DOLENJSKI LIST
Št. 1 (824)
Leto XVI?.
NOVO MESTO, četrtek, 6. januarja 1966
ODLIKOVANJA ZA NOVINARJE
Ob 20-letnici obstoja Zveze novinarjev Jugoslavije je predsednik republike Joscp Broz Tito odlikoval večje število jugoslovanskih novinarjev za njihove posebne zasluge ter delež pri razvoju novinarstva v socialistični Jugoslaviji.
Odlikovanih je bilo tudi več slovenskih novinarjev, med njimi Jože Smole, glavni urednik Dela, z redom jugoslovanske zvezde z zlatim vencem; Dušan Benko, odg. urednik Dela, z redom dela z rdečo zastavo; Dušan Fortič, direktor ljubljanske televizije, z redom jugoslovanske zastave z zlatim vencem; Milan Filip-čič, glavni urednik Večera, z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem; Tone Goš-nik, glavni urednik Dol. lista, z redom dela z zlatim vencem; Peter Romanič, dopisnik Dela za Dolenjsko, z redom dela z zlatim vencem; Franc Šetinc, urednik Dela, z redom dela z zlatim vencem.
Leto 1966 smo zaceli z Zdravkom
DOLENJSKI LIST V KOLPORTAŽI CENEJŠI
Z današnjo številkd\zni-žujemo maloprodajno ceno za naš tednik: izvod Dolenjskega lista stane poslej v trafikah in kioskih 50 para (50 starih dinarjev) medtem ko je stal doslej «0 starih dinarjev.
Vse prodajalce našega tednika prosimo, da znižanje upoštevajo že pri današnji številki!
UPRAVA LISTA
Trobentice za novo leto
V Beli krajini prave zime še ni bilo. Sneg je sicer že nekajkrat zapadel, vendar ga je bilo malo in še ta Je takoj skop-nel. Lepi In dokaj topli dnevi pred Novim letom pa so zvabili iz zemlje že prve znanilce pomladi. Dva dni pred Novim letom je nekdo kakih 100 metrov vstran od Badovinčeve gostilne na Ju-gorju našel trobentice ln jih prinesel v naše uredništvo pokazat.
Da ram je muhasta zima le ne bi na pomlad zagodla, ko ob Novem letu rasto trobentice!
Tole je novi dinar SFRJ, ki je stopil v veljavo 1. januarja, v promet pa 4. januarja letos. Na hrbtni strani ima državni grb. Novi dinar je nekoliko večji od starega (na naši sliki je še posebej zelo povečan), napravljen je iz zlitine bakra in niklja ter je nikljaste barve. Štirikrat je težji od starega in stokrat več vreden. V naslednjih letih bo popolnoma zamenjal stare, vinskordeče bankovce za 100 dinarjev in seveda tudi stare kovance za 1 dinar, ki so zdaj vredni le še eno paro. V torek dopoldne je v novomeško podružnico NB prišla prva pošiljka novega denarja: kovancev po 1 dinar, bakrenordečih kovancev po 5 para in bankovcev po 5, 10 in 50 novih dinarjev. V obtok jih bodo spu. ščali po potrebi in z ozirom na zaloge starega denarja. (Foto: M. Moškon)
1965. je prišlo na obisk v skupinah iz Kanade, Združenih držav Amerike in drugih prekomorskih držav 1080 izseljencev, iz evropskih držav 1920, tako da je v skupinah prišlo okoli 3000 izseljencev, posamično pa gotovo še vsaj 1000.
Tudi v letu 1966 bo Slovenijo obiskalo več skupin naših izseljencev iz Združenih držav Amerike in Kanade, ki bodo pripotovali z letali. Slovensko podjetje ADRIA AVIO PROMET ima naročenih že več poletov iz Kanade in enega iz ZDA. Doslej so se že prijavile skupine Slovenske ženske zveze, pevski zbor Glasbene matice iz Clevelan-da z izletniki, pevci in sorodniki pevskega zbora »Zarja« iz  Clevelanda,  Društvo »Si-
Sv. Ana se je spet stresla
V sredo, 29. decembra okoli 15. ure, so v kamnolomu sv. Ana pri Mirni peči sprožili naboj, ki je za naše razmere redek. V skale kamnoloma so zvrtali 53 lukenj v skupni dolžini okrog 1.800 metrov, v nje pa »nabasali« kar pet ton eksploziva! Minersko delo je za potrebe Sekcije za vzdrjevanje proge Novo mesto opravil Geološki zavod Ljubljana. Ko je bilo vse pripravljeno in zavarovano, so mine sprožili z električnim vžigom. V trenutku se je zamajala zemlja v bližini, v zrak pa je vrglo kose kamenja in zemljo. Eksplozija je odtrgala od hriba več tisoč kubikov kamna, ki ga bodo sedaj zdrobili. p0 izračunih naj bi eksplozija navrgla okrog 20.000 kubikov kamna za drobljenje, kar je v resnici velika količ;na, več kot tisoč vagonov . • ^
Vrhpečani, M so miniranje opazovali irproi svojih d-rr.^-čll aH vrtov na pobočju hriba sv Ane s takim moftninj nirpn;om niso preveč fcado-voljni. Boje <=e BB <n'°'p h'f" Zaradi železniški Prpmeta v neposredni bližini kamnolo-
ma pa je tako občasno in zato izdatnejše miniranje vsekakor primernejše za nemoteno delo v kamnolomu.
Ostreje proti črnim vinotočem
Na področju občine Črnomelj so se zadnja leta močno razpasli črni vl-notoči, v katerih prodajajo vino po 300 din. Občani vseh poklicev ln položajev hodijo tja po vino, vendar ljudje to vidijo in vedo ter menijo, da lastniki črnih vinotočev delajo škodo vsemu gostinstvu.
Ko je o tem tekla beseda na seji občinske skupščine, so bili odborniki mnenj.i, naj inšpekcije ostreje preganjajo lastnike črnih vinotočev, ne glede na to, kdo toči brez dovoljenja in kakšne stranko o7iroma znance ima!
Lani je bilo v novomeški porodnišnici rojenih 1847 otrok, od tega 896 fantov in 959 deklic, kar pomeni 181 otrok več kot v letu 1964 — Med porodnicami je lani 19 mamic rodilo dvojčke —
V letu 1966 je prvi privekal na svet Zdravko Bele
V Silvestrovi noč;, ko je vse ljudje poslavljali od starega jrelo in plesalo in ko so se   leta v upanju, da jim novo
prinese več sreče, se je Bele-tova Tončka iz Stranske vasi pri Ruperč vrhu zvijala v porodnih krčih.
19-letna mamica je 55 minut čez polnoč rodila prvega otroka — Zdravka. To je bil hkrati prvi porod v novomeški porodnišnici v novem letu. Dežurna babica je bila Anica Obrano vic.
Četrti dan po porodu je bila Tončka Bele že dobre volje in je komaj čakala, da gre domov. O razmerah doma je povedala:
— Stanujemo pri moževi materi. Mož je šofer. Bil je v službi pri kmetijski zadrugi, a je dobil odpoved. Nekaj časa je bil brez dela, prav danes pa je nastopil novo službo pri podjetju Opremales.
— Ste imeli težak porod?
— Tako, da ne maram nobenega obroka več. Več kot 10 ur je -bilo hudo ...
— Nikarte no, tako vsaka mati pravi, ko prvič rodi. Si boste že še premislili! Vse se pozabi.
— In Zdravko? Komu jo l>odoben?
— Očetov je ...
— To bo veselja v hiši! Malemu Zdravku poklanjamo hranilno knjižico z 10.000 dinarji ter mu želimo v življenju vso srečo!
Mojca Lončarič - novoletno dete v Brežicah
V brežiški porodnišnici so imeli lani 812 porodov — Zadnjo lansko in prvo letošnjo porodnico so obdarili
V brežiški porodnišnici so na Silvestrovo zvečer vpisali v knjigo 812. porod. »2etev« je bila precej večja kot v letu 1964, ko je bilo 625 porodov. Zvedeli smo, da se je število porodov v brežiški porodnišnici povečalo zaradi tega, ker so prej rodile žene tudi v zdravstveni postaji na Senovem.
Kroniko porodov v letu 1965 je 31. december zvečer zaključila tov. Natalija Sunčič iz Brežic. Rodila je hčerko Vlasto. Do jutra je bilo vpp "''▼i okrog osme ure pa so zabeležili nov veseli dogodek. Na svet je privekala hčerka Štefanije Lončari-
čeve z Velike Doline. Mati ji je izbrala ime Mojca. Tovarišica Lončaričeva Je gospodinja, njen mož pa je mizar. Zaposlen je pri osnovni šoli na Veliki Dolini.
Uprava bolnišnice je pripravila darilo za zadnjo lansko in prvo letošnjo porodnico. Obe tovarišici sta bili veseli te pozornosti, združene s številnimi dobrimi željami.
Materi novoletne deklice Mojce je čestitalo tudi uredništvo našega lista z riageljčki, Mojci pa smo podarili hranilno knjižico z začetno vlogo 10.000 starih dinarjev. x
mon Gregorčič« iz. Toronta in Društvo »Bratstvo in Jedinstvo« iz Toronta. Pričakovati je, da bo obisk izseljencev iz Združenih držav Amerike in Kanade v letu 1966 za četrtino večji kot je bil 1965.
KGP kaznovano
2e pred tedni smo pisali o onesnaženju Rinže predvsem z gnojnico. Takrat je poginilo tudi precej rib. Zaradi onesnaženja vode je inšpekcijska služba občinske skupščine Kočevje predala sodišču Kme tijsko gozdarsko posestvo iz Kočevja. Okrožno gospodarsko sodišče iz Ljubljane je na razpravi, ki je bila pred kratkim, kaznovalo KGP z denarno kaznijo 300.000 din, direktorja KGP, kot odgovorno osebo, pa z denarno kaznijo 15.000 din. Na prijavo Ribiške družine Kočevje bo tožila KGP še Zveza ribiških družin Ljubljana za odškodnino za ribe, ki so poginile.
Obiskali so bolne rudarje
Člani IO sindikalne podružnice senovskega rudnika so skupaj s člani DS tudi za letošnjo novo leto obiskali 40 bolnih rudarjev in članov koletiva, ki se zdravijo doma, v bolnišnicah, zdraviliščih in drugod, čestitali so jim k novemu letu, jim zaželeli skorajšnje okrevanje in j ili obdarili.
V INISU in DANI
se izobražujejo
V tovarni stekla IN1S v Novem mestu bo Zavod za izobraževanje kadrov iz Novega mesta pričel v januarju z dvema tečajema za interno pol-kvalifikacijo sni osnega steklarskega delavca. Podohrn seminar za interno prekvalifikacijo že poteka v tovarni DANA na Mirni. Obema kolektivoma, ki se relo Bavze-matr\ za izobraževanje, velja čestitati!
DOLENJSKI LIST
Osem občin dobi letos dopolnilna sredstva
27. decembra 1965 je skupščina SRS sprejela Zakon o določitvi dopolnilnih sredstev občinam za leto 1966; z njim odstopa republika kot splošna dopolnilna sredstva iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki bo ustvarjen na območju posamezne občine, del republiškega prispevka. Ta odstotek znaša:
za občino Novo mesto 35 odst., za občini Kočev-
je in Krško 54 odst. ter za občine Črnomelj, Metlika, Ribnica, Sevnica in Trebnje 100 odstotkov.
Razen dopolnilnih sredstev pa bodo nekaterim občinam letos zagotovljene v republiškem proračunu tudi dotacije; deležne jih bodo: občina Črnomelj 175, Metlika 143, Ribnica 17, Sevnica 92 in Trebnje 167 milijonov dinarjev. Dotacije bo republika izplačevala občinam po trime-
sečnih načrtih za izvrševanje republiškega proračuna.
-I- Zaradi novoletnih praznikov smo do-jofe: bili v zadnjem tednu nekaj manj naročnikov kot prejšnje tedne: pridružilo se nam je 243 novih rednih bralcev in prijateljev lista. Po 5 tednih imamo po občinah novih naročnikov:
BREŽICE:........ 331
ČRNOMELJ:....... 177
KOČEVJE:........ 116
KRŠKO:......... 672
:   *        METLIKA:........ 104
ggj        NOVO MESTO:...... 551
. '        RIBNICA:........ 66
m        SEVNICA:........ 272
*3        TREBNJE:........ 320
Razne pošte v SRS in SFRJ:   . 106
Inozemstvo:........ 15
'šsmmmsssmsm
V soboto bo v Krškem konferenca SZDL
V soboto, 8. januarja, bo v Domu Svobode na Vidmu občinska konferenca SZDL Kcško. Na konferenci bo 117 delegatov, *ki so bili izvoljeni na krajevnih konferencah, po-sht&rio poročno n ^elu občinskega vodstva SZDL v pretekli mandatni dobi. izvoiiu jo-do novo občinsko vodstvo SZDL ter 8 delegatov za kongres SZDL Slovenije.
SMRT POD TRAKTORJEM
30. decembra sta se v Dolenjih Jesenicah pri Molcro-nogu smrtno ponesrečila Jože Knez iz Hrastovice, traktorist pri trebanjski kmetijski zadrugi, in kmet Jože Tratar iz Hrastovice. Traktorju se je pokvarila sprednja desna luč, zato je Knez vozilo zapeljal na desni rob ceste. To pa jc bilo že preveč, kajti traktor s prikolico se jc prevrnil po nasipu in obležal v potoku, pod sabo pa je poKo-pal voznika in sopotnika. Mrtva so našli naslednji dan. Škodo na vozilu cenijo na 150 tisoč dinarjev.
OD 6,—16. JANUARJA Okrog 6. in 14. januarja suho oziroma lepo vreme. V ostalem bo prevladovalo oblačno s pogostnimi padavinami, zlasti med 9. in 12. januarjem. Nastop mraza okrog 6. ali 11. januarja.
Dr. V. M.
Letošnji obisk izseljencev
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE
»SlSlOilill ZIEZ1 JE
NASA ORGANIZACIJA...«
»Mi, kmetje, nimamo svojega društva in svoje organizacije, kakor jo imajo delavci, mladina, upokojenci. Naša organizacija je Socialistična zveza. V njej se lahko o vsem pogovorimo,« je pripovedovala delegatka na eni izmed nedavnih občinskih konferenc Socialistične zveze.
Te njene besede kažejo, kako gledajo ljudje na to našo
Krajevni samoprispevek podaljšan
Skupščina občine Ribnica je na zadnji seji sklenila podaljšati krajevni samoprispevek do leta 1%7. Samoprispevek, ki je namenjen za gradnjo šol, bo še v naprej znašal 3,5 odstotka od osebnih dohodkov zaposlenih. Če samoprispevka ne bi podaljšali, bi morali ustaviti gradnjo šole v Ribnici-
Pismonoše so izročili tisoče pošiljk
V decembru so imeli pismonoše na brežiški pošti polne roke dela. Večino dni so se vračali domov šele pozno zvečer. V zadnjem mesecu lanskega leta so izročili ljudem 45 Usoč pisemskih pošiljk, 615 paketov in 24 tisoč časopisov! Delo jim je oteževalo Se slabo vreme, 8. decembra je sneg napravil precej škode v telefonskem omrežju. Pismonoše so tedaj morali pomagati tehnični ekipi pri otepanju snega, da ni bila škoda še večja.
Pošta v Brežicah Je v decembru sprejela in odposlala 46.000 pisem, 30.000 dopisnic, 380 paketov ln 23.000 tiskovin. Opravila Je ogromno delo, ki v decembru nikoli na izostane.
Taka predavanja so koristna
Za predavanja o svinjski kugi in o zatiranju ter preprečevanju te nevarne bolezni so Suhokranjci pokazali veliko zanimanja. Veterinar Franc Brulc je po vaseh zelo poljudno predaval o tem in rejci so zvedeli marsikaj novega. Udeležba kmetov je bila zelo velika, *ejc^ prašičev pa so bih zelo madovoljni.
M. S.
najbolj množično organizacijo. Seveda pa Socialistična zveza še zdaleč ni samo orga-
izacija za kmečko pre^valst-vo, saj so njeni člani ženske in moški, mladina in odrasli ljudje, ne glede, kaj so po poklicu. Popolnoma pa tudi ne drži, da bi bila Socialistična zveza edina organizacija na podeželju. Spomnimo se samo na številna društva in oga-nizacije kot so kulturno prosvetna društva, telovadna in športna društva, organizacije Zveze borcev, Rdečega križa in drugih.
»če se snidejo trije Slovenci, je že tu pevski zbor, če pa se srečajo štirje, takoj organizirajo društvo,« v smešni obliki nekateri označujejo velik smisel za društveno življenje, za katerega imamo Slovenci bogate tradicije. Ob   koncu   leta   1965. je
delovalo v Sloveniji 181 različnih organizacij in društev, v katerih je bilo 3,177.986 članov. Tako imenovane družbeno politične organizacije so imele skupno 1,622.257 članov. Med njimi Socialistična zveza 698.81)4. Zveza komunistov 71.565, Zveza sindikatov 478.520, Zveza združenj borcev NOV 204.477 in Zveza mladine Slovenije 168.891 člana. V različnih društvih in
družbenih organizacij je bilo ob istem času 1,555.729 članov.
če upoštevamo, da šteje naša republika nekaj čez 1,000.000 nad 16 let starih prebivalcev, vidimo, kako razvejano in bogato je društveno in družbeno življenje pri nas.
V nekaterih manjših krajih imajo ponekod tudi od 6 do deset organizacij in društev, v katerih se navadno res srečujejo isti ljudje. Posebno po petem kongresu SZDL Jugoslavije, ko je novi statut predvidel, da lahko krajevni odbori SZDL kot posebno obliko dela ustanavljajo sekcije, so se ponekod vprašali:
»Ali ne bi kazalo nekatera društva organizirati kot sekcije Socialistične zveze?«
V nekaj primerih so tako tudi naredili. Namesto športnega društva so pri Socialistični zvezi ustanovili sekcijo za športno udejstvovanje ali pa nemesto kulturnega društva sekcije za kulturo in prosve-to. Taki poskusi so povsod propadli. Navadno so take" sekcije slej ko prej spet po-
Voščili smo si srečno, veselo, zadovoljno in uspehov polno novo leto. Pri tem pa si je vsak na tihem želel, da bi nam to leto ne prineslo tistega najhujšega in da bi na sve. tu vendarle zmagala pamet in da bi naposled le pogasili žarišča vojne, ki nenehno grozi, da bi se raz. širila še drugam, če ne že na ves svet. To je dandanes največja skrb prav vsega človeštva.
Zato naj se tudi tokrat vsaj za hip ustavimo ob tistem problemu, ki je dandanes najbolj pereč in naj-nevarnejši — ob vietnamskem.
Bilanca preteklega tedna je še kar spodbudna. Ameriška letala ves ta čas niso bombardirala Sever, nega Vietnama, kar je naposled vendarle dobro znamenje in kaže na to, da gre tokrat zares, čeprav je treba ugotoviti tudi to, da si stališča obeh strani niso nič bližja kot prej. Morda se je za odtenek spremenilo ameriško stališče, saj je bilo te dni slišati mnenje, da bi bile ZDA pripravljene poslušati tudi mnenje predstavnika osvobodilne fronte Južnega Vietnama, pri če. mer pa ostaja odprto vprašanje, ali naj to pomeni, da ga priznavajo za stranko na pogajanjih. V Ha-noiu še nadalje ostajajo pri tem, da je treba umakniti vse ameriške čete iz Vietnama, in to še pred morebitnimi pogajanji. To pa si po svetu razlagajo bolj kot pričakovanje Hanoia, kaj bo storila druga stran, kot pa izrecno odklonilno stališče do pogajanj.
Za zdaj lahko zapišemo le to, da je ameriški predsednik Johnson poslal po svetu svoje posebne odposlance, ki razlagajo ameriško stališče do vietnamskega problema.
Johnsonov odposlanec Harriman je bil najprej v Varšavi, potlej pa v Beogradu in na Brdu, kjer ga je sprejel predsednik Tito. Nato je odpotoval še v indijsko glavno mesto, kjer se je pogovarjal s Šastri-jem, in še v Pešavar k pakistanskemu predsedniku Ajubu Kanu, k iranskemu šahu v Teheran in naposled k  predsedniku Naserju v
Dober začetek novega leta
Kairo. Drugi Johnsonov odposlanec Goldberg je bil v Vatikanu, Parizu in Londonu, tretji — VVilliams — pa obiskuje nekatere afriške deže-le. Ameriški podpredsednik Hum-phrey pa potuje po Daljnem vzhodu.
Očitno gre za široko diplomat, sko akcijo ZDA. Tiskovni predstavnik Bele hiše Movers je novinarjem povedal, da Johnsonovi odpo. slanci pojasnjujejo ameriško stališče, ki ga je Johnson povedal lani aprila v Baltimoru in da je to »kaj preprosto«. Njegovo bistvo je želja, da »postane mir najbližji cilj in najgloblji up Združenih držav«. Goldberg pa je v Londonu izjavil, da so ZDA pripravljene poslati svo. jega predstavnika v Ženevo ali v kako drugo mesto na pogajanja. Ob tem velja opozoriti še na to, da je Tito takoj po Harrimanovem odhodu sprejel sovjetskega veleposlanika v Beogradu.
Dobro znamenje ob začetku le. tošnjega leta je tudi sestanek indijskega premiera Šastrija s pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom v Taškentu, kjer je oba državnika pričakal sovjetski premier Ko-sigin, ki ima največ zaslug za ta sestanek, saj ga je predlagal, ko so še grmeli topovi v indijsko-pa-kistanski vojni. Oba državnika sta prišla v Taškent s precej dobre volje. Šastri je pred prihodom v Taškent izrazil upanje, da bodo našli pot do poravnave med Indijo in Pakistanom. Dejal je, da se nadeja najboljšega. V Delhiju je šastri tudi izjavil, da bo predlagal pakistan. skemii predsedniku, naj bi Indija in Pakistan sklenila sporazum o prijateljstvu. Ajub Kan pa je po radiu pred odhodom izjavil, da bi bil lahko sestanek v Taškentu »prelomnica v zgodovini indijskega pod-kontinenta. Nobenega razloga ni, da Indija in Pakistan ne bi mogla izgladiti svojih nesoglasij ter živeti v dobri soseščini«. Potem se je še zahvalil sovjetskemu premieru za posredovanje in dejal: »Če se nam bo posrečilo, da bo njegova pobu. da pripomogla, da uredimo problem Džama in Kašmira, bo premier Kosigin zaslužil ne samo hva. ležnost C00 milijonov ljudi, ampak tudi vsega sveta, ker bo odvrnil grožnjo svetovnemu miru.«
S tem je pakistanski predsednik tudi povedal, kaj je poglavitno jabolko spora med obema državama. Kašmirski problem pa je sila zamotan in je že to veliko, da sta se državnika odločila za pogovore in da na obeh straneh spoznavajo, da so potrebe njunih dežela prevelike, da bi si mogli privoščiti medseboj-no uničevanje.
stale samostojno društvo. Življenje samo je terjalo, da so se v sekciji Socialistične zveze sicer pogovorili kako bi temu ali onemu društvu pomagali, toda ko je to nalogo sekcija opravila, je društvo organizacijsko samostojno živelo.
V nekaterih majhnih krajih z nekaj sto prebivalci je res vprašanje, če je prav, da se danes snidejo prebivalci kot člani kulturnega društva, naslednjega dne kot člani društva prijateljev mladine, prihodnjič kot člani krajevne skupnosti. Navadno so to eni in isti ljudje. V takih krajih je menda res bolj prav, če se občani o vsem pogovorijo »pod eno streho«. V večjih krajih pa si stikov med ljudmi ni mogoče zamisliti brez samostojne društvene dejavnosti, ki je marsikje sol in kvas napredka.
še zdaleč ni dovolj samo delo pri  vsakdanji zaposlitvi
kajti ljudje ne živimo samo od kruha. Življenje je lepše in polnejše, če lahko ljudje živijo še za marsikaj drugega, od tega, da gojijo lepo pesem, šport in se po svojih nagnenjih ukvarjajo z različnimi stvarmi, ki jih posebno vesele. Društva in organizacije so v sodobnem življenju nujno sredstvo za stike in povezovanje ljudi. Pri nas pa velik del društev in organizacrj omogoča tudi, da preko njih občani lahko urejajo najrazličnejše potrebe. S tem pa postajajo društva in družbene organizacije del samoupravnega življenja, s katerim si ljudje bo gatijo svoje A osebnosti in medsebojna razmerja.
Socialistična zveza je vedno podpirala društveno in družbeno dejavnost občanov. Zadnja leta pomaga predvsem tako, da povezuje delovne ljudi in jih navaja, kako bi lahko čim bolj samoupravno urejali svo-
je zadeve. V nekaterih krajih je sicer še vedno tako kot je bilo nekdaj: o delu drugih društev in organ zacij v tej ali oni obliki odločajo odbori Socialistične zveze, %'časin se vtikajo v to, kdo bo član vodstva te ali one organizaci je. Spotikajo se ob program dela, ali pa jim nalagajo tudi druge dolžnosti. Takega vtikanja v samoupravno samostojnost je vse manj, vse bolj pa je odprto vprašanje, kako naj bi društva in družbene organizacije še bolj omogočale delovnim ljudem, da bi samoupravno urejali vse svoje življenje.
Razprava pred VI. kongresom SZDL Slovenije in kongres sam bodo gotovo načeli številna vprašanja društvenega m družbenega življenja. Predvsem: "kako ga nadalje razvijati, da bi še bolj vplivalo na svobodno ustvarjalnost vseh ljudi.
□ ENOTNOST SODOBNE TEilAOLOGI JE NE NASPROTUJE SAMOUPRAVLJANJU. To je bila osnovna misel, izražena v pogovoru med predsednikom republike Titom in delegacijo jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in jedrsko tehniko. »Mi, tovariš Tito,« so izjavili člani delegacije, »ki se ukvarjamo s tt> novo tehnologijo, menimo, da je uporaba elektronike, avtomatike in kibernctike v gospodarstvu popolnoma nov, radikalen preokret v načinu proizvodnje, ki človeški družbi doslej ni bil znan.« Znanstveniki so nato pripovedovali tovarišu Titu o veliki škodi zaradi različnih sistemov, o tem, da so strokovnjaki demoralizirani in ogorčeni, ker postavljajo med republikami pregraje v uporabi znanosti, znanosti, katere razvoj ovirajo različne politične težnje. Mnenja strokovnjakov je pogosto treba prilagajati trenutnim potrebam zainteresiranih ljudi, kar je seveda ovira pri ustvarjalnem dt<BxL
Tovariš Tito je v pogovoru z znanstveniki med drugim dejal, da bi morali sprejeti, kar predlagajo znanstveniki in da naj politični ljudje ne odločajo o gradnjah. Potem pa je še dejal:
»Ko sem nedavno to govoril, so mi tovariši i 3 nekaterih republjk zamerili in bili so zaskrbljeni Čeprav tisto, kar sem rekel, ni bilo tisto, kar so oni mislili. Mislili so, da sem rekel, da na nerazvitih področjih sploh ni treba investirati. Ti tovariši me niso f-o-bro razumeli. Vprašanje nezadostno razvitih področij bomo urejali. Med drugim ima federacija sklad, iz katerega financira razvoj
teh področij. Tisto, kar sem govoril, se nanaša tako na posamezna podjetja, kakor na posamezne delavce in na posamezno republiko. Ce zgradimo tovarno v Srbiji, Makedoniji, Hrvatski ali Sloveniji z istim konstantnim kapitalom, z enakimi sodobnimi stroji in tehnološkim procesom, tedaj, bratec, zahtevamo, da je tudi proizvodnja enaka, da je enaka tudi produktivnost dela. Zdaj ne moremo stalno prelivati od tistih, ki delajo, tistim, ki premalo delajo. To ne gre več.«
r:l i   ■ ■ R
// r*> c p*i f: f6w   p/Tj   rn    : •'" " ~ «■* *•**"> '• ^ n
H VPRAŠANJE STANDARDA JE BISTVENO ZA PRODUKTIVNOST, je med drugim izjavil v intervjuju za »Delo« predsednik IS Janko Smole. Investicije, ld bi jih vlagali v te namene (vzgojno varstvene ustanove, razvijanje dejavnosti, ki vplivajo na standard človeka itd.), lahko bistveno prispevajo k produktivnosti, lahko omogočijo, da postane delovna sila bolj produktivna. Za Slovenijo bi bilo treba izdelati neki splo-' šni koncept, potrebna bi bUa močnejša družbena akcija za njegovo uresničenje.
E9 POTREBNE SO RADIKALNE SPREMEMBE V VSEJ INVESTICIJSKI POLI-TIKI. Na zasedanju zborov zvezne skupščine so obravnavali gospodarsko-planske ukrepe za leto 196(5. Ekspoze o tem je imel podpredsednik ZIS Boris Kraigher, ki je
med drugim dejal, da so potrebne radikalne spremembe v vsej investicijski politiki. Po njegovem je treba doseči največjo možno stabilnost gospodarstva z radikalnejšo spremembo v investicijski politiki, s skladnejšimi odnosi na trgu, z večjim izvozom in z naraščanjem deviznih rezerv. — Na zasedanju zborov so sprejeli tudi zvezni proračun, ki bo predvidoma znašal 867 milijard dinarjev.
H NAJMANJ EN ODSTOTEK ZA STROKOVNO ŠOLSTVO. Gospodarski in republiški zbor Skupščine SR Slovenije sta sprejela priporočilo, po katerem naj bi gospodarske organizacije prispevale za strokovno šolstvo najmanj 1 odstotek od svojih bruto osebnih dohodkov, bodisi v obliki prispevka pristojnemu medobčinskemu skladu za šolstvo ali pa z neposrednim financiranjem šol svoje panoge. Toliko namreč znašajo ugotovljene potrebe strokovnega šolstva v letu 1966. Gospodarska organizacija, ld bi namenila za strokovno šolstvo manj kot 1 odstotek, s tem ne bi izpolnila svojih obveznosti.
