Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en inesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. ie se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
JŠtev. 179.
V Ljubljani, v ponedeljek 9. avgusta 1886.
Letnilc XIV.
V Ljubljani, 9. avgusta.
(Konec.)
Najslabša politika je tista, ki se za nič ne zmeni in vse prepušča „naj gre, kamor more". Na Angleškem imajo v tem skušnje, in tam dobro vedo, kam pridejo s takim postopanjem „tje v en dan", ne vodi jih sentimentalnost ali človekoljubje, marveč zgolj dejanstvo, da se morajo ozirati tudi na delavce. Poslušajmo, kaj se piše od tam :
Gospodje Henry Briggs in tovariši v "VVhitt-vvoodu, Methley in Jorkshir, posestniki premogovih rudnikov, so se prepirali mnogo let z delavci zarad plače. Cisti dohodki njih rudnika so se zelo znižali. Ko je poslednjič padla še cena premogu, sklenili so navaliti vso krivdo njih napačnega gospodarenja na delavce in so znižali plačo za 15%- — (Tudi v Brnu [Briinn] so tako naredili, ko so po krahu 1. 1873 zgubili vložni kapital.) Delavci so na to delo vstavili, posestniki so jih iz stanovanj spodili, in to v mokri jeseni, da so z otroci in ženami pod šotori prebivali.
Ali kaj je pomagalo: delavci niso nehali; osnovali so med seboj rudniško društvo; od drugod so jih podpirali, iu poslednjič, po velikih zgubah, eden je baje 1 milijon zgubil, odjenjali so posestniki in privolili staro plačo. Posestniki so imeli najpred veliko zgubo, a delavci so se osnovali in jim odsihmal niso več zaupali.
L. 1863 je poskušala firma Briggs še enkrat s pritrgovanjem plače. Delavci se niso podvrgli, marveč so se kujali. Briggs in tovariši so delavce izgnali iz stanovanj, napravili so tako, da nikjer niso mogli dela najti, še celo za kamnje drobiti jih niso hoteli. Trdosrčno so jih na zimo iz stanovanj iztirali, še celo redarjem so se smilili, ko so jih tirali iz hiš; Briggs in tovariši so poklicali delavcev od drugod, ti niso razumeli dela, delali so slabo in se prepirali z izgnanci; okrajna oblast je imela mnogo stroškov, posestniki škodo in mogli so prijenjati.
A stvar je bila zavožena do dobrega, delavci jim niso več zaupali. Sedaj pa pride posestnikom na misel, da svoje podvzetje spremene v akcije in da se bodo delavci vdeležili dobička. — Kaj pak,
da so bili delavci od kraja nezaupljivi, ker so od gospodov Briggs in tovarišev skusili dosti bridkega.
A ker je bila stvar lojalno izpeljana, in ker akcijsko društvo ni storilo ničesa, da bi delavce odvrnilo iz rudniškega društva, ki je toliko storil za nje — zginilo je nezaupanje, in vse je bilo zadovoljno s plačilom po novi sistemi, razmere med delavci in posestniki so bile dobre in oboji so imeli korist od tega.
Plačilo delavcev se je zboljšalo do 10, oziroma 5 odstotkov, a delali so tudi bolje in bolj varčno, da se je mnogo prihranilo na orodji. Kapital, naložen v rudniku, se je povzdignil od 5°/0 v letih 1868 do 1865 na 12°/0 v letih 1865 do 1866, na 13% v letih 1866 do 1867 in enako ugodne so bile razmere v naslednjih letih, namreč 13l/2, 14 in 15 odstotkov. Akeije, prej po 10 lib. strlg., so prišle do 14 lib. 5 sh., potem do 14 lib. 10 sh. Firma Briggs in tovariši ni imela od tega, da so delavci imeli deleže pri dobičku, nikake zgube, marveč dobiček, ker delavci so se zanimali za delo.
Pa sedaj se pokaže oholost bogatinov. Briggs in tov. niso mogli nikoli pozabiti, da so nekdaj sami vladali nad delavci, in da sedaj ne morejo samo-oblastno razpolagati z njimi. Sistema „Industrial-Partnershipp" se niso poprijeli gospodje zarad stvari, marveč za to, da bi jih bili odvrnili od rudnikovega društva in zopet absolutno vladali nad delavci, kakor prej. Ko je toraj ondašnje „rudnikovo društvo" obhajalo svojo obletnico in so se Briggsovi delavci kakor po navadi hoteli slovesnosti vdeležiti, je razglasil Arhibald Briggs, ravnatelj te firme, oklic: Vsak delavec, ki ne pride ob dnevu praznika na delo, smatral se bode za takega, kakor da bi bil izstopil iz zadruge in vsled tega bode zgubil vsako pravico do deleža pri dobičku.
Zoper tako samooblastno postopanje so se vzdignili delavci; odbrala se je sodnija, kteri ste se podvrgli obe stranki; razsodila je na korist delavcem. Odsihmal je pa zginilo vse zaupanje pri delavcih, in sistema deležev je pojemala v rudnikih Briggsovih od dne do dne.
Kaj nas to uči? Delavsko vprašanje se že da rešiti a storiti se more dvoje. 1. Zboljšati se mora
gmotno stanje delavcem; 2. z delavci se mora ravnati po človeško; ako se jim plača zboljša, ne sme nikdo zarad tega jemati jim pravnega varstva. Še nekaj druzega nas uči vsa ta zadeva, kako namreč lahko in brez stroškov je delavce privabiti, da se zanimajo za delo, in da so z gospodarjem zadovoljni. Kjer se to zgodi, tam tudi ne bodo poslušali zapeljivcev in ne bodo želeli tega, kar ne morejo doseči. Ako se na Angleškem to dd doseči, bi se tudi drugod dalo. Kdor pa misli samooblastno in samovoljno gospodariti nad delavci in na pomoč kliče redarstvo, vojaštvo in kazenski zakon, ta ne pozni niti človeške narave niti ne našega časa. Bode že bolje; a resno je treba misliti na reforme; po-stavodajava mora tukaj prvo pot nastopiti, a c. kr. obrtni nadzorniki imajo tukaj oblastim pot kazati. Začetek je storjen; v Avstriji še posebno, toraj modro na delo!
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. avgusta. Notranje dežele.
