No. 33 Amerišk _ w 1vra »J reft iViv> IN A ■ * dawt.. immmmmmmmmm AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 28, 1 987 VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Avstrijski predsednik Kurt Waldheim ne sme priti v ZDA zaradi nacistične preteklosti — Avstrijska vlada ogorčena WASHINGTON, d.C. — Včeraj je Reaga-nova administracija preprečila prihod v ZDA avstrijskega predsednika in bivšega Seneralnega sekretarja Združenih narodov Kurta Waldheima. Pravosodno tajništvo je namreč ugotovilo, da po dokumentih, ki so tajništvu na razpolago, je Waldheim osebno Povezan z nacističnimi vojnimi zločinci in sicer v času, ko je Waldheim kot nemški vojak služil v od načistične Nemčije okupirani Jugoslaviji in Grčiji. Zadnja leta napadajo Waldheima predvsem židovske organizacije. Na lanskih avstrijskih predsedniških voli-tvah je Waldheim, po mnenju mnogih opazovalcev premagal socialističnega tekmeca Predvsem zato, ker so bili volivci jezni nad kampanjo zoper Waldheima s strani Židov tu drugih preganjalcev bivših nacističnih voj-n'h zločincev. Takoj po včerajšnjem sklepu pravoso-duega tajništva je Avstrija kot protest odpoklicala svojega veleposlanika v ZDA domov na »posvetovanja«. Gre za prvi primer v Zgodovini ZDA, da je bil vstop v Združene države prepovedan voditelju kake ZDA pri-Jateljski državi. Zadeva je še bolj neprijetna 23 °be državi, ker bi moral priti v ZDA na Utaden obisk sredi maja avstrijski kancler ^°rt Vranitzky in bi ga moral predsednik Reagan sprejeti v Beli hiši 21. maja. Sedaj ni Še znano, ako bo do takega obiska res prišlo. Waldheim je služil v nemški vojski na °kupiranem Balkanu v letih 1942-1945. Eno-te> s katerimi naj bi bil Waldheim služil, naj .1 bile odgovorne za vojne zločine zoper jugoslovanske partizanske sile in lokalno ci-''itrio prebivalstvo. Waldheim sicer prizna, a Je služil na omenjenem ozemlju, zanika da> da bi bil osebno sodeloval v zločinih. Za-l^vo pri zadevi je, da Jugoslavija sama •Ua nobenih zadržkov zoper Waldheima. . kljub temu, da je neki bivši uslužbenec Soslovanske tajne policije oz. obveščeval-• yužbe v prvih letih po 2. svetovni vojni iz-a,Vll> da je ZSSR vedela za Waldheimove ko;iv"0sti na Balkanu in ga skušala pridobiti svojega agenta oz. vohuna. V teh priza-,et^jih naj bi bila vpletena tudi SFRJ, to v 1 Pred sporom med Titom in Stalinom. ^ea8an izjavil, da so ZDA pripravljene na Še obsežnejše trgovinske sankcije Per Japonsko — Kongresniki soglašajo predWASHlNGTON, D.C. — Včeraj je Uiin'^11'^ ^ea8an dejal, da je njegova ad-n°m«kracija pripravljena podvzeti nove eko- Poricj Ce sankcije zoper Japonsko, ako Ja- Ile bodo privolili v za ZDA zadovoljila UeV pr°k>*emov na področju medseboj-prCsa !r80vania- Reagan trdi, da je japonski kar ^ek v trgovanju z ZDA — lani je znašal in K tnilijarde dolarjev — nesprejemljiv $o„l Je lreba nujno zmanjšati. Japonci sicer ga d aj0j n‘so Pa pripravljeni odpreti svoje-’2delkma^e8a trga za dolgo vrsto ameriških rnesa ^v’ Predvsem kmetijskih pridelkov, toŽui IP^‘ i^Itlertški izvozniki se močno pri-v 2v J0 'n so našli prijateljsko razpoloženje Reaganem kongresu, zadnji čas pa tudi pri felu n°vt administraciji, ki z Reaganom na Uti, y 8ovarja prosto trgovanje med država-n° lu ? ar Pod enakopravnimi pogoji. Rav-da jaJe Pa težava, ker je ameriško stališče, *stov!]0nska n' Pošten trgovinski partner. 8e Ja’ trdi Reaganova vlada, tudi za dru-T' - C ^eze*e tn za Evropsko gospodar- ‘ ’•♦/N sko skupnost. Pred tedni je Reagan po veljavnem zakonu znatno povišal carino na razne japonske izdelke in trdi, daje pripravljen podvzeti nove carinske ukrepe, ako Japonci ne bodo popustili. Politični analitiki menijo, da ukrepa Reagan tako odločno, ker se boji, da bi zvezni kongres uzakonil še obsežnejše trgovinske sankcije. Take sankcije, njih najbolj vneti zagovornik je demokratski predsedniški kandidat, kong. Richard Gephardt, bi lahko odprle pravo mednarodno trgovinsko vojno. Ta teden bo na obisku v ZDA japonski predsednik vlade Jasuhiro Nakasone, ki je itak pod močnim domačim političnim pritiskom zaradi njegove ekonomske politike. Nakasone želi kompromisno rešitev, vendar mora kljubovati nasprotnim tendencam v lastni vladi, še posebej pa v japonskem parlamentu. Reaganova vlada in kongres pa nista več pripravljena biti zadovoljna le z obljubami z japonske strani in zahtevajo konkretna dejanja. — Kratke vesti — Ženeva, Švi. — Včeraj je sovjetska stran na pogajanjih z ZDA za jedrsko razorožitev predložila nov načrt za eliminacijo vseh misilov srednjega dometa, ki lahko nosijo jedrske bojne konice, iz evropskega prostora. Ameriška delegacija bo načrt proučila in ni hotela o njem javno komentirati. Langley, Va. — Včeraj se je pred centralo CIA zbralo več kot 1000 demonstrantov, ki so protestirali zoper politiko ZDA v Centralni Ameriki in Južni Afriki. Demonstranti so skušali preprečiti, da bi prišli na delo uslužbenci CIA. Policija je aretirala kakih 550 demonstrantov. Izgreda ni bilo in so tudi mnogi aretiranci pohvalili policiste za dostojno ravnanje z njimi. Washington, D.C. — Predsednik Reagan je bil obveščen, da zaradi nestrokovnega ravnanja tekom preiskave zoper marince, ki so služili v ameriškem veleposlaništvu v Moskvi in so obtoženi sodelovanja s sovjetskimi vohuni, bo te marince težko spraviti pred sodišče. Kot kaže, so preiskovalci v zasliševanjih večkrat kršili osnovne pravice teh marincev, kar utegne onemogočiti njih sojenje. Moskva, ZSSR — Poročevalna agencija Tass poroča, da ima od ZDA izročeni obtoženi nacistični vojni zločinec Karl Linnas pravico apelirati na sodišče za ponovno sojenje ali pa prositi za pomilostitev. Linnas naj bi bil zagrešil vojne zločine zoper Žide v svoji rodni Estonski. Cairo, Eg. — Egiptska vlada je zaprla vse pisarne PLO v deželi. Ukrepala je po odločitvi PLO vodstva na zborovanju v Alžiriji, da mora Egipt razveljaviti tnirnovno pogodbo z Izraelsom, podpisano 1. 1979. To bi bil predpogoj za uradne odnose med PLO in Egiptom. Vodstvo PLO je tudi ponovno izvolilo Jasirja Arafata za svojega voditelja. New York, N.Y. — Preteklo nedeljo je moral zopet v bolnišnico bivši načelnik CIA William Casey, ki že več mesecev kljubuje raku na možganih. Sedaj ima Casey še pljučnico in je njegovo stanje kritično. Casey naj bi bil globoko vpleten v tajnem in morda nezakonitem financiranju protisandinističnih gverilcev, zaradi bolezni pa ni na razpolago kongresnim in drugim preiskovalcem. Iz Clevelanda in okolice Umestitev to soboto— To soboto bo umeščen kot novi župnik pri Mariji Vne-bovzeti č.g. John Kumše in sicer pri sv. maši ob 6. uri zvečer. Poleg faranov in vseh rojakov, so posebej in iskreno vabljene narodne noše. Zbirališče bo v stari cerkvi ob 5.45 pop. Udeležba narodnih noš bo povzdignila slovesnost tega večera. Po maši bo sprejem v šolski dvorani. Pridite! Družina priporoča— K osmrtnici za Anthonyja Grdino želi družina priporočati tudi darove v pokojnikov spomin v šolninski sklad (Scholarship Fund) farne šole pri Mariji Vnebovzeti ali pa v tiskovni sklad Ameriške Domovine. LILIJA ima sejo— Dramsko društvo Lilija ima redno mesečno člansko sejo v ponedeljek, 4. maja, ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Novi grobovi ANTHONY J. GRDINA V soboto, 25. aprila, zjutraj je v University bolnišnici za pljučnico umrl 86 let stari Anthony J. Grdina. Pred tremi leti ga je zadela možganska kap in od takrat je bil pacient v Margaret Wagner House Benjamin Rose Instituta. Pogreb bo danes, v torek, s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebov-zete dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Pokojnik je bil predsednika mnoga leta A. Grdina in sinovi, Inc., podjetje, ki ga je ustanovil 1. 1903 njegov oče Anton Grdina. Bil je pogrebnik po poklicu in je vodil oba Grdinova pogrebna domova do 1. 1984, ko ga je možganska kap prisilila, da se je upokojil. Leta 1924 je gra-duiral iz Cincinnati School of Mortuary Science, izpopolnil se je v svoji stroki tudi z obiskovanjem Perc Westmore Studio v Hollywoodu, Kalif. Bil je priznan za svoje znanje na področju rekonstrukcije obrazov. Graduiral je iz takratnega Clevelanda Collegea 1. 1923 (danes John Carroll univerza), prej pa iz Loyola srednje šole (danes Cathedral Latin srednja šola) ter osnovne šole sv. Frančiška. Bil je najstarejši od šestih otrok Antona Grdine, ki je bil med vodilnimi slovenskimi pionirji v Clevelandu. Že kot 8-letni otrok je pokojnik pomagal v očetovi trgovini. Pred leti je Grdinovo podjetje vsebovalo trgovino za železnino, dva pogrebna zavoda (ki še danes poslujeta), trgovino za pohištvo in kegljišče (pokojnik je bil sam odličen kegljač), veliko vlogo je igralo tudi pri takratni (Dalje na str. 7) O slovenski kuhinji— Več naših bralcev nas je obvestilo o članku, ki je izšel v vodilnem ameriškem listu The New York Times 22. aprila pod stalno rubriko »The Living Section«. Članek je napisala Iris Bailin, ki vodi kuhinjo pri finančni tvrdki Prescott, Ball & Turben Inc. tu v Clevelandu. Bailinova omenja Ažmanovo mesnico na St. Clair Ave. in go. Fanny Omahen, ki je Bailinovi dala svoje recepte za štruklje in vampe. Članek je sicer zanimiv, nepotrebne pa so besede, ki bi lahko upravičeno žalile staro-naseljenke. Morda bomo o tem še kaj pisali. Zahvalimo se— Pri A.D. se zahvalimo našim bralkam, ki so nam prinesle cunje, potrebne za čiščenje tiskarskega stroja. Odzvale so se sledeče: Mary Okicki, Anna Zallnick, Annie Knaus, Helen Petrovič in Karla Majcen. Čeprav trenutno nismo več v zadregi, bomo vedno hvaležni za nove »pošiljke« takih cunj, ki bi jih bralke drugače odvrgle na odpad. Uspelo gostovanje— Gostovanje naših Fantov na vasi na farnem festivalu sv. Cirila v New Yorku je zelo lepo uspelo. Slišali smo, da je bilo navzočih več kot 500 rojakov in rojakinj, avtobus, ki je peljal iz Clevelanda, pa je bil zaseden. Dober obisk— Preteklo soboto zvečer je bil Družabni večer Tabora v prostorih Slov. doma na Holmes Ave. Tudi tu je bil obisk kar dober. