega spoznanja: v Petrovi duil so bili zakojianl duhovi neštetih živali. Bil je nekoč medved, zajček, žirafa, puran in lisica. Pod vplivom te čarobne godbe, so se k življenju obudili vsi ti stvori. Tako si Je Peter raztolmačil pomen "jazza", v vseh njegovih posebnih in čudnih varljacljah. Prsv tako je spoznal, da je bil nekoč jamski človek ter je s kamenito sekiro ubil svojega tekmeca, ženo pa zs lase zavlekel v svoj brlog. Vse to Je spoznal, ko Je stal med vrati plesišča in videl plešočo NeUl v objemu mladeniča z buldogovim obrazom. | Peter je kot omamljen stal in strmel. Nelli in njen spremljevalec sta sedla k mali mizici ter naročila večerjo.. Peter je premišljeval, kaj mu je storiti. Vedel Je, da se v tej obleki ne sme približati svoji ljubljenki. Ne bi ji mogel dopovedati, da mu je tu le ukazano odigrati določeno vlogo. Seveda, sedaj je sircv msk v resnici pa premožen mož, stoprocentni, čistokrvni patriot, preoblečen v proletarskega pacifista. Ne, čakati mora, si nsdeti lepšo obleko, predno se »nide z njo.- A med tem ona lahko odide in v velikem svetu je ne bo mogel več najti. Kako uro pozneje se je odločil, da ji piše. mu lezel že v levo nosnico. — "To je," bi rekel, "Zabježkinova koza. .. In poleg tega", bi rekel, "ima poleg svojegs imena že pol dvanajstorice znakov." Ah, Zabježkin", bi rekefl komisar, "treba ga je vsled zmanjšanja ursdnlštva reducirati!" "O kkkšni kozi pa vedno neprestano brbraš? je vprašala Domns Pavlovna. **Saj vendar nl tvoja koza". "Kako? Koza? Seveda je to vtfa koza, Domna Pavlovna, in ne moja, Vendar celo pri civilni poroki, ko sem že v gotovem smislu vaš mož.../' ■ "Ali o kakšni kod govoriš? se je rszjezlls Domna Pavlovna "Si jo od brzojavnika kupil?" "Kako od brzojavnika?" je vzkliknil Zabježkin. "Koza je vendar vaša". "Kaj Še! Koza ni moja ... Br- Pohitel je v pisarno in napisal sledeče vrstice: ^v^Otova je. Falot, ne bodi ga raču- ■'Nelli, Vaš stari prijatelj Peter Gudge sem. Sreča mi je bila naklonjena in povedati Vam imam mnogo zanimivega. Vsaj besedico mi _____ privoščite. Peter." Pripisal je še svoj naslov, Zabjetkin. "Koza je vendar va-vtaknil pismo v kuverto, ga zapečatil in napi- | ^ Moja beseda, vaša, Domna sal: "Gospodični Nelli Dooliri." Podal se je v čakalnico, poklical nekega fanta z mnogimi gumbi, mu v roko stisnil žga- treba, kaj si mar a kozo nal?" "Kako vendar", je blebetal Pavlovna." HHH H I "Kaj ai znorel? S kozo si računal? Sedaj sem še le Spregle- njeno pismo in en dolar. "Na plesišču se na- ^ tvojc umazano dušo...." haja mlada dama, Ukoj Nujno je ln važno." jI Izroči to pismo. Domna Pavlovna je vsUla, o-vila odejo okrog svojih debelih Tekač Je prikimal. Peter ga je opazoval, ko in ^^ gobe. Zabježkin je stopal po dvorani in z ostrim pojočim glasom klical: "Gospodična Nelli Dooiin! Gospodična Nelli Dooiin! Stopal je mimo mize, za katero je sedela Nelli. V obraz ji je zaklical njeno Ime, a ona se nl zmenila za to. Peter nl vedel, kaj naj to pomeni. Vsekakor pa mora Nelli prejeti pismo. Ko se je fante vrnil, mu Je pokazal Nelli in predal JI Je pismo. Peter Je videl, da Je sprejela pismo. Tedaj se je nenadoma spomnil svoje naloge. ča,4* imate v t^a štrnina V svoje iznensdenjc je izvetfel, da je bil med Isetih ur sobo zapustiti. Ce tem časom gospod Lakman tu, poravnalI svoj račun in odpotoval s svojo prtljago. Nihče ne ve, kam je šel. 39 Peter je McGivneyjtl obljubil, da se ob polnoči sesUneta.