Presvitli cesar je že zopet dokazal, da so mu vse narodnosti v državi živeče enako pri srcu. V Lvovn imajo Rusini nekak zavod, podoben našemu Marijanišču, kjer se jim mladina izgoja. Zavod ni še, kdo zna kako star, pa je vendar že mnogo dobrega sadu obrodil, ker je v duhovskih rokah. Vodi ga pater Valerijan Kalinka iz reda resurek-cijonistov. Temu zavodu daroval je cesar nedavno iz svoje zasobne blagajnice 3000 goldinarjev. Dar je v oziru na pomen tega zavoda jako pomenljiv, kajti pravoslavni preže na Rusine, kakor vrag na dušo, da bi jih za-se pridobili, da bi k pravoslavni veri pristopili. Ondašnja učeča se mladina je revna, pravoslavni pa v tem oziru sploh ne gledajo na denar, kedar je treba kaj za pridobljenje, oziroma prestop katolikov k pravoslavni veri šteti. Mladenči, ki so posebno nadarjeni in ubožni, sprejemajo se v ta zavod, kjer ostanejo tako dolgo, da svoje študije dokončajo. Dva smotra imajo pri izgoji v tem zavodu vedno pred očmi. Prvi je, da se mladenči izgojajo v strogo katoliškem duhu, drugi se pa na gojitev narodnosti razteza. Reči moramo, da zavod svojo nalogo izvrstno razume, kajti dve najlepši
LISTEK.
Tri dni med Nemci.
(Dalje.)
Bližamo se Žlomberku (Schamberg), trgu ležečemu v prijazni ravnini, ki me je spominjal na Velenje. Za četrt ure poleg druge krčme so nas prednji romarji počakali in ohladili smo se poleg ceste na travi; drugi pak so šli pit. Vodjem se je donesla pijača (dva litra šilharja), in ko se je to izpraznilo, začela se je — pridiga. Eden vodjev je začel nagovor: „Preljubeznjivi romarji Marije Ojsterviške !" Več ni povedal. (Jako kratka pridiga.) Drugi je prečital berilo in sv. evangelj in na to začel svojo pridigo. Govor mu je prihajal iz srca; akoravno so se tudi mnogi, ko vidijo to neznatno osebo z rokami v žepu, ki, govore o namenih božjih potov, o veliki suši in dolgem deževanji, o pomanjkanji, dragini in lakoti, pak tudi o pokojnikih, ki so že
tukaj hodili in jih več ni, raje smijali, nego povedano k srcu jemali, so vendar mnoge ženske se jokale. Ko je bila »pridiga" skončana, napove še vodja, kje in za kaj se bode pobiralo, kaj je kdo zgubil ali našel in začela se je pr&cesija.
Delavci na travnikih in polju so se procesiji pobožno odkrivali, mi pak smo šli enako vojski proti trgu, skozi trg v cerkev, kjer nam je krepak dominikan z dolgo brado služil sv. mašo, pri kteri se je deloma glasno slovenski molilo, deloma pelo. Cerkev pač ni velika, sprejela je komaj nas in zvonček v stolpu pred altarjem imel je tenak presunljiv glas, kakor vzdihljeji umirajočega. Po sv. maši nam vodja zopet naznani, ob kteri uri od-idemo, zabičevaje, naj se le tukaj pokrepčamo, kajti od slej na poti ne bo dosti več dobiti. Ubogamo in zopet sem pil motno pivo, če tudi še ta dan nisem nič kuhanega vžil. Pak si naprtimo prtljago iu hajd po cesti v smeru proti zapadu naprej.
Pot nas vodi po zeleni dolini vedno nekoliko navzgor, kjer smo si kupovali grede češnje, kisle kot encijan. Dospemo v redek gozd, in tukaj je
zmanjkalo vozne poti, a steza nas je vodila v čedalje bolj ljudoprazno gorovje, očevidno, da se bližamo planini. Brzo po poludnevu smo bili že skoro vštric Golovca in za to planino je tudi Ojstervica, vendar pak bilo nam je treba obiskati potoma še cerkev sv. Miklavža. Tu sem imel priliko opazovati šegavost slovenskih deklet, ki so oponašale Nemcem (gorjancem) njih okorni jezik in se zarekale, da Nemca ne bi vzela nobena! Zalo dekle od sv. Janeza pri Marnbergu je trdilo, da Nemci so vsi krofasti, Nemke nesnažne, govore pak tako in tako, kar vse je tudi čul slučajno navzoči Nemec, baran-tač z živino, ki pa na vse to ni niti črhnil. Bal se nas je.
Zgoraj vrhu griča odpre se nam na sever zopet prekrasen razgled v trg Landberg, in dalje proti Gradcu, ki nas je naravnost očaral. Pred nami v dolini razprostirala seje krasna ravnina, polna belih hišic, rudeče pokritih, polna drevoredov, poljii, travnikov in sadnih dreves; v resnici, blagoslovljen kraj! Še nekoliko streljajev in prednji romarji se vsedemo, da počakamo zadnje, ter gremo potem
reči in pri človeku najbolj potrebni na vso moč goji: vero in narodnost.
Slovani nikakor niso s Taaffejevo vlado povsem zadovoljni, ker jim ta ne daje, česar so se nadjali. Še manj kakor Slovani v narodnem oziru, morejo pa ž njo katoliki v verskem oziru zadovoljni biti. Sedmo leto je že na krmilu in vendar je v šolskem oziru večinoma vse ostalo, kakor je bilo. Pri nas tega še ni tolikanj čutiti, tem več nezadovoljnosti čuje se pa iz drugih deželA. In ti glasovi niso odveč, ker so popolnoma opravičeni. Šola, kakor je dandanes posebno po druzih deželah, nikakor ne vgaja zahtevam, ktere človeštvo sploh na njo stavi, še manj pa, kar mora kristijan od nje zahtevati. Zato osnovalo se je, kakor smo že poročali, „Katholiseher Schulverein" — katoliško šolsko društvo, ktero ima nalogo pruskemu nemškemu nSchulvereinu" nasprotovati, ter se zraven za krščansko-katoliško šolo potegovati. Danes imamo le dostaviti, da društvo veselo napreduje ter obeta mnogo sadu. Bog daj, da bi z združenimi močmi skoraj priborili si šolo, ktera mladino vzgoja v pravem krščanskem duhu. Prva šola, ktero bode osnoval „Kath. Schulverein" za Dolenje-Avstrijsko, bode štirirazredna zasebna šola za dečke s pravico javnosti; poprej je bila ta šola lastnina c. kr. šolskega svetovalca Janeza pl. Hermana. Otvorila se bode ta šola 16. septembra t. 1. Vpisovalo se bode viinjo že 10. septembra v ravnateljevi pisarnici na Dunaji I. Starišem se naznauja, da sedanje ravnateljstvo in učiteljsko osobje še ostane v prihodnjem letu. Otroci, ki ne stanujejo v notranjem mestu, lahko ostanejo opoludne pod nadzorstvom nadučite-Ijevim in bodo imeli skupni obed.