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo, 3. maja, pri osmi sv. maši. Ob 1.30 pop. bo sestanek v društveni sobi. Oltarno društvo Marije Vnebovzete bo tudi imelo skupno sv. obhajilo to nedejo pri 8. maši, ob 1.30 bodo molitve, sledila bo seja. Lelna seja— V petek, 15. maja, bo lelna seja članov in prijateljev Slovenskega doma za ostarele. Vršila se bo v spodnji dvorani SDD na 15335 Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 zvečer. VREME Vetrovno in spremenljivo oblačno danes, z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 45° F. Deloma sončno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 58° F. V četrtek spremenljivo oblačno in vetrovno, z najvišjo temperaturo okoli 54° F. Ameriška Domovina je Vaš list! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0n predvsem zavoljo izre razvoja, ki ga pozna t'a javtil medicina, to vsled do ne^ 0fr neslutenih možnosti, k' pirajo zdravniški stroki-. tla Ir; (dalje na str. Zdravko Jelinčič Ocena Slemeniški župnik (Ludovik Ceglar) Ludovik Ceglar, slovenski dušni pastir v Braziliji, pesnik 'n pisatelj, bo ostal v zgodovi-n' našega slovstva kot izrazito slovenska osebnost, mil in ču-stven, a istočasno neomajen v Svoji poštenosti in svojih idea-tih in razumevan v odnosih do sočloveka, pa naj bo ta kdorkoli. Tak je bil vtis, ki ga Je name napravil pred dobrim ktom dni ob svojem obisku pri bratu Karlu v Torontu, tak je vtis, ki ga pušča človeku ob čitanju njegovih del. Poleg vrste člankov v raznih obzornikih je mož izdal pesniško zbirko »Mati, Domovina, Bog« (Celovec 1976), življenjepis primorskega misijonarja »Janez Madon« (Gorica 1982) in zdaj še osebno spomine v povesti »Slemeniški župnik« ir r ti 2- )- )V e- ej je 0 di ir. j ifi tiči-k ed ■)0 u- I« te--al j je. i Jerino lih i ol ,o- iži' .’M Ica- :in' po- ,iji' iki' rpo ud' .ki n«' ed' eh' iv lik' , v 5O' sh' ek’ j tri Sc' pSt’ i3' -ed' lile', A e i11 ril' d> inl9 vh} od' V zahvalo in ljubeč spomin 1934 1987 Globoko užaloščeni ler vdani v voljo Stvarnika naznanja-da je v Gospodu zaspal naš dragi mož, oče isn, brat, stric, svak in nečak Alojzij Staniša Njegova življenjska pot se je končala 24. marca 1987. ^°jen je bil 25. avgusta 1934 v Vinji vasi pri Novem mestu. ^ Ameriko ie prišel I. 1958. Bil je član društva sv. Jožefa št. ^ KSKJ. Pogreb je bil 28. marca 1987 iz Grdinovega pogrebnega *av°tla na Lake Shore Blvd. v Clevelandu v cerkev sv. Vida ^ 10. uri dop., nakar je bilo truplo prepeljano na pokopališč Vernih duš ter položeno k večnemu počitku. Globoko žuhvalo naj prejme č.g. Jože Simčič za njegove številne °biske v bolnici, za darovano pogrebno sv. mašo, za vode-"j® rožnega venca v pogrebni kapeli ter za molitve pri odpr-tem grobu. Enako se zahvaljujemo č.g. Jožetu Božnarju za Kr°pljenje v pogrebnem zavodu. Naj Bog stotero poplača vsem, ki so darovali prekrasne ^Ve*lice, za sv. maše, za dobrodelne namene ter za American *ncer Society. Iz dna srca se zahvalimo vsem, ki so našega °j*eta prišli kropit, molili za njegovo dušo, se udeležili °8rebne sv. maše, dali svoja vozila na razpolago in ga Antili prav do groba. Prisrčna hvala g. Ferra za opravljene molitve v pogreb-^ bi zavodu. Zelo smo hvaležni dr. Milanu Pavlovčiču in g. °byju Petkovšku za objavo smrti na radijskih valovih, ^ako lepa hvala Ameriški Domovini, ki je objavila žalost-I ^esL Lepa hvala zdravnikom in osebju St. Vincent Chari-|je ^hišnice, ki so se trudili, da bi olajšali pokojnikovo trp-j, aie* Topla hvala organistu g. Davidu Križanu in ge. ^ ’’■k za tako lepo petje in spremljavo pri pogrebni sv. ^ Najlepša hvala vsem našim sorodnikom, pogrebcem. se zahvaljujemo osebju pogrebnega zavoda A. Grdi-(ja’ za vso postrežbo in skrbno vodstvo pogrebnega sprevo-lj ‘ '^bjlepša hvala Kuharjevi restavraciji za okusno priprav-1,0 kosil« po pogrebu. ^bzposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so se našega ^e8a posebno spomnili, in za katere smo imeli naslove. s Horda kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj Jbvno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost. ^rctgi Lojze, žalujemo za teboj in se te bomo vedno Opominjali v' naših molitvah. Spočij se od težkih udar-Cev življenja v božjem varstvu in v objemu svoje mame. Počivaj v miru r ameriški zemlji in lahka naj ti bo gruda ) v°je druge domovine! Ostali: Ana — žena Miriam — hčerka ^nt*rej _ Sin frank — oče ^ ar>a in Joži por. Comely — sestri rank, Kan in Silvo — bratje ^()žefa Staniša - teta yakinje v Clevelandu in Kanadi ^e®aki in nečakinje v Clevelandu in Kanadi H o. °stalo sorodstvo v Novem mestu, Slovenija, aprila 1987. »Jaka«: ŠOPEK SPOMINČIC (v dveh zvezkih, Celovec 1985 in 1986). Gre za spomine njegovega prvega kaplanovanja iz let 1945-1948, potem ko se je umaknil pred novim režimom iz Jugoslavije na Koroško in bil 19. maja 1945 posvečen v duhovnika v Krki: kaplanova-nje na potujčenem slovenskem ozemlju dobrih dvajset kilo- Knjigo »Slemeniški župnik« lahko dobite oz. naročite v Slovenski pisarni, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, tel. (216) 881-9617. L in II. del skupaj staneta $15, samo 11. del pa $9. Za naročila po pošti, dodajte še $1.50. metrov nad Celovcem, v gorah nad Šentvidom, kjer še vse govori o nedavni slovenski preteklosti in daje človeku vtis, Kakor da je prišel med žive mrliče svojih ljudi. Vse je še slovensko, od krajevnih imen do imen gora in dolin, od imen poti in stez, njiv, polj in livad pa vse do hišnih imen in osebnih priimkov, navad in običajev, dela na polju in okoli domačij. Samo jezik ni več. Namesto pojoče koroške slovenščine ljudje sedaj govorijo neko spačeno nemško narečje, spačeno, ker so v njem še žive mnoge slovenske ostaline, slovenska po-jočnost, pogostoma slovenski slog. In kar je najhujše, te slovenske preteklosti se ti ljudje sramujejo, je nočejo pripoznati, jo zatajujejo. Marsikdo med njimi verjetno še zna slovensko, zlasti če je prišel v Sleme-nice z »juga« onstran Drave, izpod Karavank. A tega ne bo nikomur povedal. To svojo preteklost, to svoje znanje bo trdovratno zatajeval. To je posledica stoletij prisilne germanizacije, ne samo uradne, gospodarske in politične, ampak tudi psihološke, ker je nemščina še danes Slovencu vsiljena kot jezik »gospodarjev«, slovenščina pa šteta kot manjvredni jezik »nižjih plasti« prebivalstva. Grozeče se dviga med Sle-meničani in vse okoli po teh gorah še vedno nacizem. Le za trenutek seje potuhnil, a nihče ga ni pregnal, nihče ga ni obsodil. V Nemčiji je bil poražen. V Avstriji je ostal nedotaknjen in še dalje nemoteno divja. Kljub njeni navdušeni priključitvi k Nemčiji leta 1938 in javni »tajni«, da so bili Avstrijci med najhujšimi nacisti, je povojna blokovska igra deželi pripoznala status okupirane države in jo ohranila nedotaknjeno, da še naprej lahko divja nad Slovenci in ostalimi manjšinami. Čudna zgodovina. Prav nacistom je slemeniški župnik trn v peti. Vsi vedo, da je župnik Slovenec, a večina vaščanov ga le počasi sprejme, zlasti še, ker se župnik trudi, da svojo nemščino prilagodi kolikor le more jeziku ljudi. Politika ga ne zanima, niti ideološka, niti narodnostna. Njegova skrb so duše vaščanov, so vaščani sami, ki pod vplivom nacističnega bogoverstva sploh Judenburg, staro avstrijsko mesto, velika cerkev sv. Nikolaja s poleg stoječim masivnim turnom. Zraven cerkve vojaška kasarna, naša prva postaja iz Vetrinja. V njej so tudi mnogi slovenski fantje bivali in služili cesarju in v prvi svetovni vojni izvršili vojaški punt, katerega izid je bil, da je vsaki deseti plačal s svojim življenjem. »Liechtenstein« — taborišče lesenih barak, malo ven iz Judenburga, tik pod razvalinami nekdanjega gradu in nad reko Muro, kamor nas je naselila I.R.O. (International Refugee Organization). V taborišču smo bili Slovenci, prišleki iz Vetrinja preko Ljubelja in Tržiča, kjer je ostalo dejansko vse naše premoženje oziroma lastnine, s katerimi smo pobegnili iz Jesenic, Kamnika, Domžal, Ljubljane in... in... Malo naprej, ob reki, spet lesene barake. V tem taborišču — Murdorfu — pravijo, da so sami Madžari. Na drugi strani Mure pa je bilo taborišče Rusov. Ustrašili smo se, da so Rusi tako blizu nas — in obenem so se nam smilili. Ko so jih začeli vračati, se je širila novica, da si sami vzamejo življenje ali pa mnogi skočijo iz tovornih vozov v reko, iz mosta, da se rešijo vrnitve. Mi Slovenci smo še vedno upali, da se doma politično vreme spremeni in da se bomo skoraj vrnili iz begunstva, čeprav nam je bilo živo pred očmi žrelo, v katerega so bili vrženi vrnjenci iz Vetrinja. Upanje je pač težko ubiti, ali sanje zapustiti. Na paradnem prostoru pred taboriščno kuhinjo neki dan nekdo poje »Golobica« (La Paloma) tako občutljivo in prekrasno, da se mi rosijo oči in lomi srce. Vsadila se mi je v srce takrat v času obupavanja in ogromnega domotožja, in še sedaj mi je ena izmed najljubših