H FINANCIRANJE VZGOJNIH UKREPOV. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je sprejel predlog zakona o izvajanju vzgojnih ukrepov. Z novim predpisom želijo popraviti slabost dosedanjega sistema financiranja vzgojnih ukrepov, ld je bila v tem, da so skrbstveni organi pogosto predipgali izrek takih vzgojnih ukrepov, ki so bili ža njihovo skunščino cenejši, ne pa tudi vedno najprimernejši za .mladoletnike. Zdaj bo izreklo vzgojne ukrepe samo sodišče po lastni presoji.
a VOJAŠKI UDAR V Al-RIKI — V Centralnoafriški republiki je vojska na Silvestrovo izvedla državni udar. Vodil ga je poveljnik oboroženih sil te dežele polkovnik Bo-kassa. Predsednika republike so internirali v njegovi palači. Razpustili so parlament, Bokassa pa je izjavil, da bo sestavil »močno in stabilno vlado«. Sam se je okli-cal za predsednika republike, objavil je že sestavo nove vlade, v kateri je prevzel sam še dolžnosti premiera in obrambnega ininisira. Sest ministrov je civilistov, drugi pa so vojaki.
O Izredno STANJE V GORNJI VOLTI — Tudi v tej afriSki deželi so nemiri. Predsednik Jameogo je razglasil izredno stanje v vsej deželi, prepovedal je splošno stavko, ki bi se bila morala začeti 2. januarja. Svoj ukaz je pojasnil s tem, da so odkrili v deželi »subverzivno de javnost«, ki da jo je vodil bivši predsednik parlamenta Oudrago. Predsednik republike je to dejavnost označil kot »proko-mtinistično«.
O ŠVEDI ZAVRNILI 2G JUGOSLOVANOV. Švedska vlada je razglasila ukaz, da smejo od novega leta prihajati na delo v to deželo samo tisti, ki si ga prej preskrbe. Tako so po novem letu zavrnili 2G Jugoslovanov, ki so se morali takoj vrniti, ker niso imeli preskrbljenega dela.
□ INDIJSKI FINANČNI MINI-STER ODSTOPIL — Tik pred no-vim letom je odstopil indijski finančni minister Krišnamačari, ld se je zavzemal za večjo gospodarsko neodvisnost Indije. Desničarske stranke so ga obtožile nepotizma, se pravi, da je jemal v državno službo svoje sorodnike.
O HUDA ZIMA V SEVERNI EVROPI — Na Norveškem in na Švedskem je zapadlo za novo leto dva metra snega, kar že dolgo ne pomnijo. Na Danskem je obtičalo v snega na stotine avtomobilov, ki tO jih bili lastniki zapustili v snežnem metež«. Nad severno Anglijo in na Škotskem je divjal silen vihar, ki je dosegal hitro-t tudi po IGO km na uro. Najhujši mraz je bil na Laponskem — minus 40 stopinj Celzija. V Italiji pa je bila te dni huda megla. Na tako Imenovani sončni cesti se je zaradi megle n:i enem krafu znašlo na kupu sto avtomobilov, pri čemer je bilo ranjenih 35 IjudL
d KDO BO SUKARNOV NASLEDNIK? — Devetnajst članov tnndunške mestne skupščine je predlagalo, naj bi sedanjega ob-ra-nbnesa ministra generala Nasu-tiona imenovali za Sukarnovega namestnika In za njegovega ustavnega naslednika. Po tem predlogu na i bi Nasution zdaj postal prvi podprrdse;'n;k remibl'ke. To mesto ni zasedeno že devet let.
Dober dan, tovariš čarovnik, mi smo z občine, pa vas prosimo, da bi postali šef proračuna pri nas.«
OBTSK V KMETIJSKI ZADRUGI TREBNJE
Največ skritega fcgasfa je v obdelovalni zemlji
»Na pragu novega leta smo in zanima nas, kaj in kako namerava zadruga delati v tem letu, da bi uspešno poslovala in izpolnila svojo nalogo. Kakšen odmev je imela pri vas občinska konferenca v Socialistične zveze s svojimi pripombami o kmetijstvu?«
»Kot je znano, je bila Kmetijska zadruga Trebnje v letu 1965 v obdobju sanacije poslovanja. Sredi leta je nastopila še gospodarska reforma s pozitivnimi in tudi — vsaj v začetku — z negativnimi vplivi. Kolektiv je moral trdo prijeta za delo. V novo leto stopamo z optimizmom, ker menimo, da bomo z resnim delom kolek
Delitev sredstev med ožjimi in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi
V 26. številki lista OBČAN je tajnik občinske skupščine Krško tov. Cveto Bevk 25. XII. 1965 objavil svoj prispevek pod gornjim naslovom, ki ga zaradi aktualnosti ponatiskujemo v celoti; izpustili smo le razpredelnico, ki kaže, kolikšne so razlike med narodnim dohodkom in proračunskimi dohodki 8 slovenskih občin, pri čemer se je lani godilo krški občini najslabše.
Težave, ki jih je imela skupščina občine Krško pri spremembi proračuna in usklajevanju proračunske potrošnje in jih še ima, so take narave, da silijo k razmišlja nju, ali so pri delitvi sredstev med širšimi in ožjimi družbeno - političnimi skupnostim upoštevana ustavna določila (90. člen) in določila zakona (41. in 42. člen) o financiranju DPS v SR Sloveniji. Razmišljanja omenjam zaradi tega, ker nam niso znana »objektivna« merila in primerjave, ki jih predvideva 42. člen omenjenega zakona.
V razglabljanjih in primerjavah se poslužujemo podatkov iz objavljenih sprememb, proračunov v uradnih glasilih in podatkov o proračunski potrošnji republiškega sekretariata za finance.
Naša primerjalna razpredelnica že brez komentarja dovolj zgovorno kaže, da pri delitvi sredstev ali spremembi proračunov niso bila uporabljena objektivna merila.
Zavedamo se, da narodni dohodek in število prebivalcev nista edina pokazalca gospodarske razvitosti, socialne in geografske strukture, ki jih ima v mislih 42. člen zakona o financiranju DPS. Prav gotovo pa sodita med pomembnejše činitelje z vidika interesov širše družbene skupnosti in bistveno vplivata na razvitost potreb, ki jih je občina po ustavi in 41. členu omenjenega zakona dolžna financirati.
Nejasno in nelogično je, da v primeru občine Krško ostaja le 29.980 dinarjev lastnih in z dopolnilnimi sred-
stvi 32.642 dinarjev po prtu. valcu, ali v občim Brežice 37.042 dinarjev, in da prejemajo občine z znatno višjimi lastnimi sredstvi še dopolnilna sredstva. Razpon 32.642 in 166.248 tudi z raznimi specifičnostmi ni razumljiv niti opravičljiv.
Menim, da so obveznosti občin in družbe kot celote na področju vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva itd. približno enake v vsej repu bliki. Prav zaradi tega naj bi republika v delitvenem sistemu tudi zagotovila približno enake pogoje. V primeru občine Krško pa nastaja vprašanje, kako naj z 32.642 dinarji po prebivalcu zagotovi izpolnjevanje osnovnih ustavnih nalog v takem obsegu in kvaliteti kakor občana s 63.000 ali 166.248 dinarji.
Vprašam se, v čem so krivi občani naše občine in njihovi otroci, da ne smejo biti v enaki meri deležni z ustavo in zakoni deklariranih pravic.
Menim, da bo le morala republika sprejeta določnejša merila, kot pa jih vsebuje sedanji zakon, in le-ta pri delitvi spoštovati. V našem primeru nihče ne more trditi, da so pri delitvi upoštevana določala 42. člena zakona o financiranju DPS. Sicer pa ta člen le pavšalno zavezuje republiko, da zagotovi dopolnilna sredstva ob določenih pogojih, nikjer pa ne pove, kolikšna naj bodo — meril ni.
Jasno je, da je tako dana široka možnost subjektivnim odločitvam, kd izhajajo iz boljšega ali slabšega poznavanja problematike določenega območja.
Po mojem prepričanju je napačno to, da pri delitvi jemljemo za osnovo realizacijo preteklega leta. če hočemo doseči skladnejšo proračunsko potrošnjo v vsej republiki na področju zadovoljevanja obveznih nalog je nujno, da bodo tiste občine, ki so dosegle nadpoprečni nivo, napredovale počasneje. Sele ko bomo na približno enaki startni osnovi, so na mestu primerjave večjega ali manjšega posluha za posamezne naloge in službe. Ravno na tem področju pa mora republika, kot ustavni nosilec skrbi za enoten razvoj in zadovoljevanje z ustavo in zakoni deklariranih dolžnosti in pravic, zagotoviti pravilno in pravično vrednotenje vseh državljanov SRS.
Prepričan sem, da bo pri delitvi za leto 1966 republiška skupščina uporabila objektiv-
nejša merila kot do sedaj, saj bo na ta način izločila razne vplive in bolj ali manj uspešne intervencije.
CVETO BEVK
tiva, zaupanjem zasebnih kmetovalcev in s pravilno postavljenimi nalogami uspeli v svojem delu. Zadnja konferenca Socialistične zveze je za nas važna predvsem zato, ker je odpravila ne-snotnost pogledov na našega kmetovalca in njegovo prihodnost. Strinjamo se s programom SDZL v kmetijstvu, ker je konkreten in ne preveč obsežen. Strokovnjaki kmetijske zadruge, kmetovalci in krajevni odbori SZDL na vasi moramo težiti k skupnemu namenu — povečanju kmetijske proizvodnje in izboljšanje življenja na vasi.«
»Naše bralce zanima: v čem vidite spremembe, ki bi  jim  dale veselje do kmetovanja in jim v tem pokazale prihodnost?«
»Kljub razgibanim talnim, klimatskim pogojem in veliki raznolikosti kmetijskega zemljišča imajo kmetovalci možnosti za delo in življenje. Važno je tudi to, da so re-' lativno blizu potrošniških središč. Izpolnjeni pa morajo biti nekateri pogoji. Od reforme pričakujemo ustalitev cen kmetijskih proizvodov in proizvodov, ki jih kmet kupuje. Do sedaj je jemalo voljo do dela in načrtovanja na
Nekvalificiranim grozi odpust?
V belokranjski lesni in dustiiji zelo primanjkuje kvalificiranih delavcev. V podjetjih ZORA in LEPIŠ je zaposlena največ vaška mlad na. Po predpisih ne smejo delati za stroji ne kvalificirani delavci, pa tudi mladini pod 1K let starosti je strojno delo prepovedano. Podjetja in delavci imajo na izbiro samo dve možnosti: pridobiti  si   ustrezno kvali-
f kačijo ali pa odpraviti delovna mesta. Vsekakor je podjetje v tem primeru dolžno v svojem in v delavčevem interesu zagotoviti izobraževanje in kva lilikacijo. V ZORI in v LEPISU imajo programe za izobraževanje že pripravljene, vprašanje zase pa je mladina, ki šc ni dopolnila 18 let. Kam z njo?
J. ŠKOF
m o v ah mnarimf
IMA VIp*J
Vsak četrtek NAJVEČ VESTI IZ VSEH KRAJEV v občinah Brežice, Krško in Sevnica, Kočevje in Ribnica, Črnomelj in Metlika ter Trebnje in Novo mesto!
posestvu dejstvo, da so se cene hitreje spreminjale, kot se je iztekel enkratni proizvodni proces. Ko je bilo seme že posejano ali izpitan bikec, ni bilo več mogoče nič spremeniti, če so se cene tacaš bistveno zasukale. Kmet je postal nezaupljiv in se je počutil prevaranega. O specializaciji ni hotel slišati, ker
Naš pogovor z direktorjem KZ Trebnje tov. Nemaničem, inž. agronomije
ni zmogel toliko tvegati. Prisiljen je bil špekulirati. Drugi pogoj je, da kmet poveča svojo proizvodnost z uvedbo drobne mehanizacije.
Vse skupaj pa zahteva specializirano proizvodnjo. Prt nas imajo bodočnost pridelovanje krompirja, krmnih rastlin, govedoreja in svinjare ja. Ne da bi se zavzemali za to, da bi mi edino kupovali in prodajali pridelke, smatramo, da nam kolektivni nastop na trgu z več enakega blaga zagotavlja višjo ceno. To se bo pokazalo posebno takrat, ko bo na trgu dovolj proizvodov. Začetni znaki takega stanja se že kažejo.«
»Smatra se, da so v občini Trebnje največje gospodarske rezerve v obdelovalni zemlji. Sami kmetovalci jih brez strokovne in denarne pomoči ter veselja do dela ne bodo ustvarili. Kakšni so pri tem vaši konkretni predlogi?«
»Zemlja je in ostane osnova gospodarstva vsake dežele. Podatki in primerjave pri nas kažejo, da pridelamo glede na možnosti premalo. Sami se ponujajo odgovori, kaj ukreniti. Potrebno je več znanja in sredstev, da se izboljša agrotehnika in izbor sort pri pridelovanju krompirja; da se že enkrat začne pravilno gospodariti s travnatim svetom, ker nam s povečanjem števila govedi pada njena kvaliteta. V komercialnem pogledu pa je treba doseči, da trgovska podjetja pristanejo na garantirane cene, dejanske cene pa bi se formirale na trgu na dan odkupa pridelkov. Le na osnovi takšnih pogodb (z obojestranskimi penali) je možna trdna pogodba s kmetom in trgovskim podjetjem, še enkrat poudarimo, da je pri vsem potrebno znanje! Zato smo za to, da se poleg osebnih stikov na njivi ali v hlevu ugotovi in izpelje najustreznejši način izobraževa-Q nja kmetov. Kmet ima 9 bočnost, če je bo videl 9 v povečani tržni proiz-£ vodnji ln njeni kvaliteti, • posebno v tem času, ko 9 naše kmetijstvo vstopa G  v svetovno kmetijstvo.«
M. Legan
Cene malih prašičkov so poskočile
Na novomeškem sejmišču so V torekf 4. januarja, prodali :>97 prašičkov, starih pretežno od šest do dvanajst tednov. Znatno so poskočile cene malih prašičkov, ki so .u'i prodajalci nudili po 12 tisoč oziroma po 18 tisoč dinar.)- v. Na sejmišču je bilo prodanih tudi 51 glav goveje živine, krave od 340 do 460 din za kg, voli od 525 do 565 in junci (telice) od 540 do 570 din za kilogram. Cene za govedo se niso bistveno spremenile. Vse seveda še v starih dinarjih — saj novega ni še skoraj nihče videl....
znaša
polletna naročnina na DOLENJSKI LIST
ZA NAMI JE LETO POMEMBNIH, PRELOMNIH DOGODKOV
ZGODILE SO SE VELIKE REČI
Bogato, uspešno leto je za nami. če bi ga sodili po dogodkih, je bilo izredno pomembno, dejal bi celo prelomno. Res je, da so razni ukrepi v gospodarstvu ustvarjali videz hudih, težko premostljivih težav in da smo se zaradi tega pogosto jezili. Recimo ob reformi. Čeprav vemo, da nam ta prinaša nov, nesluten vzpon našega gospodarstva, ali drugače, novo kvaliteto, od katere si lahko obetamo samo dobro, smo se vseeno hudovali zavoljo nemirnih, stalno spreminjajočih se cen in zaradi marsikaj drugega. Tako je pač življenje. To, kar se sedaj dogaja pri nas, je velika stvar, o kateri bomo čez nekaj
•-7-'
let sodili samo dobro. Vse velike stvari pa se ne ponujajo na dlani, same od sebe. Zanje se je treba bojevati, premagati moramo številne ovire, preden bomo uresničili tako velike in napredne zamisli.
Letošnjo pozno pomlad smo volili polovico sestave občinskih in republiških skupščin ter zvezne skupščine. Tako smo začeli načelo rotacije, uzakonjene z novo ustavo, uresničevati v praksi. Takoj zatem pa smo tako obnovljenim skupščinam že naložili veliko odgovornosti: morale so sprejeti ukrepe gospodarske reforme. To ni bilo lahko delo. čeprav se je zgodilo marsikaj, česar nismo predvidevali, je vseeno le treba priznati, da so skupščine uspešno izpolnile svojo nalogo in da so prvi uspehi gospodarske reforme že očitni. Predvsem pa je zdaj že jasno, da smo na pravi poti. V prvem obdobju izvajanja je bilo resda težko: cene so kar podivjale, bile so težave s surovinami, kar naenkrat je zmanjkalo obratnih sredstev, potem je nagajalo še sušno vreme, primanjkovalo nam je električne energije — in tako so se vrstile nadloge za nadlogo. A stvari so se kmalu uredile. Trg se je umiril, cene so se ustalile in tudi večina delovnih organizacij se je postopoma otresla začetne negotovosti in se približala svojim nalogam na pravem koncu.
Gospodarska reforma
Julija je skupščina sprejela celo vrsto predpisov. Določen Je bil nov tečaj dolarja na 1250 din, kar ustreza dejanskim možnostim, če upoštevamo, da je v prvi polovici 1965. leta znašal realni povprečni tečaj 1088 din (750 din 4- premije). Ukinili so pri-
W
spevek iz dohodka in s tem izboljšali razmere gospodarjenja v delovnih organizacijah. Davek na promet so prenesli iz proizvodnje v potrošnjo in ga tako začeli spreminjati v usmerjevalca ekonomskih gibanj. Znižali so splošno obrestno mero (obresti na sklade) od 6 na 4 odstotke. Zgornjo mejo prispevka iz osebnega dohodka so znižali od 17,5 na 12,5 odstotka. Povprečno carinsko stopnjo so znižala od 23,29 na 10,75 odstotka. Cene so po-rastle povprečno za 24 odstotkov, nekatere seveda močneje, druge pa manj. Povečali so pokojnine in invalidnine, medtem ko je bilo povečanje osebnih dohodkov zaposlenih odvisno od gospodarske zmogljivosti oziroma produktivnosti posamezne delovne organizacije. Gospodarske organizacije so zdaj udeležene pri delitvi vrednosti neto proizvoda z 71 odstotki ali s 40 odstotki več kot doslej.
Nekateri mislijo, da je reforma zbirka predpisov. V resnici so sprejeti ukrepi samo izhodišče reforme, izhodišče, ki naj spodbudi nove, pozitivne procese v gospodarskem in družbenem življenju. Bilo bi zelo preprosto, če bi s spremembo tečaja dinarja, z ukinitvijo premij in regresov, s premiki v cenah, z nekaterimi davčnimi olajšavami že lahko rekli — reformo smo uresničili. Pa ni tako. To je šele izhodiščna točka, kjer šele začenjamo s pre-osnovo vsega našega gospodarstva in z odpravljanjem nekaterih neskladnosti. S sprejetimi ukrepi smo odstranili samo najbolj grobe ne-
skladnosti, da bi Lako sprostili sile za nov, še hitrejši, še kvalitetnejši razvoj. Odstranili smo le največje ovire, ki so preprečevale, da bi primerjali produktivnost doma in produktivnost na tujem, še več: celo doma ni bilo enotnega merila vrednosti. Enako pridni so dobivali različna družbena priznanja. Dogajalo pa se je tudi, da so manj pridni dobivali več kot visoko produktivni.
Ko je tako ustvarjena vsaj približno izravnana startna črta, se nam naenkrat nudi taka podoba: na tej »tekaški« progi imajo podjetja različno kondicijo. Tista, ki so bila že prej v kondiciji (le da smo jim postavljali na progo razne ovire v obliki predpisanih cen, davka na izredni dohodek in podobno), bodo zdaj lahko hitreje tekla. Spet druga, ki imajo že od prej slabšo kondicijo, pa so prej dohajal a ali celo prehitevala prve, ker so pač tekla brez ovir, bodo zdaj izgubila prvo mesto. Na progi pa so tudi takšni kolektivi, ki so prej tekli hitro, ker smo jim dajali razne injekcije v obliki cenenih surovin, neekonomskih tarif na železnici, poceni električne energije itd., zdaj pa bodo brez injekcij tekli nekoliko počasneje.
Nekateri pravijo, da nas bo reforma ubobožala, pač po logiki — višje cene, manjši zaslužki, zapiranje tovarn, zmanjšane možnosti zaposlovanja itd. Pri tem gledajo na reformo statično, in še to s slabimi naočniki, vidijo torej samo sedanjo podobo »tekaške« proge, kjer se bolje godi tistim, ki so bili prej neupravičeno zapostavljeni in v
Motiv iz Sevnice (Foto: A. Senica)
Z DOBRO VOLJO V NOVO LETO!
nekem smislu »izkoriščani«; Ne upoštevajo pa, da zdaj ni za nikogar ovir in da bi z boljšo kondicijo lahko tekli hitreje tudi drugi in tretji, če se bodo tako potrudili kot prvi. Za to gre: manj računati, ali smo po ukrepih gospodarske reforme na boljšem ali na slabšem, in več razmišljati, zdaj ko so računi bolj čisti, zakaj zaostajamo za produktivnostjo drugih, kaj je treba storiti za modernizacijo tehnike in tehnologije, boljšo organizacijo dela, večji izvoz, racionalnejše zaposlovanje ljudi itd. Ne smemo se obnašati kot slab kmečki gospodar, ki ga razganja zavist, češ zakaj se sosedu z enakim posestvom bolje godi, namesto da bi razmišljal o tem, kaj mu je storiti, da bi gospodaril enako dobro.
Novi dinar
Na tej prelomnici je padla tudi odločitev o novem dinarju, ki bo s starim v razmerju 1:100, se pravi, da bo en novi dinar veljal sto starih. S tem seveda nič ne spremenimo. Razmerje med zaslužki in cenami ostane isto. Ker bomo spet uvedli pare, obstaja možnost, da bi pri preračunavanju cen v nove dinarje, zaokroževali navzgor. Toda ta predpis so spremenili in zaokroževati navzgor ne bo mogoče. Potemtakem se ni treba bati nikomur, da bi zaradi uvedbe novega dinarja kaj izgubil. Stari dinar pa bo tako in tako ostal v veljavi še nekaj let.
Ostane samo še vprašanje, zakaj potem sploh uvajamo
novi dinar. Menim, da se v tem kaže odločna usmeritev naše družbe iti po poti stabilnega gospodarstva, ki edino lahko ustvari temelj za trden, konvertibilen dinar z veliko kupno močjo, tako cenjen na svetovnem trgu kot marka, lira ali kaka druga valuta. Pred nekaj leti je tak ukrep storila Francija, za katero zdaj lahko rečemo, da ji je uspelo ustvariti trdno valuto, ki se s starim frankom ne da več primerjati.
Jubilej naše socialistične skupnosti
Leto, ki se je pravkar steklo, je bilo jubilejno, saj smo kar se da slovesno proslavili dvajset let nove Jugoslavije. Po vsej Jugoslaviji so bile velike prireditve, na katerih so se delovni ljudje spominjali svetlih točk prehojene poti in seveda tudi vseh ovir, ki jih v teh dvajsetih letih ni bilo malo. Ob tej slovesni priložnosti pa nismo gledali samo nazaj, kajti spomin na slavno preteklost nas je spodbujal naprej — k novim dosežkom socialistične graditve. Tako je bil velik zbor samoupravljavcev Slovenije v novi športni hali Tivolija, ki je velika pridobitev naše družbe. Siv, asfaltni trak jadranske magistrale je stekel že tja do Dubrovnika in še naprej. Nedolgo tega je začela obratovati velika hidrocentrala Dubrovnik. In tako je bil letošnji jubilej obeležen še z mnogimi takimi in podobnimi uspehi naših delovnih rok. Med rezultate socialistične graditve pa ne kaže
šteti samo novih objektov, temveč je treba vključevati vanje tudi take uspehe, kot so povečane družbene rezerve, večji izvoz, zmanjšan primanjkljaj plačilne bilance, ukročene investicije itd. To pa so hkrati tudi že prvi rezultati gospodarske reforme, ki nas navdajajo s trdnim upanjem, da bo šlo v prihodnje še uspešneje.
Obiskali so nas prijatelji
Leto je sestavljeno iz velikih in majhnih dogodkov, enih ne more biti brez drugih. Sicer pa je vprašanje, kaj je velik dogodek. To je lahko tudi obisk predsednika indijske vlade Šastrija, zlasti še, če ga motrimo kot odsev uspešno razvijajočih se prijateljskih odnosov med Indijo in Jugoslavijo. Vsak državniški obisk je pravzaprav velik po pomenu, ki ga ima za utrjevanje prijateljstva med narodi in za preprečevanje vojne. Zato smo bili izredno veseli obiska takih državnikov, kot so tunizijski predsednik Burgiba, avstrijski kancler dr. Josef Klaus, bivši grški premier Papandreu in drugi. *
Tudi razne mednarodne konference in kongresi, kot blejski književniški kongres PEN ali svetovna konferenca o prebivalstvu in številne druge mednarodne prireditve, ki so uživale naše gostoljubje, so bili dogodki, ki smo jih bili veseli. Take prireditve nas navdajajo z občutkom, da smo tudi mi pomemben činitelj svetovne skupnosti, ki lahko izredno mnogo stori za ohranitev miru in preprečitev vojne. Pa ne samo to. S takimi prireditvami — sem smemo upravičeno šteti tudi svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — pospešujemo tiste procese, ki našo svetovno skupnost združujejo, ne pa razdvajajo.
Žalostni in veseli dogodki
V enem letu se je zgodilo tudi veliko žalostnega, celo pretresljivega. V začetku junija smo onemeli ob žalostni novici, da je eksplozija v kakanjskem rudniku terjala 115 dragocenih življenj. Potem so nas prizadele poplave v vsej Jugoslaviji, posebno pa tiste okrog Novega Sada, kjer se je vodna stihija tako raz-besnela, da kaj takega v zadnjih 120 letih sploh ne pomnijo. Hkrati pa smo bili priča izrednemu heroizmu naših ljudi, požrtvovalnosti reševalcev, ki so dan za dnem, podnevi in ponoči, reševali imetje in gradili nasipe, da bi tako ukrotili uničevalno silo razbesnelega vodovja.
V tem letu smo izgubili marsikaterega dragega svojca. Zapuščali so nas tudi ljudje, katerih veliko izgubo smo občutili vsi. Tako nas je prezgodaj zapustil Hasan Br-kič, predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine, ki je do smrti, čeprav ga je že nekaj let razjedal rak, služil svojemu ljudstvu in se do zadnjega ni umaknil z delovnega mesta. Na zadnji poti smo spremljali tudi komandanta legendarne 14. divizije Jožeta Klanjška — Vasjo in mnoge druge prekaljene revolucionarje, vredne sinove naše domovine.
Bili pa so tudi taki veseli dogodki, kot je bilo srečanje prekomorcev v Ilirski Bistrici, kjer je spet glasno zaorila partizanska pesem in kjer so se prijateljsko, iskreno objemali tovariši iz partizanskih dni.
FRANCE MIHALOVSCAN
Sprehod po mednurodmiu dogodkih preteklega letu
Kljub temnim ©blf&lk®im — lisa Jasiiiiie
Ob sklepu leta 1965 nemara ne bi mogli napisati kaj vesele kolednice. če se namreč ozremo po mednarodnih dogodkih tega leta, bi morali ugotoviti, da se je mednarodni položaj hudo zapletel, da so odnosi močno napeti in da je še kar daleč čas, da bi se človeštvo moglo otresti grozljive more.
Med črnimi oblaki pa je vendarle videti liso jasnega neba: jubilejno zasedanje generalne skupščine združenih narodov spada med najuspešnejše, kar jih je bilo doslej, vera v OZN je spet narasla, v Vietnamu so se naposled le dogovorili — vsaj za kratko — za božično premirje in pakistanski predsednik Ajub Kan in indijski premier Šastri sta se le sporazumela, da se bosta raje pogovarjala kot bojevala. Takšna je na kratko bilanca mednarodnih odnosov preteklega leta: kljub zlim napovedim vendarle ostaja svetal žarek upanja. i
Močnejša vera v OZN
Začnimo pri tistem, kar si je človeštvo zgradilo neposredno po drugi svetovni vojni prav zato, da vojne ne bi bilo več.
Dvajseto, jubilejno zasedanje generalne skupščine OZN se je začelo potem, ko so prebrodili tako imenovano finančno krizo, zaradi razvpitega 19. člena. Ta člen so spravile na dan ZDA v očitni želji, da bi blokirale svetovno organizacijo. To se jim je tudi povsem posrečilo, saj je devetnajsto zasedanje generalne skupščine v celoti propadlo. Zakaj je bilo to treba? ZDA so se takrat pripravljale na široko intervencijo v Vietnamu in še drugi razlog je bil nemara v tem, da so postajali združeni narodi čedalje bolj univerzalna organizacija, na svetovni pozornici so se pojavile številne novoosvobojene države, saj ima zdaj že 117 članov, ki ubirajo v mednarodni politiki svoja pota ter se nočejo pokoriti in podrejati velesilam. /
V takem vzdušju, je torej potekalo jubilejno zasedanje, čeprav o vojni v Vietnamu formalno niso razpravljali, je njena senca ves čas visela nad dvorano na East Riverju. Odkrito pa so govorili o njej v razpravi o resoluciji, ki ie obsojala vsakršno vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel, ki so jo naposled, ko je kazalo, da je že vse skupaj pndlo v vodo, vendarle sprejeli, ker je dotacija ZAR predložila kompromisno resolucijo. V njej znova oživlja načelo, ki je že vsebovano v ustanovni listini.