Dvestoletnica se bode začela praznovati s 15. avgustom v Budapeštu v spomin, da je bila Budimska trdnjava Turkom vzeta, in se bode končala z 8. septembrom. 15. avgusta bode otvorjena zgodovinska razstava in 1. septembra bode slovesna seja glavnega mesta in ogerske zgodovinske družbe. 2. septembra bode slovesna služba božja vgarnizonski cerkvi, potem se bode razkrila zgodovinska plošča v trdnjavi. 5. ali 8. septembra bode ljudska veselica na Budimskem travniku. Od 1. do 8. septembra bodo razne predstave po mestnih gledališčih v spomin slovesnosti. Povabljeni so vsi potomci slavnih rodovin, ki so se vdeleževali pri osvojenji Budima 1. 1686. — Dosihdob menda se bode v Budapeštu polegla umetno' napravljena demonstracija zoper avstrijsko armado, ki je takrat prej in poznej vendar nekaj storila za Ogersko. Zgodovina naj bode Ogrom učiteljica, kaj so na dolgu Avstriji, potem ne bodo čvekali tako nespametno kakor so na ljudskem shodu 1. avgusta v Budapeštu.
Vnanje države.
Veliko se je v najnovejšem času pisalo o razbilej trocarski zvezi — Avstrija, Nemec, Eus — in ako smemo ruskemu na pol uradnemu listu „Nord" vrjeti, vse skupaj ni prav nič res. Omenjeni list, ki v Belgiji izhaja, piše, „da so razmere Rusije do druzih držav ostale, kakor so bile lansko leto. Kar se govori o njihovem oslabljenji, je od kraja do konca vse kar naravnost zlagano. O tem se je pač ves svet lahko prepričal prav lansko leto o balkanskih oziroma bolgarskih homatijah. Ko bi ta zveza ne bila tako trdna, kakor je bila, bi se bil svet že vlani vnel v hudem evropejskem boju, kajti netila je bilo dovelj, da več ko zadosti nakopičenega tam doli. Pa tudi sedaj ta zveza ni še prav nič omajana, pač pa še vedno trdna, da se prav lahko zanesemo, da se nam ljubi mir še dalje ohrani v Evropi". Tako piše ruski vladni ali vsaj od ruske vladd navdihovali list. Koliko je na tem resnice in koliko peska, to se danes še ne da določiti, pač pa se lahko reče, da vse tudi ni resnično, kar ruski list „Nord" piše. Nekoliko že znabiti tako, nekoliko bodo pa tudi drugi listi prav imeli.
Srbska skupščina je sprejela vladne predloge, da je namreč izvoz koruze dovoljen brez ca-
vkupno v procesiji k sv. Miklavžu. Bili smo popolnoma na planini.
Vodja se je prikregal za nami. Pregrešili smo se baje proti disciplini, tudi molitev naša nam baje ni prihajala iz srca. Najhuje pa se je vjedal mož nad ženskami, češ, da gredo še naprej pred moške itd., ktero vso godrnjanje pak smo vsi smatrali za nepotrebno in nihče ga ni poslušal. Po malem od-počitku se vstopimo v vrste, eni začno moliti, drugi pčti in procesija je korakala navzgor proti cerkvi. Majhnih zvonov glasovi spremljali so isto pot prvič na Nemškem naše petje, pa menda so zvonili le domačim Nemcem, ki so prihajali že iz Ojstervice in nam pri sv. Miklavžu pri stranskih durih iz cerkve všli. Pa so tudi peli, moški z debelim basom naprej, ženske z visokim sopranom za njimi, tako, da smo se kar križali. V cerkev pa je bilo treba iti po stopnjicah navzdol, ki ima le lesen tlak in zgolj slikarije v altarjih, sploh brez vsega lepotičja. Naši romarji so grede k darovanju okolo altarja dolgo pčli, vodja Breznik je pel in se kregal nad ženskami, vse ob enem, češ^ da je šlo vse prepočasi, dokler
rine in da je poštna pogodba sklenjena s Portugalskem. Daljša debata je bila o predlogu, denarstveni minister naj se pooblašča, da nakupi 5000 akcij od družbe za samoprodajo tabaka; opozicija je predlagala, naj se pogodba zavrže. Ko je denarstveni minister stvar vsestransko razložil, sprejel se je vladni predlog z veliko večino brez premembe. — Skupščina je še privolila, da se obitelji poslanca Veljkota Jakovljeviča, ki je bil iz političnih vzrokov umorjen, daje pokojnina in potem je bila skupščina odredjena do 5/17. oktobra.
Nedavno smo prinesli telegram iz Pariza o treh pismih sedanjega francoskega vojnega ministra Bou-langerja, ktere je pisal mož svoje dni vojvodu Aumaleskemu, in ktere je za istinita priznal. Stvar je bila tedaj sama na sebi nekoliko nejasna in jo moramo sedaj kolikor toliko razjasniti. Kakor se čuje, ima general Boulanger lastnost, kakor meč, ki jo na obe strani brušen. Ni še prav dolgo, ko se je mož silno prilizoval vojvodu Aumaleskemu, ker 6i je nekoliko mislil, da bi ta morda danes ali jutri vtegnil na krmilo priti. Zagotovljal mu je svojo udanost v raznih pismih, ktere je sedaj vojvoda Aumaleski vse objavil. Bepublika klicala je zarad tega generala na račun, da naj ji pojasni kako in kaj in ta je priznal, da je res nekaj pisal, toda pravi, da ni tako hudo mislil, kakor ga sedaj dolže. Toliko se je p^ le dokazalo, da Boulanger nima pravega značaja, ter da se lovi in pristopa, kjer mu bolje kaže. Pred šestimi leti hlinil se je vojvodu Aumaleskemu ter ga je zagotovljal svoje udanosti, letos pred nekaj tedni je pa za njegov izgon glasoval. Taki le so: danes tako, jutri tako. Vse lahko dandanes pri ljudeh najdeš, le značajnosti ne! Ta se je zgubila, in nihče ne ve kam!
Salisbury je povedal v angleški gospodski zbornici, da je sir Robert Peel izvoljen za bosedo-vodja v spodnji zbornici dobil kraljevsko potrjenje. V obeh zbornicah so članovi prisezali. Spodnja zbornica je razpisala nove volitve za izpraznjena mesta, ker članovi kabineta morajo, ko so poklicani v kabinet, na novič voljeni biti.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Lovrenca ob Temenici, 7. avgusta. Redki so dopisi iz Št. Lovrenca, pa so vsaj dosedaj bili mikavne in posnemanja vredne vsebine.