pesmi. V upanju, da se skoraj vrnemo, a obenem v strahu, da nas vrnejo, začenjamo novo življenje. A z izjemami: v sosednji baraki se nekdo obesi! Marija Pomagaj! Nad oltarjem kape- ne zahajajo več v cerkev k službi božji. Župnikovo delo je izredno težavno, a na kraju mu vendar uspe in vaščani ga celo vzljubijo, toda nacisti tega ne prenesejo. Podtikavanja in nemogoče obtožbe pri škofu, pri dekanu, celo na policiji, se vrstijo brez konca. Vse je sicer ovrže-no, a župniku kljub temu zagreni življenje do take mere, da končno obupa in se raje izseli v Ameriko kakor večina slovenskih beguncev. Povest se po svoji resnosti in zanimivosti, gladkem jeziku in odličnem slogu lahko brez pridržkov šteje med najboljša dela zgodovinske vsebine naše povojne dobe. Katoliški glas Gorica, hulija 9. aprilu 1987 lice v baraki je Brezjanska slika. Vrstijo se pobožnosti: večernice, šmarnice, devetdnev-nice, litanije, ljudsko petje Marijinih pesmi, in... rožni venci, in ... rožni venci. Organizira se šola, pevski zbor, dramsko društvo, skavti, telovadba, in pa iznajdljiva domača industrija. Od angleških vojakov smo se naučili žvečiti »čungo«. Tudi za njimi smo hodili otroci, dokler niso odvrgli cigareto, saj so oni pustili najdaljši »čik«. Skupaj smo se mladina potepali vsepovsod, da smo se vrnili k našim očetom s polnimi žepi čikov, iz katerih tobaka so zvijali nove cigarete. Kako gre že neka spesnitev, ki je takrat nastala in se končuje: »...pa še jaz naj brem z vam k’še na čike, čike, spoznanj«? Pisma od doma. Stara mama umirajo, in prošnje — naj se vrnemo. Telegrami od tete iz zlate Amerike — naj jim ne verjamemo, da je varno se vrniti. Sprejem prvih »Čare« paketov, tudi čokolada je znotraj. Začetek povpraševanja, kako priti v Ameriko. Polagoma se sprijaznimo z dejstvom, da se domov ne vrnemo. Kaj pa je to? Angleška potica? Ne, to je beli kruh. Mislil sem, da smo kar nekaj posebnega, ko nam dajejo samo beli kruh namesto domačega črnega, ki je bil težji. Kar lahko se ga je bilo navaditi. Preobjede-nost enolične hrane — taboriščna kuhinja nam vsaki dan nudi poletno! Vsak dan polenta! Polenta! Polenta! Če je nikdar več v življenju ne jem ali vidim, bom kar zadovoljen. Po bližnjih poljih in vrtovih smo si sami pomagali s kakšnim storžem koruze, prgiščem graha, par krompirčkov, kako peso, repo ali korenjček, jabolko, hruško — sploh vse, kar je neopaženo prišlo pod roko. Lakoto so tudi pripomogle ukrotiti nabrane gobe, rdeče jagode, maline, kosmulje, borovnice, bezgovo cvetje in jagode, medvedove hruške, lešnike in celo smerekove vršičke. Za solato nam je bil pa regrat. Kako dobra je bila regratova solata! Tudi za številne čaje je mama vedela, kaj je treba nabrati. Z domačini v mestu in na kmetijah smo barantali za jajca, maslo, mleko, sladkor, moko — v zamenjavo za krtače in metle, ki smo jih sami izdelovali iz macesnovih vršičkov, brezovih vejic, in rese, za nabiranje katere je bilo treba iti z vlakom v oddaljeni kraj. Vse macesnove gozdove v bližini in tudi daleč proč smo oskubili novih vejic za naše krtače. Povsod smo stikali po vsem, kar bi se dalo v uporabo. Še največ dragocenosti se je našlo na smetiščih angleške vojske. V bližnjem gozdu se je našel pravi zaklad v kupu zrušenih vojnih letal. Iz njih aluminija si je skoraj celo taborišče pridobilo vsakovrstne kuhinjske (dalje na str. 4) Avantgardno sovraštvo in sprava (Nadaljevanje s str. 2) sko pridobitev za slovenski narod, so tako vztrajni in se oglašajo proti tistim 'formalnostim' in znakom, ki bi mogli nakazovati, da bi jim — ne le zaveznikom, temveč OF in slovenskemu narodu — mogel kdo to vojsko 'vzeti'.« V vseh naslednjih odstavkih se razodeva oportunizem komunistične partije in makiavelistična politika za dosego simpatij med člani OF. Kot pravilno zaključuje avtorica prispevka za Novo revijo: »To, kar je za zaveznike (in IOOF kot — zaveznika! GŠ in CK KPJ!) slovenska narodna vojska, je za Kardelja formacija, ki je terensko opredeljena. Mar to pomeni, da slovenska vojska ni slovenska? Je IN ni. Je, saj so v njej Slovenci, in to na svoji zemlji. In ni: slovenska vojska je v (ideološko opredeljenem) bistvu proletarska vojska na slovenskem terenu. Taki logiki je razumljivo, da bo do ukinitve glavnih štabov nacionalnih vojska in s tem samih teh vojsk kot nacionalno opredeljenih prišlo, saj je zanjo vsa dežela en sam velik teren proletarcev na jugoslovanskem teritoriju.« »Ali rečeno drugače: Varanje in prevara zaveznikov je izhajala iz logike komunistov, utemeljene na izenačenju naroda kot takega in v celoti s partijo, s samimi seboj. Gre torej za logično-strukturalno varanje, za varanje iz principa. Princip izenačenja je že sam v sebi nasilen, je prevara oziroma JE nasilje, vzdignjeno na raven principa. Prav nasilnost principa je partijcem lepa pega, iz katere so gledali na svet in po njem ravnali svoje delovanje.« Zavedajoč velike pomembnosti, ki jo ima nacionalna vojska v vseh narodih in s sodobne perspektive, Spomenka Hribar meni: »Nobenega dvoma ni o tem, da je partizanska vojska nekega dne morala postati redna vojska — toda to ne pomeni, da je nujno moralo priti do uni-fikacije in zaničitve nacionalnih znamenj vojske oziroma razbitja nacionalno homogenih vojska, saj je znano, da je bila pri Slovencih in prav tako pri drugih narodih ljubezen do domovine eden od temeljnih pogojev za bojevitost in organizacijo narodnoosvobodilnega bojevanja sploh.« V zadnjem odstavku tega poglavja zaključuje pisateljica s pomembno mislijo, ki je bistveno oddaljena od marksistične teorije in ki razodeva njeno veliko ljubezen do sonarodnjakov in do domovine: »Dokler bo domovina razumljena in priznana kot 'teren' (ideološke kategorije) 'proletarca' in ne kot človekova eksistencialna resnica, toliko časa dostojanstvo človeka kot človeka oziroma dostojanstvo narodov kot narodov (nacij) ni mogoče, saj je človek reduciran na proletarca in narod na 'narod — proletarca'.« Preraščanje pravice do samoodločbe v nepravico Pod tem naslovom se Spomenka Hribar drzno približa eni izmed najbolj perečih tem v sodobni Jugoslaviji. Pravica jugoslovanskih narodov do samoodločbe je bila proglašena kot sestavni del 3. temeljne točke Osvobodilne fronte. KPS je pred »novo Jugoslavijo« izjavila: »Slovenski narod sam bo odločal po osvoboditvi o svoji usodi, svoji notranji ureditvi in o svojih zunanjih odnosih.« Takoj po tej izjavi, se je pa pojavila kritika više stoječega v partijsko vojaški strukturi, Ivota Ribarja-Lole, ki je bila namenjena Edvardu Kardelju in slovenskemu CK: »Drugo osnovno vprašanje, ki je aktualno na liniji KPS, je vaše stališče do vprašanja Jugoslavije. Tovariš Tito in naš CK sta v tej zvezi izrazila bojazen od določenega separatizma, ki se je začel pojavljati pri vas, in postavili so mi dolžnost, da vas na to opozorim. Dejstvo je, da vi do osnovanja AVNOJ v Bihaču niti v partpropagandi niti v praksi niste posvetili dovolj pozornosti borbenemu sodelovanju narodov Jugoslavije in izgraditvi njihove skupne bodoče skupnosti.« Seveda je poznejši razvoj dogodkov šel v smeri, ki jo je določila komunistična partija — leninistično sovjetsko u-smerjena, in tako so od pravice odcepiti se od Jugoslavije prešli po boljševiški logiki proletarskega internacionalizma do prehoda na »pravico ne odcepiti se«. Spomenka Hribar pokaže na razvoj takšnega mišljenja s konkretnim primerom, ki jasno razkrinka nerealno in nelogično stališče partije: »Sintagma 'pravica in dolžnost' zakriva prav ta bistveni premik od PRAVICE do DOLŽNOSTI; recimo: samoupravljati je za delavce pravica IN dolžnost. Seveda mora biti samoupravljati — če je za delavca dolžnost — tudi njegova pravica, sicer svoje dolžnost ne bi mogel opravljati. Toda — ali sta dolžnost in pravica na isti pomenski ravni? Kako more biti pravica obenem dolžnost? Po tej logiki pač, še več: dolžnost je primarna, iz nje je izvedena in priznana pravica. Sintagma 'pravica in dolžnost' perverzno zakriva, da je pri nas pravica samo tisto, kar je primarno dolžnost. Po tej logiki pravice, ki ni primarno dolžnost, ne more in ne sme biti.« Tako je tudi narodova pravica do samoodločbe postala nepravica, zgolj formalnost, »parola samoopredelitve naroda.