^V^ dan razen sobot. nedelj in praznikov daily except Saturday«, Sundays and Holiday. Cwi lisia jo $8.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROPNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: 2fiST South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckweil 4904 at chinaeo. iuiaou. ÎSFïcJàÎS 2 ÄÄVffi? CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 26. MAJA (MAY M), 1847 Acceptance for mailing at ¿pedal rate of pottage provided for i»-foatiun 1108. AjH of Oct I, 1117, authorised on Juna 4, 1918 Subacripilon $8.00 Yoarly ÔTEV.—NUMBER 102 zvajanje ameriškega programa i Grčiji in Turčiji naznanjeno Predsednik Truman podpisal v kongresu sprejeti načrt. Državni tajnik Marshall dobil oblast fuhington. D. C« 24. maja. .Ameriška vlada je storila ^ korak v zadevi finančne in ¿e pomoči Grčiji in Turči-in zatiranja komunizma, ki ,je ograža obe državi. Prednik Truman je v Kansas Ci ju, Mo., podpisal zakonski ¿rt ki določa potrošitev $400,-(,000. Načrt je bil sprejet v *h kongresnih zbornicah. Koalicija demokratov in re-Jlikancev je odobrila Truma-aro doktrino, ki je pobijanje Bjunizma povsod in finančna r vojaška pomoč državam, j se upirajo zunanji domina- Kakor hitro je Truman podal načrt, so diplomatični kro-naznanili, da so se obrnili do ieralne korporacije za rekon-rukcijo financ, naj da iz svoja sklada vsoto $100,000,000 financiranje in izvajanje pro-ima v Grčiji in Turčiji. -rruman je po podpisu načrta dal izjavo, v kateri je pouda-, "da je bil storjen važen ko-i v prilog miru in podpiranju pnizacije Združenih naro-v." Predsednik ni imenoval ministratorja za grško fazo Dgrama, toda njegov tajnik urles Ross je dejal, da bo ad-nistrator kmalu imenovan, fo je zavrlo proceduro v zve-i izvajanjem provizij novega iona. Ross je razkril, da je zliva imenovanja načelnika pome pomožne komisije, ki bo liana v Grčijo, predmet raz- Nove komplikacije so nastale zaradi zavlačevanja podpisa v kongresu sprejetega načrta. Truman je podpisal načrt sedem tednov prepozno. Vlada Velike Britanije je že v februarju informirala Ameriko, da ne more več zmagovati finančnih, ekonomskih in vojaških obveznosti napram Grčiji. Takrat je tudi naznanila, da bo u-stavila pomoč Grčiji 31. marca. Trumap je šel pred Kongres-nike in4enatorje 12. marca, ko so se sestali na skupni seji. Takrat jih je pozval, naj sankcionirajo finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji. Amerika naj bi prevzela britske obveznosti 1. aprila. Debata o načrtu se je zavlekla v obeh kongresnih zbornicah. Trumanova administracija je pričakovala, da bo načrt kmalu sprejet. Poročila iz Londona pravijo, da bo Amerika povrnila stroške Veliki Britaniji, katera je sled- veland Clinic se nahaja Julla Domače vesti Upravnik Proavoio doma Chicago. — Philip Godina, upravnik Prosvete, se je zadnji petek vrnil iz bolnišnice, kjer je prestal težjo operacijo. Bergerjeva doepela v Trat Chicago. — Znani Čikažan Paul Berger je brzojavno si>o-ročil svoji družini, da sta z ženo dospela v Trst zadnjo sredo zjutraj. Dne 17. maja zvečer sta odšla iz Chicaga z letalom v Pariz, od tam pa v Trst z vlakom skozi Italijo. Išče strica Detroit.—Boris Hmeljak, Sta-lingrajska c. 1, Slov. Javornik, Gorenjsko, Slovenija, bi rad izvedel za naslov svojega strica Franka Cigoja, ki se je nekdaj nahajal v Clevelandu. Naj se mu zglasi. Ako kdo ve zanj, naj piše na: Josef Korsic, 1947 Florence, Detroit 3, Mich. la Clovolanda Cleveland.—V bolnišnici Cle- nja imela z vzdrževanjem gr- ške vladne armade po 31. mar- stilno na St. Clair ave. Pod- rorov uradnih krogov v Wa-togtonu. Komisija bo imela t» oblast v zvezi z vršitvijo njih funkcij v Grčiji. Nastalo potežkoče pri iskanju na-fciika komisije. Nekatere o- k ki so bile vprašane, ali so\ moii Grroiji in Turčiji. ipravljene sprejeti pozicijo, izjavile, da niso na razpolago. (misija obdolžila igoslavijo Podžiganje civilne vojne v Grčiji km, Švica. 24. maja. — ^kovalna komisija Združe- * narodov, ki je bila odposla-,v balkanske države, je urad-1 obdolžila Jugoslavijo in v obsegu tudi Bolgarijo ' Albanijo podžiganja civilne J* v Grčiji in rekrutiranja ' Npiranja grških gerllcev, F^jo strmoglaviti monar-■«no vlado v Atenah. je bazirano na rezul-■ P^ikave na licu mesta, ki v-jala tri mesece. Sprejeto * osmimi proti dvema P0™' Člani komisije so P»s-1< poročilo v palači stare F prodov. Ceremonije so PJOrrmmv Reprezentant cu, toda uradni krogi v Wa-shingtonu so izjavili, c(a bo ta zadeva predmet pogajanj. Možnost je, da se bo vprašanje rešilo s sklenitvijo kompromisa. Turčija bo dobila na podlagi novega zakona $100,000,000 za moderniziranje armade, Grčija pa $300,000,000. Truman je po podpisu načrta naznanil, da sta ameriška poslanika v Grčiji in Turčiji do- bila navodila, naj se takoj začneta pogajati z uradniki vlad obeh držav. Predsednikov tajnik Ross je dejal, da je državni tajnik George C. Marshall dobil veliko oblast v zadevah po- Stavka nemških delavcev v Porurju Düsseldorf, Nemčija, 24. maja. — Čez 10,000 nemških delavcev je zastavkalo v treh porurskih mestih v znak protesta proti pomanjkanju živil. Ta mesta so Remscheid, Lernet in Lütringhausen. Stavkarji so organizirali demonstracije in pohode ter nosili napise: "Delavci stradajo in ne morejo delati. Zahtevamo zvišanje odmerkov živil." Po-rurje je v britski okupacijski coni. ¡¡¡I' 20 rStl R V J* Mark pravi v poročilu, da F^'ja nudi zavetje grškim JJ**m. živila, obleko, orožje ^«' Potrebščine in iih po- ■> Milja ^ t na drugo stran me- ''"Pajo v vrste gerilcev. ni nohr »"milila. nega dvoma," j* ¿ r trik* P- Bolgrt IV M kf rr»,< . te. * tak K; j<- tudi zalagala gr- ' "rožjem in streli-1 pa jim je dovo-prehod preko vj in drči jo. Husije in Polj " v -proti poročilu, p '*ncije oa se je av/vanja. Izjavil je. v ¿la preko meje območja in spre-• spadajo v pod-"°r'Ra sveta Zdru- Kamber, ki z možem vodi go- vreči se je morala operaciji.— John Gabrenja, tajnik društva 126 SNPJ, se nahaj v bolniški postelji pod zdravniško oskrbo. Člani in rojaki ga lahko obiščejo na njegovem domu, 22010 Ivan ave., Euclid. Mrs. Adele Vauter iz Collinwooda se j« vrnila iz bolnišnice po težki operaciji. V bolnišnico Polyclinic se je v svrho operacije podala Gertrude Slejko. —" Pri družini Frank Črtalič so se oglasile vile rojenice in pustile pr-vorojenčka.—Poročila sta se Josephine Pajk iz Collinwooda in Gilbert D. Lawrinaon. Porota &poznala Marzanija za krivega Washington, D. C., 24. maja.— Federalna porota je spoznala Carla A. Marzanija za krivega prevaritve vlade, ker ni povedal, da je Član komunistične stranke, ko je dobil službo v državnem departmentu z letno plačo $7,100. Marzani je bil pomožni načelnik divizije administracije departmenta. Maksimalna kazen je 110 let zapora in plačitev $110,000. Obsodbo bo izrekel sodnik Richmond B. Keech. Glavna priča proti Mar-zaniju je bil Archer Drew, new-yorškl detektiv. glasilo ruske vlade kritima bevinovo poročilo 0 konferenci Moskva. 