OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstine liskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 9, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 6 ]\OV GROB jr Mary srbljanovich Včeraj popoldne je preminila na svojemu domu po kratki bo-'lezni Mary Srbljanovich, rojena Mulh, stara 40 let. Stanovala je na 3635 E. 116 St. Bila je članica podr. št. 47 SŽZ in društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Tukaj zapušča soproga Joseph, mater Mrs. Margareth Mulh, sestre Mrs. Frances Kren, Mrs. Margareth Lewis in Vera, brata Johna, nečake in nečakinje. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca in nato na pokopališče Calvary. ' URADNIŠKA POPLAVA V AMERIKI Država California ima več federalnega uradništva, kakor pa District of Columbia. V Califor-je 252,000 civilnih uradnikov, dočim jih je v območju pre-stolice Washingtona le 249,000. Jo je prvi slučaj v ameriški zgo-ovini, da je število javnega na-naescenstva v posamezni državi nadkriliio prestolico in njeno območje. Nato sledi država New York, ^ ' 'ma 193,700 federalnih n;): sčencev, za njo Pennsylvania s 149,000 in nato Texas s 116,500 federalnimi nameščenci. Domače vesti Pobiranje božičnih dreves Mestni oddelek za pobiranje smeti poroča, da bodo delavci pobirali zgodaj v nedeljo zjutraj vsa božična drevesa, ki bodo postavljena pred hišami ob cesti. Councilman 23. varde Edward Kovačič opozarja prebivalce te varde, da naj gotovo posta-svoja božična drevesa pred že v soboto zvečer, ker bodo I>o iralci začeli z delom zelo zgodaj zjutraj. Sestanek krožka št. 3 Pi^og. Slov. Članice krožka št. 3 Prog. Slo-se vabi na sestanek, ki vrši jutri zvečer ob 7. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se ^se članice, ki so pripravljene pomagati pri šivanju, da gotovo pridejo na sejo. Prememba programa Slovenski radio program, ki je il doslej oddajan vsako nedeljo ^poldne ob 3. uri potom postaje JMO, bo odslej podan ob opol-ne. "St. Clair Avenue" program pa bo ob istem času kot doslej, od 1.30 do 2. popoldne. Oba programa vodi "Uncle Nick" Malo-vič. ^2 bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. ^nna Tomšič iz 1193 E. 61 St., jer se še vedno nahaja pod ^ ravniško oskrbo. Prijateljice Jo lahko obiščejo, mi ji pa želi-^0 skorajšnjega okrevanja. ^oškodovan pri delu Pri delu se je težko poškodo-rojak John Kastelec iz 383 E. 2 St. Zlomil si je ramo in se ahaja v St. Luke's bolnišnici, 3er ga prijatelji lahko obiščejo. ^ imo mu, da bi čim preje popolnoma okreval! RAZGOVORI v WASHIN6T0NU GREDO "STROGO ZAUPNO' WASHINGTON, 8. januarja—O razgovorih med predsednikom Trumanom in Winstonom Churchillom na eni ter med državnim tajnikom Deanom Achesonom ter med vojaškimi strokovnjaki na drugi strani, ni bilo izdano o pravi vsebini teh razgovorov nobeno uradno poročilo. Vesti, ki so bile iznešene že pred sestanki o tem, o čem se naj razgovarja, se ponavljajo. Med točkami, ki so bile objav- ljene kot točke dnevnega reda, je bila zahteva Britancev, da se dajo Veliki Britaniji na razpolago informacije o dosedanjih izsledkih na polju atomske energije. Ta zahteva je bila predmet razgovorov med Trumanom in Churchillom. Amerika ima v Veliki Britaniji več zračnih baz. Te zračne baze pa so namenjene tudi letalom za odlet z atomsko bombo na krovu. Britansko javno mnenje je povdarjalo, da je Velika Britanija življenjsko zainteresirana v slučaju vojne na atomski bombi. Zato mora biti o vseh rezultatih spričo ozkih vezi med njo in Ameriko tudi obveščena. Pred odhodom v Ameriko je Winston Churchill najavil, da se bo Velika Britanija uvrstila poleg Amerike in Sovjetske zveze med tiste države, ki same pro-ducirajo atomsko bombo. Ali je zaupati Veliki Britaniji? V kolaboracijskem raziskovanju atomske energije med Ameriko in Veliko Britanijo, je prišla kasneje na dan velika špijo-nažna afera v Veliki Britaniji, ki je znana, pod imenom Fuchs. Ta Nemec in naturaliziran britanski znanstvenik je sicer potegnil za seboj nekaj preiskav v Ameriki, toda središče izdaje atomskih tajnosti je bila Velika Britanija. Poleg Fuchsa so iz Velike Britanije izginili na tajinstven način strokovnjaki . bodisi na polju atomske energije, bodisi iz važnih oddelkov britanskega zunanjega ministrstva. Zdi se, da je hotela britanska vlada razpršiti te ameriške sum-nje. Britanska vlada je objavila, da bo očistila mesta, ki so v zvezi z informacijami glede atomske energije vseh ljudi, ki so na sumu, bodisi, da so pravi komunisti, ali njihovi sopotniki in sim-patizarji. To sporočilo britanske vlade naj bi dalo Churchillu podporo pri njegovih pogajanjih v Ameriki, ko zahteva informacije o dosedanjih atomskih razi-skavanjih. Sklep britanske vlade naj bi bil dokaz, da bo Anglija v bodoče lahko čuvala tajnosti, ne samo iz atomskega, ampak tudi diplomatskega in političnega polja. Tudi finaučni pritisk na Ameriko Britanska vlada je objavila ravno v času, ko se pogaja Churchill v Washingtonu, da znašajo izgube v zlatu in dolarski rezervi v zadnjem četrtletju leta 1951 en bilijon dolarjev. To izgubo primerja britanska vlada z veliko izgubo, ki jo je utrpela v tretjem četrtletju leta 1947. Takrat je bila panika. S to psihologijo, da je treba priskočiti britanskemu gospodarstvu na pomoč, naj računa tudi wash-ingtonska vlada. Britanske rezerve so dosegle nižino $2,355,-000,000. Britanska finančna plat, ki se izraža v neuravnovešeni trgovski bilanci, je važna pri izvedbi britanskega oborožitvenega programa. Ta program, ki je v sklopu skupnega obrambenega sistema protisovjetskega bloka, se ne more dovršiti zgolj iz britanskih sredstev. To je bila splošna kritika britanskega tiska že predno je odpotovala britanska delegacija v Ameriko. Četudi ni bilo, kot povdarjeno, nobenega uradnega obvestila o bistveni vsebini razgovorov med zunanjepolitičnimi strokovnjaki obeh delegacij ter med Churchillom in Trumanom kot glavnima predstavnikoma, ni nobenega dvoma, da je bila točka, kako izvršiti britanski obramben! program in kako sodelovanje nudi pri tem Amerika, tudi na dnevnem redu. V zunanjepolitičnem pogledu so bili važni razgovori glede politike do Nemčije in Avstrije. Teh razgovorov se je udeležil namestnik državnega tajnika Geo. Perkins, ki je strokovnjak za za-padno Evropo. V sredozemskem vprašanju naj bi Amerika dovolila Veliki Britaniji, da zasede gotova mesta v mornariškem poveljstvu v okviru Atlantskega pakta. Borba, kdo naj bi bil mornariški poveljnik ali Britanec ali Amorikai 'i«.; -je že starega datuma. POGODBA S JUGOSLAVIJO WASHINGTON, 8. januarja —Štiri-dnevna pogajanja med Churchillom in predsednikom Trumanom so končana. Churchill je danes, v sredo, zapustil prestolnico Washington z vlakoni. Najprvo gre v New York, kjer bo gost Barucha, odtod pa odpotuje v Kanado; 16. januarja bo govoril na skupnem zasedanju spodnje zbornice in senata v Washingtonu. Za danes, v sredo, je napovedan komunike o vsebini doseženih rezultatov. NE VE KAM Z OTROCI NEW YORK, 8. januarja —Verjetnost, da se v kaki družini porodijo čet\'orčki^ je v Ameriki ena proti 643,-971. Med temi redkimi se je ta verjetnost spremenila v resnico v družini Jožefa Gra-berja. 