Med najpomembnejše odločitve dvajsetega zasedanja generalne skupščine pa velja vsekakor šteti naslednje: sklenili so, naj bi najkasneje do konca 1987, leta sklicali svetovno razorožitveno konferenco, za kar so se odločile nevezane države že na kairski konferenci. Potlej so Afriko razglasili za brez-atomsko področje, ustanovili posebno organizacijo OZN, ki bo proučevala in pospeševala industrijski razvoj nerazvitih dežel, glede neširjenja atomskega orožja pa so se dogovorili, da se bodo pogajanja nadaljevala, kar omogoča, da bi se naposled utegnili soorazumeti tudi o prepovedi vseh jedrskih poskusov in pa o uničenju zalog atomskega orožja. Med pomembne sklepe sodi ostra obsodba kolonializma, saj so posamič priznali vsem kolonialnim narodom pravico do svobode, samoodločbe in neodvisnosti, vrh tega pa so obsodili vse vrste rasnega razlikovanja, naj bo tistega v Južnoafriški republiki, v Rodeziji ali drugod po svetu. /
če torej potegnemo pod tem jubilejnim zasedanjem svetovne organizacije črto, lahko z vso upravičenostjo rečemo, da se je vera vanjo znova obudila in da se čedalje več držav obrača nanjo po pomoč.
Napravimo še kratek sprehod po dogodkih preteklega leta, kakor so se odvijr" po posameznih celinah.
V Evropi »n?č novega«
še največ sorazmernega miru je bilo preteklo leto na našem starem kontinentu. Drugod poplave gorja in krvi, v Evropi poplave tiskarskega črnila in besed, kakor je zapisal komentator v »Delu«.
Bilo je le nekaj volitev in sprememb vlad, med katerimi velja zlasti omeniti tisto na Norveškem, kjer se je morala delavska stranka po 30 letih nepretrgane vlade umakniti v opozicijo. Bonn je doživel udarec, ker so arabske države pretrgale z njim diplomatske stike zaradi tega, ker je dobavljal orožje Izraelu, posredno pa zaradi tega, ker je Zvezna republika močno reagirala na tesnejše stike Nemške demokratične republike z arabskim svetom. Tako se je znana Hallsteinova doktrina močno omajala. V Grčiji so preživi i ali in še preživljajo hudo notranjo krizo, ker se je dvor začel vmešavati v politično življenje dežele, v Franciji so de Gaulla znova izvolili za predsednika republike, vendar ne več s tako prepričljivo večino in bo poslej moral računati dosti bolj s pravzaprav novo politično silo, ki jo predstavlja združena levica.
Posebno poglavje preteklega leta pa so odprli Titovi obiski v Nemški demokratični republiki, na Madžarskem, Sovjetski zvezi in v Bolgariji. Pogovarjali so se o mednarodnih problemih, o medseboj-Jjem sodelovanju pa tudi o problemih mednarodnega delavskega gibanja, konkretno o tem, kako izgladiti nesoglasja v njem, ki se vedno bolj prenašajo tudi na meddržavne odnose.
V socialističnih državah se poglablja proces liberalizacije družbenega in gospodarskega življenja. V vrsti držav sprejemajo gospodarske reforme, ki vodijo k temu, da v podjetjih neposredneje določajo svoje gospodarske plane in da se čedalje bolj uveljavlja gospodarski račun tako v samih podjetjih kot v odno-
sih med podjetji in gospodarskimi panogami. V Sovjetski zvezi so na nedavnem plenumu zamenjali najvišjega poglavarja države in je namesto Mikojana prevzel mesto predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Podgorni.
Omeniti velja še vatikanski koncil, ki je bil končan proti koncu leta in ki je moderniziral tudi katoliško cerkev.
Afrika se otresa okov in kolonializma
Ta kontinent je bil prizorišče cele vrste državnih udarov, sicer ne tako številnih kot v Latinski Ameriki, vendar jih je bilo le toliko, da nazorno pričajo o tem, da kolonialne sile še niso naredile križa čez svoje interese v Afriki. Žarišča nemirov nastajajo tudi zaradi boja velesil za vpliv na tem področju, ne-
ČLOVEK ZAVZEMA VESOLJE, POBIJA PA SE KOT PRED TISOČ LETI — Na sliki: vzlet rakete Titan 2, ki je ponesla v vesolje ladjo »Gemini 7« Foto: AP
Žena ob svojem možu, vietnamskem partizanu, ki so ga bili ujeli ameriški vojaki Foto: AP
kaj pa tudi zaradi gospodarske in družbene nerazvitosti teh dežel samih. Vsekakor pa je bilo občutiti močan pritisk imperialističnih sil proti socialistični usmeritvi mladih afriških držav, ki viuijo v tem edino možno perspektivo.
Taki udari so bili v Burundiju, Dahomeju, Kongu in Alžiriji. Zlasti alžirski je daleč odjeknil celo čez afriško celino, saj so ga izvedli neposredno pred začetkom druge azijsko-afriške konference, ki bi se morala začeti 28. junija. Takrat so jo zaradi alžirskih dogodkov premaknil na 5.november,,ko so jo znova odložili za nedoločen čas — tokrat seveda ne po alžirski krivdi.
Na tako odločitev je vplivalo več činiteljev, med katerimi je bil prevladujoč sovjetsko-kitajski spor. Kitajska je odločno postavila, da Sovjetske zveze ne smejo povabiti na to konferenco, česar pa večina tistih dežel, ki naj bi poslale na konferenco svoje delegate, ni sprejela. Peking je nato zahteval odložitev konference, četudi je bil skraja sam največji pobornik zanjo in je še ob alžirskih dogodkih vztrajal, naj bi konferenca bila. Očitno je namreč postalo, da s svojimi stališči ne bi prodrl in da je kitajski vpliv v tem delu sveta že močno splahnel. Novoosvobojene dežele namreč kaj kmalu spoznajo, da sesamo z »gromoglasni-<ni« frazami o boju proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu ne da graditi države, še manj pa gospodarstva.
Najhujši zapleti v Aziji
V Aziji se je že preteklo leto začelo slabo: sedmega januarja je Indonezija objavila nepreklicen sklep, da izstopa iz svetovne organizacije. Postopno je izstopila še iz vseh njenih specializiranih organizacij. Tako je poleg LR Kitajske ostala še ena velika država zunaj Združenih narodov.
Potlej so se dogodki vrstili s filmsko naglico. Zaostritev med Indonezijo in Malezijo, udar v Saigonu, poskus udara skrajne desnice v Laosu in sedmega februarja so ameriška letala prvič bombardirala Severni Vietnam, in to prav takrat, ko je bil v Hanoiu sovjetski premier Kosigin, kar je stvar še bolj zapletlo, kajti to je bilo hkrati čisto izzivanje Sovjetske zveze. Kosigin se je spotoma ustavil še v Pekingu, vendar ni dosegel premirja v ideološko-propagandni vojni niti tega, da bi združili napore za skupno ukrepanje proti ameriški agresiji v Vietnamu. To se vse do zdaj ni spremenilo.
Potlej sta bila še dva udara v Saigonu in apel 17 nevezanih držav za pogajanja o Vietnamu in 13. julija so se izkrcale prve regularne ameriške čete v Viet-namu in je tako vietnamska vojna postala ameriška vojna.
Vrh tega se je vnela še vojna med Indijo in Pakistanom, v kateri je padlo na tisoče ljudi, uničenega je veliko premoženja. Naposled pa sta po posredovanju OZN obe strani le spoznali, da se je bolje pogovarjati .kot bojevati. Sprejeli sta sovjetsko pobudo in se bosta šastri in Ajub Kan sešla v začetku januarja v Taškentu.
In potlej je vzplamtela še Indonezija, ki jo je kitajska diplomacija že imela za sestavni del »novih sil, ki se porajajo«. Odnose v Aziji pa je razen tega kalil še sovjetsko-kitajski spor in so v Moskvi že opustili upe, da bi ga mogli spraviti s sveta, saj v Pekingu nikakor ne ctinehajo, marveč se ta spor še poglablja.
Amerika v znamenju dominikanske krize
Združene države "Amerike ne skušajo delati reda le drugod po vesoljnem svetu, ampak seveda predvsem v »svoji hiši«. Ko so namreč pristaši ustavnega predsednika Juana Boscha vrgli samozvanega Cabra-la v Dominikanski republiki, so v ZDA razglasili, da se v Dominikani poraja druga Kuba in z vojsko intervenirali v Santo Domingu ter postavili na oblast svojega človeka. Seveda ves svet ve, da med konstitu-cionalisti ni bilo nobenega komunista, pa vendar je bil to razlog za vmešavanje ZDA v zadeve male Dominikanske republike.
Ta zadeva pa le ni šla brez odmeva v latinskoame-riških državah. Narasel je močan odpor proti taki politiki ZDA, ker so sodile, da so ZDA grobo prekršile ustanovno listino organizacije ameriških držav, ki izrecno razglaša načelo nevmešavanja. Zato je propadla prva konferenca OAD, zato ni bilo druge konference (20. maja in 4. avgusta). Washington je namreč svoje intervencionistične sile razglasil za medameriške sile.
Spomnimo se tudi, kako se je to zgodilo, ko so dobili dvetretjinsko večino z glasom dominikanskega delegata, ki so ga ZDA same postavile. Prav te medameriške sile in dominikanska kriza pa so bili razlogi, da so nastale hude razpoke v OAD. Vsak si namreč kaj lahko misli: danes je na vrsti Dominikana, jutri sem pa lahko jaz tisti, ki ga bodo Vrgli z oblasti pod krinko boja proti komunistični subverziji, če se bom zameril Beli hiši. Ker je naposled le preveč škripalo in ker dandanes ne gre vsaj brez demokratičnega videza — za to pa potrebujejo organizacijo ameriških držav, ZDA naposled niso tako tiščale z medameriškimi silami, ki bi varovale zahodno poloblo pred komunizmom, latinskoameriške države pa so na vtretjič sklicani konferenci postavile v ospredje — gospodarska vprašanja.
Prav ta gospodarska nerazvitost — če odmislimo vplive od zunaj — pa je vzrok pogostih kriz v latin-skoameriških državah, pa naj je to v Boliviji, čilu, Urugvaju, Peruju ali Argentini, ki so bile preteklo leto najbolj v ospredju.
Tako smo pri kraju. Obračajmo preteklo leto kolikor hočemo, ne bi se mogli prav pohvaliti z njim. K sreči, da je mimo, vsekakor pa bi bilo lahko celo slabše. Kakšno bo letošnje? Eno vendarle lahko rečemo, ne da bi se spuščali v prerokovanja. / če bo človeštvu uspelo vietnamsko vojno ^zaustaviti, in to kmalu, potlej se nam kaj hujšega nemara ni bati.
Anton P. Čehov:
VESELJE
Bilo je ob dvanajstih ponoči.
Mitja Kuldarov je razburjen in skuštran planil v stanovanje svojih staršev in urno šel skozi vse sobe. Oče in mati sta se že odpravljala spat. Sestra je ležala v postelji in brala zadnjo stran romana. Bratje, gimnazijci, so spali.
»Od kod pa ti?« sta se začudila oče in mati. »Kaj je s teboj?«
»Oh, ne sprašujta! Sploh se nisem nadejal. Ne, sploh se nisem nadejal! To je ... to je kratko malo neverjetno!«
Mitja se je zasmejal in sedel v naslanjač, saj od sreče sploh ni mogel stati.
»To je neverjetno! Saj si ne morete zamisliti! Samo poglejte!«
Sestra je skočila s postelje, si nataknila obleko in stopila k bratu. Gimnazijci so se zbudili.
»Kaj je s teboj, Mitja? Saj samemu sebi nisi podoben!«
»Mamica, od veselja sem tako zmešan! Kajti mene zdaj pozna vsa Rusija! Vsa! Doslej ste samo vi vedeli, da na tem svetu živi kolegijski registrator (nižji državni uradnik) Dmitrij Kuldarov, zdaj pa to ve vsa Rusija, mamica! O ti ljubi bog!«
Mitja je skočil na noge, pretekel vse sobe in se spet usedel.
»Pa kaj se je vendar zgodilo? Povej pametno!«
»Vi živite kot divje živali, časopisov sploh ne berete, nikakršne pozornosti ne posvečate javnemu mnenju! Kajti če se kaj zgodi, je dandanes takoj znano, ničesar ne prikriješ. O, kako sem srečen! O moj bog! Saj časopisi poročajo le o slavnih možeh. Zdaj pa so nenadoma napisali o meni!«
»Kaj pa govoriš? Kje so napisali?«
Oče je prebledel. Mama je pogledala na sveto podobo in se pokri-žala. Gimnazijci so planili s postelj in v kratkih nočnih srajcah stopili k starejšemu bratu.
»Da, da! O meni pišejo! Zdaj ve zame vsa Rusija! Mama, daj, spravi to številko časopisa za spomin! Bomo včasih prebrali. Poglejte!«
Mitja je potegnil iz žepa časopis, ga dal očetu in mu s prstom pokazal z modrim svinčnikom obrobljen članek.
»Berite!«
Oče si je nataknil naočnike.
»Tak berite no že!«
Mama je spet pogledala sveto podobo in se pokrižala. Oče se je od-kašljal in začel brati na glas:
»,29. decembra ob enajstih zvečer je kolegijski registrator Dmitrij Kuldarov' . . .«
»Vidite, vidite? Naprej!«
»,. .. je kolegijski registrator Dmitrij Kuldarov prišel iz krčme na Mali Broni, ki je v hiši Kozihina, in bil je v netreznem stanju .. .'«
»To sem bil jaz s Semjonom Petrovičem . . . Vse je natanko opisano! Nadaljuj, oče! Nadaljuj! Poslušajte!«
»,. . . in bil je v netreznem stanju, zato mu je spodrsnilo in je telebnil pod konja zraven stoječega voznika, kmeta iz vasi Durikine, Juhnovskega okraja, Ivana Drotova. Preplašeni konj je prestopil Kuldarova, potem pa potegnil čezenj sani, na katerih je sedel premožni moskovski trgovec Stepan Lukov. Konj je stekel po ulici, potlej so ga neki hišniki ustavili. Kuldarova, ki je bil sprva v nezavesti, so odpeljali na policijsko postajo in poklicali zdravnika. Udarec, ki ga je imenovani Kuldarov dobil po tilniku . . .'«
»Vidite, to sem bil jaz udarjen, očka! Dalje! Berite dalje!«
»,. . . udarec, ki ga je dobil po tilniku, je bil lažje vrste. O dogodku so sestavili zapisnik. Ponesrečencu so nudili zdravniško pomoč ....'«
»Rekli so, naj si dam na vrat mrzel obkladek. No, ste slišali? A! Tako je bilo, vidite! In zdaj je glas o meni šel po vsej Rusiji! Dajte mi ta časopis!«
Mitja je vzel časopis, ga preganil in vtaknil v žep.
»Tečem k Makarovim, da' jim pokažem ... Potlej bom nesel še k Ivanickim pa Nataliji Ivanovni in Anisimu Vasiljiču . . . Kar tečem! Zbogom!«
Mitja si je nataknil kapo s kokardo pa zmagoslaven in vesel stekel na ulico.
Anekdote
Francoski filozof etično-estetskega vitalizma jean Marie Guyau je govoril o bližajoči se vojni: »Reveže bo vojna docela uničila,« je nekdo pripomnil.
»Kje neki,« je odgovoril Jean Marie, »še. mnogo več nas bo!«
*
Beckmann se je nekoč spri 2 ravnateljem berlinskega gledališča. V odpovedi je napisal med drugim tudi tole:
»Spoštovani ravnatelj! Vi ste vitez Rdečega orla tretje vrste, ravnatelj gledališča druge vrste in govedina prve vrste!«
*
O nekem zbadljivem kritiku je Beckmann dejal:
»Recite, kar hočete, ta človek je dober: toliko ljudem je že ukradel čast, a je ni zase prav nič obdržal!«
■k
Ko je bil Heine bolan, ga je obiskal prijatelj. Prišel je
k njemu prav v trenutku, ko so ga strežnice prenašale s postelje na posteljo.
»Kako se kaj počutiš?« ga je vprašal prijatelj.
»Dobro; kakor vidiš, me ženske še zmerom nosijo na rokah.«
*
švedski zdravnik m pisatelj Axel Munthe se je v Neaplju znašel med trumo ljudi, ki je gledala v neki plakat. V svojem Anacapriju je pozabil naočnike in je pobaral starejšega možaka, kaj na lepaku piše. »Zelo mi je žal signore, toda tudi jaz sem nepismen,« mu je ta odvrnil. *
V neki zelo ugledni družbi politikov in poslancev je priljubljeni komik Toto dejal: »Politiki so kot kažipoti!«
Toto je počakal, da so gospodje polaskani prikimali in nadaljeval: »Da! Po poti, ki jo drugim kažejo, sami ne gredo!«
Pregovori o sreči
Unča sreče je boljša kot funt modrosti (Valonijaj
Več ko znaš, več sreče boš imel (Burma)
Zeli si bogastva in ne boš ga dosegel (Kitajska)
Velika sreča je često kamen spotike (Francija)
Vsak srečen človek je lep (Irska)
Preveč sreče je nevarno (Rusija)
Sreča in steklo, kako naglo se zdrobita! (Nemčija)
J. K. Lang:
Kratek stik
malo takih lepih kratkih stikov! To vas bo veljalo kar lep kup denarja, tale kratki stik.«
Potem je pričel delati, medtem ko je Matilda razpostavila povsod naokrog sveče. »Tako,« je dejala in stisnila še meni .po eno svečo v vsako roko, »drži zdaj sveči in se ne pre-~ makni! Ne bi rada nocoj doživela še kakšnega presenečenja!«
Potem je odšla, da bi se pri sosedih v hiši opravičila zaradi moje nerodnosti. Mojstrove oči pa so sijale v siju sveč. Zdaj sem mu verjel zgodbo o lepem kratkem stiku in lepem kupu denarja, ki ga bo zaslužil.
Njegova delovna vnema me je bolela in poskušal sem, da bi s svojima dvema svečama ne delal preveč smešnega vtisa. Rekel sem: »Rad bi vam pomagal, mojster! Kakšno majhno delo mi že lahko zaupate!«
»To je lepo,« je odgovoril mojster, poiskal v svoji orodni torbi dva namazana kruhka in tlesknil z jezikom. »Potem bodite tako dobri in mi prinesite steklenico piva!«
šel sem. žalostno sem razmišljal o svoji nerodnosti in dejstvu, da je moja zavest izrabljena že do takšne mere in nisem sploh več čutil veselja, da bi še sploh kdajkoli prijel v roko kakšno kladivo. Zaobljubil sem se, da ne bom nikoli več niti pomislil na kakšna popravila in se bom vsem vti-kalnim pušam, oknom in sploh vsem lomljivim predmetom na daleč izogibal. Ta dobri sklep mi Je tudi pomagal spraviti silno težke uteži z moje duše in skoro dobre volje sem stopil v gostilno, kupil pivo in se vesel vrnil domov.
Samo pet minut me ni bilo — toda v tem kratkem času je izginil tudi kratek stik. Prav tako mojster. Pa tudi sicei ni bilo več mnogokaj tam. Nekaj tresk od mize, veliki »I« in mali »g« od mojega pisalnega stroja in sprednja desna noga porcelanastega slončka, katerega sem podaril Matildi za njen rojstni dan. Vse drugo je izginilo. Enostavno ni bilo več ...
Svoji dve sveči sem namreč postavil poleg našega do roba polnega bencinskega   kanistra ...
MED M OSI IN KIIII CI
Izrael, komaj 15 let stara državica na Bližnjem vzhodu, ima le nekaj več kot 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, pa vendar živi v njem okrog 2 milijona ljudi raznih narodnosti in veroizpovedi. Največ je Zidov, ki so si to svojo pradomovino spet pridobili v težkih bojih po drugi svetovni vojni. Iz nič so si ustvarili v puščavi novo deželo, sad pridnih rok, samoodpovedovanja in ljubezni do svoje zemlje. Seveda je marsikje čutiti tudi tujo pomoč, posebno ameriško, ki pa so joi znali uporabiti za korist vse skupnosti.
Skoraj vsa površina (80 odst.) je obdelana in po-gozdena, kar je zasluga raznih kmetijskih organizacij. Najpogostnejši obliki takih organizacij so moši in kibuci. Prvi so zadruge privatnih kmetovalcev, ki izkoriščajo skupne stroje, vse pridelke pa prodajajo preko svoje centralne zadruge, ki jih tudi zalaga z opremo in semeni. Takih zadrug imajo danes okrog 300 z nad 300.000 ljudmi.
Druga oblika je k i b u c. Teh je blizu 200, v njih pa je včlanjenih nad 100.000" kmetovalcev. Kibuc je skoraj prava komunistična skupnost, neke vrste kolhoz, saj v njem člani ne dobe plače, pač pa se zaslužek v enakih delih vlaga v skupno blagajno. Sleherni kibučan ima zagotovljeno vso preskrbo, prehrano, obleko, stanovanje, šolanje za otroke, kulturno zabavno življenje, šport, zdravstveno zaščito in drugo. Za vse to skrbi vodstvo kibuca, v katerem so izmed članstva kibuca izvoljeni zadružniki. Pre-
hrana je skupna v menzi, za otroško vzgojo pa skrbi spet kibuc v posebnih internatih. Otroci pridejo v stik s starši vsak dan po šoli, v času počitnic in dopustov ali sobot — to pa zato, ker sta oba starša zaposlena. Stanovanja odraslih so ločena za zakonce in samce, vsa oprema v stanovanjih pa je skupna last. Ce gre družina ali posameznik iz kibuca na obisk, izlet ali dopust, dobi toliko denarja, kolikor ga bo potreboval za vožnjo in za osebne potrebe.
Obiskali smo tak kibuc ŠAAR -HAAMAKIM v bližini Haife, v katerem živi okrog 1000 zidov iz Jugoslavije in Romunije. Upravnik kibuca je tovariš Vajs, ki je prišel iz Jugoslavije. Razgovori s- člani tega kibuca," bivšimi našimi državljani, so bili zelo zanimivi, saj dobro poznajo našo družbeno in politično ureditev. V Telavivu izdajajo celo poseben časopis BILTEN v okviru Združenja Zidov iz Jugoslavije v Izraelu, ki jih obvešča o njihovem in našem življenju. Ta »naš« kibuc je menda eden najbolj organiziranih v vsem Izraelu. Res smo imeli kaj videti! Ves kiouc je ograjen z živo mejo in žico, znotraj te ograje pa je vsa njihova kmetijska in industrijska proizvodnja, skratka vse njihovo življenje. Takoj ob vhodu nas je pozdravila velika cementarna, ki dobro zasluži, saj je ta material zelo iskan v vsem Izraelu. Nato smo si ogledali lepo urejene kokošnjake in hleve. Vse je zelo čisto in moderno. V hlevih in ko-košniakih smo videli kaj malo ljudi, ti pa so imeli polr1'-^ roke dela.
Stroji okrog poslopij so nas opozarjali, da ima
kibuc velike pomarančne nasade, sadovnjake in polja. Vsem nasadom, tudi sredi avgustovske vročine, ki se včasih povzpne na 50" C v senci, zagotavljajo dovolj vlage namakalne naprave, zgrajene po vsej deželi. Nikjer nismo videli ožgane trave, uvelega cvetja ali zelenja. Med zelenjem, sredi športnih igrišč s kopalnim bazenom, smo opazili ljubke stanovanjske hišice. Prav sredi pomarančnega nasada pa šolsko stavbo, v kateri vzgojitelji nimajo nobenih težav za nabavo inventarja in učil, ki jih preskrbi vsa skupnost...
Ko smo se vračali proti Haifi, smo opazili še več takih zadrug. Petnajst let res ni dolga doba, najmanj pa za tako državico kot je Izrael, ki kljub nerazumevanju z Arabci ustvarja prave čudeže. Tam kjer je bila pred leti še sama puščava, so zrastla nova naselja in tovarne, ceste in moderno obdelana polja.
Naši ljudje v Izraelu, posebno v kibucih, so ponosni na to, kar so ustvarili. Radi bi pokazali tudi Evropejcem, še posebej Jugoslovanom, kaj so naredili. S ponosom nam je pokazala svoje žuljave roke neka članica kibuca ob Tiberijskem jezeru, ki se je rešila iz nemškega taborišča smrti in si tu z možem učiteljem ustvarila dom in prihodnost:
»Prav nič,« je dejala, »mi ni žal truda ko smo v največji vročini iz peska kopali kamenje. Toda danes poglejte naš trud! Tu sedaj živiva z možem in se veseliva prihodnosti. Le da bo mir, mir ...!«
Da, mir. Tudi to besedico smo večkrat slišali na obisku po Izraelu. Tu si ga posebno žele, saj arabski svet vedno roži j a in napada.
Poslovili smo se od prijaznih in pridnih Izraelcev ter si zaželeli: ŠALOM! — po naše: MIR Z VAMI!
MARJAN TRATAR
To je bil kratek stik, ki je predstavljal vrhunec moje nerodnosti. Iz vseh vtikalnih puš so zasikali znani rumeni bliski, glasba iz radia je umolknila in vsa hiša je bila hipoma v temi.
Pri tem sem hotel samo vključiti likalnik.
Sicer bi vsa ta zadeva ne bila tako strašno tragična, če bi včeraj že ne bil odtrgal med majhnim popravilom ves lestenec s stropa in danes popoldne ne razbil velike šipe v dnevni sobi. Vse to pa je povzročilo, da je postala Matilda — to je moja žena — zelo občutljiva, Zato je tudi njen glas iz teme zazvenel zelo brezobzirno:
»No, to je pa že višek vsega! Le kako naredi ta človek kratek stik, pri tem ko vključuje popolnoma navaden likalnik! Le kako ti je to usp'elo? Ti dvakrat nerodna neroda! Če te človek že niti za takšne najnavadnejše stvari ne more porabiti, za kaj na vsem svetu si sploh še uporabljiv?« »Dovoli, Matilda ...« »Že dovolj! Zdaj vzemi klobuk in pojdi po električar j a. In prosim, poskusi odpreti in zapreti vrata stanovanja tako, da jih ne snameš s tečajev!«
Šel sem. Električar je kar molče pobral svojo torbico, ko me je videl stopiti v lokal. ' Njegov prodet se je močno povečal, odkar smo se preselili v to četrt.
Ne glede na to sem ga srečno spravil do doma in tudi pred kraj nesreče, ki je bil zdaj razsvetljen s svečo. »Tukaj,« sem dejal in pokazal vtikalno pušo, »tukaj se je zgodilo.«
Električar je premišljeno pokimal. »To je bilo tokrat prvovrstno delo, gospod! Prekrasen kratek stik! Do zdaj sem imel le
Izreden študij za zdravstvene delavce
Kam z dijaki in izrednimi slušatelji šole za zdravstvene delavce v Novem mestu v letu 1966, ko bo odprt še en oddelek, ko je stiska že zdaj pri petih oddelkih? To vpliva tudi na obseg in kvaliteto pouka, vendar šola pri tem ne sme popuščati, če si hoče zagotoviti obstoj.
Na izrednem oddelku, ki ga je pred tedni odprla šola za zdravstvene delavce v Novem mestu, je vpisanih 24 slušateljev iz devetih krajev osmih slovenskih občin. Z namenom, da bi se primerno izobrazili, so se vpisali kandidati iz Brežic, Črnomlja, Kranja, Trbovelj, Sevnice, Trebnjega, Novega mesta, Šmarjeških Toplic in Kočevja. Oddelek je začel delati kakšen mesec kasneje kot so predvideli, ker se kandidati iz Kočevja (11 prijavljenih, 5 vpisanih) niso takoj odločili.
Prej se ni pričel tudi zato, ker ni izpolnil pogojev za začetek.
Obiskovalci izrednega oddelka morajo študirati po programu in predmetniku redne šole za zdravstvene delavce. Tudi študij je izreden in bodo obiskovalci delali iz posameznih predmetov izpite. Izpiti bodo kmalu zatem, ko bodo obiskovalci poklicani na krajše seminarje, kjer se bodo podrobneje seznanili s snovjo, ki jo bodo morali or> vladati pred izpitnim odborom.
MATI IVANA ANGELSKA
V zbirki Žepna knjiga Zenit je Mladinska knjiga te dni izdala povest poljskega pisatelja Jaroslavva Iwaszki-ev/icza »Mati Ivana Angelska«. Zgodba pripoveduje o tem, kako so demoni obsedli sestre uršulinskega samostana v Ludinju, predvsem njegovo prednico, mater Ivano Angelsko. Pobožni in sveti duhovnik Surin »ozdravi« obsedeno redovnico vendar šele potem, ko privoli, da se besi polaste njegove duše. Tega ne stori samo iz ljubezni do bližnjega, temveč tudi iz erotične ljubezni do Ivane. Ivana »zadobi« zdravje svoje duše, nekdanji duhovnik pa postane obsedenec in morilec.
Romantični pisatelj bi naredil fantastično in senzacionalno povest, Iwaszkiewiczu pa se pod peresom izoblikuje podoba pretresujoče groze in življenjske tragike. Pisatelju je tako nastalo tudi po zaslugi pripovednega da-
Vodnik po zgodovinskem Ptuju
Konservatorski zavod SRS Je izdal, Mladinska knjiga pa založila drobno knjižico z naslovom »Ptuj«, ki sta jo napisala Iva in Jože Curk. Okoli 30 strani obsegajoče delce je vodnik po zgodovinskem mestecu Ptuju, ki so ga stari Rimljani imenovali Poetovia. Avtorja vodnika hočeta predvsem opozoriti obiskovalca na zgodovinske in kulturne spomenike, ki jih je mesto ob Dravi ohranilo od najstarejših časov do da* nes. Poskušala sta kar najbolj jedrnato povedati, da je Ptuj eno najznamenitejših krajev v Sloveniji, ki hrani prenekatere dokaze pestre preteklosti.
ru, katerega značilnosti je ohranilo njegovo delo tudi v slovenskem prevodu Franceta Vodnika. Knjigo je opremil Jože Ciuha. \
Za vodenje in gospodarenje v šolah
Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu prireja od 26. do 29. januarja seminar za vodenje in gospodarjenje v šolah Seminar je namenjen ravnateljem in .tajni kom šol Seznanili se bodo z vodenjem in poslovanjem šolskih zavodov, da bi bilo nato oboje uspešnejše.