« (Konec prihodnji petek) Zdravstvo in etika (Nadaljevanje s str. 2) si je privzela v službo tehnologijo. Gre za dileme in vprašanja, ki so pristno moralnega značaja, to se pravi, da gre za vprašanja, ali so mnogi novejši zdravstveni posegi, ki se danes izvajajo, v korist ali v škodo človeku. Ti posegi utegnejo zaradi svoje spektakularne u-spešnosti veliko ljudi omamiti, da jih vsestransko pozitivno ovrednotijo. Vendar je prav v krogih znanstvenih delavcev vzklilo novo idejno kulturno gibanje, ki teži za tem, da bi vsklajalo zdravljenje s humanističnimi in etičnimi vrednotami. Prvotno izhodišče temu gibanju so ZDA, v Evropi pa Louvain v Belgiji in Rim v Italiji. Ameriški biolog Rensselaer Potter je leta 1971 predlagal za ta odsek etičnega študija novo ime bioetika, tj. etika o življenju. Ta nova beseda ni bila vsem pogodu, češ da že imamo ustaljeni izraz medicinska etika. Toda pristaši bioetike trdijo, da je študijsko področje bioetike širše od medicinske etike. Bioetika namreč želi proučevati moralna vprašanja, ki so povezana s celotnim pojavom življenja od spočetja do smrti. Četudi ta izraz vsem ne ugaja, je vendar prav, da se zavedamo širine področja bioetike, ki sega od običajnih problemov medicinske etike (npr. poklicna tajnost) do zadržanja na območju nastanka človeškega življenja pa dokler človeško življenje ne ugasne. Posebno zaskrbljenost budi v človeku zlasti do nedavna neslutena manipulacija s človeškimi zarodki. Pomislimo samo na nekatere posege, npr. genetična srž, prenesena v območja človeške biologije ne samo zavoljo zdravljenja genetičnih bolezni, marveč tudi z namenom, za sedaj še prikritim, da se spremeni človeški rod. Potem genetična diagnoza, to je možnost selektivnega splava. Dalje tehnologija človeškega razmnoževanja: umetna osemenitev ženskega jajčeca v epruveti, zasaditev embria v maternico matere ali druge ženske; selekcija oz. preddolo-čitev spola. K temu lahko prištejemo še presaditve organov npr. ledvic, srca, celo možganov ter še toliko drugega. Naj omenimo tudi moralno dopustnost ali nedopustnost evtanazije, tj. prijetne smrti, ki naj bolnika reši pred nadaljnjim trpljenjem. Vse te dejavnosti so tesno povezane z zdravnikovo vestjo in zahtevajo odgovora. Kakšen odgovor bo dal zdravnik in kako se bo ravnal? Oskar Simčič (K.f-ias, 16.4.87) ŠOPEK SPOMINČIC (Nadaljevanje s str. 3) posode in celo kade za pranje ali kopanje, vse to po zaslugi naših izvirnih mojstrov, ki so iznajdljivo izdelovali, kar smo potrebovali. Pozno v jeseni, mogoče je bila že zgodnja zima, so kuhali sladkorno peso. Več dni in noči je v ogromnih kotlih vrelo in se kurilo, in nosil sem drva, da sem neopaženo s polen-čkom pokušal in z njega lizal sladkor. Do drv za osebno kuhanje in gorkoto v barakah (ne za skupno taboriščno kuhinjo) smo pa prišli tako, da smo po gozdovih izkopavali štore, jih vlekli domov in hranili za zimo. To je bilo težko in naporno delo, pri katerem mi otroci nismo mogli veliko pomagati — razen pozneje z žaganjem. Smo pa nabirali po tleh nastlane storže in suhe veje, in jih tudi iz dreves vse polomili ali žagali. Skozi gozd in mimo travnikov je peljala pešpot v vasico Maria Buch, kamor smo večkrat hodili na »izlet«. Tam je majhna, stara cerkvica s pokopališčem znotraj zidu, ki jo obkoljuje. Po običajnem rožnem vencu smo se ustavljali pri gostilni pod cerkvijo. Zunaj, pod kostanji, ko je oče spil kozarec piva, smo odvili cunjo in pojedli svojo malico. Ob isti poti, na robu gozda, dve-tri gomili, z vojaško čelado na lesenem križu, šopke cvetja, nabranega na poti, smo tam odložili. Neštetokrat smo se otroci skobacali po vseh štirih, po hudourni grapi navzgor, do razvalin gradu na skalovju hriba. Tam, na ruševinah zidu, so cveteli divji nageljčki. Razgled dol na taborišče in okolišno pokrajino je bil krasen. Vzpon do vrha hriba nas je pa nagradil z lesenim opazovalnim stolpom. Čeprav se je v zapuščenosti in razpadu že začel majati, smo se vseeno včasih drznili splezati na njega, da smo gledali dol na vrhove smrek, ki so se pod nami v vetru majale kakor stolp sam. V zamaknjenosti sem prisluškal in čakal (kadar sem bil sam), da bi slišal divjega petelina. Včasih sem se moral trdo zadržati, da nisem v vrtoglavici padel ali stopil s stolpa. Imeli smo skavtska taborjenja in igre, šolske izlete, romarska potovanja. Uživali smo pevski zbor, dramska skupina pa nas je zabavala s prireditvami in igrami, med njimi npr. »Pri belem konjičku«. Vsako noč pa smo, na kolenih, molili rožni venec. Dobrotljivi sv. Miklavž nas je letno obiskaval in prinašal darila. Primerki teh darov so bili: Jabolko, piškoti, bonbončki, čokolada, svinčnik, ravnilo, knjiga, včasih celo pomaranča ali pa eksotični dateljni, rogeljni in fige. Med darovi so tudi bili doma narejeni izdelki kot: rokavice, kapa, nogavice. Globoko sem veroval, da so bili sv. Miklavž, angeljni in parkeljni vsi resnični. Ti zadnji so strašili tako, da se mi še sedaj grejo lasje na vratu P°' konci, kadar slišim v noči ropotanje verig. V zimi smo se z lesenimi coklami drsali po klancih in gn-čih in ustvarjali dvotirnice kol priče, kjer vse smo se upali z našimi zglajenimi »dilcami« spustiti. In greli so nas rjavi kožuhi z belo, mehko in gorko volno na notranji strani. Imam dva mlajša brata. Za Sv. Trije Kralje smo kot Gašper, Miha in Boltežar hodili od hiše do hiše in s petje111 nabrali precej cvenka, pišk°' tov, sadja in drugih dobrot. L£ najmlajši se je vedno branil, ko smo ga namazali za zainor- V spomladi je hitro taljen^ snegu in dež v gorah povzroči poplavo Mure. Tukaj so hi1 bregovi visoko nad reko i11 nam ni pretila nevarnost. DfU’ god pa niso bili tako sreči"' kar je pričala sama deroča reka. Na njeni površini je pl" la stena porušenega hleva, i"u kala je tudi uboga kravica. Tisto leto so me Angleži p° slali samega v taborišče Sche> fling, ki je bilo izključno za otroke. Nisem želel tam ostah> zatorej sem se zmenil z dvei" j deklicama, da v noči — P0*56 gnimo. A pobegnil sem sa"1' J ker sta se med tem časom P1^ j islili. Proti večeru sem b" vrnjen. Kraj mi je bil tuj ij11 gubil sem smer tako, da ms£ opazil, da me tovornjak, k'1 ‘ je na cesti že daleč prdvP°nU, j dil vožnjo, v resnici pelje na# I v Scheifling. __ | Zelo nesrečen sem bil t"111’ verjet110 nili staršem v Ne vem zagotovo, a je to bilo taborišče za 'M nje slabotnih in sestrada" otrok. Po zadostnem učenju vero". ka in katekizma, smo prvo sv. obhajilo, seveda tik sp°' prej imeli tudi prvo sv. - . ved. Kaplan mi je globoko ^ snil resnost in posledice gr Zelo veliko sem od takrat ^ prej vedno molil, P052^00^ naši st# križevo pot. Na mostu, ki pelje čez dob"^0 hrib11 mesto Judenburg, je n" ■.* vzpenJ kapelica. Do nje aIti pot s križanimi postajam1’^ sem se večkrat zakasnjeva^fl Pred barakami smo ^ uredili s pobeljenimi zasadili cvetlične grede.^ SČe a"1 za barakami smo pa zac love za zelenjavo, a nl ^ veliko uspelo, Ler so ker kmalu gosenice vse c-Tudi »kebrov« je bd° etljreVeS toliko da, ko smo jih lZ . stresli, so padali kot d" • je ževalo. Kresničk do se ^jik nisem videl toliko, kot s tista leta. a)i, Jeseni, po končanih 1 smo planili na polja i" ^ji-li, kar so kmetje na svCjLjVe5 vah pustili ali prezrli-krompirjem smo doce ^ kopali in nabrali več vre pijemo so nam kmetje 1 piljenja več Puslili’taic>-čajno na njih poljih (dalje na str. 5> & »? Rt na ko r°< »Z oa vo ce dr, mi v/< de ju. Po H lat v$< M, če m< kk v° de Po vs; ne; te\ ia\ Po str vit tji Tt ttti t'a hr tttr \ siti, tal nato vesel, da so me kmalu Liechtenstet"' ! jeli Ce de) in S0( dr. ro, ‘ttc ali ali *li| rec bo vPi dig ve( % % % Sij da \ doi P0| sv5 Pr? se* \ ver dig SVC do. da, spr dii la čn n, Slovenska Cerkev in zdomci (Ta intervju z dr. Alojzijem Šuštarjem je objavita revija »Naš delavec« /april 1987/. Revija je tiskana v Ljubljani in namenjena predvsem roja-ki živijo v zahodnoev-roPskih državah. Zato beseda »zdomci« v zaglavju. V svojih °dgovorih je pa dr. Šuštar govoril širše in zajel tudi izseljen-Ce in njih potomce v ZDA in drugih deželah. Posebej zanimivo je njegovo gledanje na vlogo slovenskih šol in tudi na delovanje SIM na tem področ-ia. Ur.) Kakšen je po vašem mnenju Položaj Cerkve v slovenski in iuSoslovanski družbi? . Na vaše vprašanje odgovar-Jani samo za Slovenijo in pred-^eiT1 za katoliško Cerkev. ^°rda je najlaže odgovoriti, Ce današnji položaj primerjajo10 s položajem v bližnji pretepsti v letih po drugi svetovni v°jni in s položajem v drugih e*elah. Ob prvi primerjavi je PoPžaj mnogo boljši skoraj v Vsakem pogledu. ^endar je še marsikaka, da-j165 skoraj nerazumljiva omeji-H\ 'v in prep0ve(j cerkvene deti, j "" na ■ >e- Tl, ■e-K v 'fr m' iU' j ii) Javn°sii, je še veliko preživelih PPdsodkov proti Cerkvi, eno-^anskih >n krivičnih predsta-,ev Cerkve, njene zgodovine, Jenih ciljev in prizadevanj. . ih tam prihaja še vedno di d0 zaostritev in nasproto-Pričakovali bi več do-hotnega razumevanja, kul-rhe odprtosti, demokratične °bode in prizadevanja za re-dPno enakopravnost vseh ddi na vseh področjih. /S ^ e pa primerjamo položaj rkve v Sloveniji z drugimi in i v01'’ je nedvomno boljši so -a^' ^hkor v marsikakšni Ur '^stični (komunistični = t0Pi ) c*e^e*1’ ^disi v Ev-’Udi °-disi dmgod po svetu, a ali :ieŽ^ ln slabši kakor v tej % n' državi v (demokratični alj zahodni Evropi žlik^Sod. Vzroki za take ra-Zvoj 0 že v zgodovinskem ra-’ Pa tudi v družbenem f'o ^ jdeološki usmerjenost 'Praš Jeni mnenju je razn dia|0^nja mogoče v odkriter ve{t U Phrnetno reševati i Kak lUdi d°br0 rešitL ^0tttce n0 S^ovensRe vernik reta žil ^P^Va 0k°Ue> v Ral s <,0, p°jmom zdomec dan« s*0venskega človeki da bi na tuje z namenon •°dšel Pov' bf,eve2 hekaj let vrnil d« Vki eClnoma so bili ek( ^griaii raz*°gi, ki so zdom« sVe( 12 domovine v tu S0 h'1’ nenadom gostih.V lUd'svet v vseb ra^ C’ kul/ P° nar°dnosti, jez h!r‘- Kar^1’ velik°krat tu« t e in Ki-"1 je bil° doslej d« ; o 'ZU’iz česar so živ£ ie5 Ovn0 in bno> družbeno, Shenkrat snrsk° življenJe> 1^' !Dre,her>,uPrenienilo. Ob tak if'' ,b>' 3I1' id' , ni1' Nrat ^rsko življenje, se JreniemhP[enienil0- °b tak l''jUdje !! ?