| Osramočen je moral priznati svojo ponesrečeno poslanstvo. Trdil je, da je pa je legel na posteljo ln ležal ne da bi se zganil, do jutra VIII. Zjutraj je prišel brzojavnik v sobo k Zabježkin«. "Domna Pavlovna", je rekel, ne da bi Zabjefflclna samo za trenotek pogledal, "vam sporo-teku. štiriindvaj-ne, vas pusti s sodiščem odstraniti." "In jaz", je vzkliknila Domna Pavlovna iz kuhinje, "povej mu to, Ivan Kirilič, da ga ne maram več videti." "In Domna Pavlovna!" oznan- "Tako, na sprehod ..." Učeni agronom je dolgo gledal za njim. Ns vozičku, prefco ostalega premošenja so ležali na modrem vzglavniku, čevlji. IX. Tsko je propadel Zabježkin. Ko je bil poleg njegovegs i-mena narejen vsled zamude osmi znak, je rekel Ivan Našmudino- vič: "Izvršeno. Vsled redukcije si odpuščen, Zabježkin ..." Zabježkin se je vpisal na borzi delar sli dela ni iskal. S čem je živel — neznano. Nekega dne ga sreča Domna Pavlovna na Derjabinakem bazarju. Prodajal je avoj plašč. Njegovi čevlji so bili v cunjah mesto jopiča je nosil nekako žensko jopo. 2e dolgo se ni bril, za kaj brada mu je zrasla in je bi la iz neznanih razlogov rdeča Težko je bilo spoznati. Domna Pavlovna je stopila k njemu, ae doUknila plašča in ga vprašala. "Koliko zahtevaš?" In hkrati sedaj je spoznala Zabježkina. / Zabježkin je povesil oči in rekel: ♦ "Le vzemite ga, Domna Pavlovna" "Ne", je rekla s stisnjenimi obrvmi. "Ne kupujem ga zase, nego za Ivana Kiriliča. Zakaj I-van Kirilič nima zimske suknje. Zato ga tudi ne vzamem. Ali veš kaj? Ne bom ti dajala denarja, pridi ob praznikih k meni obedovat." Vzela plašč preko ramen in odšla. V nedeljo je prišel Zabježkin. Dobil je kosilo v kuhinji. Zabježkin se je sramoval, skrival neočiščene čevlje pod stol, sedel molče in jedel. "No, bratec, kaj je novega", je vprašal brzojavnik. "No, da, Ivan Kirilič", je odgovoril Zabježkin. "Trpim mirno". Le trpi, bratec! Rus brez tr- "In jaz sem ugibal in ugibal", je rekel smeje se in mežikaj« jrzojavnik, "zakaj me je, pasji sin, tako silil, nsj se izselim? Pa se je zagledal v—kozo." Ko je Zabježkin odhajal, ga je tiho vprašala Domna Pavlovna: "Priznaj, da si mi takrat o mojih očeh lagal in sploh o vsem!" "DŠ, Domna Pavlovna, lagal sem," je odgovoril s težkim vzdihom Zabježkin. "No, zdaj pa le Idi, idi," je rekla Domna Pavlovna in stis nila obrvi. "Ne vlači se tod o-krog." Zabježkin je šel. Od tega dne je prihajal vsak praznik k obedu. Brzojavnik, I-van Kirilič, se je smejal, udarjal Zabježnika po trebuhu in govoril : "Neumnosti si uganjal, bratec!" poobedoval in hotel vtakniti kruh v žep, je rekel braojavnik: "Daj nazaj kruh! Hm! Nažrl si se in glej, da greš! Tudi pri kozi nimaš ničesar iskati!" "Ali pusti ga vendar", je rekla Domna Pavlovna. "Ne, Domna Pavlovna. Koza je moja. In ne dovolim.... Iz zlo. >nosti ji lahko kaj stori! Kakšne stike ima z njo?" Od tega dne ni Zabježkin več prihajal k obedu. "Resnično, Ivan |CiriliČ..