24. maja. — Izvestja, glasilo sovjetske vlade, so objavila članek z ostro kritiko poročila zunanjega ministra Er-nesta Bevina o konferenci zunanjih ministrov štirih velesil v Moskvi. Članek trdi, da je Be-vin v svojem poročilu orisal stališče Sovjetske unije v napačni luči in da ne odgovarja dejstvom. Prej je glasilo sovjetske vlade kritiziralo poročilo ameriškega državnega tajnika Maishalla o moskovski konferenci. On je po povratku v Ameriko dejal, da je sovjetska Rusija odgovorna za polom konference Ruska kritika Bevina je značilna, ker je bila objavljena tik pred letno konvencijo britske delavske stranke "Rebelni" la-bortti se ne «trinjajo t Be vi novo zunanjo politiko. Uradna deklaracija britske delavske atranke zagovarja Be-vlnovo politiko. Ta uključuje tudi vprašanje, zakaj SovjeUka unija ne zavzema prijateljskega stališča napram britski delavski vladi, ki se trudi za ublalHsv konflikta med Rusijo in Ameriko. Izvestja naglašajo v članku, da so se Angleži vrnili domov iz Moskve praznih rok, ker so vedno stali na strani Amerike, namesto da bi služili interesom Velike Britanije. Članek kritizira tudi ekonomako fuzijo britske In ameriške okupacijske cone v Nemčiji, ker je U tudi političnega značaja in naperjena proti Rusiji. • Kritika Bevinovega poročila v glasilu sovjetske vlade bo dala novo sredstvo v roke "rebelnlh" laboritov. Gotovo je, da jim bo prišlo prav na konvenciji delavske stranke. May priznal prejemanje denarja Washington, D, C.. 24 maja.— Bivši kongresnik Andrew J. May, demokrat iz Kentuckyja, je pred sodiščem priznal, da je prejemal denar od illinoiskih kompanlj, ki so dobila velika naročila za municijo * njegovo pomočjo. Načelnika kompenij Kitajska vladna posadka v pasti Evakuacija ameriških državljanov iz Cangčuna T Nanldng. Kitajska. 24. maja. — Vojaška posadka kitajske nacionalistične vlade fleneralisima Čianga Kaišeka v Čangčunu, glavnem mestu Mabdžurije, je v pasti In nevarnosti uničenja. Topovi komunističnih oboroženih sil bruhajo izstrelke na mesto. Mnenje prevladuje, da bo Čangčun kmalu v komunističnih rokah. Prej je bilo obja^eno poročilo, da so komunisti zasedli glavno letališče, ki ie oddaljeno samo miljo od oarilja Čangču-na, in več važnih policij. Transportna letala dovabjo orožje, strelivo in drugi vomi material viadni posadki. Kavek je naznanil, da bodo letat* pripeljala {udi vojaške čate. Ameriško poslaništvo v Nan-kingu je naznanilo evakuacijo okrog 20 ameriških državljanov iz Čangčuna. Med temi so moški, ženske in otroci Med onimi, ki so bili evakuirani, so člani družine ameriškega generalnega konzula Edwina Clubba, polkovnik Edward Li-cowen, vojaški atale ameriškega poslaništva, in drugi ameri-ki uradniki. Transportna letala do bila u-deležena v evakuaciji. Odvedeni so bili iz Čančuna tudi žena in dve hčeri britskega generalnega konzula J. C/Larkcorna. Slovanski kongres sporazum 0 protidel av-ski zakonodaji Prepoved trošenja unij-tkega denarja za politične namene PRELIMINARNE DIS-KUZIJE KONČANE Deportacija nacistov iz Argentine Izjava ameriškega državnega tajnika se pričakuje Buonoa Alree. Argentina. 24. maja. — Zunanji minister Juan A. Bramuglia je naznanil de-portacijo osmih nacijskih agentov. Med temi je Hans Har-niach, bivši vodja nacijskega špionskega krožka v Argentini. Washlngton. D. C.. 24. maja.—I Nacisti so bili deportirani 21. Člani konferenčnih odsekov vil-' maJ»- Takrat so bili odvedeni je in nižje kongresne «bornice so se sporazumeli o protidelav-ski zakonodaji in osvojili kompromisni načrt, ki prepoveduje stavke federalnih uslužbencev in trošenje denarja iz skladov unij za politične namene. Sporazum je bil dosežen tudi o proviziji, katere namen ja preprečenje stavk, ki bi ogrožale zdravje in varnost ameriškega ljudstva. Druge določbe protidelavake zakonodaje naj bi stopile v veljavo v 60 dneh. Federalna vlada se bo lahko v smislu načrta obrnila do sodišč za izdanje injunkclj v svrho odvrnitve stavk v premogovni, jeklarski in drugih temeljnih industrijah. Namen poteze glede izdsjanja injunkclj je odvrnitev stavke rudarjev na polju mehkega pre moga 1. julija, ko bo potekla veljavnost pogodbe med federalno vlado in rudarsko unijo UMWA, katere predsednik je John L. Lewis. Federalna vlada bo morala na omenjeni datum vrniti premogovnike, katere je zasegla pred enim letom, privatnim lastnikom. Pé^m^^m^ Preliminarne. dUkuzUe. soJiU apelira na irutnana ^ v«vn(J /¡«kijm« .» obe strani Vetira naj proti-delavski načrt . New York. — %Ameriški slovanski kongres je poslal predsedniku Trumanu telegram z a-pelom, naj vetira protidelavski zakonski načrt, ki je bU sprejet v obeh kongresnih zbornicah. Avtorja načrta sta senator Taft In kongresnik Hartley. Apel se glasi: "V Imenu milijonov slovanskih Amerikancev, ki so bili najbolj dosledni pristaši in sle-dilci pokojnega predsednika Roosevelta in njegove politike, apeliramo na vas za vetiranje protidelavskega načrta. Slovanaki Amerikancl, kateri so povečini uposleni v temeljnih ameriških industrijah, dele vero z vsemi mislečimi Američani, da bo načrt, ako bo postal zakon, provociral nepokoj in iz-podkopal ameriško demokracijo. Predsedniško vetiranje načrta bi bil čin zaščite teme'jnih demokratičnih pravic ameriških delavcev, ki tvorijo večino v deželi." Telegram so podpisali Leo Krzycki, predsednik kongresa, Zlatko Balokovlč, načelnik odbora, in George Pirinsky, tajnik kongresa. Ameriški slovanski kongres Je v posebnem pismu pozval vse slovanske organizacije, ki sodelujejo z nJim, naj pošiljajo tele-grsme in pisma kongresnikom in senatorjem z zahtevo, naj podprejo predaednika Trumana, če bo vetiral protidelavski načrt. Ruško-ameriiki razgovori »e pričeli Reoul, Koreja, 24 maja —Čla nI skupne rusko-an.erlške komisije so se sesuli v tem rn« »tu in začeli razgovore glede ustanovitve začasne korejske vlade Načelnik ruske del<**acije Je general T E. ftitkov. ameriške pa general Albert E. Brown. , Poročilo pravi, da so ae razgovori pričeli v atmosfen optimizma sta brata Murray in Henry Garwon May Je dejel. da Je denar potrošil za živila in druge potrebičme. sta dali koncesije, toda odloči tve o nekaterih spornih vpraša njih so bile odložene. Priča kuje se, da bodo detajli protidelavake zakonodaje sestav ljenl v prihodnjih dneh, nakar se bo vršilo glasovanje. Senator Taft, republikanec Iz Ohla ln načelnik odseka za delavske zadeve, Je dejal, da se bo debata o kompromisnih predlo gih pričela v senatu prihodnji teden. V smislu provizije, ki je bila odobrena na konferencah, bo odvzeta pravica do stavke vsem federalnim uslužbencem. To velja tudi za Tennessee Valley Authority in druge korporacije, ki so vladna posest. Delavci in uslužbenci, ki bi za-stavkall, bodo odpuščeni in odvzete jim bodo civilne pravice. Attlee zavrnil zahtevo mušlimanov London, 24. maja. — Premier Attlee in člani njegovega kabineta so zavrnili zahtevo Moha- na argentinski parnik Rio Teu-co, ki Je odrinil proti Aniverpu, belgijski luki. Tam ae bodo na-cisti izkrcali in potem izročeni zavezniških okupacijskim avtoritetam. Na podlagi akcije argentinske vlade se pričakuje deklaracija ameriškega državnega tajnika Marahalla. Bremuglla je dejal, da je Argentina s deportacljo nacistov Izpolnila svoje obveznosti v smislu dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci re-prezentaqtov ameriških republik v Mehiki. Če bo Marshall priznal, da je Argentina izpolnila obveznosti v smislu sklenjenega dogovora, bo sklicana konferenca ameriških republik v Rio de Janeiru, Brazilija. Konferenca je bila odložena, ker je ameriški državni .department čakal na akcijo Argentine glede Izločitve nacijskega vpliva. Pričakuje se, da bo na konferenci v Rio de Janeiru sklenjena pogodba glede vzajemne obrambe držav zapad-ne hemlafere. Argentinska vlada je priznala, da Še ni zasačila vodilnega nacijskega agenta Johanr.esa S. BerhfTja. 