Priročnik za mlade kemike
Knjižnica Priroda in ljud je pri Mladinski knjigi je te dni poslala na trg knjižico »Mladi kemik«, delo profesorja Maksa Prezlja. Delo je nedvomno pomembna dopol nitev več kot skromne knjiž ne police poljudne književ nosti s področja kemije in bo zlasti pri mladini navdušeno sprejeto. Postalo ji bo nepogrešljiv priročnik pri učenju in eksperimentiranju uporabljali ga bodo lahko tudi predavatelji, saj je avtor v njem strnil svoje dolgoletne izkušnje, ko je deset-.etja učil generacije dijakov Ilustracije je prispeval akademski slikar Milovan Kranjc, knjigo pa je opremil Dušan Osredkar.
Dvoje lepih povesti klasika Josipa Jurčiča imate v knjigi: KLOŠTRSKI ZOLNIR — TIHOTAPEC. — Z ilustracijami akad slikarja B. Borčiča — Izdala Dolenjska založba. Ce na 560 din. Dobite v knji garnah.
Nekateri na izrednem oddelku pripominjajo, da obsega predmetnik preveč prakse, čeprav je ta predpisana, šola — redna in izredni oddelek — vzgaja kadre za splošno bolnično ambulantno smer in je praksa neogibna, šola tudi še ni verificirana,
Zbirajmo gradivo o izseljencih!
1962. je bil ustanovljen v Ljubljani Študijski center za zgodovino slovenskega izse-Ijenstva. Center deluje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in ima nalogo izdati popolno zgodovino slovenskih izseljencev. Slovenska izseljenska matica je zaprosila vse izseljenske organizacije, izseljenska društva in nekatere posameznike, naj pomagajo zbirati pomembno gradivo o zgodovini sloven-iifttfffn i?seljenstva.
Pred festivalom amaterskega filma
12. In 13. februarja 1966 bo v Ljubljani festival amaterskega filma Prireja ga Foto-kino zveza Slovenije, udele ž! jo pa se ga lahko vsi. ki do zdaj še n:so sodelovali na p '->bnih festivalih v Sloveni ji al: v Jugoslaviji. Vsak najboljši fiUn (dokumentarni, igrani, žanr) bo dobil d;plo mo. po prv: trije iz vsake zvrsti pa še plakete. Udelež bo na fest valu lr filme je treba organizatorju prijav t' in dosta-'Ui do 10, januarja 1966
zato so mnogi mnenja, da mora izpolniti vse pogoje kot druge šole te vrste, ne pa popuščati, če hoče biti priznana.
Letos obiskujejo pouk v treh rednih oddelkih 104 dijakinje, na večernem oddelku je 21, na izrednem, kot smo rekli, pa 24 slušateljev. V letu 1966 bodo odprli še en oddelek, tako da jih bo poslej šest. 2e zdaj pa šola nima na voljo dovolj prostorov, saj gostuje trenutno kar pri šestih raznih ustanovah in zavodih. Spričo tega tudi pouk ne teče nemoteno in bo treba prej ali slej začeti 'razpravljati o potrebi po primernih in ustreznih prostorih.
S sprejema prosvetnih delavcev, ki so se v letu 1965 poslovili od šolskih učilnic. Predsednik občinske skup. ščine Brežice tov. Milan Šepetavc izroča spominsko plaketo upokojenemu upravitelju osnovne šole Artiče tov. Radu Dernaču. (Foto: Baškovič, Brežice)
Šopki nageljnov za prosvetne delavce
Predsednik občinske skupščine v Brežicah je priredil sprejem upokojenim prosvetnim delavcem — V zahvalo za življenjsko delo jim je poklonil spominske plakete
V letu 1965 se je poslovilo od šole 13 prosvetnih delavcev iz občine Brežice. To so: Rozika Bohinc iz Brežic, Rado Dernač iz Artič, Jožefa Gunčar iz Globokega, Zofija Habinc iz Brežic, Ivanka Iskra in prof. Miroslav Iskra iz Brežic, Marija Karlin iz Bušeče vasi, Olga Lipej z Bi-zeljskega, Frančiška Pohar iz Kapol, prof. Ljubinka Sun-čič iz Brežic, Ivanka Tominc iz Globokega ter Zlata Dolenc in Branko Rueh iz Bre-
V imenu občinske skupščine in družbenih organizacij ter v imenu generacij, ki so jim ti prosvetni delavci dali osnovno znanje, se je za njihovo dolgoletno vzgojno delo zahvalil predsednik občinske skupščine tovariš Milan šepetavc. Izročil jim je šopke nageljnov in pismena priznanja občinske skupščine ter poudaril, da je ta zahvala le simbolična, saj življenjskega dela učitelja in vzgojitelja ni moč poplačati ne z denarjem in ne z dobrimi besedami.
Na pobudo tolminske občine in njenih kulturnih ustanov bodo do poletja 1966 odkupili Gregorčičevo rojstno hišo in jo preuredili v pesnikov spominski muzej
60. obletnica smrti pesnika Simona Gregorčiča, ki jo slovenska kulturna javnost praznuje 1966, ne pomeni obveznosti v akciji, da bi pesnikovo rojstno hišo na Vršnem spremenili v muzej. Pesnikov jubilej je le posrečeno naključje in pobuda, da dobi akcija, ki prav zdaj dozoreva, velik pomen in vseslovensko vrednotenje. Oceniti njeno pomembnost pomeni vrednotiti pesnika, barda ljudskih množic, čigar delo je postalo ljudsko premoženje. Po zamisli pobudnikov (predstavnikov občinske skupščine v Tolminu in nekaterih kulturnih ustanov tolminske in sosednjih občin) naj bi dobili pesnikov spominski muzej, obnovili Gre-
gorčičevo hišo in jo seveda odkupili. To bi bilo dejanje vsega slovenskega ljudstva.
Za odkup in obnovo pesnikove rojstne hiše bi potrebovali več denarja. Organizatorji akcije nabirajo sredstva v ta namen že od poletja 1965. V začetku decembra so v Tolminu osnovali. organizacijski odbor z nekaj pododbori, katerih naloga je reševati finančno, gradbeno, propagandno in muzejsko varstveno stran dela, ki bi ga končali v poznem poletju 1936 z veličastno prireditvijo na Vršnem; odprli bi Gregorčičev spominski muzej, za katerega bi skrbela Goriški muzej, ki že zdaj upravlja spominsko sobo, in Zavod za spomeniško varstvo v Gorici..
Pravnolastniške zadeve spominskega muzeja rešujejo že zdaj organi občinske skupščine v Tolminu.
Skupna zadeva je skrb za sredstva. Dovolj denarja občinska skupščina sama ne more zagotoviti. Slovenski planinci so se prvi odzvali sodelovanju in so v letu 1966 Gregorčičevemu jubileju namenili posebno pozornost.
Združimo se vsi in omogočimo, da bo Gregorčiču zagotovljen trajen spomenik — tako šole, ustanove, društva, podjetja in posamezniki! Prostovoljne prispevke nabira poseben sklad pri podružnici NB v Tolminu na tekoči račun 5203-669-11-40.
Goriški muzej Nova Gorica
V imenu medobčinskega zavoda za prosvetno in pedagoško službo v Krškem je zbranim gostom spregovoril pedagoški svetovalec tovariš Pohar. Omenil je vrzel, ki bo z njihovim odhodom nastala v kolektivih. Mlajši bodo pogrešali nasvete starejših izkušenih pedagogov.
Za sprejem se je zahvalil tovariš Dernač in dejal, da da se z upokojitvijo poslavljajo le od šole, ne pa tudi od družbenega dela. V organizacijah in društvih bodo še vedno pomagali in izpeljali marsikatero družbeno nalogo.
O kulturno estetski vzgoji
V Ljubljani je bil nedavno medrepubliški posvet o oblikah in metodah kulturno estetske vzgoje in izobraževanja. Organizirala ga je Zveza delavskih univerz z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij.. Predstavniki petih jugoslovanskih mest in zastopniki iz več krajev v Sloveniji so na posvetu Izmenjali izkušnje in se pomenili o poživitvi dela.
O šolskih statutih
25. januarja bo priredil Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu enodnevni seminar za ravnatelje šol. Na seminarju bodo govorili o statutih in drugih internih zakonodajnih aktih šolskih zavodov. Seminar bo potekal kot razprava o statutu in pravilniku o delovnih razmerjih neke šole, oboje pa bodo udeleženci dobili že pred seminarjem, da bi se lahko na razpravo pripravili.
JerebovcI z odličjez" ■   dvajset let
Ker je torej odbor delal z vso naglico, je to vplivalo tudi na društvene odseke, ki so začeli vsak v svoji smeri zelo živahno delati. Ze 1. junija 1945 je bila v prosvetnem domu otvoritvena prireditev, na kateri so nastopili pevci, orkester, dramska skupina pa z recitacijami in enodejanko »Klic zemlje«. Takoj zatem, 4. julija, je bilo na travniku Pod grmskim gradom kreso-vanje v počastitev slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Pri kresovanju je igrala godba na pihala, pevci pa so zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi.
V največjem delovnem zagonu je moral društveni predsednik Dular prevzeti že odgovornejše mesto predsednica narodnoosvobodilnega odbora na občini. Zaradi tega Je opustil mesto društvenega Predsednika in na seji 23. oktobra 1945 predal predsedniške dolžnosti Tonetu Pleni-f^ju, ta pa je ostal na tem
mestu do 7. decembra 1946. Od njega je predsedniško mesto prevzel Lojze Kastelic, medtem ko je Pleničar zamenjal blagajničarko Elo Ste-pišnik.
Ker se je v polletju sezona končala, so se začele društvene sekcije pripravljati za zimsko sezono, hkrati pa so že nastopale na podeželju. V sezoni 1945/46 je dramska sekcija uprizorila v Novem mestu  Borove »Raztrgance«.
Tej, prvi umetniško dognani igri, so sledile še: Klinarjev »Plavž«, Zamljenova mladinska igra »Jurček gre na Triglav«, Borova enodejanka »Tako so nas učili«, nato pa še Cankarjev »Kralj na Be-tajnovi« Zgledu dramske skupine so sledili pevci in orkester, ki se je že utrdil in pričel nastopati s samostojnimi koncerti, pa tudi na prireditvah drugih množičnih organizacijah. Zlasti veliko so v tem letu gostovali po raznih krajih bivšega novo-
meškega okrožja pevci. Društvo je z orkestrom, moškim, mešanim in ženskim pevskim zborom ter dramsko skupino sploh precej nastopalo, razen tega se je udeleževalo razpisanih tekmovanj, festivalov in revij ter skoraj vedno do-
I ' '        , J
Piše Polde Cigler i
Gregorčičeva hiša - pesnikov muzej
seglo prva mesta. Tekmovanja so se pričela zelo zgodaj v letu 1946, torej komaj dobro leto po ustanovitvi društva.
Sezona 1946/47 je bila tudi zelo živahna. Dramska skupina je postavila na oder kar 5 premier in 1 ponovitev, kar je dalo 16 nastopov, te pa si je ogledalo nad 6.000 ljudi. Igrali so: Mire Pucove »Svet brez sovraštva«, Cankarjev »Za narodov blagor«, Borovo »Težko uro«, Bonovo enodejanko »Zločin na novomeškem trgu«, Klopčičevo »Ma-
ti« in ponovili Zamljenovo mladinsko igro »Jurček gre na Triglav«. Društveni moški pevskj zbor je medtem mai ljivo vadil, nastopal in se zla sti pripravljal na kulturno tekmovanje, ki ga je razpisal OLO Novo mesto. 29. septembra je zbor na tem tekmovanju nastopil, dosegel prvo mesto in prejel diplomo. Tudi orkester je v tej sezoni krepko poprijel, predvsem pa se je pripravljal na tekmovanje v naslednjem letu.
V sezoni 1947/48 je spet prednjačila dramska skupina, ki je imelai 5 premier: Lipa hov »Glavni dobitek«, Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, Nušiče-ve »Žalujoče ostale«, »Srečanje« neznanega avtorja in Cigler jev »Zadružni dom«. S to igro je skupina gostovala v raznih podeželskih krajih in propagirala graditev zadružnih domov.
V želji, da bi se delo v gledališki skupini še bolj pozi velo, je bila izvoljena nova
gledališka uprava, ki je štela 20 članov. Posle upravnika je sprejel pokojni Jule Kobe, ob strani pa so mu stali Zora črvenka kot namestnica, Polde Cigler kot tajnik, Dragica Zbačnik je prevzela blagajniške posle, Franc Frece pa mesto vodje režiserskega zbora. Profesor Dobovšek je postal oderski mojster, pomagala pa sta mu France Kralj in Stane Gregorčič. Za oder-sko razsvetljavo je odgovarjal elektrotehnik Marjan Zore, Jule Schmidt pa je bil vodja inspicientov. Glavna suflerka je bila Lenča Knaf-lič, rekviziterka pa Pika Gre-gorič. Garderoberki Mariji Dejak sta pomagali še Francka Pungerčar in Angela Pop. Gledališka frizerka je bila Fani Uršič, kmalu pa jo je zamenjala Šici šegedin. Gospodar je bil Franc Kolar, profesor Just Hvala, akademski slikar Vlado Lamut ter učitelj Metod Kalan pa so bili scenografi. Takrat smo imeli 7 režiserjev: Franc Frece, Štefan Hlede, Tone Bele, Jule Kobe, France Kralj, Jože Zamljen in Polde Cigler. Zal je tako obsežen odbor delal le malo časa, kajti mno-
gi so odšli na nova službena mesta, drugi pa so po prvem zagonu popustili. Ostalo je samo jedro, ki je delalo, kolikor je bilo glede na razmere mogoče.
V začetku, ko društvo še niti ni bilo ustanovljeno, in še nekaj časa po tem, je zelo pogosto nastopala folklorna skupina, ki sta jo vodila profesor Marjan Dobovšek in učiteljica Jelka Kasteličeva. Skupina pa se ni dolgo obdržala. Sestavljala jo je zvečine šolska mladina, ta pa se je večkrat menjala. Tu in tam so nastopile še priložnostne skupine — no, danes pa nitd tega ni več.
Nastopi orkestra in pevskega zbora so bili v tej sezoni precej pogostni, predvsem na proslavah, akademijah in ko-memoracijah, nekaj pa je bilo tudi samostojnih koncertov. Večkrat je nastopila tudi godba na pihala. Društvene sekcije, ki jih je bilo sprva 8, so se začele polagoma izločevati iz društva, ali pa so pričele delovati samostojno v društvu.
(Nadaljevanje sledi)
30. DECEMBRA NA OBČINSKI SEJI V ČRNOMLJU
Turizem in gostinstvo preveo vsaksebi
Zadnja seja črnomaljskih odbornikov v letu 1965 je bila posvečena predvsem problematiki gostinstva ter turizma - Ugotovili so, da je zasebno gostinstvo v mnogo boljšem položaju kot družbeni sektor in da sta doslej turizem in gostinstvo hodila preveč vsaksebi, zato tudi večjih uspehov
ni bilo
Podatki, da znaša neto produkt v družbenem sektorju gostinstva na zaposlenega 1,360.000 din, v zasebnem pa le 385.000 din, vzbujajo dvom. Prav tako je čudno sorazmerje med družbenimi dajatvami obeh sektorjev: družbeni sektor gostinstva je obremenjen (brez socialnega zavarovanja) z 29,000.000 dinarjev, medtem ko morajo plačati vsi zasebni gostinci v občini le 4,320.000 din družbenih dajatev, če pogledamo še to, koliko je enih in drugih, res lahko trdimo, da so zasebniki v mnogo boljšem položaju kot pa gostinci družbenega sektorja.
Vse to kaže, da promet v zasebnih gostilnah ni pravilno ocenjen in da je mnogo večji kot ga prikazujejo. Gostilničarji so plačevali davek po pavšalnih pogodbah z davčno upravo, a tudi teh, zelo nizkih obveznosti do občinskega proračuna letos niso izpolnili.
Na sir in sardine ne bomo ujeli turistov!
Na področju črnomaljske občine je 11 gostiln, med temi pa so le 4 take, ki nudijo gostom toplo hrano. V mnogih vaških S gostilnah ne dobiš drugega kot slivovko in vino, morda še liker, če pa vprašaš za hrano, nudijo le star sir in sardine. Nad tako postrežbo so se pritoževali vsi od kraja ter menili, da lepa, novozgrajena cesta do Črnomlja ni dovolj,
da bi začeli turisti množično prihajati v Belo krajino. Prav od nove ceste sta si belokranjski turizem in gostinstvo toliko obetala, a se je izkazalo, da zaradi nje promet ni bil dosti večji.
Ko so obravnavali vse dosedanje nepravilnosti s področja gostinstva in turizma, so se zavzemali za to, naj bi v prihodnjem letu povečali sodelovanje med obema panogama. Gostinstvo bi lahko mnogo več pridobilo z organiziranjem raznih turističnih prireditev, kot so vinske trgatve, jurjevanje, srečanja borcev itd.
Odborniki   so   na seji
Pred leti je bila črnomalj-slca gimnazija žarišče kulturne dejavnosti v Črnomlju. V novejših časih pa se kulturno poslanstvo črnomaljskih gimnazijcev uresniči le sem in tja v obliki sodelovanja posameznih dijakov na tretjerazrednih popevkarskih večerih. ~
Kulturno poslanstvo maturantov pa se že leta uresničuje samo v organiziranju elitnih plesov. S to problematiko bi se veljalo načrtne-je spoprijeti, predvsem zaradi tega, ker je z njo neposredno povezano več pojavov, kakršne srečujemo tudi drugod in ne samo na črnomaljski gimnaziji.
Vdor zapadne velikomestne »frajerščine« s slovenskimi in
V VELIKI LAHINJI GOVORI ŽARNICA
Nedelja popoldne v Veliki Lahinji. Vaščani so počivali, mimogrede pa že po ustaljeni navadi zlivali po grlu domačo kapljico. Proti večeru je bilo v vsej vasi zelo hrupno. Slišalo se je vpitje, pomešano s petjem, jok otrok, stok žena in prepiri.
Neka opita ženska je opita pograbila na cesti 3 leta saro deklico in jo pretepala, kolikor je mogla... V drugo hišo je prišel pijani gospodar. Nekaj trenutkov zatem je skozi ena vrata priletela žena, skozi druga so na prosto zleteli otroci.... Pri tretji hiši so se prepirale ženske iz ljubosumja...
Pravcati Babilon! A to se vaščanom ne zdi nič čudnega, saj so nedelje podobne ena drugi. Kdorkoli pa tujec pride v vas, se zgraža nad razmerami in odnosi med ljudmi.
Več krajevnih organizacij v vasi pa se ob tem še sprašuje, kaj naj delajo. Ali ni v prvi vrsti njihova naloga načeti na sestankih javno razpravo o nedeljskih popoldnevih? Tudi o tem bi se lahko pogovorili, zakaj je pri nekaterih hišah prava revščina, pri drugih pa ničesar ne manjka. Vaščani naj ne bi samo tarnali, da jim manjka tega in onega, pač pa bi morali najprej razčistiti s šmarnico, ki je kriva vsega zla!
900 din bo veljala stanovanjska točka na področju občine Črnomelj, kakor so se odločili odborniki na zadnji občinski seji. Ko pa so razpravljali o predlogu sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve, kdo naj po novem gospodari s stanovanji in slerbi za njihovo vzdrževanje, se niso mogli odločiti.
Svet je predlagal tri možnosti: da bi stanovanjsko gospodarstvo prevzelo posebno, no-
m nbvi mm plamena
voustanovljeno podjetje, da bi gospodarjenje s stanovanji poverili gradbenemu podjetju Begrad in zadnja možnost: naj bi Komunalno podjetje prevzelo to nalogo.
Ker so odborniki menili, da je treba vse tri predloge dodobra proučiti, preden sprejmejo odlok, so odločitev o tem preložili do prve prihodnje občinske seje. Medtem pa bodo pristojni organi pripravili več podatkov o tem,
sklenili tudi to, naj bi v prihodnje pri sklepanju pavšalnih pogodb za davke realneje ocenili promet in določali družbene dajatve na podlagi razvrstitev V IV. kategorije glede na lokacijo gostiln. Največ naj bi plačali gostilničarji v Črnomlju, malo manj- gostinci v Semiču in na Vinici, še manj v drugih krajevnih središčih in najmanj davščin naj bi predpisali zasebnim gostilničarjem v odročnih krajih.
Na seji so razen tega priporočili medobčinski inšpekciji, naj z večjo zavzetostjo odkriva črne vi-notoče in naj postopa z' vsemi strankami enako.
splošno jugoslovanskimi do-polnitvami med našo mladino, vdor komercialnih odnosov med prosvetni kader, pomanjkanje starejših, avtoritativnih in zaupanja vrednih mladinskih voditeljev itd. so stvaii, o katerih bi morali razmisliti.
Kakor slutim je, kar zadeva kulturno dejavnost črnomaljskih gimnazijcev, pred vrati od juga. Prvo lastovko pomeni nova številka PLAMENA, glasila črnomaljskih gimnazijcev.
Glasilo vsebuje: uvod uredniškega odbora, Aktiv ZMS na gimnaziji, Delo in problemi, Pepelnik in Med sladko melodijo je počila struna je priobčila Irma, Prvič v krogu zelene bratovščine Mgb. Razočaranje — Kitty, Spomin na — Pika, Sonca nisem več čutila — CIMB. Povsem vsakdanja tragedija planeta — Si-monotnč Veseljko. Intermez-zo Tatjana — Tsey in Pes — Giuseppe.
Od literarnih prispevkov vzbudita pozornost le Pepelnik in pesem Spomin na. Zlaz. sti slednji se odlikuje po iz-viimih mislih, ki pa so morda preveč nedodelano podane.
Po svoji idejni izpovedi je zanimiv še Intermezzo — Tat mini V prispevku se zrcali življenjska filozofija dela današnje mladine, sestavljena v glavnem iz sledečih obeležij: citat po avtorju . . . lepa v oguljenih riflecah in eksotičnem puloverju . . plesala kot. ponorela tivist, SHOVT, SHAKE . . kaj me briga. Jaz zaenkrat še živim, saj slišim, vidim, celo mislim .. . še vedno iskal Tatjano.
Glasilo je tehnično dokaj dobro izdelano in priča, da uredništvo nima preveč finančnih problemov. V upanju, da nima težav tudi s prispevki, lahko kmalu priča-' kujemo novo, še boljšo številko Plamena.
J. KURE

katera predlaganih možnosti bi bila najboljša in najcenejša.
Odlikovanja za 26 krvodajalcev
Na nedavni letni skupščini RK v Črnomlju so bili pohvaljeni podmladkarji RK Črnomelj, razen tega pa so bile podeljene zlate in srebrne značke 26 najzaslužnejšim krvodajalcem
24- decembra je imela krajevna organizacija RK v Črnomlju letno skupščino, kjer je o dosedanjem delu poročala predsednica tov. Jeleničeva. Delo organizacije se je v minulem obdobju odražalo predvsem v skrbi za socialno ogrožene občane, zbirali so sredstva za poplavljence, organizirali krvodajalsko akcijo ter opravili nemalo dela na področju zdravstvene vzgoje odraslih in mladine.
Ob tej priložnosti so posebno pohvalili podmlad-karje RK z osnovne šole Črnomelj, ki so v akciji za poplavljence sami zbrali 52.102 dinarjev. V razpravi so omenjali zlasti to, da vključuje organizacija premalo mladine, zlasti mladine iz delovnih kolektivov. Menili so, da bi lahko odbor z malo več prizadevnosti pri delu poskrbel za ustanovitev aktivov RK po delovnih organizacijah.
Na skupščini so bile podeljene tudi zlate in srebrne značkf 26 najzaslužnejšim krvodajalcem. Zlate značke so'prejeli:
Bogomir Novak, Judita Jurjevčič, Vlado Štru-celj in Anton Pavlilia. Srebrne značke pa so dobili: Štefan Možina, Miha Matkovič, Karel Šterk, Berta Čemas, Frančiška šercelj. Slavo Crnkovič, Bojan Vipavec, Stjepan Simon, Peter Jakopič, Vinko Av-pič, Frane Zupančič, Ilija Rajkovič, Marija Doltar, Frida Vrščaj, Joso Kovačevič, Viktor Kovačič, Anica Špehar, Ivan Štrubelj, Pavle Papež, Zvonko Tkalec, Pcpca Zupančič, Tončka Planine, Vlado Štrucelj in Anton Pavliha.
Nagrade vajencev določene
Po odloku, ki ga je na seji 30 decembra sprejela občinska skupščina, bodo vajenci na področju občine Črnomelj prejemali po novem višje nagrade. V prvem letu učne dobe ne sme vajenska nagrada biti manjša od 10.000 din, v drugem letu morajo prejemati najmanj 16.000 din in v zadnjem učnem letu vsaj 20.000 din.
Za take zneske so se odložili po predhodnem posvetu z obrtniki. Ti so menili, da so zanje take nagrade sprejemljive, če pa bi bile višje, kakršne predvideva republiško priporočilo, bi se obrtniki vajencev branili.
Nova predsednica sveta za šolstvo
Namesto umrle predsednice sveta za šolstvo pri občinski skupščini Črnomelj Vladke Vanovič, je bila izvoljena za novo predsednico sveta Ana Jakše, prosvetna delavka iz črnomaljske osemletke.
OBRT mm UMIRA - ZH
Obrtne storitve so iz dneva v dan dražje — Obrtnikov je vedno manj, četudi imajo zelo ugodne možnosti za zaslužek
Na področju občine Črnomelj ima 86 obrtnikov redna obrtna dovoljenja, razen teh pa opravlja občasno obrt poleg rednega poklica 145 oseb. število rednih obrtnikov je v zadnjem času močno padlo, medlem ko se je zelo povečalo število obrtnikov, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic.
V vsej občini so le 4 obrtniki gradbene stroke (zidarji in tesarji), razen teh pa se 57 ljudi ukvarja s tem delom na podlagi potrdil za opravljanje obrtnih storitev. Tu--di rednih krojačev in šivilj je zelo malo, le 12, s potrdili pa ta poklic opravlja še 25 občanov. S predelavo lesa se ukvarja 37 obrtnikov s potrdili, samo 9 pa jih ima redna obrtna dovoljenja.
Podobno stanje je v vseh drugih obrteh, zato je sedanji položaj obrti dokaj zaskrbljujoč. Mnogo obrti je tudi brez vajencev.
Ob tem pa ugotavljamo, da so obrtne storitve iz dneva v dan dražje. Ob cenah se nam jezijo lasje — in vendar smo srečni, Če sploh dobimo obrtnika, katerega po-
trebujemo! Ce se nam pokvari električna ali vodovodna napeljava, smo največkrat odvisni od milosti kakega šušmarja, kajti le malo je tako srečnih, da jih obšče kdo od komunalnega podjetja ali Elektro.
To niso majhne reža ve, ki prizadenejo   vse   občane, a
vendar smo ob njih — tiho. Bomo še dolgo čakati, da bo obrt v našem gospodarstvu dobila mesto, ki ji gre? Stanje v črnomaljski občini je močno podobno položaju obrti v vseh predelih Dolenjske, zato bi morah za napredek na tem področju vendar nekaj ukreniti.
Kdaj lis Serai' efoIiiS gestlšes?
ICE :•• i<mX "
Bo na Prelesju kdaj vodovod?
Turistični dom v Prelesju ob Kolpi je zgrajen s pomočjo prizadevanj domačih gasilcev, turističnega društva in občinske skupščine. Da bi kar najhitreje in z gotovostjo pri njem vsaj nekaj zaslužili, so tui^ke sobe začasno oddali v
Nemčije, ki bo v Prelesje po-
Vse lepo in prav, vendar je treba tujcem poleg naravnih lepot in udobja v domu zagotoviti tudi vodo, ki je Preles-
To vprašanje je na decembrski seji občinske skupščine v Črnomlju zastavilo več odbornikov. O novem gostišču, ki je Semiču nujno potrebeno, se govori že več let, zato so odborniki želeli pojasnila.
Odgovoril jim je direktor gostinskega podjetja v Črnomlju, tov. Selakovič:
— že pred leti je bil odkupljen prostor za nov gostinski lokal. Tudi načrti so že izdelani. Veljali so okoli 6 milijonov dinarjev. Po predračunih   bi   potrebovali za
je do zdaj še nima. O tem vaščani že razmišljajo skupno s turističnim društvom. Zmenili so se tako: vaščani naj bi opravili vsa potrebna zemeljska dela.
Kdor bo v vasi hotel, bo/ lahko napeljal vodovod še v svojo hišo, ko bodo cevi skozi vas že položene. Med prebivalci Prelesja in turističnim društvom v Črnomlju teko zdaj razgovori, kako se čimprej lotiti dela.
lato pum obraba gozdarjev
Gozdno gospodarstvo je spravilo krajevno skupnost v Semiču v nemajhno zadrego. Obljubilo je, da bo prispevalo denar za popravilo poti, vendar s pripombo, da morajo Semičani sredstva porabiti do konca leta. Na prispevek so gozdarji pristali nedavno. Slabo vreme je zavrlo začetek del in bo, kot kaže, prispevek gozdnega gospodarstva neizrabljen. Kakor je bila krajevna skupnost vesela pomoči, pa hkrati obžaluje, da spričo prekratkega roka za porabo sredstev gozdnega gospodarstva ne bo mogla končati še enega koristnega dela.