Tudi danes, velecenjeni „Slovenec", blagovoli naznaniti, kako da napredujemo in kaj smo že za čast božjo v teku enega leta storili.
Znano je, da smo po prizadeavnji preč. g. župnika Anton Hočevarja si s prostimi darovi preskrbeli prav lepo monštranco, ki je bila izpostavljena v katoliški bukvami. Izdelal jo je v gotičnem slogu g. Tratnik. Ker smo dobili monštranco, kazalo je napraviti tudi nov tabernakel. Res je g. župnik to željo možem naznanil. Vsi farmani bili so s predlogom zadovoljni ter so se pogodili za tabernakelj s podobarjem g. Karol Poglajeno m. Nepretirano in kar z lahko vestjo smemo reči, da tacega taber-nakeljna najbrž nimajo na Dolenjskem. Izdelan je po podobi monštrance in je ves pozlačen ter z lepimi vložbami olepšan. Tudi okvir okoli trona sv. Lovrenca dali smo pozlatiti. V resnici je to lepota za našo cerkev, na ktero smemo ponosni biti. Tudi lepo altarno pregrinjalo za pred altar je g. župnik preskrbel in pa lep nov prt za veliki altar, ki je stal 96 gold. Vse skozi izvrstno lepo trpežno blago.
Pa ne samo za domačo cerkev poskrbel je g. župnik tako krasoto, ampak s pomočjo soseščanov dobila
nam na konci čast. g. župnik v čisti slovenščini naznani : „Bomo imeli le tihe litanije, da bomo prej gotovi." In po blagoslovu bile so slovenske litanije vseh Svetnikov, na ktere smo romarji glasno odgovarjali: „Prosi, prosite za nas!" Po drugem blagoslovu pa se vstopimo že tako v cerkvi v vrste in hajdi v procesiji še za eno postajo dalje!
Sveži popoludanski veter nam je pihljal nasproti, ko smo jeli stopati po brdu navzdol, navzgor, od svetega Miklavža in zagledali smo cilj našega potovanja: cerkev Marije Ojsterviške na pred nami ležečem nasprotnem bregu. Ze smo ji menili kar roko podati, pa bilo je še predaleč, morali smo še čez jako globok graben. — Prišedši k potoku, se-zuval je skoraj vsak romar čevlje, umival si noge, a mi, vsi potni, prehlada se boječi, nismo tega storili, sprali smo si le glavo. In sedaj se je začela kozja stezica gori proti cerkvi, pa vsak romar je šel odkrit in molil rožni venec, kajti tako mora po stari navadi vsak tudi storiti, kdor ni le zijalec.
(Daljo prih.)
je po njegovem prizadevanji podružnica v Korenitki nov veliki altar, kterega je bilo res pr»v potreba. Izdelal ga je podobar g. Kušljan prav lepo, da smemo tudi tega podobarja vsim toplo priporočati. Altar v Korenitki blagoslovil je g. župnik sam s pooblastilom mil. g. knezoškofa. Cerkvena slovesnost bila je 1. avgusta ter ob enem svečanost sv. Ane, ki je pomočnica te soseske. Ljudstva sošlo se je bilo prav veliko.
Novi tabernakelj bode pa blagoslovljen v nedeljo 15. t. m,, ki bode ob enem tudi cerkveno žeg-nanje. Bog daj lepo vreme ter ohrani nam še mnogo let č. g. župnika, ki toliko lepo za čast božjo in lepoto božje hiše skrbi.
Od Velenja, 6 avgusta.*) Ravnokar sem prišel domu, ker sem bil navzoč pri pozdravljenji visokega gosta. V dekanovini „Skalska dolina" se bode namreč vršila kanonična vizitacija in delitev zakramenta sv. konfirmacije, in sicer: jutri, t. j. v soboto pri sv. Iliji, v nedeljo v Skalab, v ponedeljek v Soštanji, v tvorek pa pri sv. Martinu Velenjskem. Ostale fare bodo svoje birmance pošiljale v imenovane kraje. Ta zadeva je Nj. ekscelenco kneza in škofa Mariborskega privabila v našo dolino. Pripeljali so se z Dobrne. Do prvega slavoloka dospeli so ob čtrti uri. Tukaj, na cesti pod cerkvijo sv. Janža, jih je med ostalimi pričakoval č. g. župnik Križan, gosp. učitelj s šolsko mladino, potem gosp. profesor-župnik dr. Lipold in zastopniki okrajnega odbora. Da so ta pozdrav iu nadalejšnje potovanje nenavzočemu ljudstvu naznanjevali pokajoči topiči, zakaj bi to še posebič pravili.
iz Varaždinskih toplic, 7. avgusta. Oitajoč, kako se zdaj kralji in cesarji zbirajo v Gostinskih toplicah, kako ministri in drugi velikaši hodijo v Ischl in druge kopeli, da bojda že več dni le po jeden minister v Beču biva, in kako celo priprosti ljudje obiskujejo različne toplice, da si počinejo od vsakdanjih skrbi in se okrepijo za novo delo, ni me več doma trpelo, in odšel sera v najbližnje — Va-raždinske toplice; hvala Bogu! da ne toliko iz potrebe, ampak da bi odšel z doma ter si nekoliko dni vsakdanje skrbi iz glave izbil — ter videl in slišal, kako je kaj drugod po svetu.
Prava topliška doba je v Varaždinskih toplicah že minula in zdaj še prihajajo le tisti, ki prej niso mogli z doma oditi. V hladnih dnevih ni več prijetno in tudi ni tako hasnovito v vročem kropu se kopati.
Navadni gostje v Varaždinskih toplicah so Hrvatje, Madjari in štajarski Slovenci iz Ormožkega, Ptujskega in Ljutomerskega okraja. Tudi te dni je največ topličarjev iz omenjenih krajev, dasiravno je zraven teh vedno nekaj Židov tukaj.
Varaždinske toplice s svojimi žveplenimi do 47° vročimi kopeli, se jako obrajtajo zoper protin in kožne bolezni, vendar priprosti ljudje večinoma semkaj hodijo samo zato, da si dajo puščati (nekoliko krvi spustiti) ter se parkrat skopljejo, potem pa zopet odidejo domu. Ti topličarji navadno vse opravijo v treh dnevih; v soboto se pripeljejo, v ponedeljek pa se že odpeljejo, zato pa imajo tudi malo drugega dobička, nego da se skopljejo in osnažijo.