1 Hsfl- wiMnik Špionakega krožka, Čigar glavni stan je bil v Buenos Alresu. Kje se skriva, ni znano. MacArthur hvali japonskega premier ja Tokio, 24. maja. — General Douglas MacArthur, vrhovni poveljnik amerike okupacijske sile, je pohvalil novega Japonskega premierja. Tu je Totsu Ka-tajama, kristjan in socialist. Izvoljen je bil za predsednika vlada t veliko večino v parlamentu. MacArthur je izmzil upanje, da bo Katajanu uspel v prizadevanjih, katerih cilj je politična in ekonomska stabilizacija. meda Jinnaha, načelnika Muslimanske lige v Indiji, da morajo province, v katerih tvorijo muslimani večino, dobiti kotidor in dostop do onih pokrajin, ki so pod kontrolo Hindutov. Vznemirjenje zaradi krize v Indiji se je povečalo med člani Attleeje-ve vlade. rusua poražena na seji članov varnostnega sveta Lake Buccesa, N. Y., 24. msja. I Varnostni svet Je v derembru — Člsni varnostnega sveta | lanskega sveta imenoval poseb- Združenih narodov so dali zaupnico preiskovalni podkomisiji, ki Je v severni Grčiji. Ruski predlog, da ae omeji oblast poslodica pomanjkanja pšenice Premier Paul Ramadler je v svojem govoru posvaril francosko ljudstvo in ga opozoril da lxi moralo jesti črn In koruzni kruh v nekaj tednih. "Ako ne bodo odmerki znižani, ne lxi pet milijonov ljudi Imelo kruha, drugih pet milijonov. ki so lx)galini, pa se bo gostilo s previškom." je dejal. Hamadier Je skušal prepričati francosko ljudstvo, da Je koruzni kjuh okuaen in večje hranilne viednosti nego bel kruh, toda namena ni dosegel. Premier Je apeliral na tlak, naj ne objavlja senzacionalnih vesti o živilskih demonstracijah In izgredih. Dejal Je, da so pekarn«* dobile navodila, kako Je treba pripraviti koruxni kruh, da bo okusen. Razkril je, da Je dobil zagotovilo od Amerike, da bo |»ostala 200,000 ton ÜU v Francijo prihodnji mesec, zaeno pa Je irraril upanje, da bo letina v francoski severni Afriki bogata in da ae bo dovoi živil v Francijo povečal. PROBVITA PONDELJEK, 26. MA .t a PROSVETA TKE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Organ of and publish«! by Slovana National Benefit Society Naročnina sa Združen* dr tava (is ven Chicaga) in Kanado M.00 na lato. S4.00 sa pol lota. 02.00 sa četrt leta; sa Chicago In okolico Cook Co* 09.50 sa celo loto. 04.7» sa pol lota i sa inozemstvo 011.00 Subscription rales: for the United States (except Chicago) and Canada M.00 per year. Chicago and Cook County MM per year, foreign countries 1114)0 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Roboplsl dopisov in nenaroienlh ¿tankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, drame, pesmi itd) se vrnejo pottljaielju le v slučaju, ¿e je priioiU Advertising rate* on agreement.—Manuscripts of communication* and mi0f*MleS article* will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc* will be returned to sender only when accompanied by self-addressed end stamped envelope. 2657 Naslov na vse. kar ima stik a listom: PROSVETA 59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois Naš osemdesetletni mladenič Palestina, Žid je in Z. N.—ll Noj m ie v tem članku dotaknemo palestinskega vprašanja. Sicer bi ga ne mogli bolj podrobno obdelati niti v desetih člankih, kajti materiala je dovolj! (Kdor se želi bolj podrobno poglobiti vonj, naj prečita posebno prilogo revije The Notion z dne 17. maje, ki je posvečena temu vprašanju.) Pred prvo svetovno vojno ni bilo slišati o kakšnem palestinskem vprašanju. Ljudje ao govorili le o "sveti deželi" kot o zibell krščanstva. Okrog nje ao spletene cele legende, židovske kot krščanske. Biblijo govori o Palestini kot o domovini Izraelcev, ki so Um živeli dolga stoletja pred in po Kr. Od tom so jih pred več kot tisoč leti pregnali mohamedgnci, ko so si pričeli graditi svoje otomansko (pozneje turško) cesarstvo. Pred tisoč leti so evropski kristjani hoteli rešiti sveto deželo iz rok hudičevih "krivovercev" s svojimi križarskimi vojskami, ki pa so se vse izjalovile. Tako je ostala Palestina del turškega cesarstvo, kakor tudi pretežna večin« arabskega sveta, do naših dni. Pod angleško mandatno oblast je prišla po prvi svetovni vojni, ki je prineslo konec tudi turškemu cesoratvu. Anglijo, kot nojvečjo imperialistična sila, al je bile že prej zgradile svojo sfero vplive širom vsego Bližnjega vzhoda, širom voege arabskega sveta. S prvo svetovno vojno si je to sfero le Š4 bolj utrdilo. Ko je angleški kapitel proti koncu zadnjega stoletji zo-vohal bogat« pctrolejska ležišča na Bližnjem vzhodu, ga nI vzelo dolgo, ko je postal gospodar v Perziji. Ta petrolej je dišal tudi Nemčiji, ki je z«čele sanjati o gradnji bagdadske železnice, tod« «ngleški in francoski kapital sta ji to preprečila. Vsled teh kon-fliktnlh interesov bi bilo leta 1907-8 skoraj prišlo do vojne, toda ker ni bilo nobena stran dovolj pripravljena, je bila prva evropska odnoono svetovna vojna odgodena za nekaj let. * Ko je leta 1013 končno prišlo do lega konflikta, se je Turčija postavila na stran Nemčije, kakor se je v drugi svetovni vojni postavil na stran Hitlerja tudi ves arabski svet—to je muftijl, ofendiji in drugi fcvdalski veljaki. Ko je Angliji in Franciji začela trda presti, in ker je bilo Angliji veliko na tem, da razbije Turčijo, je na eni strani začela netiti revolto med Arabci, na drugi strani pa je Židom v znani Balforjevi deklaraciji obljubila, d« si bodo po vojni lahko v Palestini ustanovili svojo domovino. To je storilo zato, da je svetovno židovstvo pridobila na ovojo otran. Arabci pravijo, da je dala podobno obljubo tudi njim, to je, da bodo oni gospodar v Palestini. Po porazu kajzerjeve Nemčije in Avstrije so prišle Palestina, Transjordanija in še par drugih arabskih dežel v posest Lige narodov. Te države je Liga oddala kot mandat Angliji in Franciji— slednja je dobila nekdanjo Mezopotamijo, Anglija pa Paleatino, Transjordanijo in Saudi Arabijo. Nekaj let pred zadnjo vojno je Saudl Arabija postala "neodvisna," Francija pa se je pred par leti morala umakniti iz Bližnjega vzhoda, odkoder jo jg Anglijo izrinila po ježevo—« intrigami. Francoakim imperioliotom to oeveda ni bilo všeč. toda pomagati al niso mogli. S Palestino si je Anglija nakopala večji glavobol kot so njeni Churchilli in Bevlni kdaj sanjali. Vse bi bilo "okej," da ni bilo tiste nesrečne Balfourjeve deklaracije! Z raznimi "Belimi papirji" in komisijami se je angleška vlada skozi četrt otoletje okušalo prati in umikati, toda Židje ji niso dali miru