-" Domna Pavlovna. je rekla strogo: "Pusti ga, Ivan Kirilič! Naj je! Plašč je dal za to!" Po obedu je obiskal Zabježkin kozo. Ponudil ji je skorjico kruha in rekel: Danes je bila juha iz čebule in potem pečenka...." Koza ga je gledala z otrplimi očmi in žvečila kruh. Nato mu je lizala roke.... Nekega dne, ko je Zabježkin AU ste I« naročili Proeveto aH Mladinski list svojemu prijatelja «11 sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, kl f a za ma! denar lahko pošljete tTojeem ? domovino. KILA NI PRETR I GANJE NOVO ZDRAVLJENJE Kil« ni pretronj« ampak Uvlra Is miiifM oal*b*toati v trebušni itrni. Notni« )>h*u i« nekoliko ttiin« te milice, u>d« jih ne ojala. , naaprotno, podlo«« In dtffnanje navadno povzroči, d« mili«« I« bolj oaUbe, ker oviri proati obtok krvi. STUABT'8 ADHESIVK FLAPAO-PAOK je popolnoma druv*4no aredatvo ki MMtnji n mehanifino-kamUnih tvarln, in ki ae lotu« ottri jemlje Uto««. Ur poviroč«, d« bolele m»-•to *Ulno vark«v« adravilno miiitno-toniku Plap*o, obenem p« tudi (manjka nevari»at odrirnenja koie in a tam bolečin. Lepljiv, podlog« je narejena i« kot iamct mehirg, blaira, in a« pritrdi nit telo brez jermen, za-penk «11 vimetl. Ja lahka a« pritrditi na Ul. —udobno—I« poceni. Odlikovano s alato ko lajno v Rimu. s Grand Pris v Paritu, in i (aatnim priinanjem n« i'nn«rua-P«ofic ra&> »lavi, San Pranciaco, 1. t d. Skoraj četruio-letj« prlhajajajo sapriaeiene lajave t raznih detel« o uapehu tejra sredrtva—kl ne ovira pri dela. Zdravilno moč Plapao vpija telo in po. varoča "mehanlino-kemUno zdravljenj«", ki aopet dovede k naravnemu okrevati ju, nakir postane noinj« paaa nepotrebna. " Nikar ne tratite čaa« in denarja t »Urimi metodami, ampak poučite a« o Um novem sdravljanju. ki prapročl padanj* kile. Nv po. Illjajte denarja V naprej, po*lJlU> nam I« ■podnji kupon s vai i m naslovom, in prejeli boaU brezplačno poakuAnjo. Ne o41afc«ju- -pillu fte danea— jutri bo morda fte prepozno. svojo ponesrečeno pu»i»uevw. . .„ftlllwBM. "vaH ve<-. ^e ma- ^ wt». storil svojo dolžnost, povprašal pri vraUrju, I ^ pljenja ne more živeti. Trpi, Akal in čakal, a nikdo ga ni obvestil o Lak-manovem prihodu. Govoril je resnico, pa to nl potolažilo McGlvneyja, ki je besnel od jeze. "Zaslužili bi lahko tisoče dolarjev! je vzkliknil. "To bi bila najtežja riba, ki bi se potem na drugo stran, falot, ml- tsro doprsvlj. psjjov. z. kilo. V x Aa M k,||v< zooazila Ali vi- Mr- r- J- stuart' St" L00!1*-1 "Zzzčl i Jt dobil i. peti pstent ss isnajdbo. ra videti,1 II 1 II AU Domni Pavlovnl še ni bilo dovolj: '"In poglej/ Ivan Kirilič, če mi falot nl alamnjače zažgal! Zad- prijel« na na* trnek." , ^ H* * ^ ^^lue' ».i Peter' ^ ^ VPr" J« "Ne," je kratko odvrnil. "V njegovem rojstnem mestu ga najdete." "AH nl to lato?" je izpraHeval