38-letni Graber, ki se peča S trgovino likerjev, je postal oče četvorčkov. Žena Fani, stara 32 let, v ostalem mati že treh otrok, od katerih je najstarejši star 5 let, je dala možu četvorčke: tri deklice in enega dečka. Vsi štirje so bili predčasno rojeni. Njihovo zdravstveno stanje z materjo vred je povolj-no. Oče je dejal; "Ne vem, kaj naj rečem... Pričakoval sem otroka, morda dvojčka^ pa naj bi že bilo—trojčke. Ali četvorčki, to je. velika novost tudi za mene . . ." Ali bo obveljal zakon ali ulica DUNAJ, 8. januarja — Izpred druge svetovne vojne je bila v Avstriji osebnost princa Star-hemberga vaižna politična pojava. Skrajni d.esničar in avstrijski nacionalist je organiziral privatne bojne organizacije, ki so imele namen zatreti s silo avstrijske levičarje. Starhemberg je bil tisti, ki je bistveno pomagal, da se je leta 1934 razpustila avstrijska soci^lno-demokr-steka stranka. Staremberg je veleposestnik. Posedoval je 82 posestev, ki so mu bila zaplenjena. Avstrijsko vrhovno sodišče pa je sedaj odločilo, da se ta zaplenjena posestva morajo vrniti nazaj Star-hembergu. Avstrijsko delavstvo brez ozira na komuniste in socialiste je priredilo protestne demonstracije zoper to razsodbo in proglasilo stavke, ki so sfe tudi izvedle v stotinah tovarn. Vprašanje ostane, ali bo obveljala odločba vrhovnega sodišča ali pa se bo sodišče moralo ukloniti protestom od zunaj. PREOKRET V POGAJANJIH NA KOREJI TOKIO, 8. januarja — Z ozi-rom na poskuse sovjetske delegacije v Parizu, da naj se pogajanja o premirju na Koreji prenesejo na Varnostni svet ZN in z ozirom na zadržanje komunistične delegacije, ki dela nedvoj-beno sporazumno z Moskvo in sovjetsko delegacijo v Parizu, so se vršila v glavnem stanu generala Ridgwaya posvetovanja. Predno se je začelo pogajanje o premirju na Koreji, je bil sovjetski zastopnik pri ZN v New Yorku Jakob Mahk tisti, ki je prvi najavil, da je možno končati vojno na Koreji in da so ugodna tla za razgovarjanje o premirju. Višinski v Parizu je dejal, da so pogajanja na Koreji na slepi ulici, čeprav trajajo in se vlečejo že šest mesecev. Komunistična Kitajska je izjavila, da se strinja s predlogom Višinskija, da se bavi.s premirjem na Koreji Varnostni svet Združenih narodov. Zavezniška delegacija ima vtis, da gre za namerno sabotažo pogajanj od strani komunistov. V tem jo potrjuje odkrita izjava Višinskega v Parizu, da so bila pogajanja na Koreji zavo- Eisenhower gre na politično polje; Evropa obžaluje njegovo odločitev v PRESTOLICI SE UGIBA O NJEGOVIH PROTI KANDIDATIH Če šofer nerodno zaspi RICHMOND, CaL, 8. januarja — Šofer William A. McAn-dress je pri vožnji zaspal, njegov voz pa je treščil v neki leseni zaboj. V notranjosti tega zaboja so bile glavne kontrolne cevi plinske napeljave. Sunek je raz-nesel dvoje cevi. V tehnični proceduri, ki je s tem nastala, je bilo prizadeto mestece E1 So-brante, ki ima 8,000 prebivalcev. Ugaševale so luči, v kleteh pa so se razširili plini. Prebivalstvo, ki je bilo zbujeno, je bilo razburjeno, večina pa je spala. Opozorjeni ognjegasci so radi tega dali varnostne znake iz siren, s katerimi so pozvali članstvo naj bo prisotno. Gasilci so se javili. Sirene so tulile naprej, gasilci so hodili od hiš do hiš, trkali na duri, da so prebudili speče, da se ne bi zadušili od plina, ki je uhajal. Štiri ure je trajalo, predno je bilo dognano, kaj je vzrok nenavadnemu pojavu in predno so se izvršila potrebna popravila na plinski napravi. Novi odborniki Društvo Washington št. 32 ZSZ je na svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za leto 1952: An-tonia Tomle, predsednica; John Zaic, podpredsednik; Anna Vad-nal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, tajnica; Anna Zaic, za-pisnikarica; nadzorniki: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; Mary Božič, zastopnica za podr. št. 48 Sans. Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. žena in da so sedaj prišla v slepo ulico. Če ne pride do pozitivnih rezultatov in to v kratkem času, se mora zavezniška komanda pripraviti na vojne operacije v celem obsegu. O zadržanju komunistične delegacije na gadnjih sestankih je izjavil podadmiral Turner, da prihaja vedno bolj do prepričanja, da komunisti nočejo trdnega premirja, da se jim ne mudi in da ne kažejo nobene dobre volje. Mesto, da bi šli naprej, gremo nazaj. Zavezniške kompromisne predloge, tako glede letališč v severni Koreji, glede zamenjave vojnih ujetnikov, kakor tudi glede bodočega izvajanja premirja so komunisti gladko odklonili. Medtem ko so se prevajale besede na teh sestankih iz angleščine v kitajščino in ko-rejščino, so se člani komunistične delegacije obnašali brezbrižno, brali magazine, se posmeho-vali in uganjali neslanosti. Vsa poročila o sestankih obeh pododborov za izmenjavo vojnih ujetnikov in za kontrolo premirja se končajo redoma s tem, da se mora ugotoviti, da ni bil dosežen nikak nadaljni uspeh. Na letni seji društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ so bili izvoljeni sledeči odborniki za leto 1952; Krist Stokel, predsednik; John Marn, podpredsednik; Anton Wapotich, 892 E. 73 St., EN 1-0320 tajnik; William Candon, blagajnik; Joseph Okorn, zapisnikar ; nadzorni odbor: Louis Žele, Stanley Dolenc in Rose Re-tar; William Wapotich, reditelj mladine; Jacob Žagar, reditelj; William in Anton Wapotich, zastopnika za Klub društev SND. Seja Svob. Slovenke št. 2 SDZ članice društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ se opozarja, da se redna seja vrši jutri zvečer, v četrtek ter se prične točno ob 7. uri, ker pozneje bodo šle članice na konferenco Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se na pol-noštevilno udeležbo. > :«: Vile rojenice | Med važnimi ameriškimi listi javlja "New York Times," da bo podprl kandidaturo Eisenhower-ja. WASHINGTON, 8. januarja—S tem, da je general Eisenhower dal svoj pristanek na kandidaturo za ameriškega predsednika na republikanski listi pri volitvah leta 1952, je nastopil politični dogodek, ki je potisnil v ozadje vsa druga politična vprašanja. Odmevi iz Evrope poročajo, da so članice Severno atlantskega pakta vzele na znanje generalovo izjavo, to pa z obžalovanjem. Republikanski kandidat je za predsedniško mesto priznavajo, da bodo imeli v osebi generala Eisenhower j a močnega nasprotnika. Demokrat je se o tej kandidaturi niso izjavili iz merodaj-nega mesta. V prvi vrsti gre za viarašanje da-li bo dobil Eisenhower vrednega naslednika, če se bo spustil končno v predsedniško kandidaturo. Teško bo dobiti moža, čigar ime bo navdahnilo toliko zaupanja kot je ime Eisenhowerja, trdijo nekateri londonski listi. Francoski tisk naglasa, da bi bil odhod Eisenhowerja iz_ Evrope udarec za Evropo sploh. Pri tem pa ne skrivajo, da je vsekakoi bolje, da je na mestu predsednika Amerike Eisenhower, kakor pa senator Robert Taft, ki se je izkazal ponovno in ponovno za nasprotnika Eisenhowerjeve linije zapadno-evropske obrambe proti morebitni sovjetski' agresiji. Sodelavci generala Eisenhowerja v njegovem glavnem stanu, pa najsi gre za Britance, Fran coze, Italijane ali Nizozemce, ob Vile rojenice so se zglasile 27. dec. pri družini Pfc. Joseph in Dorothy Milavec ml. iz 9325 Ben-ham Rd. ter pustile zalo hčerko-prvorojenko. Tako sta postala Mr. in Mrs. Skočaj iz Benham Rd. kakor tudi Mr. in Mrs. Joe Milavec st. iz 4445 E. 156 St., prvič "grandpa" in "grandma." žalujejo njegovo odločitev. Tud. njim je prra očmi pr\'o vprašanje, kdo bo njegov naslednik. Žc sedaj se imenuje general Alfreč M. Gruenther, ki zaseda poc Eisenhowerjem mesto šefa nje govega generalnega štaba. Ruski zunanji minister Andre; Višinski je na vprašanje, kaj misli o Eisenhowerjevi odločitvi kratko odvrnil: "Pustite ga, na kandidira!" Ameriška delegacija pri Zdru ženih narodih ni dala posebnegr komentarja k odločitvi generala Eisenhowerja. Če bo general Eisenhower iz voljen za ameriškega predsednika, bo to deveti ameriški general, ki bo šel kot predsednik \ Belo hišo. Odmevi v notranjosti Governer Warren iz Califomi-je je naglasil, da je general Ei senhower močan kandidat za predsedniško mesto, kar pa nje-' ga Warrena ne bo oviralo, da nc bi šel v borbo, da ga republikan ska stranka postavi za svojega kandidata. V tistih državah, kjer mora kandidat osebno priglasiti svojo kandidaturo, ne bo mogoče po staviti ime Eisenhowerja na kandidatno listo. Ohijski senator Robert Taft, kakor se je že javilo, je izjavil da je prijavil svojo kandidaturo računajoč s tem, da bodo tudi drugi kandidatje, med njimi da je predvideval tudi kandidaturo generala Eisenhowerja. Vsak Amerikanec ima pravico kandidirati. Drugi naglašajo, da demokratom ni uspelo, da bi pridobili za sebe generala Eisenhowerja. Med komentarji ameriškega tiska so mnenja deljena. Za vse je pozitivno, da je general Eisenhower p r i staš republikanske stranke, dalje pa, da bo sprejel kandidaturo za predsednika, če mu bo ta ponudena. Francija ima zopet vladno krizo PARIZ, 8. januarja — Odstop predsednika vlade Rene Plevena se je izvršil v času, ki zahteva od Francije trdne koalicijske vlade. Predvidevajo, da rešitev krize ne bo lahka. Sedanja vlada je spravila skozi parlament le polovico svojega proračuna. Toda istočasno je bila vlada zaposlena v • vlažnih zunanjepolitičnih vpraša- • ajih: Kako zvariti zapadno-jvropsko