ne v Poleotlnt ne izven nje. Pri vsaki priliki ao ae skliceval ne ta protokol, kakor, "teoretskimi" deli. tudi na dejstvo, da ao ji v obeh avetovnih vojnah stali ramo ob vredni in manj vztrajni so se rami In jo lojalno podpirali z denarjem In moralno. Na drugi stalno pogrezali, dokler se nloo strani ao bili arabakl fevdalci v obeh vojnah v nasprotnem tabo- <*«šll v objemu viooke iraperii-ru, pomagali IHtlerju in Mussollnlju. Jeruzalemokl muftl KI- Notične goapode, s katero so de-Huaeein je bil aploh glavni Hitlerjev avetovalec In propagandlst. l, sloncčo na principih socialne demokracij«. Prav% vsled tega so ji arabski muftljl. efendiji ln drugi fevdalci napovedali amrinl boj, Arabcev. Danes je tam blizu boo.ouo Židov, Arabcev pa dvakrat kajti ta civilizacija je zanje zalo nevaren eksperiment. Z njeni-j toliko. Gospodarstveniki pravijo, da Palestina lahko preživi še noatl ln kooperacijo, v nepremagljivo allo delovnega ljudstva. Vsak normalen človek stremi zsi tem, da poatanc čim vrednejši član družbe, v kateri mora ttvetl ln delovati za avoj napredek Toda bolj redki so. ki so spoznali važno dejatvo. do moraš boriti tudi za druge, za vse zatirane ljudi, ako hočeš pomagati aebi ln avojim. Etbin je to apozn il pred 51 leti. a mnogi ga drži na delu, da seje nauk bratstva in edinstva med vsemi narodi, med vsemi delavci brez ozira na vmko in politično opredeljenje. Vsako pjodno seme rodi sad. Ameriški Slovenci, živeči v malo boljšem stanju kot v sta p Avstriji in predaprilski Jugoslaviji, se sicer niso oprijeli socialistične Ideje, toda plodno seme Etbina Kriitina in drugih je dalo podlago ln pogoje, Id so neobhodno potrebni za večje politične akcije, ki so se in se bodo razvijale pod ipretnim vodstvom Slovensko-ameriškega narodnega sveta ni prihodnji konvenciji, ki bo dili tudi Kriotonu častno prizninje za njegovo plodo-vito in vztrajno borbo. To je menda tudi voe, kar Kristan pričakuje od ameriških Slovencev. Zasluga, da SANS tako sijajno uspeva, dejoivo, da so ameriški Slovenci vsaj deitoma Izpolnili svoje dolžnosti v protifašistični vojni, da so v naj kri Učne j ši dobi jugoslovanskih narodov govorili zanje pri vsemogočni ameriški vladi, od katere so izsilili častno obljubo, da tn? priznala težnje in pravične meje naŠifr krvnih bratov^, je menda največja zasluga brata Kristana. Obljuba dela dolg, pravi neki Sregovor. Dokler ne bo ameri-ca vlada izpolnila častne obljube predstavnikom SANSa in ameriškim Slovencem, tako dolgo bomo morali opominjati kroge v Washingtonu, da zahteva* mo samo ono, kar je našega, kar je pravičnega na tem svetu. In baš radi tega tako nujno potrebujemo SANS in še bolj pa nasvete *in korake našega slavljen-ca ob njegovi osemdesetletnici! To bo največji dar in priznanje temu pionirju in učitelju pravičnejše misli med vsemi Slovenci. j i Kadar govorim ali mislim o Kristanu, mi vedno pade na' um ena ln ista stvar: Kako je' pa to, da je mnogo mlajših moči med nami, ki se pritožujejo, da so prestari za dilo za ljudski blagor, da naj delajo mlajši itd. Naj bodo Kristanova svetla dela večno opozorilo vsem, da ni nihče nikdar preotar, da ne bi lahko kaj naredil za boljšo človeško družbo! To je tudi najboljše zdravilo proti starosti ln onemoglosti. Le vprašajte Kristana! Torej zdravstvuj še no mnoga leta! Deluj, da bodo Tvoje ranje in trud živo realnost! Oeorgg Witkoylch. John W. Meyer is Chlcag« ao Je na staro lata »našel s pohištvom vred na cesti, kamor ga Je aodnijsko postavil 'landlord". Če bi ne bilo stanovanjske kontrole, bi bilo takih prizorov Še veliko več. S pol« Iz Dulutha se bom odpeljal 25. maja proti kraju, ki sem ga zapustil pred 54 leti, in se odpeljal proti Clevelandu za delom, ki pa ga nioem mogel dobiti. To pot bom obiskal tudi Slp-venaki narodni muzej v Clevelandu, katerega nisem videl že več let. Spotoma bom obiskal razne druge kraje. V Cleveland bom prišel 28. maja Motila Pogorele. Nf obisku v Painsvillu in Fairportu Cleveland. O. — Pred nekaj dnevi sem ae po skoraj štirih letih podal na nbisk v naselbini Palnsvillc in Fiirport, O. Moj namen je, da opišem na kratko tamkajšme razmere in spremembe, ki so sg izvršile v < asu moje odsotnosti. Kakor običajno, tako sem se tudi to pot nalprvo ustavil v mestecu Palnsvttlu, ki leži kakih 25 milj vdtedno od naše metropole. V tem mestu in niso tega spoznali še danes In okolici je menSa okrog deset to je njegova največja akrb, ki alovenakih družin. starosta pa je predvsem ducironj« mi idejami in prakso se "okužujejo" tudi bretpravne arabske mase, nadaljnja dva milijona ljudi, samo treba jo je gt>epodarsko razviti, katere njih fevdalci drže v srednjeveški ignoianci in auienjelvu. Faktično to Židje dvignili življenjakl standard In kulturno raven tudi me»l palestinskimi Arabci, ki ae učg od njih Dok§z Jg tudi v temu. da dane* Palestina preživlja okrog 1 JOO.000 več ljudi kot jih Je pred 30 leti Lete 1920 je bilo v Palestini okrog 30,000 Židov in okrog 900,000 pad ni impcttaluem. zgraditi velike hidrocentrale v dolini Jordana za pro-elektrtkg ln umetno namakanje zemlje Pravijo, da Palestina lahko poetang druga Californtja ali Florida v pogledu aadjorstva m kmetijstva. Tudi jg prilika za razvoj lahke industrije Al abaki fevdalizem se \semu temu upira in prav tako zg- Pavel Česnik, ki živi na lepi farmi, par milj od mesta. Njega vsaklkrot ojbiščem. Tja me je zapeljal Andy Kapel iz Fairpor-ti, kateri lastuje veliko trgovino z vinom in ga prodaja na drobno in debelo. Andy mi je razkazal renoviranö klet z mnogimi sodi rujnega vinca. Med njimi sem videl tudi nekaj velikanskih sodov, ki držijo po 4,400 ga-lonov. Kopel je edini v tej naselbini, ki ima veletrgovino z vinom. Družina Pavel Česnik živi na farmi že mnogo let. Ima lepo in veliko zidono hišo. Otroci so že vsi odrasli in poročeni, izvzemši najmlajšega sina. Ostali redno prihajajo domov na obisk. Gaz-da Pavel je stara grča 76 let in je zelo podoben našemu staremu borcu Etbinu Kristanu, kogar Pavel pozna že izza mladih let ter ga tudi globoko spoštuje kot vztrajnega delavskega bori-telja. Pavel in njegova soproga Barbara imata že vstopnici za Kristanov večer. V Painsvillu žive mnogo let tudi družine John Zal.ir, Žužek, Drobnič, Louis Geržel in druge. Vse te skoraj redno obličem in oe z njimi prav dobro razumemo. V sedem milj oddaljeni naselbini Fairportu pa živi okrog 16 slovenskih družin. Te so: Andy Kapel, Lovrenc Baje (on je že mnogo let tajnik društva 355 SNPJ; je dober tajnik in se zanima za vse napredne stvari; če Lovrenca izgubijo, bodo težko dobili njemu enakega; njegova soproga pa je nekaj bolehna), Anton Lunka, ki vodi s soprogo Že mnogo let gostilno (Anton se je podal v bolnišnico na preiskavo; kot staremu prijatelju mu želim hitrega okrevanja). Dalje živijo v Fairportu Frank Modic, John Šibenik, kateremu je pred kratkim umrla soproga, Frank Južna, ki tajnikuje že mnogo let društvu SDZ, John Roznutn, kateri je živel več let v Collin-woodu, nato na farmi, pozneje pa se je oženil z vdovo po pokojnem Kovdare (?). John Rozman je moj stari prijatelj. Mož je naprednega mišljenja, po