Letos je krajevna skupnost v Semiču porabila sredstva krajevnega samoprispevka (nad 2,7 milijona din) za napeljavo telefona, ureditev pešpoti, napeljavo industrijskega toka v treh vaseh, zaščito vaškega napajališča na Gradniku, popravilo javne tehtnice, cestno razsvetljavo ter za lovsko kočo na Vimolju. Zaposleni so prispevek že plačali, drugi pa ga bodo začeli plačevati v kratkem.
V prihodnjem letu namerava semiška krajevna skupnost predvsem popravljati in., obnavljati krajevna pota. Poti so povsod slabe, denarja pa bo malo. še nadalje računajo na samoprispevek občanov.
gradnjo sodobnega večjega »ostišča vsaj 60 milijonov dinarjev, teh pa naše podjetje zaenkrat nima. Skušali bomo zbrati vsaj potrebna sredstva za udeležbo pri posojilih. Kdaj? Težko je reči. Takoj, ko bo mogoče! Morda v enem ali dveh letih.
Dotlej bodo morali Semičani pač počakati, če ne bodo medtem sami našli druge možnosti za gradnjo.
SEMIŠKE BRZOJAVKE
EJ Delavski svet obrtnega servisa v Semiču je sprejel pravilnik o nagrajevanju vajencev. Najnižja mesečna nagrada za vajenca je določena z 12.000 dinarji, najvi.'ja pa je 18.000 dinarjev, kar je odvisno od tega, v katerem letu učenja je vajenec. Za marljivor.t v šoli ln pri praktičnem delu se lahko nagrade povečajo za 50 odstotkov. Servis ima trenutno 7 vajencev.
E3 Letos so imeli semiški lovci nalogo postaviti lovsko kočo na Bidercugu. Ta Bas so v teku pripravljalna dela za kečo na Smuku (540 metrov). Na njem so še vidne razvaline gradu, stoji pa še cerkvica, pri kateri je bila leta 1941 ustanovljena belokranjska četa. Cerkvica je bila zgrajena leta 16R3. Na nienem pročelju piše, kateri plemiči so postavili sveti šče. FRANC DERGANC
Pojasnilo knjigarne in papirnice Črnomelj
Glede na nedavno vest, objavljeno v rubriki Črnomaljski drobir, pojasnujemo:
Pisec se ni pogovor.J s člani kolektiva o rednem delovnem času, temveč je dobil podatke drugod. Knjigarno smo odpirali na iniciativo kolektiva ob 7.30 in ne na željo občanov, saj niso na nobenem javnem mestu izrazili želje, da bi lokal odpirali ob 7.30 zaradi učencev.
Popoldne smo zato odpirali pol are kasneje kakor druga trgovska podjetja v Črnomlju. Na vest v Dolenjskem listu smo takoj reagirali in začeli odpiraU trgovino kot vsi drugi, vendar se je črnomaljska osemletka pritožila na na nažo upravo v Ljubljani. Prepričani smo, da bi se to lahko uredilo doma, s pogovorom v knjigarni, saj nam uprava dovoljuje tak delovni -čas, kakršen je krajevnim razmeram najugodnejši.
Na željo dijakov bomo 1. 1. 19G8 začeli odpirati knjigarno spet tako kot smo jo prej. po starem delovnem času.
KOLEKTIV  KNJIGARNE IN PAPIRNICE ČRNOMELJ
Pozdrav iz Knina
Vaščanom, zlasti svojto domačim in mladini, želi srečno in uspehov polno novo leto 1966 Franc Kos iz Martinje vasi pri Mokronogu, ki je pri vojakih v Kninu.
»Veterinarji naj dokažejo, kar trdijo!«
Kmetovalci s področja metliške občine so tako nezadovoljni z osemenjevalno službo, da so o tem govorili na vseh minulih sestankih Socialistične zveze. Tudi na zadnji seji občinske, skupščine je bila izrečena ostra kritika na račun osemenjevalcev.
Kmetje odborniki so navajali primere iz lastnih izkušenj, kolikokrat so krave ostale neoplojene po umetni osemenitvi, ko pa so jih gnali k bikom, so postale breje. Izkušnje živinorejcev kažejo, da nekatere krave niso dovzetne za umetno osemenjevanje, zato so na seji menili, da bi morala kmetijska zadruga vzrediti bika pod kontrolo veterinarjev.
Svet za kmetijstvo je pred nedavnim isto predlagal predstavnikom veterinarske postaje, a oni o tem niso hoteli nič slišati. Trdijo, da je umetno osemenjevanje mnogo uspešnejše in kvalitetnejše! V praksi pa se pokaže, da to le ni vedno res.
Odborniki metliške skupščine so rekli, naj veterinarji svoje trditve dokažejo. Ker se zaradi velikega števila neoplojenih krav dela precejšnja gospodarska škoda, je skupščina sprejela priporočilo veterinarski postaji, naj dovoli vzrejo plemenskega bika. Hkrati s tem pa so zahtevali, naj bi bil v prihodnje osemenjevalec plačan od števila osemenjenih krav in da mora spremeniti svoj odnos do živinorejcev.
Ker bo po novem odloku znašala skočnina 3000 din, se pravi več kot doslej, bo med kmeti še več jeze, če bodo morali drago plačati slabo opravljeno delo.
Kaj res dedka Mraza spet leto dni ne bo naokrog? Morda se pa le kje skriva? Dva radovedna mlada Metličana sta pred dnevi takole opazovala avtomobil, ki se je ustavil na križišču, kjer zavije cesta v Črnomelj. (Foto: Ria Bačer)
Po lepih njivah raste osat...
— V okolici Rosalnic je precej lepih njiv neobdelanih. Kmetje težko gledamo obdelovalno zemljo, na kateri raste osat — je povedal na zadnji seji občinske skupščine Metlika odbornik Bro-darič.
O tem problemu je zatem razpravljalo še več odbornikov, od katerih je vsak vedel povedati za. primer neobdelanega posestva ali njive.
Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Janez Gačnik jim je pojasnil: — Vse lastnike opuščenih posestev ali neobdelanih—parcel je zadru-
ga klicala na razgovor. Kdor je bil voljan zemljo prepustiti zadrugi v najem, je to lahko storil. Ni pa zakonitih določil, po katerih bi lahko nekoga prisilili, da bi zemljo obdeloval, če je noče. V preteklosti smo hoteli ta problem reševati z odloki o agrominimu-mu, a se je izkazalo, da so bili neučinkoviti, ker kontrola njivpraktično ni bila mogoča.
Na predlog odbornikov so nato predstavniki domače zadruge obljubili, da si bodo še v prihodnje prizadevali pripraviti lastnike opuščenih zemljišč do tega, da bi zemljo oddali v najem.
Skladu za šolstvo manjka okoli 5 milijonov
Pred dnevi so člani upravnega odbora sklada za šolstvo občine Metlika ugotovili, da bodo nastopile precejšnje težave, ker je zadnje dni pred novim letom v skla-dinarjev. T' ko sklad ne bo modu manjkalo *c okoli 5 milijonov Bel uresničiti svojih pogodbenih obveznosti do šol in bodo nekaterim šolam konec leta spet ostali neplačani računi.
Kakor kaže, je težavam v šolskem skladu predvsem krivo močno zapleteno bančno poslovanje. Izplačilni nalogi potujejo od podjetja v črnomaljsko banko, od tam v novomeško banko in spet nazaj. Preden pride vplačilo na tekoči  rnčttri sklada za Šolstvo in
TEDNIK U
BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI
je odprt
vsak dan od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure.
Uprava muzeja
ta lahko sredstva šolam razdeli, mine mimogrede vsaj 10 dni.
O tem so govorili tudi na zadnji seji občinske skupščine. Bili so mnenja, da bi morali bančno poslovanje poenostaviti, sicer pa šolam takoj ko bo mogoče (po Novem letu) izplačati to, kar bi morale dobiti že lani.
NISO JIH POZABILI
Na Silvestrovo dopoldne so metliški dom počitka obiskali predstavniki Zveze borcev in občinske skupščine Metlika. Vsem oskrbovancem je spregovoril in jim voščil za novo leto Julij Malešič, zatem pa so oskrbovance obdarovali. Vsakdo, ne glede na to iz katere občine je doma, je dobil paket, v njem pa obilo pri-boljškov.
Na podoben način so v domu počitka vsako leto priredili slovesnost, vendar so letos pogrešali kulturnega sporeda, posebno pa tamburašev. — V imenu oskrbovancev se je za novoletna darila in pozornost zahvalila Vida Koder.
DEDEK MRAZ V METLIKI
Četudi je letos dedek Mraz marsikateri kraj obšel, v Metliko ni pozabil priti. 26. decembra popoldne je v Domu Partizana obiskal najmlajše. Prijeten program so pripravili šolarji, zatem pa so bili cicibani pogoščeni. Društvo prijateljev mladine je s prispevki kolektivov organiziralo prireditev.
30. decembra so se v isti dvorani veselili šolarji metliške osemletke. Veseli spored in čajanka so bili zanje pravo doživetje, ki ga ne bodo tako kmalu pozabili. Njim dedek Mrar posameznih daril ni nosil, pač pa so dobili skupno darilo za šolo. Istega dne je bila novoletna prireditev tudi v vrtcu.
V METLIKI JE BILO VESELO
V metliškem hotelu Bela krajina so imeli za silvestrovanje rezervacije po 5.500 din. Vsa prosta mesta so zasedli večinoma gostje od drugod: iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Ljubljane in Hrvatje. Godba iz Karlovca je pridno igrala. V veselem razpoloženju so mnogi preplesaM vso noč.
Tudi na novega leta dan in v nedeljo je bilo v restavraciji zvečer vse polno ljudi. Ta dva dni so prišli na svoj račun domačini. — V prazničnih dneh so v hotelu iztržili več kot milijon dinarjev. Torej — dober začetek v novem letu!
Dom počitka ima novo upravnico
Ker je dosedanji upravnik metliškega Doma Počitka Anton Urbas z novim letom odšel v pokoj, je postala nova upravnica te ustanove Mirrr> ca Molek. Doslej je opravlja* la posle referentke za socialno skrbstvo pri občinski skupščini. Na novem službenem mestu ji želimo mnogo uspeha.
Enkratna pomoč 82 ljudem
Komisija za zadeve borcev in invalidov pri občinski skupščini Metlika je sklenila ob koncu leta 1965 podeliti 82 najpotrebnejšim in najzaslužnejšim članom ZB enkratno pomoč v denarju.
Novoletno pomoč so dobile matere, katerim sta padla 2 ali več otrok, nekateri osebni invalidi in vdove. Skupno je bilo ob tej priložnosti razdeljenih 1,185.000 dinarjev.
Zveza borcev je organizirala novoletno prireditev tudi v metliškem Domu počitka, kjer so vsi oskrbovanci dobili darilne pakete.
Tole je spomin na srečanje borcev XIV. divizije na Suhorju 6. januarja 19G4 ob dvajseti obletnici odhoda divizije na znani pohod na Štajersko. V prvi vrsti gredo predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar, nekdanji komandant divizije Jože Klanjšek-Vasja in pomočnik komisarja divizije Matevž Haee (Foto:
Slovenija)
PISMA UREDNIŠTVU
Če ne, lahko dobite vozniško dovoljenje po enomesečnem tečaju, ki ga organizira Kmetijska srednja šola na Grmu
Tečaj se bo pričel predvidoma 1. februarja, če bo dovolj prijavljenih. Obiskovali ga bodo lahko vsi nad 18 let stari kmetje-kooperanti, ki so končali najmanj 4 razrede osnovne šole in že imajo svoj traktor, ali pa si ga nameravajo nabaviti. Tečaj je namenjen predvsem tistim, ki se ne nameravajo zaposliti, temveč bodo še nadalje ostali na zasebnih posestvih. Vsi, ki želijo tečaj obiskovati, naj se upravi Kmetijske srednje šole na Grmu (Novo mesto) prijavijo pismeno ali osebno do 20. januarja. Ob prijavi bodo lahko dobili še natančnejše informacije.
Tečajniki se bodo seznanili z osnovnimi pojmi iz mo-toroznanstva, kmetijskega strojništva, cestno-prometnih predpisov in agrotehnike, ter imeli vaje s traktorjem. Ob koncu jim bo kmetijska srednja šola izdala spričevalo, na podlagi katerega bodo lahko opravili izpit za vozniško' dovoljenje F kategorije.
Kmetijska srednja šola na Grmu želi, da bi se tečaja udeležilo čimveč kmetov iz občin bivšega novomeškega okraja in daje možnost, da pridejo do vozniških dovoljenj za traktor vsi napredni kmetovalci, zlasti še ker takih tečajev AMD ne prirejajo.
»Stara, to je moj sedež!«
Kje je odnos do starih ljudi — so se spraševali potniki avtobusa, ki je odpeljal v nedeljo, 19. decembra ob 16.20 iz Novega mesta proti Brežicam. Ko se je avtobus na vožnji iz Ljubljane ustavil, je vstopila 73-letna ženica. Ker se je en sedež izpraznil, sem starki rekel, naj sede nanj. ženica je menila, da je sedež gotovo zaseden, jaz pa sem odvrnil, da bo 18 do 20 letni mladenič laže stal kot ona. Nato je sedla, toda že čez nekaj minut se je vrnil fant, ^■a katerega sem mislil, da je izstopil. Pristopil je k sedežu in ne da bi zardel dal ženici vedeti, da je »prestol« njegov ....
ženici je bilo nerodno, ker se je pregrešila. Brez besed je vstala in mu prepustila sedež. Fant ji je obrazložil, da mu je s tem, ko je sedla na njegov sedež, hotela preprečiti stikanje k dekletu-so-potriici. ..
Mnogo je bilo ie izrečenega in napisanega o tem, kakšen naj bo odnos mladega rodu do starejših. Žal 7ias praksa učt, da je med mladino le malo takih, ki pomislijo, da bodo tudi oni s leti ostareli.
Kaj naj torej rečem? Samo to: starim ljudem svetujem, *<ji vlaku ali atrtohusu te* koj vstanejo čim opazijo, da je vstopil mlad par — da bi mu omogočili stiskanje!
POLDE MIKLIO
Smeti na glavo
Tov. urednik! V torek, 21. decembra, sem šel s prijateljem okoli pol dveh popoldne po Dilančevi ulici v Novem mestu. Ko sva prišla pred hišo št. 1, se je na naju iznenada usul prah. Začela sva kašljati in se jeziti. Ko sva prišla do sape, sva se ozrla in zagledala pri četrtem oknu v I. nadstropju stavbe deklico v zelenem puloverju, ki je stresala preprogo. Opozoril sem jo, da pač ni dovoljeno kar tako stresati smeti skozi okno na mimoidoče. Zabrusila mi je: »Tiho bodi in pojdi naprej! To te nič ne briga, sicer pa tudi drugi delajo tako!«
Po tako »prepričljivem« pojasnilu sem brez besed odšel domov, kjer sem vzel v roke krtačo in si očistil plašč. Prepričan sem, da je stresanje prahu na ulico nesramnost, še posebej pa, če se to dogaja nad vhodom v gostin* ski lokal!
MILOVAN DIMITRIG Novo mesto
OKROG NOVEGA MESTA MED PRAZNIKI
NOVOLETNA NOČ JE ZA NAMI
Visoke cene za komzumacije in rezervacije niso zmanjšale obiska — Z redkimi izjemami še vedno brez posebnega programa — Po gostiščih ožje Dolenjske so razpoloženi gostje zapravili najmanj 25 milijonov dinarjev
Na Otočcu so proslavljali prihod novega leta v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. Obisk je pričel popuščati v ponedeljek proti večeru, ko so ljudje že pričeli misliti na prihodnji delovni dan. Prometa so imeli 5 milijonov dinarjev in z obiskom so bili zadovoljni, saj niti niso mogli vseh sprejeti. Nekaj pritožb je bilo zaradi zaračunavanja postrežnine na predplačilo za obvezno konzumacijo, rezervacijo in program.
V hotelu »Metropol« v Novem mestu je bilo vse zasedeno v petek, soboto in nedeljo, ko so v kavarni imeli glasbo. Promet je bil zadovoljiv, zaslužka pa niso hoteli 'povedati.
V hotelu »Kandija« pravijo, da je bilo »zelo, zelo odlič-
no«, saj so prvi gostje začeli odhajati šele v soboto ob štirih zjutraj, od drugod pa so k njim prihajali že ob 2. uri! Prometa so imeli 2,6 milijona, kaj tudi ne, saj so skoro pri vseh mizah pili šampanjec. V tem lokalu že od marca 1965 nimajo postrežnine.
Na »Bregu« so povedali, da so lahko zaprli že pred dvanajsto, ker niso imeli orkestra in rezervacij — to pa zato, ker je lokal del šolskega centra. Ljudje so šli raje tja, kjer so lahko zaplesali . . .
V kavarni »Center« je bilo kar zadovoljivo, kot sami pravijo. Promet: 1 milijon in 800 tisočakov — lahko pa bi bilo dvakrat več, če bi imeli več prostora.
V zdraviliški restavraciji v Dolenjskih Toplicah je bilo v
Obvestilo naročnikom, ki so odpovedali Dolenjski listi
Približno 200 starih naročnikov nam je v prejšnjih mesecih in tednih sporočilo, da odpovedujejo naš časnik s 1. januarjem 1966. Kljub odpovedi pa jim pošiljamo tudi današnjo številko — s prošnjo, da bi ostali še naprej v vrstah naših rednih bralcev in prijateljev. Upamo namreč, da so se medtem tudi že sami pre. pričali, da se naročnina za leto 1966 ne bo povečala, hkrati pa smo trdno prepričani, da bi se večina izmed njih že čez nekaj tednov na priljubljeni domači tednik spet sama naročila. Tako je naredilo tudi veliko naročnikov, ki so Dolenjski list odpovedali ob lanski podražitvi.
Kdor kljub temu meni, da domačega pokrajinskega glasnika SZDL le ne bi mogel redno plačevati, pa ga prosimo, da vrne današnjo ali prihodnjo, 2. številko Dolenjskega lista, s čimer bomo smatrali, da naš tednik dokončno odpoveduje. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
petek in soboto, ko so imeli tudi glasbo, vse polno. Zaslužili so 3 milijone dinarjev. Gostje so bili zadovoljni, še posebej z nočnim kopanjem v zaprtem bazenu. Postrežni-no so v tem lokalu zaračunavali na jedila in pijače izven obvezne konzumacije.
Vse polno je bilo v petek in soboto tudi v šmarjeških Toplicah. V soboto zjutraj so pričeli gostje odhajati okrog pol sedme ure. V natečaju za najprikupnejšo plesalko je zmagala Ančka Thorževskij, učiteljica na osnovni šoli v Novem mestu, drugo mesto je osvojila Zagrebčanka, tret-*je pa spet Novomeščanka. V žiriji so bili Zagrebčan, Ljubljančan in Novomeščan. Gostom sta čestitala za Novo leto fant in dekle v narodnih nošah in vsakemu podarila krof. Tudi v tem gostišču ni bilo nobene obvezne postrež-
Tako smo spet za leto dni
starejši — neicateul ceneno, nekateri dražje! Na sploh pa pravijo gostinci, da se reforma pri novoletnem obisku ni kaj prida poanala, saj so nekatera omizja pospravila tudi za 100.000 dinarjev (starih, se ve!) jedil in pijače! m.
OBIŠČITE GRMADO!
Našim zvestim obiskovalcem in vsem ljubiteljem planin iz ribniške, dobrepoljske, sodraške in kočevske doline želimo v novem letu 1966 vse dobro in lepo ter jih vabimo, naj nas obiskujejo še naprej z novimi prijatelji turizma in naše dežele!
Turistično društvo
Afoiz in Ivana Tomšič sta poredna že 66 let
Jesetri v Volgi poginjajo
Šest vodilnih uslužbencev neke kemične tovarne v Vol-gogradu se mora te dni zagovarjati pred sodiščem, ker so s svojo brezbrižnostjo skoraj popolnoma iztrebili je-setre v Volgi. Tovarna je namreč odvajala izplake v Volgo, zaradi česar so. jesetri množično poginjali. Sovjetska industrija konserv je s tem pretrpela veliko škodo, zakaj iz jesetrov pridobivajo kaviar, ki je pomembna postavka v sovjetskem izvozu.
0 ZA »NAJHITREJŠEGA REVOLVERAŠA« na nekem tekmovanju policajev v Slidel-lu (ZDA) so proglasili narednika Alla Leioisa. Bil je tako hiter, da je pritisnil na spro-žilec revolverja, še preden ga je izvlekel iz toka, in si prestrelil stopalo.
Klobuk z glave pred zakoncema — Alojzom in Ivano Tomšič iz Ribnice! V »sladkem« zakonskem jarmu sta že od leta 1889 ali 66 let in sta tako najstarejši zakonski par v ribniški občini. Oba sta še čila in zdrava, čeprav oče Tomšič leze že v 99. (napolnil jih bo 12. februarja 1966), mati Ivana pa v 88. leto. Tomšič je razen tega najstarejši ribniški občan.
Kar neverjetno je, da ima kdo pri teh letih še toliko moči. Pa je res Alojz Tomšič je _phranil izredno svežino duha, vidi in sliši še dobro. Spominja se davnine, svojih otroških let. Ko je bil še otrok, jih je za nalezljivo kužno boleznijo skoraj ob istem času umrlo pet pri hiši; mati in četvero njegovih bratov.
Tomšičev oče gre zvečer rad v gostilno, ne da bi pil. Privlačijo ga karte. To ga spremlja od mladosti. — Luč sveta je zagledal v Baču pri Knežaku na Notranjskem. Pa naj sam pripoveduje:
»V mladosti je bilo hudo. Živeli smo od zelja in krompirja, svetili smo si z leščer-bami — bakljami, tako da so ogorki padali v skledo. Uh, kako je bilo včasih zelje grenko!
Šolske klopi sem gulil štiri leta, pa se nisem navadil niti svojega imena prav napisati. Pouka nisem redno obiskoval, ker sem moral delati na kme-
600 milijonov lačnih otrok!
Vsako leto umre na svetu še vedno okrog 16,5 milijona otrok, mlajših od enega leta, kakih 600 milijonov otrok pa životari na meji življenjskega minimuma.
Te pretresljive podatke je pred kratkim objavila predsednica izvršnega sveta UNICEF Zena Harman v Oslu. Ob tem je tudi omenila, da porabijo hkrati za oboroževanje vsako leto 224 bilijonov 640 milijard dinarjev.
Kljub pomoči UNICEF in podobnih manjših organizacij, kljub splošnemu napred-
Prebivalci Sovjetske zveze vedno vešjš
Kaj mislije antropologi o sovjetski konfekciji? Sodelavci znanstvenega raziskovalnega zavoda za antropologijo pri moskovskem državnem vseučilišču Lomonosov so na zahtevo proizvajalcev konfekcije pregledali okrog 250.tisoč sovjetskih državljanov, da bi ugotovili povprečne telesne mere prebivaicev SZ.
Te antropološke raziskave so dale veliko zanimivih podatkov. Medtem ko  je bila
po starih statistikah povprečna višina odraslega sovjetskega državljana do leta 1930 med 165 in 166 centimetrov, je danes nekaj večja — 167,7 cm. ' y
Še večje so razlike v telesni višini med otroki. Leta 1935 so bile 13-letne deklice visoke povprečno 145,6 cm, danes merijo v tej starosti 154,5 cml Medtem 'ko so bili dečki leta 1935 pri 14 letih
visoki povprečno 152,3 cm, merijo danes 159,2 cm.
Na podlagi najnovejših ugotovitev so naredili moskovski antropologi še nekatere zanimive primerjave. Ugotovili so namreč telesne značilnosti prebivalcev posameznih področij SZ.
Ob Baltiku in zahodnih krajih Ukrajine žive danes najvišji sovjetski možje in žene,. Leningrajčani pa so še vedno med najpostavnejšimi.
ku tehnike in proizvodnje odstotek smrtnosti pri otrokih v nerazvitih državah še naprej raste. Tako je ta odstotek že petkrat večji kot v razvitih državah.
Žalosten paradoks sedanjega časa ogromnih znanstvenih uspehov je, da milijoni otrok po vsem svetu nimajo najosnovnejše zaščite pred boleznimi, čiste vode, obleke, obutve, strehe nad glavo in kruha, da bi se ga najedli. 30 tisoč zdravstvenih centrov za matere in otroke, ki jih
Minus 45 stopinj na Norveškem
V dolini Osterdalen na Norveškem so doživeli te dni najbolj mrzlo noč v zadnjih 46 letih. Ta dolina leži samo 200 kilometrov severno od Osla. Hud mraz je prebivalstvo zelo prizadel, saj je to že tretji mrzli val v letošnji jeseni, zaloge lesa pa so zelo majhne. V skladiščih ni premoga in je mogoče dobiti samo koks. V Oslu so izmerili te dni »samo« minus 16 stopinj.
je ustanovil UNICEF, še vedno ne zadošča.
Naslednji podatek jasno kaže nesorazmerje v potrošnji sredstev: ameriška podmornica z raketami polaris velja 62,5 milijarde dinarjev, medtem ko lahko UNICEF komaj upa, da mu bodo letni proračun zvišali na 35 milijonov dolarjev (43 milijard 750,000.000 dinarjev).
Najstarejši zakonski par v se dobro razumela (Foto:
tiji. Pisati in brati sem se naučil, ko sem odrasel.
Spominjam se, da smo imeli vozove, ki so bili povsem iz lesa, celo osi. V Ljubljani so takrat vozili tramvaji s konjsko vprego. Eh, takrat je bilo vse drugače kot danes! Pa kaj hočemo, časi se spreminjajo . . .«
ribniški <Dlmi- Vedno sta Drago M«nar> Ribnica)
Spominja let. Bilo m let, ko ga j z dekletoif všeč. ZapU1 nevesto h svet. Kje | nik Tomšič'
»Najprej Velikih La*
se je fantovskih i je nekaj nad 20 s hotel oče oženiti ■. k* mu ni bilo P je kmetijo in ' se odpravil v e vse bili, popot-
sem se ustavil v 5ah, kjer sem se
Obesil se je za lil
Da bi prestrašil svojo prijateljico ali pa da bi se privoščil samo neokusno šalo, se je h»tel devetnajstletni James Forester iz Acrona v
JllllllllllKlllllllllilM
Za fičke 86 oktanski bencin
ZARES SPOŠTLJIVA STAROST! Na sliki je ena najstarejših sovjetskih državljank. Asmar Solakova živi v Armeniji in je stara 153 let. Baje se je rodila leta 1812, torej istega leta, ko je Napoleon s svojo armado prodrl do Moskve in se takoj nato poražen umaknil, bd koder je prišel.
© V zavodih Crvena zastava so sporočili, da lahko uporabljajo vozniki za vozila zastava 750 bencin, ki ima 86 oktanov, za vozila zastava 1300 pa priporoča tovarna bencin z 98 oktani. Crvena zastava in proizvajalec bencina, ki ima 98 oktanov, nista imela nobenih stikov pred izdelavo tega goriva, je poudarjeno v sporočilu Crvene zastave.
0 Hkrati poudarjajo, da naj bi začel veljati standard o novem bencinu šele 1. marca 1966. To gorivo je potrebno zaradi vedno večjega števila vozil, ki jim je bencin višje oktanske vrednosti potreben. Kljub proizvodnji novega bencina pa bi morali še naprej proizvajati 93-oktanski bencin, ki ga uporablja največ domačih vozil.
DREVESCA IH1EJSH
2e ves čas po osvoboditvi se vsako leto stopnjuje kraja smrečic v zasebnih gozdovih Dobrave. Tatovi začenjajo svoj nečedni posel v decembru pred novoletnimi prazniki. Največ se jih priklati iz hrvaške strani, vendar ne odnašajo posameznih drevesc, pač pa jih vozijo kar s kamioni in konjskimi vpregami. Nakradena drevesca prodajajo nato ob poti proti Zagrebu po 1.500 do 4.000 dinarjev in se tako okoriščajo na račun lastnikov gozdov.
Zlikovci se ne zadovoljujejo z nizkimi, do 1,50 metra visokimi smrekovimi drevesci, ampak sekajo lepe krošnje tudi do 3 metre visokih smrek. Kmetje, ki sicer z vso vnemo šičtijo in negujejo mlade gozdove, mlajše zlikovce odvračajo od kraje. Mlajši tatovi odnašajo samo po nekaj drevesc in jih je lahko užugati, toda kmetje so brez moči poroti starejšim, ki prihajajo v večjih skupinah. To so pravi suroveži in spopad z njimi je tvegan.
Vprašujemo se, kdo je odgovoren za nečloveško mrharjenje v naših gozdovih, ki se nam bo maščevalo čez nekaj desetletij in kdo ga je dolžan preprečiti!? Zahtevamo, naj oblast organizira zaščito gozdov pred takšnimi tatovi v decembru in naj tiste, ki jih bo zasačila pri škodljivem delu, ostro kaznuje!
Ivan Hotko
Panter napadel gozdarja
ZDA tako fotografirati, da bi bilo videti,*01 da se je obesil. Toda »a|a<< 'Tnu n- uspela in Forestei ->e Pri tem izgubil življenj'-
S prijat(1Jem. Prav tako devetnajsti*™1*? Stephanom Sucherjem,sta Pripravila naslednjo igf: Forester je stopil na potfov avtomobila in si okoli v?tu 0Desil zanko, vrv pa je Mtrdil na strop garaže.