armado, h kateri naj jristopi tudi zapadna Nemčija. J{ako organizirati organizacijo everno Atlantskega pakta in jo sprovesti v prakso. V Parizu zaseda organizacija Združenih narodov in se na odru ji je bitka med Vzhodom in Za-padom. Francija bi morala v tej bitki igrati važno vlogo. Sredi te-?a boja je vlada odstopila; v In-Jokini nastopajo gverilci, v severni Afriki pa domači nacionalisti. Francija krizari. . . TE PENE SO BILE NEKOČ ... SALEM, 111., 8. januarja — V restavraciji Hanes Cafe so bili gostje prijetno presenečeni. Popolno kosilo jih je stalo le 35 centov. Na vprašanje, če gre lastništvo restavracije po potih, ki jo je ubral neki restavrater v Pittsburghu in znižal cene, da bi lobil temveč gostov, so dobili gostje odgovor: "Ta cena je veljala pred 37 leti. Restavracija praznuje 37-ietnico svoje otvoritve in je nastavila za to obletnico cene, ki so bile veljavne takrat. Toda te cene veljajo samo za danes . . ." DIVJI PES PODOBEN LEVU V Newbury v Geauga County so ubili čudno žival. Lovec trdi, da je ta žival podobna levu. Končno so ugotovili, da gre za psa, ki pa je imel na vratu grivo, ka-kpr kak lev in tudi druge zunanje znake, tako da je pes le do 90'/. Žival je bila izročena strokovnjakom v nadaljno preiskavo. Sledove gorskega leva so sledili 7 Newburyu že dalj časa. Lovec, ki je pogodil to živ^-l, je bil Fred Naubauer iz Lake Kelso. Zaroka Zaročila sta se Mary Jane Zrimšek, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Zrimšek iz 3584 E. 82 St., in William Stark iz 1073 E. 76 St. Bilo srečno! -THAN ? ENAKOPRAVNOST 9. januarja 1952 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta)' for One Year—(Za eno leto)______ For Six Months—(Za šest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece)__ .$8.50 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); for One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187U. 104 UREDNIKOVA POSTA WINSTON CHURCHILL V AMERIKI (3) Kako je z vlogo Amerike od danes v splošni zunanji politiki in kakšen je položaj, kjer se Amerika polaga na tehtnico, pride pa s tem nasprotje z zgodovinsko in uradno britansko politiko, sta najbolj značilna slučaja dveh malih toda pomembnih držav: Irana in Egipta. Še leta 1907 ste si porazdelili Velika Britanija in Rusija Iran v dvoje interesnih področij; Severni v rusko, južni v britansko. Amerike takrat ni bilo zraven! Ko so začeli nemški nacisti izvajati svojo azijsko politiko in mislili preko Rusije in Kavkaza in dalje preko Irana korakati v Azijo, je bilo zopet Moskvi in Londonu možno, da ste te dve državi rešili svoje interese v Iranu. Rešili pa na ta način, da ste odstranili Nemcem prijaznega državnega poglavarja, postavili na prestol njima prijaznega in da so čete teh dveh držav ukorakale v Iran. Tudi takrat Amerike ni bilo zraven! 2e s potekom vojne je naraščal ameriški vpliv po svetu in ko se je vršila znamenita teheranska konferenca, kjer so se reševala svetovna vprašanja in porazdeljevala bodoča vplivna območja, takrat je bila Amerika že v Iranu! V Iranu je ostala s svojo zamislijo v svetovni politiki do danes. Danes že najodločilnejši faktor, na katerega se v britansko—iranskem petrolej skem sporu obe stranki s polno zavestjo kaj pomeni Amerika, obračate za pomoč in podporo. Toda če je funkcija kapitala bistveno po svetu povsod enaka, ni razloga, zakaj bi ne prevzel svoje vloge ameriški dolar in spodrinil britanski funt šterling iz Irana! Ce pa ima ameriška koncepcija o državah svoja pota, zakaj bi jih ne speljala tudi po Iranu! Zgolj gospodarski interesi pa tudi politični pogledi na države so glede Irana takega značaja, da se križajo z britanskimi. Kako jih premostiti ni lahko vprašanje. Tipično britanski politiki nasprotno stališ^ je ameriško stališče do Sudana, pokrajine južno od Egipta. Sueški kanal bo končno skupni interes obeh držav. Interes na Sredozemlju je einteres na svobodnem prehodu preko Sueškega kanala v vode Indijskega Oceana. Ni dvoma, da se bo zahotelo ameriškemu dolarju, da dobi v roke večje število delnic družbe, ki ima v rokah tehnične naprave Sueškega kanala in ki tudi kasira pristojbine od ladij, ki potujejo skozi ta kanal. V tem pogledu si bo znal kapital najti svoja pota. Sudan je ^načilnejši. Sudan dobavlja Veliki Britaniji bombaž in je važen v njeni mreži afriškega koloni-jalnega posestva. Velika Britanija pfavi; Predložila bom prebivalstvu Sudana načrt neke ustave, po kateri naj se ta pokrajina postopoma razvija v večjo stopnjo samostojnosti. Ta razvojna pot, kakor jo sicer poznamo iz zgodovine britanskega kolonijalnega gospodstva, pa po britanskih zamislih traja desetletja in desetletja, predno je o tej zamisli narod toliko zrel, da se lahko sam upravlja. Amerika pravi: Prebivalstvu Sudana je treba dati pravico, da se samo svobodno izreče kakšno obliko vladanja hoče zase in č^ hoče postati samostojna država, naj bo Sudan samostojen; če hoče pripasti k sosednjemu Egiptu in postati z njim ena država naj pripade; če se izreče za Veliko Britanijo naj ta odločitev dobi veljavo. Zopet princip svobodnega odločevanja, kije v ameriški tradiciji tako karakterističen v nasprotju z britanskim principom postopnega odgo j evan j a do dobe, ko naj postane dotično ljudstvo zrelo in to po britanskem mnenju, da se lahko samo upravlja. Ločiti .egiptsko vprašanje od vprašanja Sudana? In če ima ameriška zunanja politika gotovo zamisel v sve tovni politiki tako do Srednjaga vzhoda, kakor sploh do krajev Afrike in Azije, zakaj ne bi šla dosledno po tej poti in varovala svoje lastne koristi, četudi na račun britanskih?! Velika Britanija je že pod vlado laboristov zahtevala večji delež pri odločanju v vprašanjih Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Šlo je za vprašanje, ali naj bo poveljnik kopnih čet oziroma mornariških sil Srednjega vzhoda oziroma Sredozemlja Britanec ali Amerikanec. Šlo je za vprašanje, kakšen vpliv vobče naj igra pri usodnih odločitvah Velika Britanija v družbi z Ameriko. Med zadnjo vojno je bil na tem področju vrhovni komandant Eisenhower. Drugi po rangu je bil Britanec Montgomery. Britanci zahtevajo za sebe gotova odločujoča mesta. Amerikanci jim jih ne dajo. Ne gre samo za mesto ene osebe, četudi visokega položaja, ker končno ta osebnost ni vsemogočna, marveč odvisna od sodelavcev, pa naj si bo generalni štab ali kaka civilna živež v stari domovini sedaj na prosti prodaji Mr. in Mrs. Frank in Mary Bahn iz Niles, Ohio, sta pred nekaj dnevi prejela od svojcev v stari domovini pismo, iz katerega je razvidno, da se tam dogajajo zadnje čase velike spremembe. Pismo prihaja iz Dolenjske, in se v izčrpkih glasi: "Tukaj pri nas so vsi ob karte, vsi delavci, penzijonisti in sploh vsi reveži, ki so ob kartah živeli. Sedaj si kupujejo na prosti prodaji hrano in kar rabijo. In zato se je hrana močno pocenila, da lahko vsak kupi, kateri ima denar. "Pred letom dni je bil sladjcor na prosti prodaji, to se reče brel kart, po 600 dinarjev, a zdaj po 170 dinarjev; mast preje 600 dinarjev, zdaj 190 dinarjev; moka, preje 150 in zdaj 80 dinarjev; krušna moka, preje 80, in zdaj 36 dinarjev. Ampak blago za obleko je pa še zmeraj drago, se je pa pocenilo pri metru po 100 dinarjev. Najslabši ženski cajh za predpasnik ali vsakdanjo obleko je po 600 do 700 dinarjev, in tako da stane en ženski slab predpasnik 1,000 dinarjev. "Tisočkrat hvala Tebi, Mari in Tvoji družini, da meni je treba prav malo kupiti, razen vsakdanje stvari; nedeljske obleke pa imamo še vse amerikansko, kar ste jo poslali. Ali A. F. je pa drugače, ona je pa vse prodala, zdaj pa za drugo fehta. "Vaš tolar pri nas zdaj veliko velja. En dolar je naših 600 dinarjev, ko najbrž, da ni bil še nikoli." Mr. in Mrs. Bahn pozdravljata vse svoje znance in prijatelje ter jim , želita mnogo -sreče in veselja v novem letu 1952! Iz urada tajnika društva V boj št. 53 SNPJ CLEVELAND, Ohio —Članstvo društva V boj, št. 53 SNPJ bi rad opozoril, da se naša prihodnja seja vrši v nedelju, 14. januarja ob 2. uri popoldne namesto dopoldne. To je bilo določeno na decemberski seji, ker bomo po seji imeli nekaj zabave s prigrizkom in se bodo tudi predvajale slike, katere so bile posnete na naši zadnji 45-letni proslavi. Slike se bo pričelo kazati ob 3. uri