Peter. "Prokletl tepec! Ravno tu smo ga hoteli prijeti ln nekoliko oskubitl." Mož s podganjim obrazom ni nameraval toliko povedati, kar mu je v jezi ušlo z jezika. On in nekateri njegovi prijatelji so nameravali mladega milijonarja nekoliko preplašiti. Plačati bi jim moral mnogo tiaoč dolarjev, da se jih bi rešil. Peter bi prejel svoj del, a sedaj je ptička izpustil iz zanke. * - Peter je obljubil obiskati milijonarja v njegovem rojstnem mestu ter ga na kak način zvabiti v območje MoGivneyJeva vladavine. Ko je McGivney Izdivjal svojo jezo, je slednjič le odobril Petrov predlog. Posvetoval ae bo še . s svojimi prijatelji in mu sporočil končno odločitev. Ali naslednji dan je Peter pregledal opoldansko izdanje časopisov ln čital, da so mladega Lakmana v njegovem rojstnem mestu aretirali pri Izstopu iz vlaka ter zaprli njegovo šolo. Tudi nekaj njegovih učiteljev so spravili v zapor, zaplenili nešteto letakov ter odkrili dalekosežno zaroto, ki je ogrožala varnost pokrajine. (Delj« prihodnjič.) bratec!" Zabježkin je kosilo snedel in vtaknil kos kruha v žep. ČUDOVITA IZNAJDBA Že poti pstent je bil isdsn St. Louts-čanu, ki je iinaiel novo sredstvo, ka- Mlhsil Zoščenko: HmorisHiio-utlriine zgodbi U rutttne ta Proeveto Ivea Vuk prevod« I VIL Tisti dan, ko Je braojavnlk j povezal svojih sedem sliv in Domni Pavlovnl rekel:'"Obdržite me v dobrem spominu, l>mnna Pavlovna in govoril: "K meni. I>oHins Pavlovna, ne prihaja sreča z lahkoto. DrugI se peljejo meni nič v Ameriko, nsjmejo stanovanje, sli js/, Domna Pavlovna . . . Ah. če bi jat takrat ne hitel sa obiskovalccn^ bi nič ne bilo.... Ali vzrok je bil tisti obif^oNaUr. In |M>t4*m £Jtpi» »ka: Damo st* naj ne trudi jo! Hehr, to je bil udar«** za dum«\" "Spi sedaj**, j«* ivkla strogo Domna Psvlovns. "Dovolj go-vorlčenja. spi!" "Ne," rWV Zabježkin. "Ne morem n|Mti. |W>mna Pa\lo\na, srre v pruih mi ho£«» raspotiti. Navdušen itcm..„ Zakaj, primer, namreč, ki mi je šinit \ glavo. Kota. Ikimna Pavih na. n«» more biti deležna takšne trvU ..." "Kaj?" "Kota. i»ravim. Domna Pavlovna. ne m«re biti deležna tak»n«« sreče.... Kaj je to, kota? Gos.... Kota ostane koza. Nič drugega ne more jesti kakor travo. Niti ta kopejko nima višjih aspira-cij. Ce bi jo pustil na Nevakem prospektu, bi človeka osramotila... Ali človek, Domns Pavlovna, ima višje aspiracije.... Na primer jaz. Takrat sem šel po Nevakem. Namkrat sem tagle-dal bučo. Vstopim, s*»m mislil, da vprašam, koliko stanejo buče. In vstopim. In kljub temu sem se čutH kot človek. AU kaj je ko-ta, Domna Pavlovna? Vsemiva našo Maško, Domns Pavlovna. — popolna idiotka, ds, Uliotka, rečem. Človek lahko kozo prete-pe in vendar ni |»red takonom ren — nedolžen je kakor dojenček". Domna Pavlovna se dvigno in )M»de v i*>etelji. 'To je odvisno od kote", je odgovorile. "So takšne, ki lahko rogovi človeka ubijejo." "In človek, Domna Pavlovna, jo tmlati s palico po kozji bulici." "Kota lahko človeku nt* da ml«*ka, k ukor ga tadnjič ni ho-tsla dali hrtojavnlku." "Kako, hrtojavniku?" se je u-Mr**i! Zabještbn. "Kaj se je «ploh pl:t?f1 k nji? Tn kako na i ne da ml«ka. če ima p* polno vi me?" 