Da bi bi) s.lika videti bolj »realistični J? Sucher avto malo odiW:ml'da ^a ne bi bilo videti1'3 sllkl- T°da Fo-resteru je P Jfm spodrsnilo in je mrtf obv:sel na vrvi. Poskusi, d* bl ga oživili, se
niso posred14
zaposlil pri železnici. Od tam me je zaneslo v kočevski rudnik V Kočevju sem preživel nekaj let in se oženil. Z ženo sva potem odšla na Nemško. V Nemčiji sem garal v rudnikih enajst let. V zakonu sem dobil pet otrok, trije so še živi — sin in dve hčerki.«
Vojaško suknjo je nosil šest let, od tega štiri v vojni. Kot starejši vojak je bil bolj v zaledju — v Gorici in na Romunskem. Po vojni 1918 se je za stalno naselilj v Ribnici, kjer je začel tesariti. Plen-kačo je vihtel skoraj 50 let. Osem zim je tesaril po hrvaških gozdovih-v družbi s po-toškimi »Hrvatarji«, drugače je delal v domačem kraju, »še to zapišite«, je rekla njegova žena Ivana, »da je celo z 90. leti imel še plenkačo v rokah in je tesal pragove ob železnici v Ribnici.«
V življenju Tomšič ni bil nikoli bolan, pa je bil kljub temu dvakrat v bolnišnici: prvič zato, ker ga je povozil avto, drugič zato, ker si je pri padcu polomil kosti. Zmerno življenje (jej in pij, kolikor je potrebno! — je tudi njegovo reklo) in gibanje ga je privedlo do takšne starosti. Še zdaj si rad vzame pot pod noge. Dela »spine« za klobase in jih prodaja. Z ženo dobivata pokojnino, on 31.000, ona nekaj manj, in jima ni nobene sile.
Alojz Tomšič ni edini iz ro-dovine, ki je dočakal tako zavidljivo visoko starost, saj je bilo njegovemu očetu 95, sestri pa 96 let, ko sta umrla.
Vsako leto obišče svoj rodni kraj, pa tudi v Ljubljani se rad ustavi Zadnjič se mu je v ljubljanski veleblagovnici primerilo nekaj, česar ne more pozabiti. Nagovoril je »elegantnega gospoda«, ker pa je bil ta tiho, se je šele zavedel, da je ogovarjal lutko...
K. ORA2EM
MAŠČEVAL se je
Norveški obrtnik Kari Han-sen se je pri občinskih oblasteh štirikrat brezuspešno pritožil zaradi visoko odmerjenega davka. Nazadnje je sklenil, da se bo davčni upravi svojevrstno maščeval. 1500 kron — tolikšen davek je moral namreč plačati — je prinesel na občinsko blagajno v samem drobižu.
»še nikoli mi ni nudilo plačevanje davka takšnega zadovoljstva,« pripoveduje Han-sen. »Lepo je bilo gledati vse uslužbence, kako štejejo drobiž, ki sem ga prinesel.«
It "r jI turist
^Mf^ brežice
času vam oskrbimo pone 'iste s potrebnimi vizumi!
Pod planino Bataga v sovjetskem Tadžikistanu je šel gozdar Tagajnazar Bulbajev pogledat mlado kločičevje, ko ga je od zadaj napadel panter. Z ostrimi kremplji in zobmi mu je razparal plašč, ki je bil na srečo podložen s krznom. Logar se je kljub hudim bolečinam z močnim
Kmalu naša nova, zanimiva slikanica!
zamahom osvobodil prvega objema zveri.
Panter se je že pripravljal na nov napad, ko je Tagaj-nazarju uspelo prijeti za puško, ki jo je ob prvem napadu izgubil. Ustrelil je. Zver ga je znova napadla, toda z drugim strelom jo je logar podrl:
To vest je objavila sovjetska agencija TASS in pripomnila, da živijo snežni panterji v glavnem v planinah Pamira in Gisara, ter jih le redko srečajo v neposredni bližini naseljenih dolin.
\
j NAJBOLJŠIM: SE [POSEBNE MGBM
g
Iz tedna v teden narašča število no-| vin naročnikov našega medobčinskega S   glasila SZDL, največ zaslug za tako raz-
■ . vesel j ivo dviganje DOLENJSKEGA LIJI STA pa imajo prizadevni pismonoše in g drugi uslužbenci skoraj vseh pošt na p področju naših 9. občin. Izdajateljski %   svet ter uredništvo in uprava DOLENJ-
■ SKEGA LISTA sta zato sklenila, da bo-8 sta tudi letos to izredno prizadevanje •J pri širjenju socialističnega tiska še po-g   sebe j nagradila:
Spismonoše in uslužbenci pošt na področju 9 občin Dolenjske, Bele krajine, Spod. Posavja in kočevsko ribniške doline, ki bodo pridobili v v decembru 1965 in januarju 1966 največ naročnikov za DOLENJ-| SKI LIST, bodo nagrajeni v febru-
arju 1966 z naslednjimi posebnimi nagradami:
1. moped
I2. kolo 3. kolo
4. 30.000 dinarjev
5. 25.000 dinarjev '
6. 20.000 dinarjev
Šest nagrad je torej pripravljenih za najvišje število novo pridobljenih naročnikov; razdeljene bodo po stanju dne, 31. januarja 1966 (veljaven bo oddajni žig pošte!). — Vsi pismonoše in drugi uslužbenci pošt bodo kakor v decembru tudi v januarju dobili običajne denarne nagradi za nove naročnike, gornje posebne nagrade pa naj jih spodbudijo k medsebojnemu tekmovanju pri razširjanju socialističnega tiska na našem ožjem področju.
V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST!
Uredništvo in uprava Dolenjskega lista *
. I a«gator ir" • Georgie Mississin • • Je Pnšel v londonski živalski vrt z 0«K solze Ja — vzdihuje in pretaka prave krokodili ljUfi0j'" Abces v gobcu je napravil iz krvoloČU'acienta -^i .Pohlevnega bolnika. Za nenavadnega 1j m .~Jrbl 24-letni čuvaj Roger Inslead. Vsako )v' da m, LCfe tv<>rbo in vsako jutro tvega, mu °stene roka v gobcu...
SMEH STOLETIJ
Dvajsetletni nemški pisatelj Ludvvig Borne je bil v družbi starejših gospodov. Eden izmed njih je trdil, da so njegovi nazori edino pravilni, Borne pa mu je ugovarjal. Ogorčeni diskutant se je razhudil in zavpil:
»Molčite, mladenič! Ko sem bil v vaših letih, sem bil še osel!«
Borne mu je lakonsko odgovoril:
»Potem ste pa zelo dobro ohranjeni, gospod!«
Borne ni niti pred smrtjo izgubil svoje do- f bre volje. Na dan njegove smrti mu je zdrav- | nik dejal: /
»Kašelj vas danes bolj utruja.«
»To je pa čudno, saj sem se celo noč vadil | v kašljanju,« mu je odvrnil pisatelj s slabot- I nim glasom.
*
Pesnik Uhland je bil zelo molčeč tudi na- I sproti svoji družini. Celo v pismih, kolikor jih i je napisal domačim, je bil zelo redkobeseden. I Zato je njegova žena nekoč dejala:
»Vse stvari na svetu imajo dve strani, le 1 pisma mojega moža imajo samo po eno 1 stran.«
Ko so kooiika Wenzla Scholza v revolucij- | skem letu 1848 vprašali, kaj je storil za domo- j vino, je dejal:
»Tresel sem se za domovino.«
Filozofa p^irrnzma Schopenhauerja so i vprašali, kdo je pametnejši, ženske ali moški. I    Odgovoril je kratko:
»Seveda so ženske pametnejše.«
Ženske so ploskale tej izjavi znanega sovraž-I   nika žensk, dokler ga ni ena vprašala:
»Zakaj pa?«
»Zato, ker stopajo v zakon z moškimi. Mo-1 ški so manj pametni prav zato, ker sklepajo i    zvezo z ženskami.«
milllll!l!!!ll!!!ll!l!l!ll[l!lil!!lll!l!l!lll!lllll{
Mdigre/'%m S
Ali si je trojica, ki je pred hišo stražila, lahko predstavljala, da stvari v notranjščini potekajo takole?
Nazadnje je po stopnicah prišla Lucilija in bila je čisto takšna kot njena sestra, samo bolj suha, bolj oglata. Tudi ona je komisarju privoščila samo kratek pogled in krenila naravnost proti eni od igralnih mizic.
— Začnemo? — je vprašala.
Potem je neodločno pokazala na Maigreta:
— Ali on igra?
— Ne
— Kdo torej igra? Zakaj ste me poklicali?
— Alain je šel po ženo.
— Nje ne bo.
— Zakaj?
— Ker ima spet nevralgijo. Otroci so bili ves večer neznosni. Vzgojiteljica je odpovedala in odšla. Z dojenčkom se ukvarja Jeanne ...
Hubert Vernoux si je obrisal pot.,
— Alani jo bo pregovoril. Potem se je obrnil k Mai-
gretu:
— Ni mi znano, ali imate otroke. Brez dvoma je v velikih družinah zmerom takole. Vsakdo hoče po svoje. Vsakdo ima svoje opravke, svoje želje ...
Imel je prav: Alain je pripeljal ženo s seboj, bila je neizrazita, nekam zavaljena, z očmi rdečimi od joka.
— Oprostite mi... — je rekla tastu. — Otroci so me izmučili.
— Torej je vzgojiteljica ...
— O tem se pomenimo jutri.
— Komisar Maigret...
— Me veseli.
Ta mu je pomolila roko, vendar je bila to mrtva roka, brez topline.
— Bomo igrali?
— Bomo.
— Kdo?
— Ste prepričani, komisar, da ne želite igrati z nami?
— Popolnoma.
Julien Chabot je že sedel in kot zaupen prijatelj družine mešal karte, jih pokladal po sredi zelenega prta.
— Vi vlečete, Lucilija. Obrnila je kralja, njen svak
fanta. Sodnik in Alainova žena sta potegnila trojko in sedmico.
— Midva sva skupaj. Trajalo je skoraj pol ure,
ampak slednjič so le posedli. Mati Izabela Vernoux v svojem kotu ni pogledala nikogar. Maigret se je usedel v stran za Huberta Vernouxa in videl je hkrati, kako igra on in kako njegova snaha.
— Naprej. /    — Križ.
— Naprej.
— Srce.
Doktor je ostal pokonci in se držal, kot da ne ve, kam bi se del. Vsi so bili v zaukazani službi. Hubert Vernoux jih
je zbral, skoraj s silo, da bi obvaroval v hiši videz normalnega življenja, morebiti posebej za komisarja.
— No, kaj je, Hubert? Svakinja, ki je bila njegova
soigralka, ga je opomnila k redu.
— Oprostite! ... Dva križa ...
— Ste prepričani, da vam ni treba reči tri? Napovedala sem srce na vaš križ, kar pomeni, da imam vsaj dva in pol...
V tem trenutku se je Maigret začel navdušeno zanimati za partijo. Ne za igro samo, pač pa za tisto, kar mu je odkrivala o značaju igralcev.
Njegov prijatelj Chabot na primer je bil reden kot me-tronom, napovedoval je natanko tako, kot je bilo treba, brez drznosti in prav tako brez plašnosti. Kadar je prišel na vrsto, je mirno storil svoje, nikoli ni soigralke opominjal. Pravzaprav pa mu je vendarle šinila čez obraz senca nejevolje, kadar mlada žena na njegovo karto ni vrgla prave.
— Oprostite mi, prosim. Morala bi odgovoriti s pikovo trojko.
— Nič za to. Saj niste mogli vedeti, kaj imam v roki.
že ko so igrali tretjič, je napovedal, da pobere vse karte razen zadnje, kar se mu je posrečilo, potem se je opravičil:
— Bilo je preveč lahko. Lahko sem opravil sam. ■*
Mlada žena je bila raztresena, poskušala se je zbrati in kadar je bila na vrsti, se je ozirala okoli sebe, kot da prosi za pomoč. Včasih se je obrnila k Maigretu s prsti na kateri od kart in ga vprašala za svet.
Ni marala bridža, tu je bila samo zato, ker je bilo potrebno, da je bila za četrtega igralca.
Lucilija pa je nasprotno s svojo osebnostjo gospodovala nad omizjem. Ona je po vsaki važni potezi tolmačila partijo in delala grenko-prijazne pripombe.
— Ko je že Janne napovedala dve srci, bi vi morali vedeti, s katero karto bi jo lahko prestregli. Saj je morala imeti' srčno damo. Kazalo je, kot da njene male črne oči vidijo skozi karte.
— Kaj vam je danes, Hubert?
— Saj...
— Igrate kot začetnik. Saj vendar slišite napovedi. S trojko bi lahko dobila brez aduta, vi pa igrate na štiri križe, ki vam nič ne pomagajo.
— Pričakoval sem, da boste povedali...
— Ni bila moja stvar, povedati vam o svojih kartah. Vi bi morali...
*. XX XXXXXX XXX>. XX XXX IOOOOOOC XXX>XXJOOtXJOOOtXXXJOtXXXXXXXXXx:XXX.XXX>CXXJtXXXXXXXXXXX JCXX> AJOOUC CXXXX.XXX~)
FANTAZIJA
xraxxKxx>o<x<»oooocxxxxx3^^
Malo pritožb
Komisija za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini Ribnica je poročala na zadnji občinski seji, da se je od 1. januarja do 21. decembra 1965 pritožilo 17 občanov, štirje so se pritožili na Generalni sekretariat predsednika republike, 11 na Urad za prošnje in pritožbe pri Izvršnem ^ye-tu SR Slovenije, le dva pa na Komisijo za vloge in pritožbe pri ObS Ribnica. Občani Ribnice se torej ne pritožujejo pogosto, žal pa vse preradi naslavljajo pritožbe na republiške in zvezne organe. Nezaupanje do občinske komisije nima prave osnove, saj je prav občinska komisija za stranki ugodno rešila obe nanjo naslovljeni pritožbi, razen tega pa je dobila v reševanje tudi vse pritožbe, ki so jih občani naslavljali na višje organe.
NOVI ODLOKI
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji sprejela več odlokov: o ustanovitvi novega stanovanjskega podjetja, o izdatkih za potne stroške, ki se priznajo med materialne stroške, o občinskem prometnem davku, o začasnem financiranju proračunskih potreb za prvo tromesečje 19fi«, o prenosu sredstev stanovanjskega sklada na Komunalno banko, več odlokov o občinskih skladih in še nekatere druge. Podrobneje o njih ne bomo poročali na tej strani, ker bodo objavljeni v naši prilogi — v Uradnem vestniku Dolenjske.
NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE
Z GOZDOVI GOSPODARI KGP
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji z malenkostnimi dopolnitvami potrdila predložene pogodbe oziroma dogovor o upravljanju in gospodarjenju z gozdovi na VI. ribniškem gozdnem območju. Dogovor določa, da sprejme vse gozdove v gospodarjenje KGP Kočevje, ki mora izdelati plan o izkoriščanju gozdov in sploh gospo-darrjeniju   z   njimi. Dogovor
Ukinjeni skladi
Na zadnji seji je občinska skupščina Ribnica ukinila sklade, ki so bih financirani iz občinskega proračuna ali pa jih je bilo potrebno ukiniti zaradi novih predpisov. Tako so ukinili občinski in medobčinski gozdni sklad, sklad za urejanje kmetijskih in gozdnih površin, sklad za kulturo in telesno vzgojo, sklad za borce in stanovanjski sklad. V občini imajo sedaj še šolski sklad, sklad skupnih rezerv, sklad za odplačevanje odškodnin za tu-1 berkulozne živali, cestni sklad, komunalni sklad in sklad za nacionalizirane nepremičnine.
Skočnina dražja
Skupščina občine Ribnica je sprejela na zadnji seji odlok, po katerem bo znašala letos pavšalna skočnina 3200 din ali 1200 din več kot lani. Odborniki so imeli nekatere pripombe na osemenjevalno službo, ki je precej neredna.
predvideva še, da se gozdni obrat v Grčarfčah združi z ribniškim, da ostanejo vsa sredstva, ki so ustvarjena na tem področju tudi tukaj, da mora KGP dajati finačne obračune v vednost tudi občini, da KGP zagotovi hlodovino INLES in kmetom ter da bodo kmetje zastopani v samoupravnih organih KGP za ribniško gozdno območje.
Odborniki so razpravljali predvsem, za koliko let naj
Zakaj plačujejo več davka?
Mnogi lastniki zemljišč iz Dolenje vasi pri Ribnici niso zadovoljni s sedanjo razporeditvijo zemljišč v k. o. Dolenja vas. Zaradi neugodne lege zemljišč in čestih poplav menijo, da bi morali ta zemljišča drugače kvalificirati.
Ker se davek od zemljišč odreja po katastrskem dohodku oziroma na podlagi klasifikacije zemljišč, plačujejo v Dolenji vasi mnogo več davka kot lastniki zemljišč v sosednjih katastrskih občinah. Občani menijo, da bi morali to stvar vendarle že enkrat urediti. V. D.
Volitve in imenovanja
Na fcadnji seji je občinska skupščina Ribnica izvolila ali imenovala već občanov v razne samoupravne organe oziroma na delovna mesta.
V skupščino zavarovalne skupnosti Ljubljana-Bežigrad je imenovala Vinka Kersniča iz Ribnice.
V poravnalni svet Loškega potoka je imenovala Jožeta Košmrlja iz Hriba 3.
V komisijo za pomoč delovnim    organizacijam pri
Dedek Mraz na Poljanah
26. decembra ob 15. uri je dedek Mraz obiskal otroke v šoli na Velikih Poljanah. Učenci so ob tej priložnosti prikazali igrico o osmem škratu, zapeli in zaplesali kolo. Dedek Mraz jih je razveselil s polnim košem daril, ki so jih kupili starši sami. Na prireditev je prišlo precej ljudi in so bili zadovoljni. V nevoljo jih je spravil šepet o ukinitvi šole, vendar menijo, da bi morala na Poljanah ostati vsaj še 1. in 2. razred.
vsklajevanju statutov je skupščina imenovala: Alojza Cesarica, Ferdinanda Nosana, Andreja Tomšiča, Eda Krža-na in Karla Oražma.
V komisiji za likvidacijo stanovanjskega sklada je skupščina imenovala: Olgo Košir, Staneta Goršiča in Karla Oražma.
Za tajnico komisije za proš-šnje in pritožbe pri skupščini občine Ribnica je skupščina imenovala Bredo Oražem.
V komisijo za razpis delovnih mest direktorjev je imenovala skupščina Jožeta Pužlja, Karla Oražma in Janeza češarka (preostale tri člane imenujejo delavski sveti prizadetih delovnih orga nizacij).
Za gradbenega inšpektorja je skupščina imenovala Janeza Goršela-
Za gozdarskega inšpektorja je bil imenovan inž. Janez Lapajne.
RIBNIŠKA KRONIKA
■ Na nedavni seji sveta z;» družbeni plan in finance občine Ribnica so razpravljali o odloku o začasnem financiranju proračun-skih potreb občine Ribnica za čas od 1. januarja do 31. marca 1966 ter o odloku o občinskem prometnem davku v občini Ribnica. .
Svet je imel veliko delo z reševanjem prošenj davčnih zavezancev na dohodke od kmetijstva, poseka lesa in razreza lesa. Ljudje so se že kar preveč navadili na ugodnosti, ki jim jih daje občina in je zato teh prošenj vedno več; med njimi so Uidi taki, ki nimajo pogojev za oprostitev. Zato je svet sklenil, da bodo v bodoče merila pri znižanju ali oprostitvi davščin ostrejša. Govorili so tudi o zadevah splošnega ljudskega premoženja in razpravljali o skla. dih občine Ribnica.
■ V našem listu smo pred dnevi poročali o porastu mladinskega kriminala v ribniški občini. Prav o tem vprašanju je pred kratkim razpravljal svet za socialno varstvo družine. Ugotovili so, da so i/7Tok! Ta nastajanje mla-
daijo gozdove v gospodarjenje KGP in kako uskladiti interese KGP, lesne industrije in lastnikov gozdov. V delavskem svetu za to gozdno območje bo 15 kmetov in 10 članov kolektiva KGP. Nekateri odborniki so sicer dvomili, "a se bo ta samouprava obnesla, ker imajo menda slabe izkušnje z raznimi kooperantskimi sveti in nekaterimi drugimi samoupravnimi organi.
Odborniki so predlagali še nekatere dopolnitve pogodbe s KGP, ki pa bistveno niso spremenile osnutka pogodbe, ki jim je bila predložena.
Zdravstveni dom Ribnica je zgradil štiridružinsko stanovanjsko poslopje v Ribnici. Novi stanovalci so se že vselili. (Foto: D. Mohar)
dtnskih prestopkov mnogostran-ski. Za odpravo tega zla je potrebno skrbno in odgovorno delo, ki ga pa ne more opraviti samo referent za socialno skrbstvo na občini. Zato so izvolili štiričlansko komisijo, k! jo sestavljajo ljudje, ki se razumejo na vzgojna vprašanja mladine, z nalogo da bo izdelala program za delo z mladinci.
ta Tekstilna tovarna Zapuže z Gorenjskega namerava graditi v bližini doma na Travni gori počitniški dom. To namero je trebi pozdraviti. Dom bo namenjen za rekreacijo njihovega kolektiva. Prav bi bilo, da bi se po tem podjetju zgledovalo še kako podjetje iz Slovenije, saj je Travna gora postala že pojem za turistični kraj.
E3 Na nedavni seji občinske skupščine Ribnica so potrdili statute štrih krajevnih skupnosti: Ribnica, KS Sodražica, KS Loški potok in KS Grčarice. Statute drugih krajevnih skupnosti (vseh je petnajst) bodo potrdili na prihodnji seji. Odborniki so prav-tako sprejeli odlok o krajevnih skuonostih v obč'ni Ribnica.
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so odborniki soglasno izglasovali predlog o ustanovitvi stano-vanjsko-komunalnega podjetja občine Ribnica. Ker je »Komunala« doslej delovala kot samostojno podjetje, mora zato dati svoj pristanek za združitev oz. vključitev v stanovanjsko podjetje kolektiv »Komunale«. To bodo storili v teh dneh. Stanovanjsko
Istanovili s@ stanovanj* ptiitp
podjetje je začelo redno delati 1. januarja 1966. Za vršilca dolžnosti direktorja novega podjetja je bil imenovan Stane Gortšič, ki bo opravljal te posle do razpisa oz. imenovanja direktorja. V zvezi z ustanovitvijo stanovanjskega podjetja so odborniki sprejeli več odlokov, tako med drugim odlok o višini amortizacije stanovanjskih hiš, s katerimi bo upravljalo podjetje. Določili so tudi amortizacijo, ki znaša za stavbe, stare 100 let, 1%, zgradbe, stare 80 let, l,25o/o in za zgradbe, stare 50 let, 2°'o amortizacije. Sprejet je bil še odlok o določitvi navišje najemnine, odlok o subvencioniranju stanovanj ter odlok o popisu stanovanj in vrednosti stanovanj.
Precej je bilo živahno, ko so razpravljali o določitvi valorizirane vrednosti točke, ki je podlaga pri določitvi višine stanarine. Vrednost točke so določili na 900 din. Stanovanjsko    podjetje bo
Rezan les iz INLESOVIH skladišč gre dobro v denar in za devize tudi v izvoz (Foto: Drago Mohar, Ribnica)
Režijski odbor za TV pretvornik
Krajevna skupnost Sodražica je zgradila TV pretvornik, o katerem smo že poročali. Pokazalo pa se je, da bi bilo mogoče pretvornik izboljšati, tako da bi izboljšali sprejem

v še nekaterih vaseh v ribniški dolini in seveda tudi v Ribnici. Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji že imenovala posebni režijski odbor za gradnjo oziroma izboljšavo TV pretvornika za Sodražico in Ribnico. V odboru so: Rudi Lovšin, Ivan Petrič in Danilo šolar iz So-dražice ter Lojze Lesar in Zvone Kličko iz Ribnice.
Kaj je z avtobusnimi postajališči?
Ob kočevski cesti se vsak dan zbere vedno več potnikov, ki čakajo na avtobuse za obe smeri. Močno prometna postajališča bo naposled le treba opremiti z zaprtimi prostori, da bodo ljudje ča-Icaii na suhem. V Ortneku sta taki postajališči ob drevoredu in stari čuvajnici. Z manjšo podporo ljubljanskega podjetja SAP in sodelovanjem občanov bi spomladi že lahko uresničili zamisel. Morda se nas bo spomnil tudi dedek Mraz.
Določene najnižje nagrade vajencev
Odlok o najnižjih mesečnih nagradah za vajence je občinska skupščina Ribnica že sprejela. Kot smo že poročali, je lahko najnižja nagrada v prvem učnem letu 12.000 dinarjev, v drugem 15.000 din in v tretjem 20.000 din. Delovne organizacije in zasebni obrtniki, ki imajo vajence na hrani, na stanovanju ali pa jim dajejcu,obleko, lahko na ta račun vajensko nagrado znižajo, vendar največ za 40 odstotkov.
Nejasnosti v stanovanjskem vprašanju
Likvidacijska komisija stanovanjskega sklada ribniške občine je na prvi seji nedavno obravnavala nejasnosti ob prenosu dejavnosti stanovanjskega sklada na stanovanjsko podjetje. Stanovanjsko podjetje bo predvidoma začelo delati v začetku januarja, zato naj bi do takrat prišli na dan s čistimi računi.
V rezervnem skladu je 14 milijonov
Pri občinski skupščini v Ribnici je rezervni sklad gospodarskih organizacij. Vanj se stekajo sredstva gospodarskih organizacij, zato te lahko tudi zaprosijo za posojilo. Sklad premore trenutno 14 milijonov dinarjev.
imelo veliko dela, saj bo opravljalo razen svoje osnovne dejavnosti tudi druga dela, imelo bo nadzor nad stanovanjsko izgradnjo, pripravljalo bo dokumentacijo v zvezd z izdajo lokacijskih dovoljenj stanovanjske gradnje, urbanistično ureditev itd. Podjetje namerava vključiti v svojo dejavnost tudi servise kot na primer gradbeni servis, vodnoinštalater-ski, kleparski in po potrebi tudi druge servise.
—T
Štiri krajevne skupnosti za skupno pokopališče
Pokopališče v Hrovači leži na območju ribniške krajevne skupnosti, na njem pa pokopavajo umrle tudi občani krajevnih skupnosti v Dolenjih Lazah, Bukovici in Gorici vasi. Predstavniki štirih krajevnih skupnosti se bodo v kratkem pomenili o tem, kako bodo pokopališče uredili s skupnimi močmi.
Do'enja vas bo brez krajevnega urada
Občinska skupščina v Ribnici je sklenila, da bo s 1. Januarjem 1966 ukinila krajevni urad v Dolenji vasi pri Ribnici, njegove naloge pa bodo poslej opravljali ustrezni skupščinski organi. Do te odločitve je skupščino privedla utemeljitev, da kraji na območju krajevnega urada v Dolenji vasi nimajo dobrih prometnih zvez. Prebivalstvo je o tem razpravljalo in meni, naj bi krajevni urad vsaj od časa do časa še de-
lal
Jožetu Ovnu v spomin
Nekaj dni pred novim letom so v Ribnici pokopali znanega družbenega delavca in nosilca partizanske spomenice 1941 Jožeta Ovna. Pokojni Oven se je rodil pre 58 leti v vasi Pečki pri Robu na Dolenjskem. Ker so bili starši revni, si je moral že kot otrok služiti kruh. Z 18 leti je šel na delo v Francijo. Tu se je družil z naprednimi ljudmi. Ko se je vrnil domov, je napredne ideje, ki si jih je navzel, širil med rojaki. Zato ga je začetek sovražne okupacije leta 1941 našel pripravljenega. Njegovo delovanje ni moglo ostati skrito Italijanom, zato so ga aretirali in kasneje internirali v Južno Italijo Se W4J leta. Iz Italije se je vrnil leta 1944 in se vključil v operativno enoto NOV.
Tako med vojno in po vojni je pokojni Oven zavzemal odgovorne položaje. Bil je tovariški in je človeku rad pomagal, če ne drugače z nasvetom. Mnogi se ga bodo spominjali kot aktivnega funkcionarja v družbeno političnih organizacijah.
Bil je skrben oče svoji družini; v zakonu se mu je rodilo troje otrok, ki jih je »zaajal v naprednem duhu. Zato sočustvujemo z družino ob tej težki izgubi.
Na njegovi zadnji poti ga ie spremilo veliko ljudi, kar -»'e najboljši dokaz, kake ie bH Jože Oven čislan in sr>o-Hovan med ljudmi. Njegov skomin bo dolgo ostal med vami.
PRED OBČINSKO KONFERENCO SZDL
Je občan že pravi samoupravljavec?
Do kje se je razvilo družbeno samoupravljanje, bodo skušali ugotoviti delegati in gostje na občinski konferenci SZDL v Kočevju, ki bo 14. januarja. Referat »Socialistična zveza v razvoju družbenega samoupravljanja« bo po-
V kratkem hladilnica kruha
Pred kratkim so pisarno in del skladišča Pekarije in slaščičarne Kočevje preselili v prenovljene prostore, iz katerih se je izselila prodajalna Državne založbe Slovenije. Prostore bivše pisarne in skladišča pa že preurejajo v novo slaščičarno, medtem ko bodo v prostorih stare slaščičarne uredili hladilnico kruha, ki je do slej niso imeli. Pekarija je pred kratkim kupila tudi nov stroj za oblikovanje testa. Vsa ta modernizacija bo veljala predvidoma okoli 4 milijone dinarjev.
Z dobro voljo nas je učila
V Kočevju je bil prejšnji teden konec tečaja za krojenje in šivanje. Priredila ga je tovarna šivalnih strojev BA-GAT iz Zadra. Med kočevskimi ženami in dekleti je bilo veliko zanimanja za ta tečaj, ki je trajal skoraj 5 mesecev, pouk pa je potekal tudi v treh izmenah na dan. Tečajnice smo se veliko naučile, znanje pa bomo lahko s pridom porabile v svojih domovih. Zahvaljujemo se učiteljici, ki nam je vztrajno, požrtvovalno in vedno dobre volje ter razpoložena razlagala gradivo. Upamo, da se bo s nodobnim tečajem kmalu ' spet vrnila med nas!