popoldne, ter je vabljeno splošno občinstvo, da jih pride pogledat, posebno še tisti, kateri ste bili navzoči, da se boste sami sebe pogledali, kako ste se zadržali. Slike povzete tega dne po Mr. Joseph 2ele-tu mL, so jako lepe in čiste, kot pravi nas predsednik šorc, ki jih je že imel priliko videti, on smatra, da je vredno, da jih pridete pogledati še ostali. Slike bodo vzele do % ure. Te slike se bodo predvajale le takrat in ne več pozneje, ker imamo namen poslati ta film v Slovenijo Izseljenski matici, kjer želijo imeti tudi nekaj slik iz našega društvenega življenja tukaj, da bodo imeli tako tudi oni vpogled v naše življenje. Zato ste vsi, kateri se zanimate, prijazno vabljeni! Iz decemberske seje naj še toliko poročam glede odbora, da je ostalo vso, kot člani rečejo, "po starem," to je ves odbor je ponovno sprejel še za nadaljnje leto. Seje bodo se vedno ravno tako kot dosedaj, vsako drugo nedeljo v mesecu kot običajno ob 9.30 dopoldne v društvenih prostorih Slovenskega delavskega doma. Izvršili so so tudi razni sklepi glede našega poslovnega reda za tekoče leto. Tako bo društvo po svoji možnosti še vedno podpiralo naše narodne in kulturne akcije v svojem delokrogu. Društvo bo tudi v bodoče sodelovalo potom svojih zastopnikov pri raznih ustanovah, organizacijah ter dosledno stremelo za našim skupnim napredkom. Zato takoj v početku novega leta prosim članstvo, da ste pridni v poseča-nju naših mesečnih sej, da boste vedno poučeni, kaj se pri društvu godi. Dalje tudi, da ste prav vsi redni in točni pri plačevanju svojega društvenega asesmenta kot tudi, da izvršujete svoje bratske dolžnosti napram društvu, katerega član ste, napram bolnim članom in v slučaju smrti vašega sočlana, da se po možnosti udeležite pogreba, ker na to nas vežejo članske dolžnosti. Med letom tudi ne pozabite poagitirati za dotok novega članstva pri svojemu društvu. Vrste naših društev se redčijo ter je vedno potrebno nadomestilo z novim članstvom. Sode lujte z društvenim odborom v vašo lastno korist. List Prosveta ima sec^aj kaih-panjo za pridobitev novih naroč-| nikov, tudi na to ne smemo pozabiti, kot ne smemo pozabiti n^ naš lokalni list Enakopravnost, Oba naša lista sta potrebna, in bi morali biti njih naročniki in agitirati za nje. List pisan v svobodnem duhu, ki dela za vse na3e napredno narodne ustanove, je vreden naše podpore, ker je naš največji glasnik naroda, zato smo vsi pozvani, da si poskušamo ohraniti vzgojni vrtec nas vseh. Kaj bi dosegli, če ne bi imeli svojega lastnega časopisja v svoji sredi? Kot narod bi bili mrtvi in za vse naše skupno prizadevanje "živi mrliči." Nasprotnikom napredne in progresivne ideje bi bilo v največjo tolažbo ter veselje, da bi šli taki listi kot so Enakopravnost in Prosveta iz površja, da bi oni imeli več prilike zavajati naše rojake in jih držati v nazadnja-štvu. Premalo se včarih vsega tega zavedamo, zato je potrebno, da smo vedno čuječi, da si ohranimo, kar smo si vsa ta dolga leta pridobili. Torej, na svidenje v nedeljo, 13. januarja na seji kot na predvajanju slik! Joseph F. Durn, tajnik. Zahvala iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah "Letošnje leto sta prišla na obisk po 40 letih zakona Joseph in Angela Drobnič iz 917 E. 73 St., Cleveland, Ohio. Ob tej priliki sta se zanimala ne le za svojce, temveč tudi za socialno šibke v nagi okolici. Že pred obiskom daleč nazaj v leto 1945 je prispelo nešteto pošiljk, tako sorodnikom in drugim. Vsakdo, katere sta obiskala, je bil deležen daru. Saj ne vemo števila obdarovancev.—In vračala sta se v 'Noyo domovino.' "Ob odhodu sta obljubila, da ne bosta pozabila, kar sta videla v starem kraju. Prišedši domov v Cleveland, sta obljubilo držala in jo tudi izpolnujeta. Premnogi je že deležen pomoči in tudi lepe pisane besede, katera prav lepo teče Angeli bolj, kot Josephu. "Ni dolgo tega, ko je dospela 20 kilogramska pošiljka za naše aolarčke v Dvorski vasi, polna šolarskega pribora; Zvezkov, svinčnikov, peres in držal, radirk in kanditov. Pa tudi več starejših je bilo deležnih darov. Oh, kako so žarele oči malčkom, ko sva jim delila z bratom Janezom Debelakom. Zahvale ni bilo konca! Tudi učiteljica, ko je bila nagrajena z nalivnim peresom, se je zahvalila, tako tudi v imenu otrok. Priznanje in zahvala tudi vsem ostalim, ki so prispevali k tako obilnemu daru kot: "Mici Pečenko, Antonu Debelak, Mariji Polanc, Frances Malovrh, Mariji Plut, Angeli Stran-ščak, Mariji Ivančič, Pepca Mlakar, Pepci Lah, Francka Toma-žin, Francetu Centa (Koški), Ivanki Levstek-Centa, Joe Centa, Francki Bela j, Viktoriji Ber-glez. Frank Ivančič in Louis Ambrožiču. "Posebna zahvala pa zakoncema Josephu in Angeli Drobnič. Vsem želim in voščim vesel Božič in srečno Novo leto 1952! Naj nam narava še mnogo enakih posnemalcev v bodoče nakloni. "V imenu otrok in nas vseh in vsem tu imenovanih iskrena hvala! "Joe Marolt (Majerček)." Skupni izlet Progresivnih Slovenk v staro domovino CLEVELAND, Ohio—V javnosti je že bilo poročano, da priredijo Progresivne Slovenke skupen izlet v staro domovino prijiodnjo pomlad. Izlet je razdeljen v več skupin, tako bodo tri odpotovale v maju in ena vi juniju. S tem se bo dalo izletnikom priliko, da si izberejo najbolj prikladen čas za potovanje. Vsi, kateri nameravate potovati v staro domovino prihodnjo spomlad, pridružite se Progresivnim Slovenkam. Prošeni ste, da to pravočasno sporočite na glavni urad in sicer na Mrs. Josephine Zakraj-šek, 4332 W. 52 St., Cleveland 9, Ohio, telefon SH 1-3871. Pri vsakemu posameznemu krožku se je izvolilo zastopnico v odbor za izlet v domovino. Pri našem krožku št. 1 je bila v ta odbor izvoljena Mrs. Marian Ba-shel. Katera članica našega krožka namerava potovati z eno ali drugo naših skupin, naj pokliče Mrs. Bashel, KE 1-2173. Ona vam bo dala vse informacije glede potovanja. V skupino izletnikov se sprejme tudi osebe izven naše organizacije in kdor bo potoval z Progresivnimi Slovenkami, bo deležen istih ugodnosti, kot članice. Torej, ne odlašajte, če se nameravate podati prihodnjo spomlad na obisk v staro domovino. Sporočite to v glavni urad takoj! Theresa Gorjanc. ►lovenski umetniki v ponos domovini komisija. Gre za prispevek, ki ga da država gotovemu cilju v obliki denarja, gospodarskega deleža in vojnih sil. V kolikor gre za vojno brodovje in letalstvo. Velika Britanija ne odreče; v kolikor pa gre za splošno bojno moč in oborožitev, katero Velika Britanija izvaja z ameriško pomočjo. Komu naj gre torej čast—komu pa oblast.... L. C. Dvajsetletni Igor Ozim iz Ljubljane—zmagovalec v Londonu- O izredno nadarjenem mladem violinistu Igorju Ozimu iz Ljubljane . so pred časom že poročali. Takrat so povedali, da je že kot otrok kazal velik glasbeni talent. Že s petimi leti se je začel učiti igranja na violino pri profesorju glasbene akademije v Ljubljani Leonu Pfei-ferju. Še kot otrok je že nastopal na samostojnih koncertih in kritiki so mu prerokovali veliko bodočnost. Zdaj se je pokazalo, da se niso zmotili. Po posredovanju znanega angleškega pianista TaxVorja, ki je dvakrat obiskal Jugoslavijo, je Igor Ozim dobil leta 1949 štipendijo od British Councila ter se je vpisal na Royal College of Music v Loidonu, ki je najvišji glasbeni zavod v Angliji. Ker je izredno hitro napredoval, je takoj prišel v mojstrsko šolo znanega mednarodnega violinskega pedagoga Restala. Lanskega julija je na Royal College diplomiral in dosegel 292 izmed 300 točk, kar je edinstven primer v zgodovini tega zavoda. Igor Ozim se je udeležil lani velikega mednarodnega glasbenega natečaja v Ženevi, kjer je prejel diplomo, še večji uspeh pa je dosegel nedavno v Londonu, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja violinistov za Fleschovo zlato kolajno. To tekmovanje spada med največje in najbolj pomembne glasbene prireditve v Angliji. Tekmovanja so se udeležili sami violinisti mojstri, ki so se vrnili z mednarodnih turnej. Igor je bil najmlajši med tekmovalci, kljub temu pa je bila njegova igra najbolj dovršena—dosegel je prvo mesto jn prejel edino nagrado—zlato Fleschovo kolajno. Ta velik uspeh odpira mlademu slovenskemu umetniku pot v mednarodni glasbeni svet. Tenorist Anton Dormota bo gostoval v Severni Ameriki Nedavno je z velikim