° nujno potre U> oprejokateie SC Zd0ni pote„n JO’ s>cer jih življ !eboJ in sez Če nimajo nikogar, ki bi jim pomagal ohranjati njihovo narodno zavest, jezik, kulturo in vero, se kaj hitro začne prilagajanje tuji družbi in polagoma tudi izgubljanje vanjo. V pomoči, da ne utonejo, so imeli med našimi izseljenci in zdomci ravno duhovniki veliko vlogo. Da so se na primer v Ameriki toliko časa držali in se še danes držijo Slovenci v narodnem, kulturnem in verskem pogledu, je v veliki meri zasluga duhovnikov, ki so šli za svojimi verniki, jih organizirali ne samo versko, ampak tudi narodno in kulturno. Seveda je tudi tam prišlo mnogokrat do cepitve duhov zaradi različne svetovno-nazorske usmerjenosti. Katere so po vašem naj večje težave naših rojakov na tujem? Najprej je treba omenili velike razlike med državami in oddaljenost od domovine. Vse nekaj drugega je biti Prekmurcu zdomec v sosednji Avstriji, ko vsako soboto lahko pride domov in je tesno povezan z domovino in družino, kakor nekomu, ki je na Švedskem, kjer je okolje povsem drugačno in v mnogih pogledih našim ljudem veliko bolj tuje. Da so zdomci v čezmorskih deželah v čisto drugačnem položaju, ni treba posebej omenjati. Ena največjih težav nastane za otroke, ko začnejo hoditi v šolo. Žal nekateri starši v narodnostnem pogledu velikokrat prehitro odnehajo. Otroke dajo v tuje šole in večkrat še sami s svojimi otroki govorijo v tujem jeziku, ki ga še ne znajo dobro in se ga želijo tako bolje naučiti. Tako se mnogokrat že prvi rod in še bolj seveda drugi rod izgublja v tujem svetu. Ne znajo več jezika, gine narodna zavest, izginjajo kulturne in mnogokrat tudi verske vrednote. Gotovo je še mnogo drugih težav, posebno gospodarskih in socialnih, ki so pa od države do države različne, kakor tudi stanje naših zdomcev ni povsod enako. Kaj menite, da bi bilo treba storiti za obvarovanje otrok pred asimilacijo? Najprej je potrebno vplivati na starše in jim poudarjati, kako velika je njihova dolžnost, da doma govorijo slovensko in da svoje otroke naučijo materinega jezika. Izkušnje kažejo, da tisti otroci, ki dobro obvladajo slovensko, tudi v tujem jeziku bolje napredujejo. Potem je treba otrokom dajati dovolj priložnosti za slovensko šolo. Slovenski duhovniki so zanjo zelo veliko stori- li. Treba je hvaležno priznati tudi neutrudno prizadevanje Slovenske izseljenske matice, posebno v zadnjem času. Na tem področju naj bi si med seboj res nič ne nasprotovali. Bodimo veseli vsega, kar utrjuje narodno zavest, pa naj bo to v šolah, ki jih organizirajo duhovniki v svojih župnijah ali pa Slovenska izseljenska matica. Izredno velikega pomena je slovensko čtivo, so mladinske in druge knjige, slovenski molitveniki, slikanice in časopisi, slovenske pesmi na kasetah in ploščah in seveda prireditve v slovenskem jeziku, obhajanje praznikov, pa obiski ali tudi daljše bivanje v domovini. Čim manj bo tu ideološkega nasprotovanja, in čim več skupnega prizadevanja za ohranitev narodne zavesti, jezika, kulture in povezanosti z domovino, tem večji bodo uspehi. Kakšan je vaša osebna izkušnja z zdomstvom? Moje zdomstvo je trajalo več kot 35 let. Jeseni leta 1941 sem odšel na študij v Rim, od tam v Švico in v domovino sem se za stalno vrnil v začetku leta 1977. Nisem sicer na tak način doživljal težav, bolečih preizkušenj in hudega trpljenja kakor veliko naših zdomcev, beguncev in izseljencev, ki so iz tega ali onega razloga morali oditi v tujino, ne da bi poznali jezik in si mogli svobodno izbirati delo in si urediti svoje življenje. Vendar sem tudi sam okusil, kaj se pravi živeti in delati na tujem, dolga leta tudi brez osebnih stikov z domačimi in domovino. Veliko pa sem spremljal večkrat izredno težko pot naših zdomcev po evropskih deželah. Zato lažje razumem naše zdomce in izseljence, njihove potrebe in želje. Zase pa moram s hvaležnostjo ugotoviti, da sem posebno v Švici našel dobre možnosti za življenje in delo, veliko odprtosti in razumevanja pa veliko prijateljev. Kako ste vi videli razmere, v katerih živijo Slovenci na tujem, tudi v čezmorskih deželah? Razmere, v katerih živijo Slovenci na tujem po Evropi, najbolje pozna škof dr. Stanislav Lenič, ki že dolga leta obiskuje naše rojake na tujem. Sam sem pred leti v čezmorskih deželah obiskal naše rojake v Kanadi in Združenih državah Amerike, v Argentini in v Avstraliji. V Argentini je bil to prvi obisk škofa iz domovine, drugod pa so bili pred menoj že drugi slovenski škofje. Na splošno moram reči, da sem bil naših rojakov povsod vesel. Iz večkrat zelo težkih začetkov, zlasti v Argentini, si je velika večina ustvarila tako gospodarski, družbeni in kulturni položaj, da so razmere zanje vsaj kolikor toliko ugodne. To so dosegli s svojo poštenostjo in pridnostjo, s svojo podjetnostjo in medsebojno pomočjo. Nekateri pa so imeli tudi posebno srečo. Občudovanja vredna je, vsaj na splošno, zvestoba naših rojakov narodu, jeziku, slovenskemu izročilu in kulturi, vernosti in Cerkvi tako v Avstraliji kot Kanadi in Združenih državah Amerike, posebno pa pri naših rojakih v Argentini. Povsod pa sem doživel močno željo, da bi Slovenci po svetu ostali povezani z domovino in da bi se Slovenija zanje zanimala in jim pomagala. Tu vidim še velike na- ŠOPEK SPOMINČIC (Nadaljevanje s str. 4) Nekoč je v poslopjih sosednje kmetije nastal požar. Veter je ogrožal tudi naše suhe, lesene barake. Po strehah smo polivali vodo in molili, na nam celotno taborišče ne gre v plamen. Na veliko nesrečo je v ognju zgorela stara žena, med nami šolarji pa se je širila nemila govorica, da je bila čarovnica. Vsakovrstne vraže so se ali pa se še nas drže. Za god smo pod oknom »frajh« delali (to pomeni, povzročati ropot z re-nami, piskri in kar pač da od sebe kaj glasu). Druga je bila: na stol sesti in čez ramo vreči obuvalo proti vratom, da ti da vedeti s svojo lego, če boš še to leto šel iz hiše. S časom smo se privadili našega taboriščnega življenja. Začelo se je dobivati delo pri kmetih, to tudi v bolj oddaljenih krajih kot: Kobenc, Kni-telfeld, Leoben, in še drugod. Tudi nove ljubezni so se vnele — in imeli smo poroke. Rojenice so nam prinesle naraščaj. Žena s smrtno koso nas je pa tudi nekajkrat obiskala, da smo še na tej tuji zemlji pustili za seboj svoje kosti. Dr. Janež, ki mi je zdravil od žeblja zastrupljeno nogo, se sedaj poslavlja. Gre v misijone v oddaljeno Kitajsko, da izpolni zaobljubo. l.R.O. je prenehal za nas skrbeti. Nadomestil ga je UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration). Obvestili so nas, da bodo naše taborišče zaprli. Z našo revno šaro vred so nas odpeljali v Trofaiach. To za nas novo taborišče je bil v prijetni dolini pod vznožjem gozdnatega hriba in kake pol ure hoje od mesteca, po katerem se je imenoval. Pokrajina je kar gorska. Bolj navdušeni fantje in moški so brez zamude organizirali pohod na bližnji visoki vrh. Kot smo bili že navajeni, je tudi tukaj bilo prvo na sporedu — razkuženje proti golazni. Stenic je povsod bilo dovolj, še posebno v špranjah postelj. Ponoči so se od nas redile, da so bile debele kot prašiči. Šolski izleti v naravo ali celo kam dalj z vlakom so mi bili zelo priljubljeni. Spominjam se enega v Eisenertz (mislim, da so tam izkopavali železno rudo), in pa k nekemu jezeru, v katerega mrzli vodi smo se kopali. Še posebno sem užival iskanje gob (jurčke, lisičke), ker sem sam ali s komur drugim, prehodil vse daleč naokrog in se tako s sprejemljivim izgovorom potepal, da sem le nekaj prinesel nazaj. Na drugi strani žice, zadaj od skupnih stranišč in izven taborišča samega, je bil v gozdu množični grob. Prišli so ga izkopavati. Iz velike jame pod smrekami so delavci metali v loge, ki jih nikakor ne smemo zanemariti. (Zadnji de! pogovora bomo objavili pozneje. Ur. A.D.) tovornjak: kosti, lobanje, cunje, lase, kožo in meso, ki se je nje še držalo. Kot da bi bil priklenjen h drevesu na robu jame, sem strmel, kako se je nakopičilo na vozu to, kar je še ostalo od teh nesrečnežev. Z rosnimi očmi in gnusom vred sem gledal in premišljeval, kdo so to bili, kam njih ostanki sedaj peljajo, in zakaj jih le niso pustili pri miru. V to isto jamo so pozneje prinesli — ljudje iz drugega konca taborišča — zaklanega prašička in ga pekli. Niso bili Slovenci, saj smo predstavljali le polovico vseh v taborišču živečih. Ali so vedeli, da je to bivši grob? Ne vem. Obnašali so se pa sumljivo in skrivnostno. Jama je bila velika, globoka in priročna. Ni se jim bilo treba bati, da bi kdo izmed nas, ki smo jih gledali, povprašal za kakšen grizljaj! Prišel je na obisk pomožni škof in imeli smo birmo. Stric Miha mi je bil boter. Podaril mi je čevlje, ki jih je sam naredil (čevljar je po poklicu). Bili so zelo dragoceni, saj smo bili obuti samo v zimi, in še takrat le v coklah. No, končno se je začelo pripravljanje za izselitev v tuje države. Prijaviti smo se morali za eno izmed mnogih dežel, ki so bile pripravljene begunce sprejeti medse. Največ se jih je odločilo za Argentino in Avstralijo. Amerika je seveda bila prva izbira verjetno vseh, a še.ni hotela nam odpreti svojih vrat. Pričeli smo se učiti angleščino in španščino. Nisem se v kratkem času veliko naučil. Verjetno le, da sta besedi za drevo in številko 3 v angleščini isti, in še v tem sem se motil. Peti je bilo lažje in naučil sem se pesmi »Twinkle, Twinkle Little Star« in pa »It’s a Long, Long Way to Tipperary« — čeprav nisem razumel besedila. Kdor je mogel, si je iskal sponzorja, da ga vzame v Ameriko, če bo skoraj dovoljeno nam vstopiti, predno smo prisiljeni iti kam drugam. Tudi tukaj bomo pač pustili za seboj na pokopališčih nekaj svojih. Od začetka 1. 