poklicu pa jc dober tesar in mizar ter delno tudi stavbenik. Sedaj si gradi še eno htšo, za-gno pa dela v tamkajšnji tovarni. V Fairportu živi tudi družina Louis švigcl, katera je izgubila v zadnji vojni ljubljenega sina. Mrs Svigel ga ne more pozabiti in preboleti globoke r:ine. Ta družina je bila poprej večkrat na naših clevelandskih priredbah. Dalje ata tam družini Anzelc in Skraha Poleg tega jih je še nekaj, katerih pa ne po/ram po imenih. Tudi brez pristnih peč-larjev niso. Matija Raspcr čast-no zastopa vso tamošnje peilar-je ln. je začno njihov župan. Njega niso mogle omajali najlepše devojke, prav vsled tega pa zgleda še imeniten, dečko raven kot sveča in fant od fare Le drži se tako, Matija! J* Fairportu uiacm opazil po- sebnih sprememb. Največ prebivalcev je Madžarov. Naši rojaki so po večini naprednega mišljenja in so naročeni na napredne časnike. V pretežni veČini so naročeni na Prosveto. Fairport leži ""prav tik jezera Erie. Zelo prijazno mesto. Anton Jankovlch. Spomini iz mladih let a I. Witt. Ill.f-Nihče se ne oglasi iz naše naselbine, kakor da bi že vsi pomrli. Temu je vzrok, ker vsak rajši čita kot piše. Tudi jaz sem na isti poti, kajti roke se mi tresejo, tako da sukam pero le s težavo. Glede napredka v naši naselbini je bolj težko, bodisi na društvenem polju ali drugje. Imeli smo kampanjo za novo Članstvo in jaz sem se potrudil, kolikor je bilo v moji moči. Odkar sem član društva 151 SNPJ, od leta 1918, sem pridobil 31 novih članov, in sicer 11 v odrasli oddelek in 20 v mladinski. Od teh so bili črtani samo trije, če bi vsak član pridobil toliko članov, bi danes bila jednota še veliko močnejša kot je. Jaz bom vedno delal za napredek iednote, toda odmerjenega nimam več veliko časa. Lansko leto se mi je nekaj čudnega pripetilo. Naj vam razložim to uganko. Rojen sem bil 23. februarja 1. 1873, lansko leto na dan 23. februarja pa sem izpolnil 73 let. Torej so bile kar tri trojke zaporedoma. Tudi moja Članska doba je precej visoka. S prvim majem je poteklo 42 let, odkar sem član SNPJ. Mislim, da ni veliko členov, ki so bili pred menoj v jednoti. Sedaj pa naj malo opišem moja mlada leta. Najprvo želim opisati resnično dogodbe, katera se je odigrala v Šmartnu pri Litiji. V Smartnu je bila farna cerkev sv. Martina. V velikem oltarju je bil sv. Martin na konju, v roki držeč meč, kakor da bi šel v boj na sovražnika. Veliki oltar je bil v resnici jako lep. V cerkvi je bilo pet oltarjev: na desni dva, na levi dva in glavni oltar. Na dan 21. junija 1. 1882, na praznik svetega Alojzija, ki je patron šolarjev, smo se otroci v šoli skupaj zbrali in v parih odkorakali v cerkev, dečki skupaj, deklice skupaj. V cerkvi smo dečki korakali na desni strani, deklice pa na levi do prvega stranskega oltarja in se Um ustavili. Najbližje oltarju so bili iz prvega razreda, med katerimi je bil tudi eden mojih sorodnikov. Prav blizu prvega stranskega oltarja je bil jako velik svetnik, visok nad dva metra. desno roko držeč kot da ki hotel priseči s tremi prsti. Nenadoma pa se ta svetnik domisli nekaj in se prekucne na mojega sorodnika Zadel ga je s tisto M »ko kl J«, je držal kot k prisegi, in ga kot muho zbil na tla. K sreči ga je zadel samo z roko. kajti če bil ctl podel nanj, bi ga na mestu ubil. Zdravnik dečku zašil rano na glavi, k, bila dolga štiri palce J Bila je velika zmešnjava k se je dogodil opisani dogodek Gospod ni vedel, kaj bi stori ali bi nadaljeval z ma«o ali še ranjencu na pomoč, dočim smi se otroci drenjali proti izhodi da bi bili čim prej zunaj cerkvi Ne spominjam se več, kako j bilo ime dotičnemu svetniku } cerkvi je star že od kar je bil zgrajena, zgledal pa je tako ko da bi bil živ. Sicer pa je re oživel tedaj, ko se je prekucni na mojega sorodnika. Po okrevanju niso več mog| spraviti mojega sorodnika v cer kev in tudi mnogi drugi smo st držali proč od cerkve. Ocitn< je bil dotični svetnik nejevo ljen, Jker so ga hodili ljudje gl* dat, pa se je prekucnil. Sedaj pa naj se vrnem k ve llkemu oltarju. Čez nekako dv, leti so začeli duhovniki uvideva ti, da je nevarnost, da bi se tud sv. Martin v velikem oltarji prekucnil in padel na mašnika zato so sv. Martina s konjen vred vzeli iz oltarja ip ga spra vili na Vodopivčev oz. Jakliča kozolec. Nekateri otroci, ki sm< imeli radi sv. Martina, smo gi obiskali skoro vsako nedeljo ii mu delali kratek Čas. Otroci smo čestokrat igrali i gumbe ln včasih je kateri za igral vse, nakar smo mu sveto vali, n«j gre k sv. Martinu ii mu jih poreče od njegove oble ke. Noj Se omenim, da so na mesto Martina postavili v velik oltar nekega velikega Škofa, na slikanega na platnu. §evc, olta ni bil več tako lep kot popre; ko je v njem kraljeval sv. Mar tin v lepi huzarski uniformi. Otroci nismo dolgo časa ho dili Martinu delat kratek čaj kajti o tem je zvedel gospo Jaklič, ki je bil zelo pobožer In spravil svetnika v neko dru gb shrambo, tako da nismo vc deli, kam je šel, v nebesa ali pe kel. Naj Še omenim, da se j to godilo v stari cerkvi, nove p sploh nisem videl. Po svetu sem se podal še jak mlad. Najprej sem začel delal v "sitarjevci" nad Litijo, in si cer meseca novembra 1C38. Za služil sem 35 krajcarjev na dar Na delo sem hodil uro in pol prav toliko časa nazaj. Tar sem delal Šest mesecev. Včasil sem gazil skozi čevelj in pol vi sok sneg, torej sem krvavo u služil tistih 35 krajcarjev n dan. Tako je bilo pod tedanjin avstrijskim cesarjem Francon Jožefom. Garaj za druge, cetu di takoj pogineš. Meseca maja pa sem pustil de delo in nameraval sem se poda ti v Trbovlje, a so mi odsveto vali, ker so se tam rudarji p« previjali na stavko. To je bil« 1. 1889. Torej sem ostal donu in čakal. Stavka je v resnici iz bruhnila, ako se ne motim me seca Julija, ln je trajala skor< šest tednov. Proti avgustu y bila končana; delavci so si te daj priborili osemurni delovni* poprej pa so delali 12 ur na dan Nekateri so mi dejali, da ne bon dosti zaslužil na osem ur, sa ne morem dosti še na 12 ur. V Trbovljah sem pričel delat takoj po stavki, tako da som a v mesecu avgustu toliko zaslu žil kot sem poprej v Litiji čas. V Trbovljah sem delal at maja 1890. Kadar družbs » imela veliko naročil, *> pobrali iz jame in smo mor»» delati zunaj. Nekoč, ko so tud meni dali zunaj delo. nam N paznik dejal, da moramo ^ časa delati, da vse poc«*** Delali smo do osme ure ijH» • to je tri ure več kot pn nav*» Paznik nam je obljubil, da b mo dobili plačano za ekstrso^ a na plačilni dan pa nio^ li plačano šel aem k < pazniku in g« vprašal zaM ^ sem dobil plačano, on po Uko grdo pogledal, d. bl^«^ raj z očmi predrl tel? Odšel -m »n » »v** z« drugič, pritožil p. pri nikomur Tako Jc bilo stih časih, ko delavci nismo nog li pravih organizacij (Dalje prihodnji » Joeeph Hsul*»** jzgiedi po stari (Od naicg» dopisnik* Franja Aleša) Krouñcw pregled Liflje izročanja. Zločincev oilavijo (Uub Pf «evanju^ jogoslo- ¿e vlade, da bi se vpraša wifve vojnih zločincev Linkovitejše rešilo. E^dosti uspehov, ker so ne- Je avr-"1" ob ttev tt*'- Uf in uc iti ULr- » ezniške oblasti otež-u. izsleditev, aretacijo in W vojnih zločincev in