Varaždinske kopeli so lastnina stolnega kapi-teljna v Zagrebu, toraj mora tudi Zagrebški kapitelj skrbeti za vse potrebe in zabave topličarjev, kteri se dalj časa tukaj vzdržujejo. Stanovanje dobivajo gostje ali v kapiteljskih ah privatnih hišah, ravno tako hrano; oboje ni predrago in dovolj snažno in dobro. Za sprehode v lepem vremenu služi razun lepe okolice krasen park, v deževnem vremenu pa morajo vsi v svojih hišah ostajati, ker večih salonov ali pokritih sprehajališč ni. Kavarna je samo jedna, in še ta je le za največo potrebo s časniki preskrbljena. Razun par liberalnih nemških in madjarskih listov našel sem samo jeden hrvaški dnevnik. Odličnejši gostjo in domačini občujejo večidel nemški, dasiravno se pri vsaki besedi poznd, da to ni njih domači jezik. To veljii zlasti o damah. Hrvaške dame imajo ravno tisto napako, kakor slovenske, da se svojega jezika očitno sramujejo, dasiravno bi se jim dosti lepše podalo svoj domači jezik govoriti, nego se s tujščiuo pri domačih in tujcih smešiti. Moški govorijo rajši hrvatski, izvzemši žide, ki sk«ro brez izjeme govorijo nemški. Domačini govorijo vsi svojo kajkovsko hrvaščino, in so sami priprosti, dobrosrčni in prijazni ljudje, ki se pečajo s poljedelstvom in s postrežbo gostov doma iu v kopelih.
Domače novice.
(Sijajna) v vsakem pomena je bila včeraj nova maša čast. g. Franca Šuštaršiča v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Slavnostno pridigo je imel prečast. g. Klofutar, za arhidijakona je bil pa prečast. g. dr. Kulavic. Povabljenih je bilo toliko, da je bil ves Marijini trg poln' voz, s kterimi so se svatje vozili. Ako se ne motimo, je bilo vseh voz skupaj 58. Veselo pritrkavanje v frančiškanski cerkvi in jako pogosto pokanje topičev je slovesnost zdatno poveličevalo.
(Odbor slovenskega pevskega društva) opozarja vse pevce, kteri bodo sodelovali pri pevski slavnosti dn6 15. avgusta, in kterim so se doposlale pesmi, da jih blagovolijo seboj vzeti, ker bi sicer sekiric manjkalo. Izvršujoči udje se opominjajo na društveno dolžnost, ktero jim predpisuje § 5 društvenih pravil, namreč, da se marljivo vadijo za pevski zbor določenih pesnij in da se vdeležijo pevskega zbora polno-številno. Le važni in odboru naznanjeni vzroki opro-ščajo izvršujoče ude dolžnosti navzočnosti pri pevskih zborih, ker se bo drugače po navedenem paragrafu tak ud izključil. Pevska znamenja (lire) se naj seboj vzamejo; kdor jih nima od zadnjega pevskega zbora v Celji, naj se oglasi za nje pri odboru, prodajale so bodo pri zborovanji po trideset krajcarjev. Skupna pevska vaja bode v nedeljo, 15. avgusta, ob 2. uri popoludne. Pevci so prošeni, da pridejo v pravem času, da jim bode mogoče se vaje vdeležiti. Slavna društva, kakor tudi posamezni udje, kteri se hočejo za znižano voznino peljati, naj se čim preje oglasijo pri odboru za legitimacije in sprejemnice, in v kolikošnjem številu se jim naj pošljejo. Skupni obed bode v restavraciji »Narodnega doma" in stane za osebo 80 kr.; vsak, kdor se ga hoče vdeležiti, je prošen, da naznani to odboru najkasneje do petka, to je 13. avgusta. Po poročilih raznih društev sklepamo na mnogobrojno vdeležitev, tako da nam bode mogoče prirediti slavnost, kakoršne še Ptuj ni imel.
(Pisateljsko društvo) napravilo je včeraj svoj poslednji 'etenski izlet na Vevče k Gostinčarju, kjer se je v sicer tihem in senčnem smrekovem gozdu ob tovarniški restavraciji pričelo prav pravo idilično življenje. Izleta vdeležilo se je mnogo udov in tudi precej druge gospode Ljubljanske, kjer je ob domači zabavi, ter ob veseli pesmi čas silno hitro potekel, da se je bilo treba vrniti v Zalog na kolodvor. Ko je solnce zašlo za božjo milost, pričelo se je veselo petje »kolospev", iz kterega je pesem za pesmo na dan kipela, kakor vre bister studenček izpod skale na božji svet. Gospd Svetkova razveseljevala je tudi sinoči zbrano druščino s svojim lepim glasom. Občno pozornost in obilno ploskanja vzbudila je pa njena hčerica Al b i n ic a, komaj petletno dete s svojim nedolžno-otroškim, a vendar krepkim in čistim glasom, s kterim je jako pogumno zapela po celi domovini več ali manj znano pesem o Bosni: »Tam za turškim' griči naši so fantiči, k' se za nas vojskujejo." Za letenskimi izleti, ktere smo včeraj končali, pridejo na vrsto jesenski. Konečno si pa ne moremo kaj, da ne bi zinili tudi poštene besede o gospodu Gostinčarju. Vsa čast mu, kajti društvu je postregel, kolikor je le mogel s prav dobro pijačo, s pivom in izbornim vinom, kakor tudi z dobro jedjo za prav zmerno ceno. Lahko rečemo, da kdor hoče za majhen denar dobro potrežen biti, naj gre na Vevče k Gostinčarji. Prijazni ljudje, dobra jed in pijača ter točna postrežba se bo vsakemu prikupila.
(Pasar g. Zadnikar) je izdelal te dni vratica za kamniti tabernakelj v Štango. Vratica so res jako lepa. V zgornjem delu je Kristus edina podoba. V spodnjem delu (blizo dve tretjini) je prav umetno izdelana vinska trta in pšenično klasje. Vse je v ognji pozlačeno. Vse delo je res jako lepo in bode čast delalo mojstru in fari. — Kakor ču-jemo, je načrt temu delu dal prečast. gos. J. Flis, izdatelj »Stavbinskih slogov". Slava!
(Obesil) se je v soboto posestnik Jože Sitar iz Stožice na hlevu. Našli so ga v soboto popoludne.
(Umrl je) v Železnikih 6. t. m. ob 1. uri popoludne g. fužinar Anton Glob oč ni k, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Bolehen že dalj časa, moral je zapustiti ljubljeno soprogo in cvetoča sinova jedva v 57. letu svoje starosti. N. v p.!