1949 je izTro-faiacha vedno več transportov odhajalo v prekomorske dežele. Moja družina je odšla v skupini kakih 40 ali 50 v ZDA 15. junija 1949. Ko smo se peljali v Salzburg in potem naprej z vlakom do nemškega pristaniškega mesta Bremena, sem premišljeval, če bom tudi v Ameriki našel: zvončke, trobentice, encijan. Ali bom še kdaj videl naravo tako kakor jo tu zapuščam? Ali je to potovanje v Ameriko res pomeni, da se nikdar več ne vrnemo v domovino? Navduševal sem se za dolgo pot pred nami v novi svet, kot da bi mi bila največja pustolovščina kljub temu, da je bila bodočnost negotova. Oziral pa sem se nazaj in se poslavljal od (dalje na str. 6) KOLEDAR društvenih prireditev Stalinove čistke MAJ 2. — Pevsko društvo Planina ima koncert v Slov. domu na Maple Hts. Pričetek ob 7. zv. 10. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. pop. 15. — Letna seja Slovenskega doma za ostarele. V SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 zv. 17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku. 23. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve. 24. — Društvo S.P.B. priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave. JUNIJ 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije. 28. — Ohijska federacija KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 4. in 5. — Pristavski dan na Slovenski pristavi. 10., 11. in 12. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 19. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne. 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi. waukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. 30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester. SEPTEMBER 12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet. 13. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom, v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec. 14. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester. GORICA, It. - Pred dobrimi 50 leti je Stalin sprožil val strahotnih čistk, ki so se potem nadaljevale do izbruha zadnje svetovne vojne. »Vse te stekle pse je treba postreliti,« so bile besede, s katerimi je 19. avgusta 1936 sovjetski državni tožilec zaključil svojo obtožbo. Na zatožni klopi se je znašlo 16 nekdanjih vodilnih funkcionarjev sovjetske komunistične partije. Na čelu sta bila znana Leninova sobojevnika Gri-gorij Zinovjev in Lev Kamenev, oba stara 53 let. Državni tožilec Andrej Višinski jih je obtožil, da so organizirali teroristično skupino, ki naj bi izvršila napade na »priljubljene vodje sovjetskega ljudstva« Stalina, Vorošilova, Ždanova in Kaganoviča. Vsi so bili obsojeni na smrt. Po tem sodnem postopku je Stalin izvedel veliko čistko, ki je zajela vso državo. Svet je obnemel ob krutosti in nečloveškem ravnanju sovjetskih o-blasti. Razne inozemske vlade in organizacije so pošiljale prošnje za milejše ravnanje s priporniki, toda Stalin se zanje ni zmenil in jih tudi ni upošteval. Ljudskemu komisarju za notranje zadeve, Henriku Jagodi, je dal nalogo, naj »likvidira« okrog 5000 zaprtih disidentov. Na desettisoče sovjetskih državljanov je dal odpeljati v Sibirijo in na tisoče jih je umrlo v celicah jetnišnic ali na prisilnem delu. Komaj dobrih šest mesecev po končanem procesu je isto sodišče v januarju 1937 obsodilo drugih 17 bivših članov partije — skoro vse na smrt. V tem času je Jagoda že padel v nemilost. Na njegovo mesto je Stalin imenoval Nikolaja Ježo-va, ki je likvidiral brez števila umetnikov, tehnikov in gospodarstvenikov. Čez 200 pesnikov je takrat izgubilo življenje, gulagi pa so bili prenapolnjeni z jetniki. Sredi leta 1937 je politična policija začela s čistko tudi v Rdeči armadi. Takrat je bilo pobitih čez 35.000 oficirjev, na prvem me- Šopek spominčic (Nadaljevanje s str. 5) otroških let, ki jih nikdar več nazaj ne bo. Ali bom tudi v Ameriki lahko hodil bos po cesti v mehkem in gorkem prahu? Ja niso res tam ceste tlakovane z zlatom? Saj ni verjetno! In, da bi tam vlak v mestu vozil nad hišami? Kaj, če se izgubim, ko še nič ne znam angleško govoriti? Saj bo nemogoče, da jaz svoje najdem ali oni mene — zaskrbljujoča misel! — zato sem strogo pazil, da se tudi najmanj nismo ločili drug od drugega že na poti do ladje v pristanišču. Bili smo v novi domovini kar kako leto, predno sem se oddahnil! Tu v Ameriki se sedaj že staram. O moji domovini in o otroških letih v begunstvu, po lepi avstrijski deželi, pa še tudi mnogokrat sanjam. (Konec) stu maršal Mihail Tuhačevski. Že marca leta 1938 se je začel proces proti novim obtožencem. Med njimi so bili znani strankin teoretik, ekonomist in nekdanji šef redaktor časopisa »Pravda«, Nikolaj Buharin, dalje Leninov naslednik kol šef vlade Aleksej Ry-kov in odstavljeni šef policije Jagoda. Kakor vsi obtoženci je tudi Jagoda padel pod kroglami svojih, bivših podrejenih. Stalin je ob tej priložnosti cinično izjavil, da je Jagoda moral pasti, ker je bil organizator prvega vala čistk... Naslednji meseci so v sovjetski zgodovini zapisani kot žalostna doba medsebojnega obračunavanja. Tajni policisti so bili vladarji nad življenjem in smrtjo sovjetskega ljudstva. Zapirali, mučili in ubijali so celo drug drugega. Tako so nekdanji preiskovalni uradniki in sodniki čez noč postali jetniki in »zločinci«. Ježov je krvavo brisal vse sledi, katere je zapustil Jagoda. Pobijal je brez usmiljenja visoke in srednje policijske uradnike in strankine funkcionarje, dokler ni po dveh letih tudi sam izginil brez sledu. Na njegovo mesto je prišel Lavrentij Berija. Z njegovim prihodom se je sicer končalo javno in vidno zasledovanje, a podtalno se ni nič spremenilo. Z vso energijo je izvajal strogo nadzorstvo in neusmiljeno kaznoval kakršnokoli neposlušnost partiji. Tudi on je bil u-streljen leta 1953, potem ko je končal »veliko čistko« in hotel po Stalinovi smrti priti na o-blast. Zahodni časnikarji so objavili, da je tajna policija v teh letih zaprla med 1,2 in 1,7 milijona članov partije, od katerih se je iz gulagov vrnilo komaj 50.000! Več milijonov pa je bilo žrtev, ki niso bili pripa- dniki partije in so bili osumljeni, da ji niso naklonjeni. Kol utemeljitev čistk je Stalin navajal nevarnost trockizma kot nasprotje marksizma-leninizma. Zato se je tudi obdal s kadrom članov partije, ki so mu bili brezpogojno vdani in poslušni. S tem je odstranil vsako alternativo v vodstvu stranke, ki je končno pred' stavljala le maso brez vsake lastne volje in presoje ter moči. Kaj je bilo vzrok takšnemu ravnanju? O kakšni Stalinovi mladostni duševni bolezni ni znano, dokazano pa je, da je bil silno častihlepen in se je nagibal k sadizmu. Bil je tudi poln maščevalnih čustev nasproti vsakemu, ki mu je kdaj pokazal omalovaževanje zavoljo njegove skromne izobrazbe ali nizke rasti. Na nekem zasedanju partije je nekdo vprašal Nikito Hruš-čova, zakaj se vendar ni nihče uprl Stalinu. Hruščov je odgovoril, da naj se tisti, ki je to vprašal, dvigne. Ker je bilo vse liho in so tudi vsi navzoči obsedeli, je Hruščov pogledal po dvorani in nato dejal: »Vidite, tovariši, tako je bilo tudi takrat, ko je Stalin vladal.« P.D. (K.kIus, 16.4.87) Boljše je v tujem zelniku Ljubljanski Nedeljski dnevnik je poročal, da je p° statistiki ljudskega šteja iz leta 1981 v Sloveniji 32.324 Y& fantov kot deklet. Fante m dekleta štejejo od petnajstega leta do poroke. Le kam gredo dekleta, da je v številu med njimi in fanti taka razlika? V istem članku je navedeno in pojasnjeno, če slovenska dekleta ostanejo doma, se rade poroče s fanti iz drugih republik, če pa gredo na delo v druge republike, pa prav tako-Primorska dekleta se po °d' (dalje na str. 7) AVGUST 8. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi zabavni večer na Slov. pristavi. 9, — S.K.D. Triglav, Mil- DECEMBER 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restaV' racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlic0 pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI- pjv Ifelf PH-PALACE HOTEL, Corso llalia 63 q ( 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 1’AI- U Jo sk »£ (fe ni, m ttu Šei toi se; Šei sle At Pr na sn Po gr ki Sl le sk šk lal SVi kr bii Ve P( gr Šk s5 op 'ie "ij ga io »il Ut Žg ‘bi Pa ga ‘ai gr< br; Pe Po bli liši v0l *ki bil les ba Jožef Smej, škof Nagelj s Slomškovega groba (Ta članek je izšel v kanadskem verskem mesečniku »Božja beseda« lani /nov. in dec. 1986/ in smo bdi naproše-nh da ga ob priliki ponatisnemo tudi v našem listu. Ur.) Glavni urednik Božje besede je naprosil, naj kaj napišem o božjem služabniku An-lonu Martinu Slomšku. Ko sem premišljeval, o čem naj pišem, mi je prišel na misel naslov knjige, ki jo je napisal Avgust Šenoa. Le-ta je obiskal Prešernov grob v Kranju in Opisal zgodbo: Nagelj s pesnikovega groba. Naj še jaz Pošljem nagelj s Slomškovega groba, nagelj vsem rojakom, ^ berejo Božjo besedo. Slomškovo zadnje potovanje Vsako popoldne ob treh, če e morem, stopim v maribor-sko stolnico, kjer zdaj počiva Jkof Slomšek. To je ura, ko si anko sam v svetišču, sam s Sv°jim Bogom, ki pod podobo ^ruha resnično, stvarno in ■stveno biva med človeškimi °'roki. Žarki večne luči se kri-Zaj° z žarki treh sveč, ki zme-rai gorijo na Slomškovem gro-u- »Njegov grob bo veliča-^n. obiščejo ga narodi«, je '° prerokovano o Kristuso-pettl grobu (prim.'Iz 11, 10). °dobno je o Slomškovem !z°bu napovedal prvi Slom-S °v življenjepisec Fran Ko- ^ePrav je Slomšek v svoji ^Poroki določil, naj ga pokop-na pokopališču tiste žup-lje> kjer bo umrl, in sicer naj ^ Položijo v preprosto rakev mehkega lesa in mu napravi- Piki grob sredi-med drugimi verso kanoniki sklenili, da Žal *5r*prav*j° gr°b v kapeli ^ostne Matere božje na pap1^0rskem mestnem poko-Ša 'l ^U' ^rsta -ie bila >z mehke-tai .e,Sa 'n črno pobarvana. V žtob , b so Slomška položili