iz-Jugoslavija je diplomo intervenirala in protes-rpr- zavezniških vladah, |dar brez večjih uspehov, u komisiji Združenih naro-rB vojne zločince v Londo-pno od začetka t. 1. registn-¡2104 vojne zločince, med ¿1123 Nemcev in Avstrij-ter 759 Italijanov. Zahtevajo tudi izročitev 947 jugo--nskih vojnih zločincev in ¡¡¡cev. Iz neštetih območij ^skih con nam ,je bilo Jenih vsega le 121 vojnih ijncev iz Avstrije in Nemči-£ 43 domačih izdajalcev, ftern ko iz Italije ni bil izro-ie noben zločinec. Vzniki dajejo danes potu-unogim vojnim zločincem, ton. pr. je mogel razvpiti fašl-si krvnik general Roatta obli knjigo z naslovom "8 mi-lov bajonetov", polkovnik plini pa "Taboriščni ognji Hrvatskem", kjer sta oba inca opisala opustošenje, u-% posilstva, iztrebljanje bivalstva kot politiko in kot iško obrt! ivezniki v svojih conah za-oe Nemčije, Avstrije in Jta-niso uresničili obvezno spre-\ načel človečnosti in osnov-pravičnosti. Nasprotno, ti ezniki so dopustili, da je po-l to vprašanje razlog za na-y odnose med zavezniki v ii. Ameriška in britanska la sta iročili v Beogradu no-i katerima sta obvestili našo lo, da sta prepustili italijan-vladi skrb za identifikacijo, itije in izročanje izdajalcev »delavcev okupatorjev, ki f Italiji, ter da bi "izročanje lincev, katerih sodelovanje Arražnikom ni nesporno do-ino, izzvalo najslabši vtis na io mnenje v ZDA in Brita- Jugoslovansko stališče je jasno: pri delu za izgradnjo in obnovo države in načega gospodarstva in pri vseh naporih, da si zacelimo rane, ki nam jih je zadal okupator v letih 1941-1JJ45, hočemo v kar največji me ri pozabiti na napake, ki so jih storili ljudje protf lastnemu ljudstvu, ki so prišli pod vpliv okupatorja ali pa so bili mobilizirani pod pritiskom okupatorja. Jugoslovanska vlada je izdala od osvoboditve sem že dve amnestiji, ki sta tako Široki, da sta zajeli večino ljudi, Jci so v Itd tem so se jugoslovanski ii zločinci pod angleškim rtvom umaknili iz Italije v učijo, nekaj jih "zbežalo" I v Sirijo, kamor so prispeli omočjo turških predstavni- • Tako so si zamislili rčši-kga vprašanja zapadni za-iiki kljub protestom prebito v zapadni Nemčiji, ki »ara jugoslovanskih fašistov kjer bi naselitev 12,000 jugo-toskih izdajalskih emigran- KN imelo samo političnih * med ljudstvom, ampak Jli taborišča na terori-Ppodlagi, v katerih so se ftsuh Ui»ti*ški in četniški vo-| I odredi, ki so se odkrito P na strani nemških oku-fev prav do osvoboditve P* z njimi pobegnili v Ita-iUkupacijska oblasti so P obveičati ljudi v tabori-LJ Vsem- kar se dogaja v r. ■': v smislu resolucije P^ Združenih narodov. L h« ne izvaja. V ta-|f. " «lavno vlogo faii- H*> i . v"di be5no kam_ današnjemu stanju Tu piiejo o -a-J m ki ix» uničila da-v Ju islavlji, ta tisk " ' pri na* na naj-' 1 ' n Zadnje ča-ti elementi v jugoslovan-V teh taboriščih " nsttčne skupi-zijajo potem če* "»t naše države, •'jale teroristična r1* ta^e. Te kviz-' čeprav slabe ' z ijajo nevar ,;flose med na- taboriščih. Mi vztrajamo dosledno na izročitvi 950 oseb— največjih zločincev, krvnikov in izdajalcev našega naroda. Na tiskovni konferenci v Beogradu je izjavil pomočpik jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler: Mnenja sem, da bosta javnost v naši državi in demokratična javnost na svetu doumeli, da bo naša vlada v primeru^ če he bi dobila v doglednem času .odgovora od zeppdnih zaveznikov, ki bi naj vsaj v tem poznem trenutku spremenili svoje stališče in metode glede izročanja vojnih zločincev in njihovih po-magačev, prisiljena podvzeti odločne korake. Jugoslavija ne more preko sedanjega položaja, kajti teroristična aktivnost, naperjena proti Jugoslaviji in miru med narodi, ki se izvaja po taboriščih in izven taborišč pod vodstvom neizročenih izdajalcev in okupatorjevih sodelavcev v Italiji ter zapadnih conah Nemčije in Avstrije, ogroža dobre odnose in mirno sodelovanje med narodi. * 200,000 borcev za demokracijo niš tržaških ulicah Slovensko primorsko ljudstvo je nastopilo pri majskih proslavah prav taki enotno, kakor je bilo enotno v narodno-oevobo-dilni borbi. Dvesto tisoč* borcev za ljudsko demokracijo je stopalo po tržaških ulicah ob sodelovanju Zveze primorskih partizanov, Udruženja vojnih invalidov, Zveze bivših deporti-rancev in ostalih množičnih organizacij. Z veličastnimi manifestacijami so odločno in ne: ustrašeno praznovali svoj majski praznik in brez strahu pred bombami in atentati mogočno korakali po ulicah Trsta ter dokazali vsemu svetu svojo nepremagljivo moč. Delavske množice so pokazale visoko zavest in zrelost v borbi za mir, demokracijo, v borbi za kruh in za srečnejšo bodočnost. Mogočne manifestacije niso bile samo pri večerni bakljadi na predvečer praznika Dela in v povorki sami, nego tudi v mogočni športni prireditvi na Stadionu, kjer je nastopilo skoro 9,000 telovadcev, skoro 3,000 pevcev ter skoro 1,000 godbenikov. Tržaški fašisti in šovinisti, mnogi importirani lz Italije, so zopet pokazali, da so v službi reakcije: z ročnimi bombami so napadli prvomajsko baklado v Trstu in se ponovno razgalili pred vsem svetom kot teroristi in protlljudski elementi. Faši sti so bili razjarjeni zaradi o-gromne udeležbe Tržačanov pri manifestacijah. Zato so hoteli z nasiljem in terorjem skaliti mogočno voljo in izredno dis ciplino manlfestantov. Vrgli so v sprevod dve ročni bombi ir ranili 30 ljudi. Letošnja majska proslava x Trstu je bila doslej največja lz med vseh manifeetacij. 1» in doseženih uspehov na polju obnove in začetne graditve v industriji ter elektrifikaciji države. Iz proslav je izvenela neomajna volja še odločneje stopati po poti graditve gospodarske neodvisnosti nove Jugoslavije ter kulturnega in mate rijalnega napredka delovnega ljudstva jugoslovanskih narodov. Posebno impozantne so bi|e proslave v Beogradu, Zagrebu Ljubljani, Skopi ju, Sarajevu in Cefinju, na katerih so govorili predstavniki nagega političnega in gospodarskega Žlvljjpja. Milijoni delovnih ljudi v Ju goslaViji je letos praznovalo praznik pela. • * vflhftf» T BeQ«r*> , . (Nadaljevanje) Nemški oficir je ukazal streljati kar tako, da je bilo slišati borbo v dolino, naprej prodirati pa se mu najbrže ni ljubilo. Prišel je v tabor, kakor mu je bilo ukazano ., . Drugega povelja ni najbrže imel. Ko so se vračali v dolino, je poklical nemški podčastnik tovariša Srečka k sebi in mu ponudil cigareto. Ko je nato stopal pred njim. je dvignil podčastnik pištolo in ga ustrelil v tilnik . . . Mi pa smo potem brez vseh nezgod nadaljevali pot na Hrvaško: Loški potok, Podpreska, Trava, Čabar, Osilnica, Brod na Kolpi, Delnice, Mrkopalj, Srpske Moraviie, Vrbovsko ... Ko smo se ponoči bližali ustaški trdnjavi Vrbovsko, je nočna bitka vihrala na vso moč. Slovenski in hrvaški partizani so v skupnih borbah kovali krvno bratstvo. Decembra 1943. • e • POSLEDNJI STREL Ves januar je bil izredno sončen, tako da so že mačice na vrbah napele in na leskah ter je na prisojah v čereh že teloh cvetel, resje pa je na posekah gorelo, kakor da bi ga že prava pomlad užgala, Prelepa zima! Naši fantje so se sončili pred Vrbovskem, prepevali so in glasovi