uspehom zaključil svojo koncertno turnejo po Jugoslaviji slovenski tenorist Anton Dermota, ki je prej prav tako uspešno nastopal po raznih evropskih mestih. V kratkem bo ta priznani pevec odšel na veliko turnejo po Severni Ameriki in dobro je, da bralci zvedo o njem nekatere podrobnosti. Anton Dermota iz Kropo na Gorenjskem, kjer že stoletja žebljarji izdelujejo žeblje, ki jih pošiljajo tudi v tujino. V Ljubljani je Dermota dovršil oglar-sko šolo. Tam pa so odkrili njegov lepi tenor in kmalu je bil sprejet v operni zbor. Obenem pa je tudi študiral na konserva-toriju. Leta 1934 je konservato-rij dovršil z odličnim uspehom, nato pa je odšel na Dunaj dalje študirat. Pridno se je izpopolnjeval. Uspeh je sledil uspehu. Na mednarodni pevski tekmi leta 1936 je bil med tistimi petnajstimi, ki so izmed 200 tekmovalcev bili nagrajeni. Prejel je srebrno plaketo. Še isto leto je bil sprejet v dunajsko državno opero in s tem prejel največje priznanje, ki mu je potem omogočilo nadaljnje nastope na mednarodnih pevskih prireditvah. Dermota, ki povsod nastopa s svetsko uglajenostjo priznanega mednarodnega pevca, je po duši in srcu ostal Slovenec. Zdaj po številnih gostovanjih v evropskih mestih odhaja v Ameriko, kjer bo pel v newyorški metropolitan operi. Prav gotovo bo tudi ameriško občinstvo navdušil s svojim petjem in bo njegova turneja zanj nov uspeh, ki bo obenem tudi uspeh njegove slovenske domovine. 70-letni slikar Frank Tratnik ustvarja že 50 let. Lani 11. junija je praznoval 70. letnico svojega plodnega življenja priznan slovenski slikar Fran Tratnik, ki je obenem praznoval še drug prav tako pomemben jubilej — 50-letnico umetniškega ustvarjanja. Umetniku se je domovina oddolžila na ta način, da je bila za njegov jubilej v Moderni galeriji Ljubljani urejena razstava njegovih slik, pozneje pa je Državna založba Slovenije izdala Tratnikov zbornik, v katerem bo izčrpen pregled vsega njego vega umetniškega ustvarjanja od začetka do danes. Frank Tratnik je doma iz Gornje Savinjske doline. Izšel je iz čvrstega kmečkega rodu v vasi Potoku, ki spada pod občino Kokarje. Šolal se je v Celju, kjer je dobil prvi pouk v slikanju pri cerkvenem slikarju Go-sarju. Ko mu je bilo 17 let je odšel v Prago, kjer je bil sprejet na Akademijo upodabljajoče umetnosti. Tam se je šolal pri znamenitih umetnikih, saj je bi la akademija v Pragi v tistem času na vrhuncu svojega razvoja. Iz Prage je vodila Tratniko-va umetniška pot na Dunaj in nato na akademijo v Muenchen, kjer se je izpopolnjeval dve leti. Zaradi bolezni se je moral leta 1911 vrniti v domovino in se je nastanil v sončni Gorici. Prva svetovna vojna ga je prisilila, da se je preselil v Ljubljano, kjer je tudi ostal. Prvič je razstavil svoje slike v Ljubljani leta 1902. Nato se je udeležil razstave jugoslovanskih umetnikov v Beogradu leta 1904 ob kronanju kralja Petra, ki je tudi kupil njegove slike. V Beogradu je pozneje še dvakrat razstavljal, v Ljubljani pa se je od leta 1902 udeležil s svojimi deli vsake slikarske raztave. j Kot član vodilnega češkega umetniškega društva "Manes" je dvakrat razstavil tudi v Pragi ter nato na Dunaju, kjer so kritiki zlasti njegovo sliko "Slepci" navdušeno hvalili. Dalje je Tratnik razstavljal v Parizu, Londonu in Rimu. Vrsta inozemskih revij je objavljala obenem s pohvalnimi kritikami njegova dela. ■ Tratnik je v 50 letih ustvaril brez števila umetnin, v prejšnji vojni jih je pa zelo veliko izginilo. Nemci in Italijani so umetnine raznesli na vse kraje, zelo veliko tudi izven domovine. Mnogo teh umetnin so že izsledili in so v teku pogajanja za vrnitev. Prav gotovo bodo vrnjena. Vsekakor pa je izguba tolikšnega števila umetnin vehka škoda za sedanjo Tratnikovo razstavo, ki bi imela prikazati slike iz vseh dob njegovega ustvarjanja. Prireditelji so si pomagali na ta* način, da se slike, katerih originale nimajo, razstavili v fotografijah in ponatisih. Sedemdesetletni umetnik seveda s svojim lepim jubilejem nikakor ne misli končati svoje-, ga ustvarjalnega dela. Še veliko, veliko načrtov ima in vsi, ki ga poznajo so tudi prepričani, da jih bo uresničil. I. S. -Ju- PODPISANA POGAJANJA ZAKLJUČENA BEOGRAD, 8. januarja-goslovanski zunanji minister Edward Kardelj in ameriški poslanik v Beogradu sta podpisala jugoslovansko-Ameriško gospodarsko pogodbo. Ta pogodba je podobna tistim pogodbam, ki jih sklepajo Zedinjene države z državami, katerim dajejo svojo gospodarsko pomoč. VEČ MATERIJALA ZA ZASEBNA VOZILA WASHINGTON, 8. januarja Ker so bila znamenja, da bo ''^pr'fezposelnost v območji! De^ troita občutno narasla, ako bi ne dobila industrija privatnih avtomobilov dovolj materiala, je zvezna vlada izdala sklep o delnem povišanju tega materiala. V drugem četrtletju 1952 bo dobila industrija materiala za 900,000 zasebnih avtomobilov in za 240,000 tovornih avtomobilov. Po dosedanjem načrtu bi dobila ta industrija materiala le za 800,000 privatnih in za 200,-000 tovornih avtomobilov. "FLYING ENTERPRISE" V FILMU Junaška borba kapitana Kur-ta Carlsena, da izvleče in reši z objemov valov svojo tovorno ladjo "Flying Enterprise," bo filmana. Filmska družba Hal Wallis Production je dobila dovoljenje od lastništva ladje "Flying Enterprise," da napravi film, ki bo slonel na dogodiščini kapitana Kurta Carlsena z imenovano ladjo. Tudi filmu bo naslov "The Flying Enterprise." SAMI SO SE OBSODILI NA SMRT Iz Koreje se poroča, da je prišla v zavezniško ujetništvo skupina kakih 300 Kitajcev. Ti so si dali tetovirati na svoje hrbte smrtno obsodbo. Ta smrtna obsodba pa naj se izvi-ši brez na-daljnega, če naj kdo od njih še katerikrat pride v komunistične roke. Ti Kitajci so si dali tetovirati na hrbte tudi napise, da so antikomunisti. Letna konferenca Slov. nar. doma Jutri zvečer ob 8. uri sc vrši letiia konferenca lastnikov ctr-tifUtatov Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi vsa društva— lastuUi(> certifikatov in posamezne lastnike, da sc zborovanja udeleže. Na dnevnem redu bodo poročila odbora in direktorjev in podana b«>do finančna poročila ter volilo direktorje, katerim poteče doba. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Vatikan in Slovenci (Nadaljevanje) V prvih vladah, ki so povzročile tako razočaranje ter zbujale čedalje večje ogorčenje delavstva, je imela slovenska ljudska stranka velik delež in važne vloge. Njen šef je bil na primer prometni minister, ko so 24. aprila 1920 v Ljubljani na Zaloški cesti orožniki streljali železničarje in ko so tudi drugod preganjali in ubijali delavce, ki so se bojevali za kruh in socialne pravice. Tako se jfe slovenska kle-f, rikalna politična organizacija uvedla in utrdila v novi državi in brez škode za svoj položaj si je lahko privoščila opozicijo proti vidovdanski ustavi leta 1912, zlasti ker je vedela, da ima velesrbska hegemonija za ustavo že zagotovljeno potrebno število glasov. Njena opozicija je bila vedno doma zelo burna, v Beogradu pa mirna in pohlevna in režimu je delala stranka veliko uslugo, ko je ovirala republikansko gibanje hrvatskih kmetov pod vodstvom Stjepana Radiča. Proti Radiču, ki je bil odločen nasprotnik klerikalizma in vatikanske politike, je bila slovenska ljudska stranka zmerom na vladi ali v opoziciji, najbolj bojevita. Slovenska ljudska stranka je bila v vseh najbolj nazadnjaških jugoslovanskih vladah in so njeni voditelji tudi kar čez %)č prevzemali ministrska mesta, ko so njihovi pristaši doma govorili, da bodo pretrgali vse zveze z Beogradom in razglasili samostojno Slovenijo. Taki pre-onki trojanskega konja postanejo razumljivi, če spoznamo prizadevanje vatikanskih gospodarjev. Papeži imajo že pd nekdaj različne vzdevke po svojem poglavitnem prizadevanju. Tako je veljal papež Leon XII. za "socialnega," Benedikt XV. pa za "političnega papeža." Njegova politika z Italijo je dobro napredovala, propadli pa so njegovi načrti z Avstrijo, čeprav je Karel Habsburški spomladi in v jeseni 1921 delal fantastične poskuse za avstrijsko obnovo. Zato je "politični papež" posvetil vso svojo pozornost utrditvi vatikanske politike v Jugoslaviji. Njegova opora pri tem je bila Do You Like Salads? by EVELYN GARDINER Director KDKA Home torum ' If you don't like salads, you don't know what you're missing. 