v bra .n'Co v soboto 27. septem-pelj J62- V tej grobnici, v ka-Pof: a*°stne Matere božje, je ^a* vse do leta 1941. dli S° te8a leta Nemci zase-l‘Šče ar’b°r in mestno pokopa- VernikPreiTlenili v slacii°n>50 se skib ' za usoclo zemeljska °vankov božjega služab-lesen Ze*i so jih iz grobnice, ^arej rst0 Položili v drugo, et1° iz pocinkane pločevi- ne in jo prenesli v frančiškansko cerkev, v baziliko Matere milosti. Tu so jo položili v grobnico pod velikim oltarjem. Tako je bil tu drugi grob škofa Slomška vse do sobote, 7. oktobra 1978, ko smo ga prenesli v mariborsko stolnico, v grobnico, ki je pred velikim oltarjem. Ko je bil Slomšek leta 1862 prvič položen v grob, so mu na mestnem pokopališču zapeli Jenkovo pesem Blagor mu, ki se spočije. To je bila takrat prva slovenska nagrobna pesem, ki seje razlegala na mariborskem mestnem pokopališču. Na vse navzoče je naredila globok vtis. Ko so Slomška med vojno leta 1941 prenesli v frančiškansko cerkev, niso smeli, peti usta, pela so le srca in ta pesem je bila zgovornejša od vseh drugih. Pri tem prenosu je bil takrat — leta 1941 — navzoč grobar Ciril Lesjak. Isti je bil navzoč tudi leta 1978 pri prenosu Slomškove krste iz frančiškanske cerkve v mariborsko stolnico. Ko so tako Slomška že tretjič položili v grob, mu je pevski zbor stolne cerkve zapel Zafošnikovo: Slava tebi, Slomšek, škof, zbor bogoslovcev pa: Jaz sem vstajenje in življenje. Slomšek priprošnjik in pomočnik Ob svojem vsakodnevnem obisku Slomškovega groba ob treh popoldne marsikaj doživim. Tako je nekoč prišel čisto tiho k Slomškovemu grobu deček sedmih let. V bližnji nabiralnik je vrgel ves drobiž, ki ga je imel. Tiho sem ga poklical k sebi. Povedal mi je, da je musliman, toda nekaj ga vleče v ta sveti kraj miru in notranje sreče. Božja bližina, evharistični Jezus in grob svetniškega škofa Slomška. Za svetnike je dovolj, da so, da živijo... Slomšek ne potrebuje razglasitve za svetnika, ker je po splošnem prepričanju že svetnik. Potrebujemo pa svetnike mi, potujoča Cerkev. Služabnik božji Anton Martin Slomšek — življenjepis, ki ga je napisal Fran Kovačič, sem prebral pred 45. leti. Najbolj se mi je vtisnil v spomin prizor, kako je Slomšek prejel sveto popotnico. V sredo zjutraj, 24. septembra 1862, seje zanesljivost in stvarnost cen Pri “kupovanju” ali prodaji ^ašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik S41, CITY MOTORS ^l3StClairAve. tel. 881-2388 Mariborski škof Jože Smej oglasil veliki zvon mariborske stolnice in oznanil, da nesejo škofu Slomšku sveto popotnico. Najsvetejše so spremljali vsi kanoniki z gorečimi svečami. Ko seje sprevod bližal bolniški sobi škofa Slomška, se je le-la kljub silnim bolečinam dvignil iz postelje, si oblekel talar ter na tleh kleče prejel sveto evharistijo. Nato se je zopet slekel, legel v posteljo in si dal podeliti sveto maziljenje. Pri molitvah je sam razločno odgovarjal. Isti dan zvečer je med molitvijo litanij, s pogledom uprtim v podobo Žalostne Matere božje mirno izdihnil. Na Škofijski ordinariat prihajajo vsako leto podpisana pisma o izrednih uslišanjih na priprošnjo b. sl. Antona Martina Slomška. Morda jih Cerkev ne bo priznala za čudežna uslišanja, saj vemo, da je v takih primerih zelo kritična. Morda tudi ne bo priznala dveh nepričakovanih ozdravljenj od rakaste bolezni. Na priprošnjo božjega služabnika sta od te bolezni ozdravela dva duhovnika, ki še živita. Prvi je izjavil: »Jaz se nisem prav nič priporočal Antonu Martinu Slomšku.« Škof dr. Maksimilijan Držečnik — sedaj že pokojni — mu je odgovoril: »Prav v tem je čudež še večji. Vi se niste priporočali Slomšku za ozdravitev, priporočil pa sem jaz sestram redovnicam, da so opravljale devet-dnevnico škofu Slomšku za vaše ozdravljenje.« Drugi duhovnik ©zdravljenec je imel hudo rakasto bolezen v črevesju. Prepeljali so ga na zdravljenje celo v sosednjo Avstrijo. Tam so ga zdravniki vprašali, če ve, kakšno bolezen BOLJŠE JE V TUJEM ZELNIKU (Nadaljevanje s str. 6) prtju meje spoznavajo z italijanskimi fanti in se jih kar preveč poroči čez mejo. Precej deklet gre tudi v Avstrijo ali Nemčijo, kjer običajno ne iščejo slovenskih fantov. Sociologi naj bi preiskali, kaj je narobe s slovenskimi fanti, da ostajajo tako grdo na cedilu, ali kaj je narobe z našimi dekleti, da raje segajo v tuje roke in tujcem oddajajo svoja srca... Za odgovor na ta problem pač ni treba, pametnih sociologov, saj mladi sami dobro vedo, da pod sedanji komunističnim režimom v svoji lastni domovini nimajo bodočnosti. ima. Odgovoril je: »Raka imam.« — »In vi to poveste tako mirno?« so se zdravniki začudili. Ta duhovnik je o-zdravel na priprošnjo škofa Slomška. Tako je sam slovesno izjavil na Slomškovi proslavi v Celju septembra 1983.. Še večji pa so čudeži na duhovnem področju. Ni fiajvečji čudež, da kdo na priprošnjo škofa Slomška ozdravi od telesne bolezni, ampak da spet dobi vero, ki jo je izgubil. To so moralni čudeži na Slomškovem grobu, čudeži večji od fizičnih. Ne bo odveč, če s Slomškovega groba utrgam še en nagelj. Vse do leta 1960 se je ulica v Murski Sdboti, kjer sem kot duhovnik pastiroval 21 let, imenovala Slomškova ulica. Potem so jo kar čez noč poimenovali v Kerenčičevo... Slomšek sicer — kot nam je doslej znano — ni bil nikoli v Murski Soboti, pač pa je meseca septembra 1837, ko je obiskal Štrigovo, Razkrižje in Ljutomer, gledal z vinorodnega gričevja tja prek na ravno prekmursko polje. Z ljutomerskih goric se mu je namreč odprl lep razgled na Soboto, Beltince, Bogojino, Turnišče... Slomšek je znal, da tam prebivajo »ogrski Slovenci«. Slomškovo knjižico »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, ki je izšla leta 1842 v Gradcu, je uporabi! prekmurski pisatelj Jožef Košič, ko je pisal knjigo »Zobri-sani Sloven in Slovenka med Miirov'i Rabov«. Natisnjena je bila med letom 1845 in 1848. Slomšek — božji učitelj Škof Slomšek je tako posredno vplival na omiko in narodno zavest prekmurskih Slovencev, ki so bili vse do leta 1919 ločeni od ostale Slovenije. Prav je torej, da je škof Slomšek imel ulico tudi v Murski Soboti, pa čeprav samo do leta 1960. Imel bi jo morda še naprej, ko bi bil pisatelj Bojan Štih že takrat zapisal to, kar je izjavil ob izteku leta 1985. V listu Sedem dni (7D) z dnem 26. decembra 1985 beremo na straneh 14 in 15 njegovo izjavo, ki se glasi: »Neznanje, nedisciplina, nedelo, razsulo, v katerem živimo, ni posledica političnega sistema, ampak razkroja v moralnem sistemu. Prastare kategorije kot so: poštenost, pridnost, odkritosrčnost, vse, kar nas je učil Slomšek, tudi ponižnost, imam za najbolj revolucionarne kategorije... Zato se zavzemam za Slomška, Meška, Sardenka, Finžgarja...« Kaj je Štih s tem povedal drugega, če ne to, da bomo morali zmeraj znova in znova hoditi v Slomškovo nedeljsko šolo, kjer nas bo učil živeti evangelij. Kaj drugega so namreč svetniki, če ne uresničeni evangelij Gospoda Jezusa Kristusa? V Sloveniji obhajamo letos (1986) 400-leinico smrti Primoža Trubarja. Prav je tako. J oda znova in znova mi prihajajo na misel besede, ki mi jih je pred kratkim povedal mož s fakultetno izobrazbo: »Če bi Škof Anton Mariin Slomšek zmagale Trubarjeve ideje, bi vsa Slovenija, tudi Štajerska — Trubar je deloval tudi v Laškem in v Loki pri Zidanem mostu -- postala protestantska, potem ne bi bilo Slomška. In če ne bi bilo Slomška, bi velik del Slovenije, vsa Spodnja Štajerska, bila danes pod Avstrijo; se pravi: počasi bi se germanizirali.« Slomšek je zmeraj bežal pred lastno hvalo. Kaj pomeni vsa slava ljudem, če niso v milosti pri Bogu.’ »Grobovi so njih domovi, njih bivališča od reda do roda, četudi so pokrajine imenovali po svojih imenih... Toda mojo dušo bo Bog rešil iz podzemlja, ker me bo k sebi vzel; (Ps 49, 12,16). Slomška je Bog vzel k sebi. Nad njegovim grobom je razlita svetloba velikonočnega jutra. Slomškov grob bo z božje poti blagoslov. Luč Slovencev ostane do poznih rodov. Slomšek ni bi! pena, ki prazna se sili na breg, sladki hvali pobegnil je v jadrni beg. Ni naslova iskal in je našel naslov. Potok, ki ne skali se, če brodiš po njem; kamen, ki ne zdrobi se, če hodiš po njem. Drugi Kristus je duh in značaj bil njegov. (Silvin Surdenko) __ • — Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) Norih American banki. Bil je amaterski fotograf in filmski snemalec in je posnel veliko slik in filmov o aktivnostih v slovenski skupnosti. Pred leti je bil pokojnik član in aktiven med drugimi v sledečih organizacijah: ADZ št. 1, KSKJ št. 169, ABZ št. 37, HBZ št. 663, Klub upokojencev na Holmes Ave. ter Srbska narodna federacija št. 15. Zanj žalujejo hčerke Betty, Tonia in Gina (Md.), brat Joseph in sestra Catherine Perko. Njegova žena Elizabeth R. (roj. Bijek) je umrla 1. 1984, že pokojni so tudi sin Anthony, brala Frank in James ter sestra Mary. / ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje Kvišku se mora pognati, spremeniti mora smer. Naj bo kjerkoli, vrh je samo eden. Moj Bog, ali je to zvezda? Daleč, daleč zgoraj se je prikazala, zaplapolala in spet izginila. Jan se je pognal za njo. Sedaj je spet izginila, a smer mu je pokazala, tam je vrh Skalni-ce. Mati božja mu je prižgala lučko. »Mati. božja, pomagaj, pomagaj... sveti angel varuh moj...