'To je bedarlea, Domna Pavlovna," je rokel Zabjetkln in jel tekati po sobi sem in tja. •To bi bilo.... Kaj bi bilo? Revolucija...." Tudi Domna Pavlovna je vstala. "Kaj pa drugega je to?" je nadaljeval Zabježkin. "Seveda! In Če enkrat živali proglase revolucijo? Kote, na primer, ali krave? Kaj? Nrtiaj takega? Človek se pripravi, da podojl ln ona — rogovi, s kopiti v trebuh.... Tudi Maška bi lahko s kopiti.... Naša Maška bi naprimer lahko ubila celo Ivana Našmudinovlča!" "BI se prav nič ne Čudila." "ln če s«, Domna Pav.ovna, to ne t god i Ivanu Našmudinoviču, nego samemu narodnemu komisarju, sodrugu NjuAklmi? Sodrug Njuškin bi vstopil is svts, ArseniJ bi odprl vrsts ns steiaj —; prosim, prosim, sodrug Nju-škin — ln zs vrsti bi čakala skrita kota Maška. Sodrug Njuškin bi vstopil in kosa — naravnost v trebuh z rogovi iz same neumnosti...." "Bi se prav nič ne čudila**, J« ponovila Domna Psvlovns. •To bi vendsr ljudje skupaj drli. In «odrug Njuškin bi se zelo rassrdll. "Cegava koza**, bi r#*el. "me je poedrsvila s rogovi?" In Ivsn Našmudinovlč bi dela sem tistemu ničvrednežu v čreva. Sodruga...." "Dovolite", je rekel brzojav-nik. "Sedite za trenotek". Zabježkin je žalostno zlezel s postelje na stol. "Kam naj grem", je stokal Zabježkin. •'Resnično, ne vem kam." "Domna Pavioyna", je zaklical brzojavnik in pregledoval slamnjačo. "Ne ve, kam bi šel." "Hudiča.,.. Kam hoče, radi mene v pasjo hišico! Kaj me bri-»» ga . . Brzqjavnik Ivan Kirilič je slamnjačo pregledal in pogledal pod posteljo, (zakaj vendar?) pomežiknil Zabježkinu in odšel. Zvečer je naložil Zabježkin svoj voz in odpeljal, kam, sam nl vedel. In ko je prekoračil prag, ga je srečal agronom Pam-pufkln. Agronom Je vprašal: "Kam, človek, kam?" Zabježkin se je nežno nasmehnil in rekel: Mo., ka tero imenuje "PLAPAO-PAD", in < kateri trdi, ds je neprecenljivo sdra-vilno sredstvo proti pretrfsnju sli kili. Nsj večja prednost tegs sredstvs je, d* se trdno oprime in tudi drii bolečega dela telesa, obenem ps tudi hlsdilno in »drsvilno vplivs ns boleči ne. Mr. Stusrtov glsvni nsmen pri tej iinajdbi "PLAPAO" je bil, da o-slabele trebušne milice ojača in jim zopet povrne prejšnjo moč in proinost Na ta način in s uporabo tegs sred stva se 4>olne milice vzdriijo v pra vilni legi, bre* kakih drugih mehaničnih obves ali pasov, in na ta način seveda tudi ni več kile. Vsakdo, kl se sanima sa to sredstvo, lahko dobi vsa nadaljna pojasnila ako pile na -.Plapao Laboratories, Inc., 1918 Stuart Bldg., St. Louis, Mo., katerega podjetja je Mr. Stuart predsednik. (Adv.) KUPON ZA POSKUŠNJO Plapao Laboratories, Inc. 1111 Stuart H Ida.. St. I Kajočo knjiftioo o kili. * Ime ..................................... Naalov ............................. NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Po sklepa §. redne konvencije se sedsj lahko naroči na list Prosveta In prišteje eden. dvs sli tri člane Is ene družine ln is enega naslova k eni naročnini. Llat ProeveU