1 don't (Mean just sliccd tomatoes on lettuce a dab of cottage cheese in a peach half. There's nothing wrong ^ith sliced tomatoes or a cottage cneese salad, except they show little imagination. . V® have more variety in the fla-and appearance of our sal-a T to servo 4), toss lightly with fork and spoon. Then add the seasonings, then the vinegar (about 2 T). Use wine vinegar, white or cider, or a combination. Toss just when ready to serve or right at the table. Taste first, then, if right, serve. A good salad is food for the eyes as well as the palate and the stomach. Try your hand at it and see if your family won't soon demand a salad every day. m predvsem slovenska ljudska stranka, ki se ni razburjala, kadar je Vatikan odbil aU celo poteptal nacionalne zahteve duhovščine. Leta 1920 je škofovska konferenca v Zagrebu zahtevala uvedbo slovanskega bogoslužja, ki je bilo obljubljeno že od papeža Leona XIII., papež Benedikt XV. pa se za to zahtevo in prošnjo ni niti zmenil. Za njegov odnos do Slovencev in Jugoslovanov je bilo značilno tudi to, da je odstavil tržaškega škofa dr. Karlina samo zato, ker je bil zaveden Slovenec, ter postavil na njegovo mesto Italijana. Papež Benedikt XV. je meseca januarja 1922 umrl, in ko je postal kot Pij XI. njegov naslednik italijanski kardinal Ratti, so vsi vedeli, da je nastopila doba novega "političnega papeža." Ob vstopu Italije v vojno leta 1915, je kardinal Ratti obžaloval, da ni več tako mlad, da bi mogel tudi sam s puško v roki v boj. Papež Pij XI. je bil tudi znan kot vnet alpinist, saj je bil v svojem rojstnem kraju pri Milanu častni član planinskega društva. Ko je dobila Italija "nagrado" za svojo vojno udeležbo predvsem na škodo Slovencev, je pisal, da ga "zelo veseli, ker je postal del planinskega sveta krasota in obramba Italije," Pod papežem Pijem XI. se je končalo navidezno "vatikansko ujetništvo" in sklenjen je bil sporazum med Vatikanom in italijansko državo. Papež je po tem sporazumu poveličeval Mus-solinija kot človeka božje previdnosti; vsej vatikanski politiki je dal italijanski in fašistični poudarek in v to politiko je v največji meri vpregel slovensko klerikalno politično organizacijo v Jugoslaviji, ki se je kot vatikanska opora tako dobro obnesla v nekdanji Avstriji. VII, Pod drugim političnim papežem Pijem XI. so dobile verske organizacije nova gesla, nove molitve, nove ceremonije. Namesto Kristusa zveličarja so oznanjale Kristusa — kralja. Vnemar je bilo puščeno Kristusovo kraljestvo, ki ni od tega sveta, pozabljen je bil sin človekov, ki nima kam položiti svoje glave, in leta 1925 so verske organizacije visoko dvignile svoj glas: Kristus, kraljuj, vladaj!— kar se pravi: Mi vladamo v njegovem imenu! Pri uvajanju takih manifestacij je Vatikan posnemal in tudi razširjal vzorce fašistične bojevitosti, in v raznih deželah so se pojavljale nove, čudno oblečene in zelo hrupne verske organizacije. Slovenska klerikalna politična organizacija je za nova vatikanska gesla zavzela svoje Orle, navidezni posnetek Sokola, svoje bratovščine in vse svoje druge priveske: za kraljestvo in oblast tega sveta močno zavzete že od nekdaj, pa je nova gesla uporabljala predvsem za okrepitev svoje gospodarske* moči, pri čemer je dala beograjskemu režimu razumeti, da zahteva za vsako svojo uslugo dobro plačilo. Pridobivanje gospodarske moči z verskim poudarkom in pritiskom se je začelo po prvem katoliškem shodu leta 1-892. Večino kmečkih občin so si klerikalci brez težav pridobili, iz občin, trgov in mest so izrivali svoje politične nasprotnike, za središče vsega zadružništva so pa ustanovili Gospodarsko zvezo, ki je ustanavljala nove zadruge* tudi samo na papirju, da bi bilo predpisam zadoščeno in da bi dobila državne podpore, (Dalje prihodnjič) GRČIJA V KRIZI večna delovna sila zaposlila drugod, Me^ta so danes prenapolnjena z neproizvodnim prebivalstvom. V njih se na primer peča 20 odstotkov dela sposobnih ljudi s trgovino in posredništvom. Velik del mestnega prebivalstva pa je zaposlen po uradniških mestih. Grčija ima le slabo razvito industrijo. Industrija ima v glavnem predelovalni in deloma ek-straktivni značaj. Predelovalna industrija je za nekaj odstotkov že presegla predvojno raven, ek-straktivna industrija pa je še precej pod njo, čeprav ima možnosti, da bi se skladno z razpoložljivim zemeljskim bogastvom še povečala nad predvojni obseg. Industrializacija je zato glavni pogoj Grčije, da dvigne svoje gospodarstvo in da omogoči svojim državljanom delo ter primerno življenjsko raven. Najbolj se kaže sedanja slabost grškega gospodarstva v njeni zunanjetrgovinski izmenjavi. Redkokatera dežela ima sorazmerno tako velik primanjkljaj v zunanji trgovini kakor Grčija. Svojih uvoznih potreb Grčija že več let ni zmožna kriti s svojim izvozom. Že leta 1938 je bil njen izvoz za 30 odstotkov manjši kakor uvoz. Grčija izvaža v glavnem le blago, ki zanje ni velikega povpraševanja na jnednarodnih tržiščih. Leta 1950-1951 je bil predviden grški uvoz v vrednosti 3,538 milijona dolarjev. Vrednost izvoza pa je bila preračunana na 92 milijonov. Razliko 2,618 milijona bo krila Grčija v glavnem s pomočjo ZDA. Pomoč po Mar-shallovem načrtu je znašala do konca lanskega leta že 680 milijonov dolarjev. Vsote ameriške pomoči gredo v glavnem za zadovoljitev potreb po potrošnem Od zadnjih volitev lansko pomlad se je na Grškem izmenjalo že pet vlad. Stranke so druga za drugo izstopale iz vlade, tako da šteje sedanja vlada, ki je bila nedavno sestavljena, samo pristaše Venizelosove liberalne stranke. Tej vladi prav tako ne Pripisujejo dolgega življenja. Pozneje se je sukalo politično življenje v Grčiji predvsem okrog volilnega zakona, ki naj bi bil sestavljen po francoskem zgledu in ki naj bi na bližnjih volitvah ustvaril nov razpored političnih sil ter omogočil sesta-do trdnejših vlad. Vendar daje izid francoskih volitev malo upanja, da bi imel novi zakon na Grškem kaj več uspeha kakor na Francoskem. Številnost strank in politična razcepljenost, ki se v zadnjem času z ustanavljanjem novih političnih skupin še širi, je prav značilna za današnje notranje grške razmere. Neustaljenost političnih prilik pa ima na Grškem svoja tla v neurejenih gospodarskih razmerah, saj je povzročila padec zadnje vlade prav neskladnost med člani vlade o politiki cen. Grški kmetje so zahtevali za oko žita (1200 gr) 3200—3800 drahem. Vlada pa je določila cene, pod pritiskom ameriškega gospodarskega zastopstva v Atenah, na 2300—2700 drahem za oko, precej nižje kakor so bile 1950 cene. Ameriško gospodarsko zastopstvo, ki ima odločujo-vpliv na grško gospodarstvo zaradi popolne grške odvisnosti od pomoči ZDA, je utemeljevalo znižanje cen z nizkimi cenami uvoženega žita, ki znašajo v pi-rejskem pristanišču 2050 drahem za oko. V kmetijskih predelih severne in srednje Grčije je povzročila vladna določitev cen med kmeti mnogo nezadovoljstva; atenski tisk je poročal o številnih kmečkih demonstracijah v teh krajih. Grški kmetje so v zadnjih letih močno obubožali. Zelo so zadolženi v bankah, visoke davčne obveznosti pa ne dopuščajo, da bi si obnovili orodje in živino. Kmetijstvo je za grško gospodarstvo že dolgo zelo boleča točka. Grčija ima le malo površin, ki bi jih lahko spremenila v plodno zemljišče in na ta način povečala kmetijsko proizvodnjo, saj šteje obdelovalna zemlja le petino njene površine. Vendar živi na tej zemlji tri petine prebivalstva. Računajo, da je najmanj 700,000 ljudi v kmetijstvu preveč. Toda grško gospodarstvo ne daje možnosti, da bi se ta od- Oglašajie ▼ Enakopravnost) TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik se vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravm-kom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega do/fovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slo- f vencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti blagu in za kritje primanjkljaja v državnih proračunih. Le malo sredstev pa gre za kapitalno graditev, s katero je edino mogoče postaviti zdrav temelj grškemu gospodarstvu. Grške vlade so doslej uporabljale denar, ki so ga dobivale s prodajo blaga, dobljenega po Marshallovem načrtu, v glavnem za neproizvodne stroške in le 26 odstotkov tako dobljenih drahem