« kliče Jan s poslednjimi močmi v noč in vihar. Sedaj samo še leze kvišku. Snežna odeja se spreminja v led, z rokami grabi za redko grmovje, da so mu roke že vse krvave. Burja je onemela, sneg je zaostal nekje pod oblaki, čas se je ustavil. Ves nevidni svet nemo sledi zadnjim naporom grgarskega fanta, ki se bori s smrtjo, za življenje, ki je tako lepo, tako dragoceno, edinstveno. Ne čuti več ne nog ne rok, samo silno nikdar občuteno željo po samoohranitvi. »Moram se rešiti, jaz hočem živeti, hočem, hočem... sveti angel...« Okrvavljene roke so zadele ob trd predmet. Jan se ga oprime kot potapljajoči se na viharnem morju. Na vrhu sem, na vrhu! O sveta božja Mati, hvala ti. Nič več ni ostrih obrisov začete zgradbe. Vse je zaokroženo, pokrito z debelo snežno odejo. Kot začarano mesto stoji pred njim gradbišče in tam zadaj lesena kapelica z visoko belo kupolo snega na strehi. »Marija! Marija!« se Jan opoteka prek gradbišča do kapelice. Sune v vrata in kot iz-podrezan pade na leseni pod pred Marijinim oltarčkom. Zlati medaljon na Jezuščko-vem srcu žari kot kri, vse naokrog je rdeče, njemu se veke zapirajo, utrujenost ga hromi, ne more se več dvigniti, samo za hip bo zaspal... tu na varnem, pri Mariji... dobri, sveti... »Jan!« je zakričala Urška. Sklonila se je k njegovemu obrazu. Bil je posinel od mraza in napora. Njegovo telo se je stresalo kot zadeto od silne bolečine. Jernej ga je dvignil in nesel v hišo ter položil na klop ob ognju. Ni se zavedel. »Takoj v posteljo in toplega mleka mu daj, Tereza!« je ukazala babica, ki se je na bolezni najbolj razumela. Jana so spravili v posteljo in ga gorko odeli. Ko so mu dali vročega mleka, se je zavedel. »Oče, mati, Urška, odpustite!« je izjecljal. »Že prav, že prav, sedaj spi, da se odpočiješ in ozdraviš,« je za vse odgovorila babica in poiskala čudežna zelišča, jih skuhala v gosto kašo in vroče devala Janu na prsi. Tri dni je Jan bledel v silni vročini in podoživljal svoj strašni boj za obstanek in klical k Mariji na pomoč. Urška je molila in trepetala za njegovo življenje. Jera in Jernej sta se kar k Piskovim preselila in skupna bol jih je tolažila, da so v upih in dvomih čakali, kdaj bo Jan odprl oči in jih veselo pogledal. Babica je pozabila na svojo betežnost. Vrtela se je okrog Janovega ležišča, pripravljala obkladke, ukazovala in tolažila. »Še hujše bolezni sem ga rešila, pa bi tej ne bila kos? Res, hudo pljučnico je staknil, pa jo bo premagal, le verjemite. Dolgo življenje ima še pred seboj. Mati božja ga bo ozdravila. Tudi on je njen sin.« V jutru četrtega dne se je Jan stresel in zbudil iz sanj. »Zakaj? Saj me je Mali božja rešila. Dosegel sem vrh.« »Da, dvakrat si ga dosegel. Vrh Skalnice si dosegel in premagal si bolezen,« je rekla mati. »Sem bil res tako hudo bolan?« je začudeno vprašal. »Hudo si se prehladil in izmučil do smrti,« je rekla babica. Jan je res ozdravel. Poslal pa je bolj resen, minila ga je neugnana samozavest, spoznal je, da so tudi njegove moči omejene. »Jaz sem vsega kriva,« je rekla Urška in ga skrušeno pogledala, »zaželela sem si na vrh Skalnice, ti pa si mojo željo vzel zares in šel. Tvoj in moj oče, pa še drugi sosedje so te skoro do jutra iskali po vsej gori.« »Sedaj razumem. Vrh Skalnice sem nenadoma zagledal svetlo luč, mislil sem, da je zvezda. Ta me je rešila. Ko sem prišel do kapelice sem se zgrudil na pod in tam zaspal. Že se je rahlo svitalo, ko sem se zbudil, mraz mi je lomil kosti, a pognal sem se navzdol proti vasi in jo z zadnjimi močmi dosegel. Hvala vam za vse!« XX. Z gradnjo se nadaljuje Sneg je kmalu skopnel, bu-rja se je unesla. V začetku marca pa je začelo deževati in je deževalo skoro ves mesec. »Dež je močno prizadel že dozidane dele cerkve,« je žalostno povedal Jernej, ko se je vrnil s Skalnice. »Najprej bo treba začeti s popravili, nato šele z zidavo.« »Dolgo se je slabo vreme držalo letos in z deli na polju smo zaostali. Tudi Skalnica bo trpela zaradi tega,« je rekel Jakob in pogled mu je splaval na polja, spremenjena v blato. Potem pa je na lepem zapihal pomladni veter, posušil polja in njive in prva trava je začenjala poganjati. »Jutri začnemo!« je šel glas od naselja do naselja. Še preden je sonce vzšlo, so od vseh strani hiteli delavci na goro. Na stavbišču je bilo res marsikaj narobe: zidovi premočeni in marsikak kamen se je od-krušil. Jernej je vse pregledal in začel z ukazi: »Mojster Gregor ne sme videli tega, vse mora biti nared, ko pride.« Ko so bili pri zadnjih popravilih, se je nenadoma pojavil med njimi mojster. »Nisem več strpel. Rajmund Dornber-ški je bil pri meni in naprosil sem ga, naj me pelje do Gorice.« »Deževje je poškodovalo, kar smo lani postavili. Vse do danes smo popravljali,« je pojasnil Jernej. Gregor je bil žalosten in vesel obenem: »Zelo dobro ste delali, kakor vidim. Jutri bomo začeli z vsemi močmi. Rajmund Dornberški mi je obljubil les. Do poletja moramo priti do strehe, potem pa jo do jeseni postaviti, da nam zima in deževje ne bosta mogla več škodovati.« Zapelo je orodje. Mojster Gregor ni skoparil s pohvalami, a znal je tudi ostro nastopiti, če je videl malomarnost. Zvečer pa se je rad pogovarjal z možmi in razpravljal z njimi o raznih vprašanjih. Tudi zapeli so v večernem hladu in Marijina pesem se je dvigala kot prošnja v nebo. Zidovi Marijinega svetišča na Skalnici so rastli in se bližali strehi. Mojster Gregor je prešteval tramovje. Jan mu je pomagal. »Komaj za začetek bo. Grof Dornberški je edini držal besedo. Ali naj delo ustavimo?« »Ne, mojster. Z Urško poj-deva spet na pot.« »Trnovski gozdovi imajo najlepši les, pa tudi čepovan-ski in cerklanski so lepi, a neodvisnih gospodarjev tam ni, vse je v rokah plemičev ali pa so deželna last.« »Govoril bom z Attemsovim Adamom, prihodnji teden se vrne iz Benetk. Morda bo on našel rešitev.« »Jutri pojdita z Urško do Čepovana. Dal vam bom naslov župana, ki je moj prijatelj. Morda se bo omehčal in pomagal.« Urška je bila takoj pripravljena za pot. Zdravje se ji je kar dobro utrdilo. Lica so za-dobila bolj zdravo barvo. Ljudje so ju ob poti pozdravljali, vendar je marsikdo podvomil, da bi od župana dobila kaj lesa. Tudi župnik v Če-povanu ni bil preveč navdušen. »Ne vem, če je pametno v teh težkih časih nalagati ljudem še dodatno tlako.« »Mati božja ve bolje od nas, da so časi hudi. Če je prosila hišo na gori, pomeni, da ni nemogoče.« »Saj nič ne rečem,« je dejal župnik, »a zakaj taka naglica? Lahko bi bolj umirjeno delali in ne toliko mučili že dovolj zgaranih kmetov. Saj se bodo ugonobili!« »Delavci na Skalnici so drugačnega mnenja. Mojster Gregor, ki delo vodi, želi, da bi cerkev imela streho še pred zimo. Lani se je dosti pokvarilo, ker je vse bilo izpostavljeno dežju in snegu. Zato moramo pohiteti,« je prepričevalno rekel Jan. »Le pojdita sedaj in Bog z vama. Od svojega gozda bom dal dve najlepši debli za skal-niško cerkev,« je obljubil župnik. Šla sta dalje do župana Podgornika. Mojster Gregor jima je povedal, da je najlepša hiša v vasi županova. Pred njo da raste mogočna lipa. Takoj sta jo našla. »Dober dan,« je začel Jan, »prihajava v imenu mojstra Gregorja, ki vam pošilja najlepše pozdrave.« »Mojster Gregor, saj res, že dolgo ga nisem videl. Prejšnji teden sem ga iskal v Ljubljani, pa so mi rekli, da zida cerkev nekje na Primorskem.« »Na Skalnici vodi dela pri zidavi cerkve Matere božje. Prišli smo že do strehe, a primanjkuje nam lesa za strešno tramovje. Poslal naju je k vam s prošnjo...« »Razumem, toda sploh veš, fant, kaj pomeni za nas eno deblo?. To so lepi denarci.« »Naloženi na božji račun vam bodo stotero poplačani!« Josefs Hair Design Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 je rekla Urška. »Mati božja vas prosi za posojilo in ne za božji Ion. Znala bo povrniti.« »Fant ima prav,« je prepričevalno rekla županova hčerka Metka, ki je ves čas poslušala razgovor. »Meni boš od dote odštel, oče, saj se ne bo dosti poznalo.« ■ ■ Ni »Naj bo!« se je župan uklonil svoji hčerki. »Pozdravita mi mojstra Gregorja in povejta mu, da sem ustregel njegov' prošnji, ker je Metka tako želela.« Obljubljeni les je začel Prl' bajati na gradbišče in mojster Gregor je začel misliti na stre šnike, da bi do zime bilo vse pod streho. »Treba bo stopiti še do ope karne Ceglo v Brdih. Tam'z delujejeo najlepše strešnike-Tam gotovo z Urško še njsia bila. Prav bi bilo, da bi tudi n sti ljudje prispevali k Marijine mu naročilu.« Takoj naslednje jutro sta5® Jan in Urška spet podala r^ pot in dospela v Ločnik, kj se je cesta cepila za Ceglo-pod nogami so postajala v žna. Sezula sta si copate 1 bosa šla proti opekarni. »Kaj vaju je prineslo serm je zarentačil nad njima valp ki je nadzoroval delavce. »Z gospodarjem bi rada 8° vorila!« je pojasnil Jan. »Oskrbnik bo vsak ČaS 1 Opoldne se vedno prikaže-Od Vipolž se je oglasU °P^ danski zvon in Urška se je P božno prekrižala. Od v strani so začeli pr'*13!3”.^e a. ci in delavke. Vsi so bili u zani od ilovice. • »l aki so morali biti Izra6 ^ ki so v Egiptu gnetli glin0 faraone,« je zašepetal J3n- J Molče so posedli 03 najbližji delavec pa ju je v šal: »Kaj iščeta tu?« »Po naročilu mojstra ^ gorja prihajava. Strešnik cerkev na Skalnici bi rada. rekel Jan. (Dalje prihodnji torek) © Ameriška Doniov*,ia je Vaš list* MALI OGLASI, Villoughby HHIs ki«1. 'erfektna. 3 spalni06' |je laraža, skoro jutro ^ ablane, vinske trte\ ite! K1'’! sšč za vrtnarja. P0*11 :ite: Tom Marks - ^ C1 ili 946-3901. ----------------'^n < liše barvamo zunaj. y raj. Tapeciramo <# taper). Poprav'jarno^i* no nove kuhinje i er tudi druga zidat nizarska dela. * COOK NEEDEP^ j vnpripnced. 7 a.m c ,j$1