(Iz Št. Petra lia Notranjskem) se nam piše: 7. t. m. je prišla semkaj opazovalna komisija, ki ostane tu za čas nevarnosti pred kolero, namreč:
zdravnik g. Saurau in zastopnik si. c. kr. okrajnega glavarstva g. Klein iz Postojne. Tudi osobje c. kr. žandarmerijske postaje je pomnoženo do 7 mož. Vsi potniki, ki se pripeljejo iz Trsta ali Reke, morajo stopiti v odločeno sobo, kjer se pregledajo ali so zdravi ali ne, tudi njib prtljaga se preišče. Zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva bo gledal na to, da se Dospeši stavba zasilne bolnišnice in bo druga opravila spadajoča v delokrog politične oblasti za bližnje občine oskrboval. Vsa čast visoki vladi za toliko skrb.
(Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Vipavi.) Šolsko leto pričelo se je 17. sept. 1885 s slovesno sv. mašo. Istega dne vzidali so v šolsko poslopje spominski plošči ranjkima slavnima možakoma Juriju Gabrijanu, kot graditelju lepega šolskega poslopja, in Štefanu Kocijančiču, kot Vipavskemu rojaku in dušnemu velikanu slovenskega naroda. Stroške za spominsko ploščo prvemu prevzel je krajni šolski svet v Vipavi; za spominsko ploščo drugemu pa so skrbeli Goriški domoljubje, kteri so vrhu tega še 40 gld. podarili Vipavski šoli. Zaradi difteritike moralo se je vsled odredbe dotičnih šolskih oblastnij s podukom prenehati. Slovesen sklep šolskega leta vršil se je 31. julija. Prihodnje šolsko leto se prične 17. septembra t. 1. Učiteljstvo gg.: Kasp. Gasperin, def. nadučitelj in voditelj; č. g. F. Knific, katehet; Andr. Perne, def. učitelj; g. Alojzij Lavrenčič, def. učitelj in Izabela pl. Fodransperg, začasna učiteljica. Učencev bilo je v začetku šolskega leta 291, koncem leta pa 265. 55 učencev iz 4. in 3. razreda učilo se je kmetijstva. Prav dobro se jih je učilo 51, dobro pa 115.
(Gosp. Sobelj), prijor usmiljenih bratov v Gorici, je dobil značaj in naslov »cesarskega svetovalca".
(Potovanje v Lourdes.) Iz Celja 8. avgusta se nam poroča: Danes z večernim poštnim vlakom so se preko Maribora-Celovec-Inomost podali v Lourdes gg.: Norbert Zanier, veleposestnik v Št. Pavlu pri Bolski, J. Žičkar, vikar v Celji, M. Golavšek, posestnica in Franc Poteku, kmet-ski sin — obadva iz Grft.
(Iz poštne hranilnice.) Pred seboj imamo uradno okrožnico imenovanega zavoda. Ista priob-čuje ukaz, ki uradnike opominja na postavo, vsled ktere smejo vzprejemati samo zneske, s kojimi se ne presega vsota 1000 gld. Le imeteljem knjig-čekovnic je dovoljen promet z zneski neomejenimi. Zatem sledi račun za mesec julij: Vložilo se je 325.982krat za 42,146.719 gld.; od tega pride na Štajarsko 16.554 vlog s 1,937.238 gld., na Kranjsko 3297 vlog za 439.819 gld., na Koroško 4534 vlog za 450.322 gld., na Primorje 5129 vlog v znesku 1,006.216 gld. Izplačali so 112.282krat za 41,323.045 gld.; od tega na Štajarskem 3586krat za 952.946 gld., na Kranjskem 680krat skupaj 160.709 gld., na Koroškem 921krat za 158.102 gld., v Primorji 2354krat za 735.045 gld. Od 12. jan. 1883 dO konca minolega meseca se je po cesarstvu vložilo 7,898.806krat za 610,100.060 gold., a vrnilo 2,220.425krat v skupnem znesku 574,486.669 gld. V prometu je »vložnih knjižic" 524.530; na Štajarskem so jih v juliju izdali 494, izplačali 246; na Kranjskem izdali 115, izplačali 87; na Koroškem izdali 148, izplačali 135; v Primorji izdali 278, izplačali, oziroma vničili 127. Vseh »knjig-čekovnic" je v prometu 9305. »Rentnih knjižic" je 8354 v vrednosti 4,924.900 gld. Razven tega je urad vložnikom na zahtevanje nakupil in odposlal državnih listin za 4,238.600 gld. Konečno okrožnica objavlja poročilo o državni hranilnici francoski za mesec majnik, potem o poštni hranilnici italijanski za leto 1885 in za letošnje prve štiri mesece.
(Fekete — slepar.) Svarili smo letošnjo spomlad pred Dunajskim sleparjem Fekete, ki se je tudi po Slovenskem s svojimi inserati priporočal in ljudi goljufal. Obetal je jako lepe ure, ki pa v resnici niso bile počenega denarja vredne. Kakor ravno danes čitamo, ga ima že sodnija v rokah na Dunaji v IV. okraji.
Razne reči.
— Katoliško vseučiliščevSolnogr a d u, koje hoče osnovati dvorni svetovalec Lienbacher, ne moro še začeti delovati, ker primanjkuje še potrebnih sredstev. Vstanovna komisija razpolaga sicer že z znatnimi svotami, ki pa vendar še ne zadostujejo, da bi se zamoglo dovršiti to toliko važno podjetje.
Nadjajo se pa, da nabero potrebno svoto. Ako Bog dd, jelo bode vseučilišče, delovati že prihodnje leto, Nada, ktero je odbor stavil na pomoč iz inozemstva, posebno Nemčije, skazala se je po vsem prazna, ker od nikoder ni bilo nikake pomoči. Ves vspeh je toraj odvisen od radodarnosti avstrijskih katoličanov, kteri so do sedaj prav hvale vredno radodarni bili. Osrednji odbor osnoval je mnogo poverjeništev, ki sedaj nadalje nabirajo darove. Bog blagoslovi to pre-imenitno podjetje.
—	Duhovščina Križkega okraja je pri svoji pastoralni konierenci, dne 28. julija t. 1. sklenila, da se zarad bogokletnih predavanj vseučilišč-nega prof. dr. Spevca — brata našega načelnika za bogočastje — o kterem je tudi »Slovenec" nedavno poročal, s prošnjo obrne do Nj. Eminencije, kardinala in nadškofa Mihaloviča, da se energično postopa zoper tako početje. Razpravljalo se je pri tej konferenci, kakor »Obzor" poroča, tudi čudno vedenje »Katoličkih Listov". Kakor se sliši, je Nj.Eminenca prepustila vredništvu omenjenega lista samemu, naj se izjavi o tej zadevi. Pričakovati je, da bode tudi duhovščina druzih okrajev enako postopala in verjetno je, da strah vernikov, da bi pohujšljiva bogo-kletja vseučilišnega profesorja bližnjega sorodnika sedanjega načelnika bogočastja ostala po vsem brez kazni in da bi gosp. profesor tudi še v bodoče bivz skrbi enako postopal, ni po vsem opravičen.