je šlo v proizvodnjo. Za kritje državnih stroškov nalaga država tudi visoke davčne obremenitve. V proračunskem letu 1949-1950 so na primer zna-šah dohodki od davka okoli 27 odstotkov celotnega narodnega dohodka. Davčna bremena so porazdeljena zelo neenakomerno. Premožni sloji prispevajo sorazmerno le majhen delež. Nekateri delničarji—ker se delnice ne glase na imena—vlečejo velike dobičke, ne da bi plačevali davke od njih. Značilen je pojav, da se steka le malo privatnega kapitala v proizvodnjo. Grški kapitalisti vlagajo zaradi slabih izgledov grškega gospodarstva svoj kapital v tuje banke ali pa kupujejo za malo vredne drahme zlate funte. Okoli 13 milijonov zlatih funtov je danes v Grčiji za gospodarstvo mrtvih. Če bi investirali to ogromno vsoto, ki" je sedaj odtegnjena grški proizvodnji, bi se lahko odločno popravile grške gospodarske razmere. Tako stanje seveda ne daje upanja na skorajšnje zboljšanje gospodarskih razmer v Grčiji. Nad grškim gospodarstvom leži danes kot mora inflacija denarja, ki zavzema vedno večji obseg. Konec lanskega leta n. pr, je znašal denarni obtok bilijon in 887 milijard drahem. Milijoni so vsakodnevne cenitve, s katerimi računajo v Grčiji. Za izvod časopisa plačaš v Atenah tisoč drahem. Z milijonom drahem se danes v Grčiji komaj skromno preživiš. Plače delavcev in uradnikov pa ne dosegajo niti te vsote. Nekateri uradniki imajo n. pr. samo 400,000 drahem mesečne plače. Prav v teh dneh stavka nad 70,-000 uradnikov, ki zahtevajo povišanje plač za 50 odstotkov. Grčijo pretresa resna gospodarska in politična kriza. Potrebna ji je vlada, ki bo imela podporo prebivalstva, hkrati pa dovolj odločna in poguma, da se bo lotila nujnih ukrepov proti dosedanjemu razsipništvu države in začela uresničevati načrt industrijske graditve. Nekateri atenski krogi iščejo rešitve iz sedanje krize v vojaški diktaturi, ki PRIPOROČILO! Gospodinjam se priporoča, da si nabavijo fina jedila in grocerijske potrebščine ter okusno sveže in doma prekajeno mesenino v poznani slovenski trgovini MR. in MRS. ANTON MIHELiCH IN SIN 830 Babbitt Rd., RE 1 -4286 DO YOU KNOW____that Your neighborhood dealers present two fine radio programs for your listening pleasure every Sunday with "Uncle Nick" .... SLOVENE PROGRAM ... 12 noon to 12:30 P. M. "ST. CLAIR AVENUE" ... 1.30 to 2 P. M. EVERY SUNDAY_____W J M O ... . 1540 kc JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET tel.: IVanhoe 1-3118 IZ URADA SLOV. NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVE. Tem potom se obvešča vsa društva in posamezne solastnike certifikatov SND na St. Clair Ave., da se vrši glavno letno zborovanje društvenih zastopnikov in posameznih članov Slov. Nar. Doma V ČETRTEK, DNE 10. JANUARJA 1952 v avditoriju SND. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na večernem redu bodo poročila direktorija o poslovanju za preteklo leto in volitev direktorjev, katerim doba poteče. Direktorij Slov. Nar. Doma CHARLES VERTOUSNIK, preds. ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 ISTAKICliFURNiTUREiOr ■ v ■, Oudhty al b Tf/rrn?; JAMES D. STAKICH, Ustnik IV 1-8288 16305 WATERLOO RD. naj bi končala politična nesoglasja med strankami in nasilno uvedla red Demokratične struje pa se odločno upirajo takim poizkusom in zahtevajo, naj grške množice same odločijo, komu naj bo zaupana naloga, da pove-de Grčijo iz sedanjih težav. (Po "Ljudski pravici") Mož in žena srednjih let, brez otrok, iščeta stanovanje s 3 sobami med E. 66 St. in E. 40 St. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. DELO DOBIJO ŽENSKE DEKLETA ZA TOVARNIŠKO DELO ASSEMBLERS INSPECTORS MATRON Za podnevi. Morajo biti državljanke. Ne nad 35 let starosti. Dobra plača od ure. Prosta hospitalizacija in bolniška ter poškodninska podpora. Zglasite se med 8. zj. in 4.30 pop. Bishop & Babcock Manufacturing Co VOGAL E. 49th Cr HAMILTON DELO DOBIJO MOŠKI TAPCO potrebuje dobre moške BULLARD, OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE TOOL MAKERS TOOL ROOM POMOČNIKI CERTIFIED ARC VARILCI VSAKOVRSTNI BRUSAČI stalno delo — nadurno delo — visoka plača od ure — prilika do napredovanja.' Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT. Presimo, prinesite izkaz državljanstva. Employment urad odprt ob NEDELJAH 13. jan. 20, jan. 27. jan. poleg rednih uradnih ura bo delavnikih. Pridružite se TAPCO delavcem Thompson Products, Inc. 23555 EUCLID AVE. OLIVER NA OBRAMBENEM DELU RABI OPERATORJE za LARGE DRILL PRESSES RADIAL DRILL PRESSES LATHES LARGE TURRET POTTER AND JOHNSON ENGINE LATHE CENTERING LATHE LO-SWING BULLARD MILLING MACHINE POWER MILLING MACHINE 'BORING MACHINE EXTERNAL GRINDERS Incentivna plača takoj od začetka na zgornjem incentivnem delu. SHEET METAL LAYOUT TOOL ROOM MACHINE OPERATORJI TOOL DESIGNERS TOOL AND DIEMAKERS Dobra plača od ure; morate biti pripravljeni delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki, klavzula o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma, prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in družine, 5% premija za 2. šift, 10% premija za 3. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. do 12. opoldne. The Oliver Corp. 19300 EUCLID AVE. KE 1-0309 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST BELI DVOR MLADINSKI ROMAN SPISAL GUSTAV ŠILIH Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik (Nadaljevanje) Včasih se je zagledal proti za-padnemu koncu doline, kjer jo je ustavljalo hribovje: tam so se kopičile ko bele lise—razborške hiše... Ob takih prilikah je v njegovem srcu nekaj zazvenelo, zapelo, s sladko bolečino udarilo: prikazal se je Vidin obraz... Ne za dolgo! Kakor da je spomin nanj pretežak, je po nekaj hipih zdrknil v globino, dasi bi ga bil Lovrek tako rad zadržal. Takrat se je nenadoma zavedel svoje notranje razklanosti in vznemirila ga je misel, da je vez med preteklostjo in sedanjostjo še vedno pretrgana, da se sedanjost niti v željah ne pne v bodočnost. \ S poslednjimi aprilskimi dnevi se je spustil v dolino nekoliko preuranjeno pravcati majniški razcvit. V zraku je zvenelo, kakor da je poln skritih pevcev, nad razžarjenimi skalami so mi-gotaje odtekali tenki stolpiči zraka navkvišku in opojen vonj cvetličja in grmičja se je v toplih valovih prelival po vzdušju, vzbujajoč že s samim dotikom lepe in srečne misli. Nedeljski popoldan je bil prepoln majniške prelesti, in bolnika, sedečega pod oglednim stolpom, se je polastila prijetna dre-mavica. Glava mu je omahnila na blazino, pritrjeno na naslonjač, in v njegovi duši so zarajale očarljive, čeprav zmedene slike. Njegovo uho je vkljub temu še vedno pristrezalo zvoke iz vna-njega sveta, ropotanje voz, hite-čih spodaj po cesti, spremljalo njih oddaljujoče se drdranje, poslušalo, kako so bobneč zadrveli čez most in se izgubili v daljavi. Ali pa je prisluhnilo brlizganju, sopenju in hrumenju vlaka, prihajajočega s koroške strani. Tudi nagajivo tleskanje veverice, ki je tekala po vrhovih nad njim, mu ni ušlo, niti ščebetanje ptič- j^Pain Killers Bad ( A For Arthritis ♦' I _ "sa J*' "Temporary relief of pain is suicide for the arthritis patient," say« Dr. E. C. Andrews, Director of the Ottawa (111.) Arthritis Sanatorium and Diagnostic Clinic in a recent interview, « ' k "In my twenty years' experience 'of exclusively treating arthritis pa-jtlents, I have seen thousands of I them who would otherwise be leading normal lives today if they hadn't taken some pain killer which [temporarily relieved their pain." ( !