harmonike so se dvigali, širili v neskončno pesem pomladnih želja, upov in nad. Pesem se je vžigala v utrip ljubezni, domotožja, hrepenenja, otožnih želja pa tudi v odmev razkošne lahkomiselnosti, mladosti, borb in zmag. Nismo doma! Na tujem pa je človeško srce vedno pesmi naklonjeno. Pesem mu gradi most in misli potujejo po njem: vsaka misel tjakaj, kamor jo najbolj žene hrepenenje. Vse borce prve čete prvega bataljona poznam. Kajne, tovariš Mirko, tvoja misel gre k ženi in detetu v Ljubljano . . . ? Kako je tam? Je 11 zdrava?, je 11 še na svobodi? Lahko, da so jo že odpeljali kdo ve kam? O, vem, misel tvoja je sedajle razklana r* dvoje: V eni je hrepenenje in ljubezen, v drugi je predanost do borbe, v katero si se podal. Obe polovici sta enako močni, toda le druga bo vztrajala do konca in zmagala! Kajne, tovariš Gregor, tvoja misel hodi v delavnico, kjer te čakajo obliči, žage, dleta in svedri! Onkraj Stične v Št. Lovrencu te čaka nevesta. Pokazal si mi jo. Rada nosi rdečepik-často jopico, vem, saj je črnolaska in vse take ljubijo žive barve. Mar je še doma? Vneta naša delavka je bila. Ce so belogardisti tamkaj, se je morala skriti. Morda so jo pa presenetili in ubili . . .? Da, da, tudi tvoja misel ima dva konca! V prvem prečudno mehka ljubezen, sanje v bodočnost in tisoč lepih sklepov ... V drugem neskončna udanost v to, kar je danes, kar bo jutri in pojutrišnjem. Pred tabo je sovražnik, borba, kri, rane in smrt. Oba konca sta enako trdna, toda le drugi je neupogljiv, trden kakor iz jekla. Zmaga ali smrt! Kajne, tovariš Miha, tvoja mišel hodi zdajle ob Savinji mimo Žalca In St. Petra kar naprej In naprej vse do Luč in potlej v hribe. Tam je bela hiša. Skopniki strehe so že očrnoli in z mahom pokriti. Ob tepki, spodaj pod hlev6m, so očeta sovražniki zvezali, mučili in ga ustrelili, ker nI hotel povedati, kam si zbežal. V hiši so vse razbili. V podobe svetega Krištofa, svetega Roka, ki mu kuža rane liže na nogi ter v leseno, črno razpelo v kotu so streljali. Mater so pretepali in jo omaritijeno vrgli na gnoj. V kleti so se napili močnega tepkovca, potem pa so sod razbili, da se je dragocena pijača po-greznila v zemljo. O, tudi tvoja misel ima dve poti! Ena je vedno pri materi, doma v izbi, v« hlevu pri Šeki in Sivki in po tej poti ljubiš, hrepeniš in hodiš kakor na romanje. Druga pot, po kateri hodi tvoja misel, je rezana skoz kri in ogenj. Nič na svetu te ne more speljati od le-te zadnje. Ničesar te misli ne skali: do konca po drugi poti s pesmijo borbe na ustnicah in s puško na rami... potem pa z vriskom in polnim srcem na prvo. Mati že čaka! France, Jože, Igor, Pavel ... V soncu stoje in pojo! Stal Itab devete brigade se je razmestil po hišah zavzete ustaške trdnjave. Komandant Jaka in komisar Franci sedita pred hišo, kadita in se razgovarjata. Pomaknila sta vojno za vogal. Razgovarjata se o setvi, o detelji, o kalji-vosti semenja in odpornosti pšenice v teh gorskih vaseh. Trije bataljoni stoje daleč spredaj pred Ogulinom. Tam so ustaši, legionarji, domobranci in Svabi. Prvi bataljon se je včeraj vrnil iz Gomirjev na počitek. Pred tremi tedni se je na moč hudo boril z ustaši in Svabi, ki so rinili iz Ogulina, zdaj pa se fantje sončijo na prisojah, pojo, kadijo cigarete, ki so jih zaplenili v ustaški trdnjavi in se predajajo veselim in razkošnim mislim. Korenčan iz prve četa sedi na štoru posekane bukve in gleda v daljavo. Našel je bil pod grmom zvonček in si ga je Zataknil v partizan-ko. Lep fant je, visok, močan. Ima valovite, svetle lase, sinje oči, koščeno lice. Odločnost mu sije z obraza. Doma je Iz Ljubljane, v Mostah ima mater, ki je delavka v tovarni '"Saturnu!". Oče je padel med prvimi talci v Gramozni jami. Njegova sestra je bolničarka v drugem bataljonu. Sonce pripeka. Nikjer ni slišati nobenega streljanja, nedelja je in domača dekleta uČe peti naše fante hrvaške pesmi:: Na Kordunu grob do groba, traži majka sinka svoga . . . Otožno se dviga pesem čez obsončeno jaso, potem zavriska spet harmonika veselo in ra: dostno, fantje zaplešejo in po mehki, kraški travi drse koraki, kakor da jih je sonce in cvetje vse zhčaralo. Korenčan Jih gleda, gleda in se smehlja. Oj, mladost! Mar ni tudi Korenčan mlad? O, pa še kako mlad! Z očmi išče med dekleti in najde Ljubo, Črnolaso Srbkinjo iz Drežnice, ki so ji ustaši zaklali očeta in mater. Tudi Ljuba ga išče z očmi. Vsak čas bo Korenčan vstal in jo ogovoril. Toda še nekaj trenutkov hoče biti sam. Zaželi si domov pogledat. Hoče se mu matere In tiste tople, majhne, svetle kuhinje, kjer je posedal s knjigami, kadar je prišel iz šole domov. Mati je stala pri štedilniku, ropotala s posodami, kanarček y kletki je žgolel, zunaj na vrtu pa so se preganjali kosi. V četrto meščanko je hodil, potem je nameraval iti na učiteljišče . . . Kdo ve, kaj zdajle njfegova mati dela? Nedelja je, pa je šla na očetov grob, tjakaj, kjer počiva toliko naših postreljenih mož. Tnmkaj joče in stiska pesti. (Dalje prihodnjič.) Kapitulacija Joše Brelc (Nadaljevanje in konec.) Sveti ponižnost» mojega ujca primerno Je visela črna obleka kakor smreki veje ob telesu. Ročice so bile ko dojenčkove, kadar ga babice prinesejo h kr »tu, z glavo pa je neprestano kimal zdaj v levo, zdaj v desno in z očmi migetal ko najbolj zapeljiva zvezda na črnem nebu. Ustnice so mu venomer nekaj brbljale, kajti bile so uslužno pripravljene tisočerno pritrditi vsemu, kar bi bj zinil tisti, h kateremu se je namenil. In če bi mu po stopnicah doli zavpil: "Francelj, kakšno lepo Jutro je! . . bi odgovoril brbljaje in skakljaje: " "Jephatana, kak ¿no lepo Jutro je!" In če bi za vpil: "Francelj, kakšen mrzel septembrski večer!" bi se po vsem životu stresel, si pomet roke in šklcpetaje dejal: ' Kak-š«*n mrzel septembrski večer"' Pogledal sem |m» procesiji in videl na koncu vrste gospoda žup nika. Klobuk je nosil v rokah in mencal, kakor b: neka) molil Njegova pleša s«- je v mraku sramežljivo svetila Bolj je bled ko smrt. Sam vrag vedi, kaj Je ta človek storil s svojimi rožno rdečimi lici! Tako smo stali ko ukopanl tn se gledali. I>ve stranki, dva ave-tova Nato pa Je oče rekel: -Naprej!" In procesija se Je po makmla kakor strupena kača, se pomikala proti vratom tn me pntresla nazaj v našo kuhinjo. Tam Je klečala mačeha pred podobo Matere sedem žalosti in tulila, kakor bi Jo kdo iz kože drl. Sam ne vem, kaj sem vsem tem ljudem storil. Nekaj mi Je reklo, naj dezer-tlram. Nekaj mi Je reklo, naj vržem dom ob tla, da bi se ml za vekov veke raztreščil. Grozotna procesija ščurkov, podgan, mesarskih muh in kač pa se nI ustavila v kuhinji. Smrdljiva poplava ogabne zalo-ge me Je odplavila dalje v veliko izbo, ki je bila pri nas odprta le za slovesne prilike: pogreb, krst, poroka ali kaj podob nega. Počasi mi je lezel po telesu strupen mraz. Vse ae Je dogajalo brez najmanjše besedice, le šelestelo, stkalo in pikalo Je, kakor da se je naša hiša spremenila v oatr. V izbo so prinesli dve mili in jih staknili. Nato ao posedli. Cisto na vrh sta sedla oba poražena generala. Roke ata si tiščala med kolena. Oči ao to pot nista upala