—	Bratomor. Ravnokar beremo v nekem češkem listu, da je ondi stal pred porotno sodnijo surov človek, 36 let star zarad bratomora. List. ki to sporočilo prinaša, se nikakor ne odlikuje po Bog ve kaki pobožnosti, temveč je v tem oziru popolno liberalen. In vendar ta list pravi, da je ta človek Kajn postal zarad pomanjkanja vere. Ime mu je Vaclav Strejček in je bil mož svoje dni železnični čuvaj, kjer so ga zarad surovosti odpustili iz službe. Vere ni imel nobene; delati se mu ni ljubilo, od kar je bil ob službo ter je zarad tega zahteval, naj bi ga bil brat redil z družino vred. Kakor se to samo po sebi razume, mu je brat tako zahtevo odločno odbil, zarad česar ga je Strejček čez nekaj časa na to vstrelil. Vstrelil ga je zato, ker se je mislil njegovega posestva polastiti. Ko bi bil ta človek bolj krščanski izrejen, bi se ne bil pregrešil zoper peto božjo zapoved; ker mu je pa te manjkalo, je celo pri glavni obravnavi predrzno Boga po krivem na pričo klical in od njega zahteval, da če je v resnici on živ, naj se njegov nasprotnik takoj mrtev na zemljo zvali. Da Bog takih prošenj ne usliši, je že zadosti znano, pač pa nasprotne večkrat. Iz vsega pa sledi, koliko potrebno je pred vsem za boljšo in krščansko izgojo mladine po šolah skrbeti.
Telegrami.
Sevnica, 9. avgusta. Volilni shod dobro obiskan izreka državnemu in deželnemu poslancu Vošnjaku in Jermanu navdušeno popolno zaupanje ter sklepa med drugimi enoglasno resolucijo: povikšanje ukovine na srednjih šolah naj se prekliče ter upelje davek na borzo, špirit, duhan in plin. Zelje štajar-skih slovenskih poslancev naj bi podpirali vsi slovenski poslanci.
Pragarsko, 9. avgusta. V Ormoži nad dve sto volilcev, večinoma županov odbornikov navdušeno pozdravili kandidaturo kanonika Gregorca, povdarjajoči vzajemno postopanje slovenskih poslancev v smislu Rai-čevem.
Trst, 7. avgusta. V poslednjih 24. urah zbolelo je 8 ljudi za kolero, umrli so pa štirje. V Ricmanjili in Socergi so po trije zboleli, v Bernobicah in v Fianoni pa po 2.
Reka, 7. avgusta. V poslednjih 24. urah umrlo je 5 ljudi za kolero, zboleli so pa 4.
Zadar, 8. avgusta. Vojaške vaje v Dalmaciji so zarad kolere odpovedane. Vsi smo zdravi in v kontumacu na krovu ..Sultana". Rojaki so na poti v domovino. Ljudstvo je zbegano.
Bad-Gastein, 9. avgusta. Včeraj sta se avstrijski in nemški cesar pozdravila. Cesar Viljem je bil v polkovniški opravi svojega avstrijskega pešpolka, ter je nosil znakove avstrijskih redov. Avstrijski cesar izrazil je svoje živahno vesolje cesarju Viljemu zarad dobrega zdravja. Po pozdravu umaknila sta se cesarja, na kar sta zopet kmalo v dvorano prišla, kjer je jako izbrana družba najvišjih dostojanstvenikov vže na nju čakala. Ob tri četrti na 8 poslovila se je cesarica, proti osmej uri zapustil je pa tudi cesar ko-pelični grad, ter je šel peš skozi špalir gosto natlačenega ljudstva v svoje stanovanje v prav nasproti ležeč hotel Straubinger, kjer so ga ondi v kopeli bivajoč kardinal Mihaj-lovics. župan, občinski zastop in duhovščina prav spošljivo pozdravili. Cesar se je ravno
t> I u	t Čas	Stanje			Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakoraera v mm	toplomera po Celziju				
7.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	737-84" 737-82 739 14		1-11-2 -20-1 -16-3	brezvetra si. svr. si. szap.	megla oblačno oblačno	o-oo
8.	7. u. zjut. 2. 11. poj). 9. u. zvee.	740-50 739-29 739-67		-13 6 -25-9 -18-7	brezvetra si. zap. brezvetra	megla jasno jasno	0 00
z nekterimi gospodi razgovarjal, kar stopi cesar Viljem gologlav na balkon kopeličnega gradu; občinstvo ga je silno navdušeno, poz-zdravljalo. Avstrijski cesar se je liitro obrnil in je Viljema vojaški pozdravil, smehljaje se. Cesar Viljem se je pa jako srčno zahvaljeval. Ta kratek prizor provzročil je jako veliko veselja. Cesarja podala sta se na to v sobe, ter je kmalo na to nemški cesarjevič Viljem našega cesarja obiskal v imenu nemškega cesarja. Ob polu devetih podal se je cesar Franc Josip zopet s nemškim cesarjevičem na kopelični grad na čaj, kar je bilo zopet povod novim ovacijam na Straubingerjevem trgu. Včeraj nameravani kresovi prižgali se bodo še le 17. t. m. zvečer, to je na predvečer cesarjevega rojstnega dne. Danes ob polu devetih došel je semkaj Kalnoky, kterega je kmalo po njegovem prihodu obiskal Bismark. Ob 4. uri popoludne je bilo dvorno kosilo pri nemškemu cesarju.
Belfast, 7. avgusta. Včeraj so bili tu zopet izgredi, pri kterih so rogovilježi redarje s kamenjem nagnali in je več redarjev ranjenih. Se le pomnoženim redarjem posrečilo se je ustaše razgnati.
Vodstvo družbe ss. Cirila in Metoda v Ljubljani
je imelo dne 5. avgusta 1886 ob 3. uri popoludne svojo 2. sejo. Navzočni vsi odborniki razven jednega v toplicah bivajočega.