► Trie doctor went on to point out that the so-called pain killers do the Ijob of killing the pain but what they don't do is something which stops the progress of the arthritis.' I The destruction of the cartilage I within the joint continues, unknown | ,to the patient until it is too late for him to do anything about it. | i He's happy because the pain is gone but the destructive process lingers, on. , As a solution Dr. Andrews point-' ed out that the only possible way 1 that a patient can get permanent I relief from arthritis is to have a ' thorough comprehensive diagnosis to determine' the cause of his trouble and then put himself irt the , hands of a physician who can treat accordingly. , I He notes that, because of his long experience with this condition, he differs with most doctors in the belief that arthritis itself is not a ' disease but is rather the end result of a number of diseased conditions within the body. These abnormal ' conditions could be anywhere in the body and could be causing the inflammations in the joints which most people commonly associate with arthritis. ) He therefore feels that the Only ' way to successfully and permanently benefit the arthritis patient who might be a man, woman or child from the age of two to 80, Is to make certain that a thorough, comprehensive diagnosis is done on the patient, correlate the findings and then let the doctor suggest treatment. i And Dr. Andrews added: "I'm thinking in terms of an examination which takes about a week under clinical conditions and not one where you get a blood count and a few taps on the chest." His parting advice to arthritics . . . "Take it easy . , . lazy people, don't get arthritis." kov, ki se je kazalo s stoterimi drugimi, od blizu in daleč poleta-vajočimi glasovi. Vsi ti mnogoteri vtisi pa so bili neoddeljeni in Lovrek se jim je z velikim ugodjem odpiral na stežaj. Zdajci se pojavi v šareni glasovni mešanici nov vtis, vznemirljiv zvok: lahni koraki, prožni in znani.. . Čeprav ne more odpreti oči, ga vsega objame pričakovanje nečesa lepega. Polo-nica ni, ugotovi v polsnu. Njeni koraki ga ne vznemirjajo, predobro jih pozna. Bržkone sanja, ali tokrat so sanje neobičajno žive! Žametno lice se ga zdajci nežno dotakne, sladko dehtenje zavalovi okrog njega, srce mu prične bolestno nabijati. Ah, to so sanje, tiste dolgo pričakovane, v globinah srca zakopane sanje! Trda skorja odrevenelosti poči in mahoma bruhne izpod nje nalik ognjenika staro, a vendar novo čustvo... Vida, Vida! In glej, še sedaj ni konca: še tesneje se stisne k njemu dekliško lice, še blažje zaveje vanj duh njenih las. In ko Lovrek otrpel odpre oči, se zazre v milo, nad njim sklonjeno obličje, v velike rjave oči, ki se vpirajo vanj s takšno ljubeznijo, da ga preleti zona neizrečene meži, predaja se jim, prisluškuje srečnemu utripanju svojega srca. Zasuti zakladi mladosti se dvigajo, moč in zdravje, mladost in lepota—vse se vrača, čeprav le v prividu. Tedajci začuti na svojem licu nekaj mokrega. Vnovič pogleda, zatrepeče... V dekletovih žamih očeh se utrinjajo solze, polže po licih, prelivajo se na njegova. "Vida!" zašepeče napol vzdramljen, onemoglo, plašno in neverno hkrati. "Niso sanje, žive sanje?" "Niso sanje, moj ubogi Lovrek!" odvrne ona liki odmev in se skloni še globlje k njemu, da ga njeni lasje malone zagrnejo in prekrijejo. Nato ga toplo poljubi na ustnice. Lovrek medli v neskončni sreči, na krilih blaženosti se dviga nad zemljo. Krikniti hoče, pa ne more, glas se mu izgublja v grlu... Višek človeškega bivanja doživlja... r^i zaman trpel, mučil se, hrepenel: zdaj je stoterno, tisočerno poplačan. Ko premine omamica prvih trenutkov, se mu zazdi, da vznikajo kakor nevidni vrelci, nove moči iz njega, da krožijo po njegovih udih krepki življenjski tokovi, ki ga naga-njajo, naj vstane in razmeče svet s silnimi rokami. Naposled uplahne prvi naval prekipevajočih čustev, ne mine pa tiha in globoka radost, ki ga vsega navdaja. Vida sede na naslon jačevo opornico, ovije eno roko okoli Lovrekovega vratu, j drugo pa dvigne njegovo shujšano desnico v svoje naročje kjer jo nalik nebogljenemu de tetu rahlo pozibava in miluje. "Moj ubogi Lovrek.. "Zdaj je vse dobro! Samo, da si pri meni.. "Nihče naju ne razdruži več!" Ob njenih odločnih besedah Lovrek zadrhti in se s polnim pogledom ozre vanjo. Doslej ga je opajala že sama zavest njene bhžine, zdaj jo je hotel videti. Na njenih ustnicah je počival srečen smehljaj in dekliška milina je mehčala bolestno trpke poteze, zarisane na licih. Trpela je, sirotica, radi mene trpela, je pomislil, in solze hvaležnosti in sočutja so mu zameglile oči. "Spremenila sem se, jeli?" se je nasmehnila Vida njegovi za- verovanosti. "Oh, ni čudno! Toliko sem pretrpela.. V zadregi je umolknila in zardela do ušes, kajti šele zdaj se je spomnila, da bi bila praviloma morala počakati, dokler bi ne bil on prišel k njej... Brez pomisleka se mu je vrgla okrog vratu, sledeč edino svoji ljubezni. No, Lovrekov zavzeti, obožujoči pogled ji je povedal vse in jo pomiril. Zakaj bi bila še dalje tra-pila drug drugega, ko sta se tako dolgo čakala in ko sta točno vedela, kako sta si draga... Pričela sta se razgovarjati. Vida mu je pripovedovala, da je prebila po želji staršev vojna leta pri neki teti, ki ji je zelo naklonjena. Ko sta se letos pripeljali v Razbor, je porabila prvo priliko, da je pohitela v Zalesje. Pri Stanovniku je izvedela, da je spet na Gradišču... Nič ni pomišljala, kakor na perutih jo je poneslo k njemu! 'Trdno sem prepričana," je končala z ljubko resnobo, "da spadava skupaj. Ko so te odpe Ijali, sem menila, da umrem od žalosti... Vsa ta dolga leta sem čakala glasu od tebe, dvomila, večkrat obupavala... Zakaj mi nisi nič pisal?" "Mnogo sem ti pisaril, zlasti v početku. Ko pa le ni bilo odgovora, sem opustil," je odvrnil Lovrek, trudeč se, da bi njegov odgovor ne zvenel preveč očitajoče. Vida je stisnila ustnice in njene oči so zaplamtele. "Razumem, razumem... Pre-, strezali, zadrževali so tvoja pisma, prikrivali jih... Bridko je, toda resnično..." "Pozabiva!" je predlagal Lovrek po daljšem premolku. "Kar je bilo, je bilo! Samo nekaj me zanima: ali si prejela lansko letp Golobovo pismo s fronte, biti je moralo v juniju..." "Nisem." "Od njega sem namreč izvedel, da te moja pisma niso dosegla. Ponudil se je, da vzpostavi med nama zvezo. No, kmalu nato je utekel k Lahom, mene pa je oplazil šrapnel..." V zgoščeni obliki je nato očr-tal plašno in vendar tako pazlji- vo poslušajoči deklici svoje doživljaje v zakopih brez prikrivanja, a tudi brez samohvale. Po možnosti je omilil le Ulrikovo ponašanje. Vida je z žensko ten-kočutnostjo vseeno pravilno razbrala pravi potek njune borbe in se ga med pripovedovanjem tesneje oklenila. Nazadnje je dejala s tresočim se glasom: "Ponosna sem nate, dragi! Vedno sem te pravilno cenila in že od prvega trenutka sem te imela rada." "Od prvega trenutka? Ali še veš, kdaj je to bilo?" "O, prav dobro. Takrat, ko si trinajstletni punčki poklonil kito poznega'cvetja." "In potem, ali nisi pozabila?" "Moja ljubezen je morda spala, ali čim sem te spet zagledala, se je prebudila." Lovrek je umolknil, oblikujoč pri sebi vprašanje, ki mu je dolga leta težilo dušo. V mislih mu je bila tista novemberska noč, ko je obupan taval iz Razbora domov—k tetini smrti. In tako močan je bil ta spomin, da se mu je zazdelo vzdušje okrog njega na-krat hladnejše, kakor da je teman oblak zasenčil vedro nebo, kakor da je njegova, sreča manj vehka, manj neskončna.,. Še vedno je bolelo, še vedno... "Na 'Revčka Andrejčka' si pač pozabila..je dejal s težavo. "Na koga?" "Na gledališko predstavo... Takrat bi mi bila morala odgovoriti na moje pismo..." (Dalje prihodnjič) Hiša za dve družini med St. Clair Ave. in Superior Ave. se proda. 6 in 5 sob, vse v dobrem stanju. Cena $11,900. Vpraša se na 6716 EDNA AVE. EX 1-6271 Lesena hi^a od E. 185 St., 6 sob lota 37!6xlOO. Cena $14,700. Pokličite za sestanek. GIBSON REALTY KE 1-3530 — RE 1-1454 PRODA SE popolnoma nova Philco ledenica, katero smo dobili za darilo. 9 kub. čevljev. Velik predal za zmrznjeno meso. Vpraša se na 20341 ARBOR AVE. IV 1-6459 HIŠA NAPRODAJ Za 2 družini, 5 in 5 sob. Se bo sama izplačala; Zaprt porč, klet pod vso hišo in veliko podstrešje; fornez na plin, nanovo dekorirano in barvano znotraj in zunaj. E. 109 St., severno od St. Clair Ave. Cena $14,200. Pokličite lastnika. RE 1-0954 CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 6% obresti Naprodaj imamo kontrakte, plačljivi mesečno, na zemljišča. $400 do $2£00. D. L. KRUEGER 111 W. Washington CEntral 6-5225 HELP WANTED MALE MuntzT-V NEEDS SALESMEN This National Organization offers excellent earnings. — Good working conditions. — Pleasant Associates. Prefer man familiar with people and community. MuntzT-V 1705 WASHINGTON ST. Waukegan. 111. Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GRDINA?3'S0NS funeral directors fWKNIIVRt OlALC^i EAS« 62V$T. HEi«Urs