stane sa vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 ca eno letno naročnino. Ker ps člsni ie plačajo pri aseementa $1.20 sa tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Mi prištejemo enega, dvs ali tri člane ii ene drniine k eni naročnini. Torej sedaj ni vsroka, reči, da Je li*t pre-drag sa člsne S. N. P. J. Ust Prosveta Je vala lastnina in gotovo j« skoro v vsaki drnilnl nekdo, ld M rad čital list vsak dan. Torej sedsj imate priliko, šs se tudi Vi naročite na dnevnik Prosveto. Cena list« Prosveta Je: Zs Zdrsi, drisve ln Kanado $6.00 Zs Cleero in Chicago I«......*7-51 1 tednik ln.............* 4.80 1 tednik ln...............6.M t tednika is............8-60 t tednika In.............. $ tednike ln............8.60 8 tednike ln..............L* Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Money Order v pisms ln si naročite Prosveto, list, ld Je vsia lsstnlns. « Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam svoj list tednik, bodt moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotidno vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne store, tedaj mora upravniitvo sniisti datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 8657 So. Lawndale Are., Chicago, IIL Priloženo pošiljam naročnino sa list ProeveU vsoto $— _________________________ ČL drnitva Ime-------- Naslov-- Nov asročnik « Država---------- ______________________________ SUr naročnik----------------------------------- UsUvite tednik ln ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov »o|e druiine: In«._________________________________________________CL društva iBA _ __________________ČL društva It- TELEFON ROCKWELL 4904 NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Jnne SO, 1932J, pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. Ponori te Jo pra-vočasno, da vam Mata ne ustavimo. Ako Usta ns prejmete, Je mogoč« uatavljen, kar nl bil plačan. Aka Je vaš lisi plačaa la ga ns prejmets, Je pstsvljsa alova, pišite nam dopisnico In navedite stari te novi naalov. Naši zastopniki so est dra štvsnl tajniki In dragi kl, pri katerih lahko pla ročni no. Naročnina načele tete Jo fft.00 ia sa pol leta pa $3.00. Oaai 8NPJ doplačajo 14.80 aa leta ss pol leta 1140. leto 97JO, pol leta $171, aa čla ne $6.30. Za 11 ropa stane aa pel lati $4.S0. sa vao lete pe $1.00. Tednik stane aa trope* 1.70. Claal doplačajo sa*e $1.00 poštnine. Mladinski List stene sa cele leto $1.20. Upravniitvo "PH08VETA" 2*57 & Lawadate Ave« C*tc«go TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA ?8 Jt _ v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila aa voaellce te ahode, vizltnlce, časnike, knjige, koledarje, letake IU. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeslka te dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaenlla dajo vodstvo tiskarna Cene zmerne, unij sko delo prve vrste fgtte po Informacije na naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndtle A ven ne CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI V8A USTMENA POJASNILA m