Vsled sklepa odborovega v 1. seji izvršili so dotični gospodje svoj nalog. G. Ivan Hribar prečita oklic do slovenskega občinstva, g. Svetec navod in pouk za ustanovljanje podružnic. G. Vrhovnik je po tajništvu že izročil popularen spis o družbi ss. Cirila in Metoda. Vse to se bo po primerni poti v več tisoč izvodih spravilo med naše ljudstvo.
Tajnik prečita zadnji zapisnik in tekoče poslovanje. — Dr. Vošnjak poroča o doposlanih novcih (gl. „Narod" št. 177. »Slovenec" 6. avgusta).
Odbor sklene ustanoviti „otroško zabavišče" v važnem mestu na Slov. Štajarskem ter privoli za to potrebno vsoto.
Neki odbornik se pooblasti, da par nabiralnic preskrbi za jeden kraj na Štajarskem, ki se je za to oglasil.
Odbor sklene podružnicam poslati oklic, naj z veselicami ali predavanji skušajo množiti prihodke ker brez izdatnih dohodkov bi družba ne dosegla svojega namena.
Vsem podružnicam razposlala se bo tiskovina, na kteri vodstvu naznanijo svoje oficijalno ime (kakor so si ga v pravilih izvolile), stalno načelništvo, število udov itd. S tem se jim bo ob jednem olajšalo uradovanje in se bo omogočila točna regi-stratura vseh podružnic. Nekaj podružnic dozdaj niti ni redno prijavljenih glavnemu vodstvu.
Kakor hitro dospejo odgovori vsled zadnjega odborovega sklepa poprašanih podružnic, skliče se prihodnja seja vsekako že koncem tega meseca. Takrat se bo difinitivno sklenilo o njih zadevah, oiobito o predlogu Tržaške podružnice, ki je ravnokar dospel in zelo razveseliven.
Ustanovitev dveh podružnic, v Podgradu v Istri, ki se je konstituvala 2. avg., in v Šempasu na Goriškem, ki se ustanovi 8. avg., vodstvo radostno vzame na znanje, želeč, da jih rodoljubi i podru-god hitro snujo, kjer se le vsaj 20 letnih članov zglasi.
Se jedenkrat opozarjamo, da naj podružnice dopisujejo pod naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani."
Odbor uljudno prosi vse slovenske časopise, naj bi blagovoljno sprejemali poročila o tej vseslovenski družbi, kar iz naših dnevnikov, da se prihranijo troški in preobilna pisarenja na vse strani.
Umrli so:
7. avgusta. Janez Gorup, paznikov sin, 5 let, Poljanska cesta št. 55, škarlatica. — Jožef Strancar, pismonošev sin, 41/, leta, Dunajska cesta št. 35, škarlatica.
V vojaški bolnišnici:
5. avgusta. Karol baron Henneberg, c. k. stotnik, 36 let, Septikamia.
Vremensko sporočilo.
V soboto zjutraj megla, pozneje deloma oblačno in soparno. Srednja temperatura 15-9° O., za 3 9° pod normalom. V nedeljo zjutraj megla kasneje jako lep dan. Srednja temperatura 19,4° 0., za 0 4° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 9. avgusta
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogersi • banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .....
Francoski napoleond. ... Ces. cekini ....	. .
Nemške marke .....
85 gl.	85
86 .	60
121 .	20
102 „	30
871 „	—
281 „	80
126 „	20
10 .,	15
5 „	94
61 „	85
3FT
Sledečih molitveiiiltov, ki so zarad svoje jako lepe vsebine zelo priljubljeni in med ljudstvom razširjeni, izšli so ravnokar novi iztisl ter so prodajajo po navedenih cenah, in sicer:
Družbene bukvice
za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne ženske. Spisal JOŽEF ROZMAN,
pokojni Konjiški nadžupnik.
Z dvoljenjenjem preč. Lavantinskega knezoškofijstva XI. natis. (Lastnina Križevske družbe v Konjicah.) Veljajo v usnji vezane 1 gld. 30Jkr., v usnji z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.
ali molitvene bukvice za slovenske vojake in sploh za katoliške mladenče.
Spisal L. Jeran. Z dovoljenjem vis, čast. Ljubljanskega knezoškofijstva. II. natis.
Velja v pol-usnji 35 kr., v usnji 38 kr., v usnji z zlato obrezo 50 kr.
Kruh angeljski.
I. Molitvene bukvice. II. Pripravljavne bukvice na prvo sv. obhajilo.
Po slovenski priravnal P. Hrisogon M.
Z dovoljenjem vis. čast. Ljubljanskega knezoškofijstva. II. natis.
Velja v pol-usnji pozlačen 40 kr., v usnji 42 kr., v . usnji z zlato obrezo 65 kr. in v usnji z zlato obrezo pozlačen 75 kr.
Vse te troje knjige dobe se tudi še bolj dragoceno vezane ter so na prodaj pri
M. Gerfoer-ju v Ljubjani
in pri vseli knjigotržcih.	(2)
*T» t* *T* m m m Tt m
k našem tržnicah knjiga:
založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo•
Die
la ndwirtschaftlichen Gesetze u. Verordnungen
des Herzogthums Krain.	\
Za poljedelce in gozdarje, politiško uradnike, občinske pred- ] atojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike. \
S pojasnili izdal na svitlo prof.
Vilj. Linhart.
6pol v <?°. Cena mehko vezani knjižici je 50, po pošti55 kr.
Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukaze za Kranjsko: postavo za tilje varstvo, pokončavanje mršesov, poljsko varstvo, za pokončavanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priložene razprave o «tičjem varstvu>, «predenici*, «umnem ribarstvu», t trtni uši» itd. obsezajo mnogo poučljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozaa in najvažnejše določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo želeti, da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke gledi teh postav smo dozdaj pogrešali, bode ta knjiga islinito odpomogla živi potrebi. Priporočamo jo torej vsem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovščini in kranjskemu učiteljstvu.
Ig. pl. Kleinmayr II Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
*WWWWWWWWWWWWWWWWSK
Lekarna Trnk6czy,
zraven rotovža v Ljubljani
lia volilcem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajarskem) ena pa v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kaplice za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankunje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijiiccljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnk<5czy-ja
zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
TRGPFEN;
NUR ECHT BEI APOTREKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCK zo.
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se mino „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr., tucat 4 11. 50 kr.
Ce ni na steklenici zraven
stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
za odrasle iu o:roke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 11. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino.
Štupa za živiuo.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-leznij, kaši j a, pluč-nih in vratnih bo-leznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z labilnim navodoiu samo 2 gld.
Cvet xa konje.
Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-nenji v boku,v križi itd. otekanji nog, mehurjih liunogali, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseh vnonjili boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodoiu vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo. (2)