Tečajnice
OTROCI SO POŠTENI!
V* četrtek, 9. decembra, so se učenci iz Stare cerkve pripeljali z avtobusom v Kočevje v šolo. Ker jc bilo do pričetka pouka še dovolj časa, je nekaj učenk, odšlo v pekarno po kruh. Med njimi so bile Cvetka Janež, Anica Po-ropat in Olga Horvat iz Stare cerkve.
Ko so v vrsti čakale na kruh, so na tleh zagledale šnr) tisočakov. Brez obotavljanja so pobrale denar in ga odnesle na postajo LM. De-gvrnt miličnik je denar preštet in ugotovil, da so našle 23 tisočakov.
Lep j>rimer poštenosti vsekakor zasluži pohvalo!
I. S.
Kombi no naročiki
Že vrsto let si prebivalci Koorivnika pri Kočevju prizadevalo dobiti vsaj občasne prometne zveze. 2e večkrat so poizkušali uvesti avtobusno progo, toda poizkusi niso "us-oeli, ker proga ne bi bila donosna
Na nedavnem razgovoru o problemih tega kraja pa so občani predlagali, naj bi uvedli prevoz z vozilom kombi, kateri bi potnike vozil po naročilu. V. D.
dal predsednik občinskega odbora SZDL Stane Lavrič. V njem bo obravnaval predvsem razvoj in pomanjkljivosti samoupravljanja v družbenih službah in krajevnih -v.pnostih.
Delavsko samoupravljanje je vsekakor bolj razvito kakor družbeno. Proizvodni delovni kolektivi imajo na tem področju več izkušenj, saj je samoupravljanje v družbenih službah novejše. Prav zato je tudj razumljivo, da se samoupravni organi družbenih služb včasih še ne po-služijo dovolj svojih pravic in prepuščajo posamezne zadeve, za katere so pristojni, v reševanje drugim organom.
Konferenca bo torej skušala ugotoviti, kako smo občani vplivali na oblikovanje stališč in mnenj.
V občini je precej kmetov, zato bo konferenca skušala ugotoviti tudi razvoj samoupravljanja na vasi. Zadnje terenske konference SZDL so namreč pokazale, da imajo kmetje precej pripomb na razvoj kmetijstva in gozdarstva ter na delo krajevnih skupnosti.
Seveda bo konferenca poskušala najti odgovor še na več vprašnj, predvsem pa si bo prizadevala, da bo ugotovila mesto in vlogo SZDL v vseh oblikah samoupravljanja.
Sansprteeuek bo S odsl
V decembru so bili zaključeni zbori volivcev v proizvajalnih delovnih organizacijah v kočevski občini. Na njih so volivci razpravljali in sjdepali predvsem o krajevnem samoprispevku" za gradnjo nove osemletke v Kočevju. Od 4899 zaposlenih, ki stanujejo v občini, * se je zborov udeležilo 2840 volivcev.
Udeleženci zborov pa so se odločili tako: 937 jih je glasovalo, da bi krajevni samoprispevek znašal 3,5% od čistih osebnih dohodkov; 1636 jih je glasovalo, naj bi samoprispevek znašal 3%; 267 volivcev je bilo proti samoprispevku oziroma se je glasovanja vzdržalo. Proti samoprispevku so glasovali predvsem volivci iz Rudnika, Inlesa (obrat Kočevje) in Inkopa oziroma Kovinarja.
Skupščina občine je na zadnji seji razpravljala o sklepih zborov volivcev in sklenila, da bo v pri^ hodnjem letu znašal krajevni samoprispevek za gradnjo nove osemletke v Kočevju 3%.
DEL REZERV ŽE IZČRPAN
Svet za družbeni plan in fi-nace pri skupščini občine Kočevje je obvestil skupščino, da je dal soglasje za delno črpanje proračunske rezerve, ki znaša 23 milijonov din. Od tega zneska je svet odobril, da se porabi skupno nekaj preko 9,5 milijonov din in sicer za prekoračene postavke za financiranje sodišča, pravobranilstva, . medobčinskih inšpekcijskih služb, Dolenjskega lista, regresa za mleko, bančnih stroškov, anuitete za zgradbo PTT, predvojaško vzgojo\ za zdravljenje nezavarovanih občanov in za razne oskrbnine (za mladoletnike, odrasle in umobolne).
Telovadnica v kočevskem domu »Partizana« je prav gotovo ena najlepših na Dolenjskem in Kočevskem. Navzlic vsem prizadevanjem in dokazovanjem o potrebnosti takih objektov pa še vedno gradimo vrsto šol brez telovadnic in osnovnih prostorov za rekreacijo mladine!
Kovi katastrski podatki
Sedanji zemljiški kataster in zemljiška knjiga na Kočevskem zaradi mnogih sprememb v času vojne in po njej ne dajeta točnih podatkov. Zaradi tega so že pred štirimi leti pričeli z revizijo katastra.
Terenska dela, ki so jih opravili inženirji geodeti in geometri Geodetskega zavoda iz Ljubljane, so v glavnem končana. Prav tako je za nekatere katastrske občine že pripravljeno ustrezno gradivo, v kateri so mape in podatki o parcelah.
Ker nameravata Zavod za izmero in kataster zemljišč ter zemljiška knjiga na občinskem sodišču na podlagi teh podatkov naložiti nove zemljiške knjige in celotni kataster, so pred dnevi pričeli z izlaganjem za katastrsko občino Mahovnik.
Posestniki se bodo lahko ob vpogledu map prepričali, če  je stanje,  kakršnega so
ugotovili strokovnjaki na terenu, pravilno. Po končanem izlaganju bodo naložili celoten katastrski elaborat in napravili nove zemljiške knjige za vsako posamezno katastrsko občino.
VIKTOR DRAGOŠ
Volitve in imenovanja
Skupščina občine Kočevje je na zadnji seji imenovala komisijo, ki naj prouči bodočo organizacijo avto- in agroservisne dejavnosU v občini, imenovala je nove člane komisije za volitve in imenovanja, člane v komisijo za razpis delovnega mesta upravnika Doma Dušana Remiha in člane komisije za likvidacijo gozdnega sklada.
PREDGRAD: gasilski dom
Prostovoljno gasilsko društvo v Predgrađu ob Kolpi je na občnem zboru 26. decembra sklenilo obnoviti gasilski dom. Računajo, da bo ta naloga opravljena pod vodstvom novega odbora.
M.
»KUPITE PRAVILNIKE!«
»Kupite statut in pravilnik!« — tako ponujajo nekateri šablone za pravilnike in statute po manjših dolenjskih podjetjih. Delovni inšpektorji žal ugotavljajo, da manjše delovne / organizacije na Kočevskem takšne šablonizi-rane pravilnike in statute kaj rade kupujejo. ■ To se zlasti dogaja v podjetjih, ki nimajo potrebnih strokovnjakov. Prav med temi pa so takšna, ki še nimajo ne statutov in ne pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, čeprav so vodstva političnih organizacij na to večkrat opozarjala.
Vsakemu razsodnemu človeku je umljivo, da statut ali pravilnik, ki sta prepisana iz kupljene šablone, ne moreta doseči svojega namena, saj nista izraz stanja v kolektivu in posebnih razmer v njem ter v organizaciji proizvodnje. Z nakupom takšnih šablon izpričujemo, da smatramo interne zakonodajne akte za navadno formalnost! To pa je hkrati dokaz nedejavnosti komisij za statute in pravilnike, ki so jih izvolili samoupravni organi.
TRI STANOVANJSKA PODJETJA?
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji sklenila, da se dosedanji Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo reorganizira v Stanovanjsko podjetje Kočevje. Sprejela je tudi več drugih
^ Livoldu pri Kočevju gradi KGP nov hlev za sto glav živine. (Foto: J. Prime)
Pismo iz Zadra
Delovnim kolektivom, staršem, sestram, fantom in dekletom iz okolice škocjana in Mačkovca želijo srečno in uspešno novo leto 1966 fantje, ki služijo vojaški rok v Zadru: Jože Cezar, Franci Kom-Ijanec, Franci Saje in Janez Bučar.
Pozdrav iz Prilepa
Fantom in dekletom iz Pod-turna pri Dol. Toplicah želim v letu 19S6 mnogo uspehov in veselja. Enako želim domačim in sorodnikom: Tone Gorše iz Podturna. čestitkam so pridružujejo še Alojz Muren iz Žužemberka in Branko Turk iz Vel. Brusnic.
TRATA: radi bi še cesto
Na Trati pri Kočevju so v zadnjih letih zgradili več stanovanjskih stavb; kot predvideva urbanistični program, jih bodo v prihodnje še nekaj. Imajo pa slabo cesto, ki jo je želel obnoviti že zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Cesta ne bi pomagala samo temu kraju, temveč tudi^ Klinji vasi hi izletnikom.
-\
Različne obresti od poslovnega sklada
Skupščina občine Kočevje je na zadnji seji sklenila, da plačujejo letos obresti od poslovnega sklada komunalne gospodarske organizacije po stopnji 1 odst., gostinske pa po stopnji 2 odst. Plačevanja teh obresti so oproščene obrtno storitvene gospodarske organizacije in Pekarija.
Vedno več jih bo gradilo
Zaradi predvidenih povišanih stanarin v stanovanjih družbenega sektorja je zadnje mesece v Kočevju vedno več zanimanja za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Se bolj kot v samem mestu pa je zanimanje za gradnjo naraslo v bližini Kočevja, kjer ni treba plačati prispevka za komunalno ureditev zemljišča. V. D.
predpisov v zvezi s stanovanjskim gospodarjenjem. Tako je določila, da znaša vrednost revolarizirane točke za ugotovitev ponovne vrednosti stanovanj 850 din, sprejela pa je še odlok o izločanju sredstev delovnih organizacij in ostalih delovnih skupnosti za subvencioniranje stanarin, o določitvi najvišjih stanarin, o amortizaciji stanovanjskih stavb in o minimalnih tehničnih pogojih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter o delitvi stanarin za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
Skupščina pa ni določila število stanovanjskih podjetij
v občini. Odborniki so menili, da je bolje prepustiti delovnim organizacijam naj same odločijo, če bodo imele svoje stanovanjsko podjetje ah se bodo priključile občinskemu. Vsako prisiljevanje bi namreč imelo lahko za posledico, da bi se podjetje v kratkem razcepilo ali pa da bi iz večjih podjetij spet ustanovni eno.
Trenutno vse kaže, da bodo v občini tri stanovanjska podjetja, ker sta se odločila KGP in Rudnik, da bosta imela vsak svoje podjetje oziroma da bo stanovanjsko podjetje ekonomska enota njihovega podjetja.
TISOČ STANOVANJ V KOČEVJU in kočevski občini — a še vedno gradijo nova, saj so potrebe čedalje večje, življenjska raven pa mora rasa! — Na sliki: v Cankarjevi ulici gradi GP ZIDAR spet nov 20-stano-vanjski stolpič.
§t. 1 (824)
DOLENJSKI LIST 17
Novator sredi brestovih vrtov
Breskve so prinesli v Arnovo selo Primorci - Sčasoma so jih začeli gojiti tudi domačini - Sodobni sadjar brez strojev ne more gospodariti - Letos se je Ivanškova družina poslovila od brente za prenašanje vode - Za novo leto so si napravili vodovod
Arnovo selo bi lahko imenovali tudi breskov vrt, toliko lepih nasadov se razprostira po njegovih sončnih pobočjih. Kmetom, ki gojijo breskve, pravijo breskvarji. Včasih so bili le običajni sadjarji in vinogradniki. Plemenitih vrst breskev niso poznali. O tem lahko marsikaj pove Ivan Ivanšek, ki je tudi
sam napreden gojitelj bresko-vih nasadov.
»Breskve so prinesli k nam Primorci,« pripoveduje. »Leta 1928 so se naselili v Arnovem selu Koršičevi in kakih šest let pozneje so na posestvu že rasla mlada breskova drevesa. Podnebje jim je ugajalo in srečo z breskvami so počasi poskusili tudi drugi vaščani.«
Vel. Dolina:
Šola jim je dala pek!
»Kdaj ste jih začeli gojiti vi?
»Deset let je tega. Sadjarstvo me je že od nekdaj veselilo. Tik pred drugo svetovno vojno sem napravil kratek tečaj, po osvoboditvi pa še dva. To mi je precej koristilo. Sadike sem vzgojil doma in tudi cepil sem jih sam. Breskve sem zasadil na slabih sedmorazrednih zemljiščih, kakršna so pač tod okoli. Trud se je kmalu obrestoval. Nasadov imam že dva hektara, tretjega pa pripravljam.«
»Koliko vas je- pri hiši za delo?«
»Sama z ženo sva, hčerka pa je še šolarka. Precej si pomagam z motorno škropilnico in s trosilcem za umetni gnoj. Zdaj bi rad še manjši traktor in upam, da ga bom v kratkem dobil, kajti brez strojne opreme moderni sadjar ne more gospodariti.«
Kdo pa so odjemalci vaših breskev?«
»Največ jih odkupi kmetijska zadruga, s katero podpišem pogodbo že vnaprej. Manjše količine prodam na trgu v Zagrebu, Ljubljani in Novem mestu. Včasih smo nosili breskve na trg s košarami, pri sedanjih količinah pa to ni več mogoče. Peto leto jih že razvažam z avtomobilom. Breskev je sadež, kj ne čaka in ko dozori, ga je treba takoj spraviti v denar.«
Tovariš Ivanšek se doma ne ustraši prav nobenega dela in je izredno iznajdljiv. Veliko patentov si je že izmislil in jih doma koristno uporabil. Vrata na gospodar-
skih poslopjih so vsaka izum zase. Sam je napravil tudi načrt za svinjak in izumil izredno praktična korita, ki bi jih bila vesela marsikatera gospodinja. Za novatorja so ga proglasili že pri vojakih. Gospodar Ivanšek se celo po-zebe v breskovem nasadu ubrani na svojstven način. V mrzlih aprilskih in majskih jutrih poliva ob sončnem vzhodu drevesa s hladno vodo, da se ne ogrejejo preveč hitro. Pravi, da odlično to pomaga.
Pred novim letom se je Ivanškova družina za vedno poslovila od brente za nošenje vode iz grabna pod hišo. S sosedom sta napravila vodovod in zdaj imata vodo doma. Prav zaradi tega je bilo novo leto za obe hiši tako velik praznik. Samo več stoletij star vodnjak ob izviru v dolini bo še spominjal na ničkolikokrat prehojeno strmino z brento na ramah . ..
J. T.
Predsednik krajevne skupnosti Velika Dolina Martin Matkovič ima za novo leto veliko želja in načrtov. Pravi, da je nova šola dala ljudem v teh krajih velik delovni po-
Nered v brežiški pekari j i
Nevestnemu poslovanju so botrovale želje po osebnem okoriščanju - Samoupravni organi niso pokazali volje, da bi odpravili nered - Občinska skupščina je izglasovala prisilno upravo
Za brežiško PEKARNO se je leto 1965 slabo izteklo. Nered pri poslovanju je to obrtno podjetje pripeljal do prisilne uprave. Odlok o prisilni upravi je na seji 27. decembra sprejela občinska skupščina in za prisilnega upravitelja imenovala Dimitrija Grnčarske-ga iz Brežic.
V PEKARNI so že lani zabeležili za 1 milijon din primanjkljaja pri moki in kruhu. Letos je ta vsota precej narasla. Nevestnemu poslovanju je botrovalo tudi osebno okoriščanje članov kolektiva. Računovodkinja je večkrat opozarjala na nepravilnosti, vendar v kolektivu niso bili voljni popraviti napak. Tudi mandatne kazni inšpekcijske službe niso nič zalegle.
Niti v skladiščih niti pri peki in razvažanju kruha ni bilo prave evidence, včasih pa so jo sploh opuščali. J Kruh so lahko razvažali brez dobavnic in ga proda-! jali za gotovino. O tem, da so jo vračali PEKARNI, 9 ni nobenih dokazov. Posamezniki so se na razne na-| čine okoriščali z družbenim premoženjem, zato ni ču-I dno če se je primanjkljaj moke in kruha povečal na • 2,940.000 din. Delo se je izboljšalo šele po ukrepanju ! organov za notranje zadeve. Javno tožilstvo je začelo 0 postopek proti vsem, ki so se okoriščali z družbenim j premoženjem.
PRAZNIČNE NOVICE IZ BREŽIC
Silvestrovanje je minilo povsod v prijetnem vzdušju — V bolnišnici so imeli mirno noč — Dežurni zdravnik iz zdravstvenega doma je imel vse tri dni dovolj dela z obiski na domu
let. Občani so napravili letos nešteto prostovoljnih delovnih ur. Lotili so se ceste Ponikve—Velika Dolina in zgradili nov odsek, da bi zmanjšali vzpon. Tudi cesto Brezje —Perišče so uredili s pomočjo krajevne skupnosti. Brez-jani so dali zanjo prispevek za gramoz in opravili na njej veliko delovnih ur. V vasi Brezje   nameravajo zgraditi
Nedeljski avtobus v Veliko Dolino?
Prebivalci Velike Doline in njenih vasi že dolgo prosijo, da bi dobili tudi ob nedeljah vsaj enkrat na dan avtobusno zvezo z Brežicami. Ta linija bi bila prav gotovo rentabilna za SAP Ljubljana, ki jo zdaj vzdržuje ob delavnikih. Prebivalci žele tudi, da bi se avtobus ustavljal na križišču proti Mokricam. To postajališče bi bilo posebej potrebno ob nedeljah in praznikih, če bo nova proga uvedena.
D. V.
tudi požarni rezervoar, za kar so dali že okrog 400.000 din.
Tov. Matkovič se pohvali z delom sveta krajevne skupnosti, ki šteje 11 članov iz desetih vasi. Tudi v letu 1965 pričakuje od njih toliko ah celo več volje do urejanja krajev, zadev, kot so jo pokazali pri dosedanjem delu.
Uprizoritev »Treh angelov« v Opekarni
Delavsko prosvetno društvo SVOBODA BRATOV MILAV-CEV Brežice okolica je napovedalo za nedeljo, 26. decembra, premiero komedije »Naši trije angeli« v dvorani brežiške Opekarne. Avtorja omenjenega dela sta Sam in Bella Spevvack. Prevod je oskrbel Dušan Tomše, založil pa ga je prosvetni servis v svoji knjižnici.
Komedijo režira tov. Slavka Zagode, sceno pa je napravil inž. Franc Filipčič. Igralci se bodo v januarju predstavili tudi v prosvetnem domu.
Posvet tajnikov sindikalnih podružnic
Delavska univerza v Brežicah in Občinski svet sindikatov sta v četrtek, 16. decembra, sklicala posvet tajnikov sindikalnih podružnic. Najprej je poročala Neda Verbek z republiškega sindikalnega sveta, potem je Ivan Lapuh predaval o dolžnosti in nalogah tajnika sindikalne podružnice ter o kadrovsko organizacijskem vodstvu podružnic, Bogomil Lilija pa je govoril o tehniki vodenja sestankov. Predsednik občinske skupščine Brežice Milan še-petavc je podal pregled političnega dela v občini in govoril o vlogi sindikata danes. Posveta in predavanj se je udeležilo 40 tajnikov.
Novo leto 1966 so pričakali občani brežiške občine v raznih gostinskih obratih, še več pa jih je silvestrovalo doma v krogu svojcev in prijateljev. Posebno zadovoljni so bili gostje v Ča-teških Toplicah in na Mokricah, kjer so jim priredili prijetno praznovanje ob dobri postrežbi in veseli glasbi.
Pričakovanje novega leta je povsod minilo brez neprijetnih pripetljajev. Da je bilo zares tako, so vedeli povedati tudi v bolnišnici. Dežurni zdravnik na kirur-gičnem oddelku dr. Svetozar Rai-ner je potrdil, da je minila noč brez nezgod in da je šele zjutraj po  šesti   uri  sprejel   prvega pa-
cienta in mu nudil pomoč. Tudi operacij ni bilo nič za novoletno noč, pač pa so prihajali 1. in 2 januarja v bolnišnico pacienti zaradi zobobola. '
Bolnišnica je bila polno zasedena, kar sicer ob praznikih ni običaj V prazničnih dneh je iežalo v njej 280 pacientov. Na internem oddelku so 1. Januarja umrli štirje težko bolni pacienti: Pavel Bosina (rojen leta 1892) iz Zupelevca, Matevž Mlakar (1900) iz Brestanico, Ro-zalija Novak (1899) iz Blatnega ter Cirila Vučanjk (1932) iz Loč pri Dobovi.
Veliko   dela   je   Imel   za praz-
nike dežurni zdravnik dr. Nemeth iz zdravstvenega doma. Naročenih je imel precej obiskov na domovih. Ljudje so ga klicali v glavnem zaradi prehladnih obolenj, pa tudi zaradi vodenih koz, za katerimi zadnje čase obolevajo otroci.
V torek dopoldne je bila v zdravstvenem domu za nujne primere odprta ordinacija splošnega zdravnika ln ordinacija zobozdravnika.
V Pečicah so volili
V nedeljo, 26. decembra, so v Pečicah volili novega odbornika občinske skupščine. Kandidiral je Janez Volčan-šek, predsednik objinskega odbora SZDL. Bil je tudi izvoljen, saj občani niso želeli nobenega drugega kandidata.
Leto 1966 - odločilna prelomnica
Upravnica bizeljske pošte Marija Rers'ov."      , p.ive-duje veliko novih naročnikov našega tednika tudi v januarju 66. Pravi, da ljudje na Bizeljskem radi berejo, zima pa je za to najprimernejši letni čas.
Ponatiskujemo novoletni pozdravni nagovor, ki ga je 31. decembra 1965 imel v Radiu Brežice predsednik brežiške občinske skupščine, tovariš Milan šepetavc:
Ravnokar je minilo leto 1965, ki je za vse nas pomenilo leto velikih naporov, prizadevanj in sprememb. Će se ozremo nazaj, moramo ugotoviti, da smo kljub vsem težavam v našj občini kar uspešno gospodarili. V minulem letu je družbeni bruto produkt v naši občini pora-stel za 27 odstotkov in znaša čez 13 milijard dinarjev, narodni dohodek se je povečal kar za 28 odstotkov. Povprečnj osebni dohodki so se kljub vsem težavam povečali za 33 odstotkov in znašajo v povprečju 52.600 dinarjev na zaposlenega.
Na področju gospodarstva smo dokončali nekatere pomembnejše objekte, kot na primer Cateške toplice v vrednosti 740 milijonov dinarjev, novi del moderne vrtnarije v Čatežu, • številne druge kmetijske gospodarske objekte, industrijske in trgovske poslovne prostore v Brežicah ter nadaljevali obnovo vinogradov na Bizeljskem v vrednosti 100 milijonov dinarjev. Na področju družbenih služb smo letos investirali 220 milijonov dinarjev za zgraditev osnovne šole v Vel. Dolini in gimnazije v Brežicah, hkrati pa je bila končno vendarle uresničena tudi obnova Zdravstvenega doma v Cerkljah. Preko 400 milijonov dinarjev je bilo v minulem letu investiranih v stanovanjsko izgradnjo; obnovljen je bil vodovod v Brežicah v vrednost: 35 milijonov dinarjev, razen tega pa so bili zgrajeni štirje vodovodi v raznih krajih na območju naše občine. Uspelo nam je dokončati pomembno prometno zvezo: cesto Pišece—Bizelj-sko, ki je velikega gospodarskega pomena. Na področju elektrifikacije je bilo zgrajenih nekaj novih transformatorskih postaj in izvršena precejšnja     obnova električnega
omrežja, kar nedvomno ustvarja prepotrebne pogoje za modernizacijo našega dela.
Ne bi bili popolni, če ne bi povedali, da je ravno minevajoče leto tudi eden izmed najpomembnejših mejnikov v razvoju našega sistema gospodarjenja in družbenega življenja nasploh. Samo izročitev proizvajalnih sredstev v neposredno upravljanje delovnim kolektivom, uvedba sistema samoupravljanja v letu 1950 se lahko po pomembnosti merita s sedanjo vseobsegajočo reformo našega dela in življenja. Smo na taki stopnji gospodarske razvitosti, da smo se morali odločiti za pomembne spremembe, če ocenjujem razmere v naši občini skozi to prizmo m izhajajoč iz odnosov naših občanov, ki so jih zavzeli do teh velikih sprememb, lahko rečem, da vsi naši občani razumejo smisel in se v celoti zavedajo pomena tega, kar smo na novo začeli. Razen zelo redkih izjem se v naši o1>čini že uspešno vključujemo v nove pogoje gospodarjenja in dela. Hkrati izražam prepričanje, da bodo • vsi
1
delovni ljudje naše občine — tako družbenega kot zasebnega sektorja z doslej že znano in dokazano trdo-živostjo in elanom nadaljevali svoje delo v položaj, ko je treba kvaliteto in storilnost podvreči preizkušnji ekonomskih kategorij zunanjega tržišča. Področje družbenih dejavno sti pa se bo moralo tako reorganizirati, da bo zahtevnejše naloge opravljalo z manjšimi sredstvi, saj je znano, da smo doslej vseskozi vse prevelik delež narodnega dohodka troših v ta namen — skratka, splošno potrošnjo moramo zmanjšati.
čeprav stvari, o katerih vam govorim in ki so vsem že več ali manj znane, zgledajo na prvi pogled kot zbir samih zahtev in težav, ki jih bomo morali še nadalje sprejemati in premagovati, smo vendarle lahko optimistično razpoloženi glede naše perspektive in ni razlogov za malo-dušje. Te trenutne oziroma prehodne težave so namreč pogoj za hitrejši start na stabilnejših in kvali-tetnejših osnovah v našem bodočem razvoju. Bodoči razvoj pomeni za vse nas, da'bo delo našega intelekta in naših rok imelo večji uspeh in da bo ovrednoteno tako, kot to zasluži naš delovni človek v današnjih pogojih razvitega sveta. Pot do tega vodi preko nastopajočega leta 1966, ki bo v tem našem preokretu odločilno in bo nanj padlo največje breme novih ukrepov. Toda, dragi občani, trdno verujemo in zaupamo v naše lastne moči in sposobnosti, ki so porok za naš novi zmagoviti pohod.
V znamenju takih perspektiv vse naše družbene skupnosti in v tem okviru tudi naše občine v imenu Skupščine občin* Brežice in v svojem imenu želim prav vsem občanom — od najmlajših do najstarejših — srečno in uspešno novo teto 1966!
hočemo dober kruh!
Na Senovem smo že večkrat kritizirali kruh, ki ga dobivamo. Tudi 23. decembra 1965 je bil kruh, ki je bil naprodaj v PRESKRBI NI trgovini z živili, neprimeren za uživanje. Na zunaj je bil zažgan, v notranjosti pa le pol pečen. Delavci na rudniku so pri malici pojedli samo skorjo, vse ostalo pa zavrgl', ker je bilo neužitno. Potrošniki želimo, naj PRESKRBA tak snega kruha ne prevzema več, ali pa naj se odloči za nakup v drugih pekarnah, kjer je kruh bolj kvaliteten. Morda bi kaza' obnoviti se-novsko pekarno, pa teh težav ne bi več bilo. R- K.
V CELULOZI so cepili proti gripi
V krški tovarni celuloze in papirja so imeli pretekli mesec tretje cepljenje proti gripi. Udeležila se ga je nad polovica vseh članov kolektiva, cepili pa so v obratni ambu,-lanti. V prvih dneh bodo proti gripi zadnjikrat cepili in sicer zamudnike. Pred morebitno epidemijo gripe se je zavarovalo več kot pol kolektiva. V. N.
Svet za zdravstvo se ni mogel odločiti
Svet za zdravstvo pri ObS Krško bi se moral na zadnji seji odločiti: ali je za pripojitev skupnosti zavarovancev občine Krško k celjski ali k novomeški Komunalni skupnosti socialnega zavarovanja, člani sveta so se temu izognili z ugotovitvijo, da zadeva še ni dovolj proučena in da se svet zato ne more odločiti.
Komisija za 42-urni delovni teden
V komisijo za pregled elaboratov za uvedbo 42-urnega delovnega tedna v delovnih organizacijah so odborniki občinske skupščine Izvolili na seji 23. decembra naslednje tovariše: Eda Komočarja za predsednika, za člane pa Antona Avsca, Pavla Krošlja, Stanka Voglerja, Franca Dornika, Maksa Pogačarja, Alojza Kaplerja, Stanka Golouha in Franca Juvanca.
NOVOLETNI RAZGOVOR
Občanom vso srečo, odbornikom hvala!
ZAPIS O SENOVSKI ŠOLI
Predsednik občinske skupščine Krško inž. Franc Dragan odgovarja na naša vprašanja o minulem letu in o obetih za leto 1966
— Tov. predsednik, na eni zadnjih občinskih sej v 1965 se je razvila živahna razprava o razlikah med vrednostno in količinsko proizvodnjo. Praksa res kaže, da se proizvodnja po vrednosti povečuje, količinsko pa se zmanjšuje. Kaj menite o tem?
— Na zadnji seji v 1965 je bil govor o tem, da vrednostni prikaz proizvodnje na daje povsem jasne slike. Ker so lani na vrednost proizvodnje precej vplivale cene, je treba ocenjevati uresničevanja plana po količini. Če tehtamo realizacijo v naši občini v^ 9 mesecih 1965 s temi merili, bomo našli med vrednostnimi in količinskimi pokazatelji ponekod večje, drugod malo manjše razlike. U-resničitev plana po količini pa je bila v celoti slabša od vrednostne. Na to ' je vplivalo več vzrokov: v tovarni papirja in celuloze je vse prvo polletje primanjkovalo celuloznega lesa; termoelektrarna v Brestanici je obratovala dlje časa samo z enim agregatom deloma zato, ker je bil drugi v popravilu in deloma, ker ni bilo naročil. Surovin je več ali manj primanjkovalo vsem podjetjem, še posebej pa KOVINARSKI, in tudi v kmetijstvu upi niso bili izpolnjeni, ker je bila slaba sadna letina.