dvigniti, kot dva grda kamna sta gledala pod mizo. Na ploščatih praih ata se svetili svetinjicl, navezani na širok, sve-tlomoder trak, ki sta ga generala sprejela na svoje prsi takrat, ko sta bila v rosni mladosti sprejeta v Marijino družbo. Župnik se Je čisto tiho pomaknil na konec mize, mačehi Je alonela ni podbojih in si tiščali robec pred očmi. Oče mi Je velel, nij sedem. Spet je bilo nekij trenutkov grobne tišine Vit to gledali m župnika, ker bi a* spodobilo da bi začel on. Začelo pa se je |*>- se mikanje s stoli. Menda ao pod mizo suvali z nogami. Ker nI bilo nobene besede, je vrgel stric iz Kinja na mizo gnjat ter skoraj v joku zagodrnjal: "Na, da nas ne boš dal po-klatt! ..." In mačeha je spet zatulila. "Kohko ai jih prav za prav poklal?" je vstala kot najbolj krvoločen sodnik teta in zapičila vame svoj pogled. "Mi smo dajali male za duše tiitih, ki si jim ti pomigil na oni ivet . . ." je dejala drugi teti in se ni vzdignila. Nekdo je pripomnil: "Da ne bi prišle pogubljene duše strašit tvoje žlahte . . ." In župnik je pokimal. Tisti stric, ki je bil brez obrvi in trepalnic, kožo pa je imel pod-pluto t rdečkastomodro krvjo, je rekel: MMi smo se zbrali, da nam daš črno na belem, da smo tvoja žlahta in da se nas ne sme nihče dotakniti." "Ne nas. ne naših krav . . je pripomnila teta in se na atolu pomakn la na raj. "Našega Ktpančka ao dobili vali na Turjaku. Glej, da mi ga Jutri priiieljfi domov!" je zacvr-čala botra in me gledala grdo ko huda ura. "Sicer te nikoli ve* ne pogledam ..." je dodala popolnima izčrpana. Tedaj p« se je sprožilo ii mačehe. Ona je bila pri naa |ad nje čas« steber hiše. Prlpove dovala Je. kol ko ao morali zaradi menr, bandta. pretrpeti; če ne bi pr naši hiši katoliške korenine segale do pekla, bi ljudje zgrizli našo domačijo ko pes ubK to žival. "In tile, tile niso bili med zadnjimi, ki so čakali, da bi planili po nas ..." je pokazala z mogočnim prstom na slovesno omizje. Vse je vstalo. Vpili so drug čez drugega, rekli, da z menoj že smejo govoriti, kakor je treba. Župnik je našteval neka i-mena, ki da so padla za vero, stric je vpil, da so vendar služili vojsko in da je vsaka oblast od Boga pa mir besedi. "Potem je pa tudi partizanska oblast od Boga . . ." je tulila mačeha. Kot bi gledal ples čarovnic na divjem Kleku. blfzen in nerazumljiv, je bil pogled na te divje, izgubljene ljudi. Tiho sem te dvignil. Nastal je mir kakor po viharju. Mirno sem povedal, da sem ostal prav tak, kakršen sem bil nekdaj. Na lastne oči se lahko prepričajo. Ne, drznem si trditi, da sem še boljši. Povabil sem tete, naj gredo z menoj v partizane. Dobile bodo lepše o£i in ušesa manj oslovska. Nič več ne bodo tako sestradane ose— zredile se bodo. Strica, ki je i-mel pošev obrnjene ramena, sem potrepljal in mu zagotavljal, da bo v partizani}! čez nekaj mesecev dobil spet popolnoma ravna ramena. Bratrancu sem priporočil, naj poišče svojo akrito francosko puško in jo mahne z mano. Kmalu bo spregledal. "In tvoj nos, dragi stric, se popravi lepše kot S» operacijski mizi.— Povem vam veliko skrivnost: partizansko življenje popravi vse človeške nakane. Če pa nočete z menoj, potem ležite doma na peč in aikajte kakor kače! Kmalu se boite pozdravili." Župniku sem rekel, da je čisto navaden farizej. Trdil sem, da je na las podobenT Se ni obupala Sodnik: Naj vstopi priča Gi-zela Mandolina! Priča (vstopi). . Sodnik: Vi ste priča Gizela Mandolina? Priča: Da. Sodnik: Kje se rojeni? Priča: Na Opčinah. Sodnik: Koliko ste stari? Priča: 71 let. Sodnik: Ste poročeni? . Priča: Še ne. sem sanjal tako «rožne „ . Vendar sem jih JM Deial je, da se v sanJ(ih dosti zmotil, in sploh je ^ z mano, kakor se spodj*^ kdaj sva se pogovarjala nT jutro, ko je čisti dan vstaii okni naše hiše, se mi e * * da je očeta ožanla neka^ U luc in radost, kot sije z za človeku, ki je doumel Vei,k. reci. Tudi jaz sem bil tnZ in srečen. Pred menoj i€ b,i. velika in svetla pot 11 Ko sem odhajal, sva se z oč# tom objela in križ mi je slorij na čelo. Razni mali oglati Cleaning Women Apply Room 340 407 S. Dearborn WOMEN GENERAL CLEANING Good salary; 1 meal BELMONT HOSPITAL 4058 Melrose MEN GENERAL CLEANING Good salary; 1 meal BELMONT HOSPITAL 4058 Melrose ................ffffff»(,H<)>)M ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so vsi društveni tajniki la tajale» h ¿lani. ki jih društva izvolijo t I svrho. Naši nastavljeni lokalni la po* valni aaaiopalki sa določen» okrt) sei Lotila Barborich. aa MUiriuko Wla. in okolice. Anion Jankovich. aa Clrrtla* Ohio ln okolico. Frank Klun la Chlsholms, Mas sa CMaholm in okolice. Frank Cvetan la Tlrs Hill Pt»i vso srednje-vshodno Pesno. Anion Zornlk ls Hermlnie. Pa. i vso aapadno PennsylvaalJo. Poleg vseh teh pa lahko vsak ¿ls ali naročnik sam pošlje svojo asni direktno li§t\i PROSVETA 2657 So. Lawndale Avs. Chicsgo. D Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduj vsako oglašanje kakršnega kol erečkanja v listih, prosimo n dopisnike. Id oglašajo priredb svojih društev aH drugih orgi nisacij. ali pa kako drugo skdl ■a zbiranje denarja, naj v svolii poročilih ne omenjajo srečk ti sročkanja. kakor tudi ne karta! ali tombulaldh sabav. ako le u njo določena vstopnim. Pota» uprivi zahteva od nas, da mor vso tako oglašanje ls lista. P* almo. dršlte ae ieoa~ naročite si dnevnk prosto Pe sklepu lt. rodne konvencije ae lahko naroči aa list Prosveio Is prtšleje eden, dva. tri. šiiri ali pet članov is ene druHne k eni naroi nihL List Prosveta slane sa vse enako, sa člane ali nečlan» M OO u eno letno naročnino. Ker po člani še plačajo pri asesmenhi IliO «• tednik, ao jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al esroka. rett. da jo Ust predrag aa člane SNPJ. Lisi Prosveta je vaša ls»tnin» is gotovo jo v vsaki drušinl nekdo, ki bi rad čital Ust vsak dan. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti il*n j SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tvoj li«t , tednik, bode moral tisti član Ia dottčne družine, ki Je tako skupno j naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprtvniltvu llsU. i ln obenem doplačati dotično' vsoto listu Prosveta. Ako te«« n« ( stori, tedaj mora upravnlltvo znižati datum za to vsoto nsročniku. Cona listu Prosveta jot | Za Zdrui. driavs ln Kanado M.00 1 tednik in..............«80 2 tednika ln_____________s.SO J tednike ln_______________ 4 40 4 tednike in__________2.20 5 tednikov In...._________ 2.00 Za Evropo je.... Za Chicago ln okolico je 1 tednik ln .......~ 2 tednika ln............ 2 tednike in 4 tednike in I tednikov in ____________J11.00 ... Mi« r tJt . no - s* . ii« Ispolnlie spodnji «Conor Order v pismu in si prlloftile potrebno vsoto deiurl» s« ročllo Proeveto. list ki je vete Isitsiss. PROSVETA. SNVJ. MI7 So. Uwndalo Ave. « Chlcofo 22. IlL Prilofteno pošiljam naročnino ao tlal Promt j t ? L laso__ ...... ........Ci. drd ktva a--- iHk. ......... Ustavilo tednik In go prip članov ne)« druftinoi a- ........ išlle k stoji noro ...........ČL dnd čniai ed __ „. , ....... 4. . __________ČL drd ČL dvd *** H^ni A .............ČL dr» i*,*___ Dvftei J