— V minulem letu je bil občinski prora-
čun prav gotovo najtrši oreh. Kakšni so obeti za 1966?
— Kaj zanesljivega se še ne da reči, brez dvoma pa lahko pričakujemo, da bo s proračunom za 1966 še slabše kot je bilo z lanskim!
— Kaj želite v novem letu 1966 občanom in kaj skupščini?
— Vsem občanom čestitam za uspehe, ki smo jih s skupnimi močmi in sodelovanjem dosegli v letu 1965 in jim želim vso srečo v letu, v katerega smo vstopili!
Iskreno želim, da bi občinska skupščina v letu 1966  še  bolj odgovorno
opravljala svoje naloge v korist občanov in širše družlbene skupnosti! Vsem odbornikom in drugim se zahvaljujem za njihovo delavnost in jih vabim, naj tudi v bodoče kažejo enako prizadevnost, da bi lahko uresničili željo, k: sem jo malo prej izrekel!
Po reorganizaciji m Senovem
Več časa za preventivno dejavnost — Namišljeni bolniki na strožjem situ — Zdravstvena služba je postala boljša
V senovski in brestaniški ambulanti se je letos marsikaj spremenilo. Na Senovem sta začeli v oktobru delati dve ločeni ordinaciji, v Brestanici pa so dopolnili delo v splošni ambulanti in dispanzersko preventivni službi.
Na Senovem so težave spričo ene ordinacije občutili več let. Zdravnik je bil preveč obremenjen, saj ob 90 ali 110 bolnikih, ki so ga vsak dan obiskali, ni mogel povsem brez hib delati. V ambulanti so nudili zdravniško pomoč novorojenčkom, predšolskim in šolskim otrokom, odraslim in starčkom. Hkrati so pritiskali na vrata aktivni zavarovanci. Tolikšnemu številu bolnikov in raznolikim boleznim en sam zdravnik ni mogel biti kos, saj je nemogoče, da bi v nekaj minutah, kolikor je imel časa, da se je posvetil bolni-
ku, delo opravil zadovoljivo v vseh pogledih.
Ob vsem tem pa je imel še veliko opraviti z namišljenimi bolniki, ki so hoteli priti v stalež bolnih. Najhuje je bilo ob epidemijah gripe, ko so prenekateri hoteli izrabiti utrujenost zdravnika, on sam pa je ob tem nosil odgovornost za to, koga pošlje v stalež. To so bili razlogi, da se ordinacija poveča. Obe ordinaciji poslujeta dopoldne. Prva je obratna ambulanta in nudi zdravstvene storitve zaposlenim v delovnih organizacijah na Senovem in v Brestanici, zlasti senovskemu rudniku. Zdravnik v obratni ambulanti se-
zdaj lahko bolj posveti bolniku in strože odreja, kdo je za stalež in kdo ne. Več časa ima tudi za preventivo in zaščito rudarjev, tako za sistematične preglede zavarovancev, delovnih invalidov itd. Obratna ambulanta tesneje sodeluje z rudnikom.
Druga ordinacija sprejema druge zavarovance, od otrok do starejših bolnikov. Z namestitvijo tretjega zdravnika oziroma zdravnice so namenili večji poudarek preventivi in so v ustrezno zaščito zajeli nosečnice, novorojenčke, predšolske in šolske otroke ter žene z območja nekdanje senovske občine.
RADO KOZOLE
STANOVANJ ZA ŠOLNIKE NI!
En splošni učitelj in trije predmetni bi bili senovski šoli zelo potrebni, toda brez stanovanj jih ni mogoče dobiti
Ker na Senovem nj stanovanj za prosvetne delavce, manjkajo na senovski šoli štirje učitelji- šola mora shajati brez enega splošnega učitelja in treh predmetnih: za matematiko, gospodinjski pouk in tehnični pouk. Na razpis šole v aprilu 1965 se je prijavilo dovolj ljudi, toda nihče se nj odločil za zaposlitev na Senovem, ker tam ni na voljo stanovanj.
Vrhu vsega na šoli primanjkuje tudi primernih prostorov za nemoteni pouk. O gradnji stanovanj za učitelje je bilo že več pogovorov med predstavniki rudnika, občine in šole, ker pa ni denarja, je ostalo samo pri pogovorih. Rudnik gradi stanovanja za člane svojega kolektiva s posojili in krediti, prosilcev pa je vedno več.
Občina nima sredstev za gradnjo stanovanj za šolnike, šola jih tudi nima in tako se stanovanjski problem prosvetnih delavcev vleče iz leta v leto. V aprilu 1966 bodo zopet  razpisali delovna me-
sta, prijav bo spet dovolj, toda zaradi pomanjkanja stanovanj bo šola spet ostala brez učnih moči. Že zdaj se vozi en učitelj iz Krškega v Senovo, ena učiteljica pa iz Brestanice. Tudi ta dva bosta najbrž ob prvi priložnosti poiskala službo v bližini svojih stanovanj.
In še nekaj je narobe na senovski   šoli:   popraviti bi
bilo treba peč in napeljave za centralno kurjavo ter zamenjati grelce v razredih, toda vse to bo veljalo veliko denarja, šola stoji pred vprašanjem, kje dobiti denar za ta, res nujna popravila? Staršem pa prav gotovo ni vseeno, ali se otrocj uče v toplih prostorih, ali pa jih med poukom zebe.
R. K.
KRŠKE NOVICE
B STANOVANJA V IV. STOLPIČU so že naprodaj. — Stolpič gradi Gradbeno, podjetje SAVA na Starovaški cesfl 20, vseljiv pa bo, kot zagotavljajo, do 1. julija 1M>6. V stavbi bo parno gretje, posamezna stanovanja pa veljajo — odvisno od velikosti — od 5,000.000 do 6,900.000 din. Kupci imajo pravico najeti posojilo do največ 45 odst. vrednosti stanovanja. Kdor bo položil več v gotovini, ima prednost.
D II. PAPIRNI STKO.J je dokončno prevzet. Dobavila ga je 1963 nemška tvrdka ER-WE-PA. Stalne tehnične okvare so odpravili šele v III. generalnem remontu stroja, oktobra in novembra letos.   Z   dokončnim prevzemom
stroja so tovarni papirja in celuloze »Djuro Salaj« v Krškem usahnile pravice do tvrdke BE-VVE-PA.
£3 NEKOLIKO VEC LESA prihaja zadnje čase v tovarno papirja, vendar pa je les zelo nekvaliteten in ni primeren za proizvodnjo papirja boljših vrst ter celuloze in lesovine. Tovarna je pošiljke nekvalitetnega lesa reklami, rali pri dobaviteljih
■ NIC VEC LOMSPAP1R! V tovarni papirja v Krškem bodo v obratu celuloze po planu za 1966 delali samo še eno kvaliteto beljene bukove celuloze in beljeno smrekovo celulozo. Po planu, ki ga bo v kratkem potrdil DS, ne bodo več izdelovali lomspapirja.
Voda in ljudje na Malem Kamnu
Začetni neuspeh pri urejanju vaškega vodnjaka ne bi smel povzročiti, da vaščani Malega Kamna že več kot leto dni spet pijejo nezdravo vodo
O težavah s pitao vodo na Malem Kamnu smo v Dolenjskem listu že brali. O" tem smo se velikokrat pogovarjali tako na vaških sestankih,
SENOVČANI SPRAŠUJEJO
Na krajevni konferenci SZDL na Senovem so občani vprašali, zakaj ni bila letos začeta rekonstrukcija ceste Krško—-Brestanica, ki je bila na prioritetnem planu in kako to, da so začeli asfaltirati cesto od Drnovega proti Kostanjevici, ki ni bila v programu. Senovčani so z dosedanjimi odgovori občinskih organov nezadovoljni-Terjajo, naj bo odgovor odkrit in javen in zahtevajo, naj sklepe občinske skupščine spoštujejo!
R. K.
Za prevoz otrok z Bohorja
Krajevna konferenca SZDL na Senovem je spet razpravljala o prevozu šolarjev, ki živijo v krajih pod Bohor-jem. Ti otroci hodijo v šolo tudj po 3 ure daleč peš in prihajajo zlasti pozimi mokri in premraženi. Razumljivo je, da se ne učijo tako dobro kot drugi, saj so ob prih;xiu v šolo najprej potrebni počitka in krepke malice in so šele nato sposobni za pouk. Prevoz teh otrok bo torej treba čimprej urediti.
R. K.
na krajevnem uradu, pri krajevni skupnosti na Senovem in na sedežu občinske skupščine Krško'. Povsod se je o tem veliko govorilo, sklepalo in obljubljalo.
Iz občinskih sredstev za sanacijo malih vodnjakov je bil 1964. odobren za Mali Kamen znesek 300.000 din. Vaščani smo obljubili prostovoljno opraviti vsa težaška dela. Z denarjem, kj ga je odobrila občina, naj bi bilo opravljeno strokovno delo ter plačan material in prevozi. Ze konec 1964 smo odločno začeli delati.
Pred tem smo se na Malem Kamnu oskrbovali z vodo iz starega studenca ob cesti v središču vasi. Nad tem stu-icem je dvoje gnojišč, ker pa jn teren zelo strm in zemlja takšna, da prepušča vodo, nam je ob deževju studenec vedno zalilo z gnojnico. Poleti smo z vodo izvlekli iz njega nemalokrat žive žabe in kače ter poginule miši in podgane.
Ko so nam bila odobrena sredstva za vodnjak, smo se spomnili starega ustnega izročila, ki govori, da je nekoč izvirala kristalno čista voda na Svarču, nad vasjo ob vznožju gozdov. Začeli smo tam kopati in iskati. Ko smo prišli  šest  metrov globoko,
smo naleteli na živ izvir vode. Merjenja so pokazala, da je voda užitna. Kupili smo nekaj azbestnih cevi za glavni vod, izvir pa zavarovali z lesenim opažem. Nato je prišlo močno deževje in zemeljski plaz je podrl opaž in pokopal pod sabo izvir. Tako je bilo uničeno delo, za katerega smo prispevali več kot 1000 prostovoljnih delovnih ur. še vedno pijemo in uživamo vodo, ki je pomešana z gnojnico in se vprašujemo, kdaj bo tega konec?
JOŽE MOŠKON
Odslej samo 6 občinskih skladov
Na J seji občinske skupščine Krško so sprejeli odborniki 23. decembra odloke, s katerimi je od 14 dosedanjih občinskih skladov ukinjenih 8 in jih osiane samo še 6. Ukinjeni so bili gozdni sklad, sklad za socailno varstvo, sklad za zadeve borcev, sklad za telesno kulturo, sklad za kulturo in pro-sveto, sklad za investicije v zdravstvu in gasilski sklad. Sredstva teh skladov bodo prenesli v občinski proračun, z njimi pa bodo razpolagale posebne komisije. S tem se bodo za okoli 3 milijone znižali st.roški poslovanja. Pri občinski skupščini Krško bodo delovali Se naprej šolski sklad, sklad za komunalno dejavnost, sklad za gradnjo mostu, sklad za rekonstrukcijo kostarjeviškega gradu, sklad za pospeševanje kmetijstva, cestni sklad in obvezni rezervni sklad.
Obvezno plavanje v Krškem
Namesto čestitke -pomoč potrebnim!
Občinski odbor Socialistične zveze v Krškem je namesto novoletnih čestitk namenil 10.000 din posebnemu oddelku za duševno prizadete otroke osnovne šole v Krškem. Z denarjem, ki bi bil sicer poriibljon za brezplodne čestitke, ki so se v zadnjih letih zelo razpasle, bo 'ahko posebni oddelek ku-Pil nekaj učil.
Plavalni klub Celulozar iz Krškega je od vodstva osnovne šole v Krškem že dol)il zagotovilo, da bodo morali vsi učenci v maju in juniju obiskovati plavalni tečaj. Učence, ki bodo prihajali na kopališče pod vodstvom razrednikov po vnaprej določenem urniku, bodo naučili plavanja inštruktorji plavalnega kluba Ce-lulozar. Po končanem tečaju bodo morali vsi učenci opraviti praktični izpit: preplavati bodo morali dvajset metrov dolgo progo. Vsak, ki bo to nalogo opravil bo dobil potrdilo, da je pla. valeč. Plavalna šola bo potekala v okviru sedemletne akcije SZDL Jugoslavije pod geslom: »Naučimo se plavanja!« Z njo bodo že pri šolski mladini začeli sistematično odpravljati dosedanjo plavalno   »nepismenost«.  Klub bo
poskusil pritegniti k obveznemu plavanja tudi dijake tehniške srednje šole, vajeniške šole in predvoja.ške vzgoje.
V. N.
Točkovanje stanovanj
Občinska komisija za točkovanje stanovanj je začela delati v Krškem. Točkovala bo vsa stanovanja, ki so v družbeni lastnini. Na ta način bodo dobili pregled o stanju stanovanj in njihovi vrednosti, ker bo to potrebovalo bodoče občinsko podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Točkovanje bo hkrati tudi osnova za izračunavanje ekonomskih najemnin, ki bodo obveljale leta 1970.
Novi električni vrtalni stroj EVS 06/11, ki je prejel na mednarodni oblikovni razstavi v Stuttgartu lepo priznanje in diplomo. Izdelek tovarne ISKRA.
		
1		^V^STI IZ .X,
št. i
(824)
DOLENJSKI LIST
19
liteii zatipia folja občanov
Tudi lani so občani treb. občine opravili ogromno delo brez sredstev občinskega proračuna
Zdaj, ko na vseh področjih ugotavljamo delovne ✓ uspehe v letu, ki je minilo, je prav, da omenimo vsaj važnejše akcije, s katerimi so občani trebanjske občine izboljševali naselja in izvajali neštete naloge, sprejete na zborih volivcev. Marsikje so akcije obrodile uspeh, kjer pa so se zanašali na občino, so propadle.
Rekonstrukcija ceste na Vrhtrebnje in Repče je bila precej nujna. Občani so se zavedali, kaj pomeni zanje cesta, zato so na zborih volivcev glasovali za krajevni samoprispevek ter kljub pomanjkanju časa sredi največjega dela v kmetijstvu cesto tudi uredili. Volja občanov je bila neomajna, saj so opravili 1063 prostovoljnih delovnih dni in 83 dni prav tako prostovoljno vozili material na cesto. Opravili so torej za 2,760.000 dinarjev del.
Prebivalci štatenberka, Roj, Mirne vasi, Jelševca, Strmice in Cikave so dolga leta želeli, da bi elektrificirali svoje vasi. V letu 1955, ko je dobilo elektriko Trebelno in okoliške vasi, so računali, da se bo elektrifikacija nadaljevala, zaradi pomanjkaja denarja pa- se je delo zavleklo za 10 let. Ko bi ne imeli močne volje, bi elektrifikacija tudi letos odpadla. Tako
pa je že veliko narejenega. Manjka le električna žica, ki jo je težko dobiti. Občani so do zdaj prispevali drogove in opravili za več kot 10 milijonov dinarjev del, 2,400.000 dinarjev pa so zbrali za daljnovod in omrežje.
Z republiško pomočjo so lani začeli, letos pa nadaljevali gradnjo skupinskega vodovoda v Mokronogu. Del Mokronoga in nekatere vasi v okolici že imajo, vodovod, čeprav občani zanj niso bili povsod najbolj navdušeni. Ko ugotavljam, kakšni so uspehi prvih dveh akcij; lahko rečem, da se je posrečila tudi tretja, čeprav gre tu uspeh pripisati komunalnemu podjetju v Trebnjem. Režijski odbor, ki bi moral z akcijo trdno naprej, ni mogel zbrati niti krajevnih samoprispevkov, da ne omenjam njegovega nujnega sodelovanja z izvajalcem del. Če bi bilo pri tem več sode-
lovanja, bi bili najbrž investi- I cijski stroški precej manjši, | kot so. Širša družbena skupnost je priznala potrebo in v ta namen tudi dodelila sredstva. Občani bi se morali zavedati, da je investicija njihova in samo zanje, zato bi morali v akciji tudi primerno sodelovati.
Pozdraviti je treba delo občanov v šentrupertu. Z lastno soudeležbo in delno dotacijo so zgradili most pri Kamenju, uredili javno razsvetljavo in v šoli opremili en razred. Za to ni bilo potrebno malo sredstev.
Približno v takih razmerah smo v Mokronogu in na Mir- | ni deloma uredili javno razsvetljavo in začeli avtomatizirati telefonijo. Telefonija bo v avtomatski sistem Dolenjske vključena predvidoma v januarju 1966.
Občani so razen tega opravili še vrsto manjših del, ko so popravljali vaške in gozdne poti itd. Njihovo prizadevnost je vsekakor treba pohvaliti, čeprav se bo morala v prihodnje še bolj odraziti, ker bo spričo težav v proračunu za razne splošne potrebe manj sredstev.
Janez Mihevc
Vabljive novoletne izložbe treh trgovskih lokalov v bližini sevniške postaje so nudile mimoidočim dober nakup. Trgovine so bile za ta čas bogato založene in kupci so jih zadovoljni zapuščali. — Marsikdo se še vedno začudeno ozira po dvojnih cenah v starih in novih dinarjih in je vesel, da je plačal še po starem, brez preračunavanja, ki ga še ni vajen. (Foto: J.Teppev)
Kako uskladiti potrošnjo s sredstvi
Poleg več odlokov so bile na dnevnem redu zadnje seje občinske skupščine v lanskem letu tudi teze proračuna za leto 1966 — Pionirji so s šopkom rož pozdravili odbornike in jim zaželeli uspešno novo leto
Ne rs m ''m govorom z Mmml
Prihranki na račun izobraževanja niso prihranki! — Odpusti bi bili manj boleči, če bi se podjetja dogovorila za izmenjavo delavcev
Dejstvo, da naj bo proračunska potrošnja odvisna od gospodarske moči občine, je postavilo občinske može na seji 29. decembra pred težavne odločitve. Ze lansko leto je bilo težko, letošnje leto pa bo še težje, ker bo treba poravnati še velike lanske obveznosti. Odborniki so se spraševali, kaj naj se sploh iz proračuna financira in v
Škoda v pešca
Voznik osebnega avtomobila Ignac škoda s Kamne gore je 31. decembra v Trebnjem podrl pešca Vilij^ma Povha, kd so ga morali, ranjenega na glavi, odpeljati v novomeško bolnišnico. Na vozilu cenijo škodo na 70.000 dinarjev.
TUEIUN.ISKE NOVICE
kolikšni meri. Predvidevajo 672 milijonov dohodkov, resnične potrebe pa td vsoto skoraj za polovico presegajo. Odborniki so se končno strinjali, da ne sme biti izločena in zapostavljena nobena dejavnost, da pa naj se da povsod denar le za najnujnej-
Ustanovljeno je podjetje
Slabo gospodarjenje s stanovanji družbene lastnine in prehod k ekonomskim stanarinam sta zahtevala novo obliko gospodarjenja. Tudi občinska skupščina Trebnje je na svoji zadnji seji ustanovila stanovanjsko podjetje Trebnje. To podjetje se bo namensko ukvarjalo z upravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov. Podjetja v trebanjski občini, ki imajo sicer pravico ustanoviti svoja stanovanjska podjetja ah sekcije,  bodo  raje sklenila
še. V prvi vrsti naj se zagotovi denar družbenim službam, medtem ko se naj negospodarske investicije in izdatke, ki niso najnujnejši, izločijo. Potrebna bo tudi kar največje varčevanje, na kar je posebej opozoril republiški poslanec Franc Kolair.
stanovanjsko Trebnje
ustrezne pogodbe z novoustanovljenim stanovanjskim podjetjem, ki bo gospodarilo z vsemi stanovanjskimi hišami in stanovanji, zgrajenimi na območju občine Trebnje. Za direktorja podjetja v ustanovitvi je bil imenovan do javnega razpisa tov. Ivan Lon-gar, uslužbenec občinske skupščine Trebnje.
Razvesslite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM!
TREBNJE:
Trioetrt milijona za poplavljence
»Ko smo se pogovarjali o zbiranju pomoči za poplavljence, si nismo nadejali tolikšnega uspeha,« je dejala Marica Srebot, predsednica občinskega odbora RK v Trebnjem. »Zbrali smo 750.0"0 dinarjev in to samo od občanov, ker so delovne organizacije kar po vrsti obrnile hrbet, češ da so svoj čas že darovale in da nimajo skladov za vse mogoče stvari. S pomočjo članov krajevnih odborov SZDL, zlasti v Velikem Gabru in Mokronogu, se je akcija kljub temu posrečila. Ugotovili smo, da so bili revnejši prej pripravljeni pomagati; njihovega prispevka tistim, ki
Marica Srebot
jim je pomoč potrebna, smo bili še zlasti veseli«.
»Kakšni so načrti odbora v prihodnje?«
»Vaše besede v časopisju nam zelo pomagajo in želimo, da bi še in še pisali o tem. Ljudje morajo vedeti, za kaj darujejo. — Maja bomo izvedli krvodajalsko akcijo, do takrat pa se bomo kar na bolj temeljito pripravili. Z ljudsko univerzo in zdravstvenim domom smo se dogo /orili za več predavanj o - "ravstveni vzgoji, zaščiti matere, negi dojenčkov, boju proti alkoholizmu in TBC. Veliko je stvari, ki bi jih rr "i naredili, saj je kljub težavam prijeten občutek pomagati človeku' v stiski.«
Ko predsednik občinskega sindikalnega\ sveta v Sevnici tovariš Drago Lupšina o-cenjuje vlogo sindikata pri uresničevanju gospodarske reforme, poudarja, da so posamezne podružnice prirejale premalo kolektivnih sestankov. Ker ni bilo dovolj ustnih razgovorov, je bilo članstvo z nameni reforme slabo seznanjeno in dogajalo se je, da tudi vodje delovnih skupin niso imeli o njih prave predstave. Strokovne službe so se takoj lotile iskanja rezerv in tovarniški bilteni večjih podjetij so ljudi obveščali o možnostih za kvalitetnejšo jin cenejšo proizvodnjo, vendar tudi to še ni bilo dovolj. Prav zaradi tega je občinski sindikalni svet priredil več razgovorov s celotnimi odbori podružnic in jim sporočil nekaj najvažnejših nalog sindikata v delovnih organizacijah.
Mednje sodi skrb za uskladitev samoupravnih predpisov z novo zakonodajo, skrb za - doslednejše nagrajevanje po delu, skrb za boljšo organizacijo dela in skrb za izobraževanje zaposlenih. Reforma prav izobraževanje postavlja v ospredje, zato denar, ki ga bo neko podjetje poskušalo prihraniti na ta način, ne bo noben prihranek.
Proizvajalcem je potrebno dopolnilno strokovno znanje za uspešnejše delo na delovnem mestu in širša družbe: na razgledanost za odločanje v samoupravnih organih. Nekaj tega nudi zaposlenim vsako leto delavska univerza, s katero občinski sindikalni svet redno sodeluje.
V sevniški občini je več podjetij,  ki  zaposlujejo se-
zonsko delovno silo. Sindikalne organizacije bi tam lahko načele razpravo o medsebojni izmenjavi sezoncev, kar bi nekaterim omogočilo stalno •zaposlitev. Pri kmetijski zadrugi na primer potrebujejo več ljudi poleti, v
SEVNIŠKI VESTNI K
Jugotaninu pa pozimi, ko je treba uskladiščiti les. Taki dogovori bi bili zelo koristni, saj bi marsikomu omogočili stalen kruh.
Tako sodelovanje med podjetji bi lahko vpeljali tudi tedaj, če je nekje preveč delavcev, drugod pa J& P1"*' manjkuje. V takih primerih odpusti ne bi bili tako boleči za prizadete, saj bi šlo le za spremembo delovnega mesta.
limzk zrni na trduih iscgsfs
Lani 3. marca je občinska skupščina v Sevnici izdala odločbo o postavitvi prisilne uprave v Komunalnem obrtnem podjetju. Podjetje je namreč zaključilo poslovno leto z izgubo, ki je nato narasla na 4 milijone din. Prisilna uprava je prevzela gospodarjenje v drugi polovici aprila. Ukrepi, ki so sledili, so pomagali, da se je poslovanje normaliziralo.
Ukinjene so bile vse poslovne enote, ki so delali z izgubo. Delavcev z ukinjenih delovnih mest niso postavili na cesto, ampak so jih sporazumno zaposlili v drugih poslovnih enotah. Tudi v upravi so zmanjšali število uslužbencev. Ukinili so troje delovnih mest. Vsi ti ukrepi so koristno učinkovali. Do-nosnerjlše enote so povečale proizvodnjo in razmahnilo se je predvsem cementninarstvo in delo v kamnolomu.
Prisilna uprava bo trajala leto dni. Dosedanji uspehi kažejo, da se bo podjetje rešilo iz zagate, saj plan celo presega. To navdaja kolektiv z optimizmom in zavestjo, da
Ob dveh pred KOPITARNO. Vsak dan ob tem času se zvrsti mimo vratarnice okoli 250 članov kolektiva, ki se po končanem delavniku vračajo na svoje domove. — V tovarni kopit so lani dobro gospodarili. Močno so okrepili sklade in izboljšali nagrajevanje. S spod-budnejšo delitvijo osebnih dohodkov se je večala delovna disciplina, z njo vred pa tudi produktivnost. (Foto: J. Teppev)
bo treba še precej volje in naporov, preden se bodo ponovno postavili na trdne noge.
Na bregu kmalu sodobna trgovina
Na nedavni konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze na Bregu so obravnavali med drugim trgovino. Spričo nečistih prostorov je sanitarna inšpekcija že zagrozila, da bo ukinila trgovino. Kaže, da bo vprašanje rešeno že leta 1966, ko bo urejen gasilski dom, v katerem bodo odprli tudi trgovski lokal. Občani so se na konferenci zanimali, kdaj bodo obnovili na Bregu žago. Odprto pa je še vprašanje dobave kruha, ker bi bil prevoz predrag.
S. Sk.
Dve predstavi v Boštanju
V zadnjih tednih sta se v Boštanju zvrstili dve pomembni prireditvi. 19. decembra sta pionirski in mladinski odred šole pod vodstvom učiteljev uprizorila »Sneguljčico«. Lepo okrašena dvorana je bila polna gledalcev, ki so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni.
V nedeljo, 26. decembra, pa se je spet izkazal mladinski aktiv. Mnoge godbene in pevske točke s šaljivimi prizori so se zvrstile v dveurnem programu. Gledalce je posebno navdušil napredek domače godbe. D. P.
Dedek Mraz v Loki
29. decembra je v osnovni šoli v Loki obiskal otroke dedek Mraz. šolarji so pod vodstvom obeh učiteljic pripravili lep progarm. Dedek Mrz je na sankah pripeljal cel k iS daril in z njimi najprej obdaroval predšolske, nato pa še šolske otroke. Največ zahvale za obdaritev gre matični osnovni šoli v Sevnici, pa tudi darovalcem, ki so prispevali pomoč na pobudo DPM v Loki. S. Sk.
20 OOLi^lNJSKi LISI
Št. 1 (824)
Izredne konference SZEJL so končane
Občinska konferenca Socialistične zveze v novomeški občini bo 23. januarja
Izredne konference Socialistične zveze v novomeški občini so se končale že v preteklem letu. Na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL so prikazali konference v prerezu in ugotovili: ker je bil dnevni red zanimiv in pester' (obravnava novega zakona o gozdovih, kmetijstvo, zdravstveno zavarovanje kmetov, stanova-vanjska reforma in gospodarstvo v celoti), sta bili razprava in udeležba zelo dobri. Povsod so izvolili tudi delegate in evidentirali nekatare člane, ki naj bi se udeležili VI. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. V glavnem je tudi že končano poročilo za občinsko konferenco, zato so na seji izvršnega odbora sklenili, da bo občinska konferenca Socialistične zveze novomeške občine 23. januarja.
Pi MALI PODLJUBEN: največ razprave so odmerili novemu zakonu o gozdovih, za delegata na občinski konferenci pa so izvolili kmeta FRANCA ZAGORCA.
RJ RATEZ: osrednja beseda je tekla o dejavnosti Socialistične zveze v preteklem letu, komunalnih vprašanjih, kmetijstvu in gozdarstvu, manj važna vprašanja pa nameravajo reševati še na zboru volivcev. IVAN TEKSTOR bo zastopal organizacijo na občinski konferenci.
OREHOVICA: kot drugje, je tudi tu tekel pomenek o gospodarstvu.. Občane je zlasti zanimalo, zakaj so v kmetijstvu izgube. Načeli so nekaj vprašanj s področja dejavnosti krajevne skupnosti. Graditev družbenih prostorov se bo letos premaknila z mrtve točke. Predsednik krajevnega odbora SZDL JA-N^Z SISKA je bil izvoljen za delegata.
PODTUREN: v tej novo ustanovljeni krajevni organizaciji so na izredni konferenci govorili o gospodar-
ski reformi s posebnim poudarkom na kmetijstvu in gozdarstvu. KAREL TURK je delegat.
a GOTNA VAS: spraševali so se, zakaj je tako maio mladine na konferencah Socialistične zveze, načeli vprašanje kmetijskih strojev in na splošno obravnavali kmetijstvo. Povedali so, da niso zadovoljni s svojim odbornikom ter da se bodo z njim o problematiki pogovorili na prihodnjem zboru volivcev. Na dnev-nem redu so bila tudi komunalna vprašanja. Delegata sta FRANC TURK in FRANC CEČELIC.
ES MALI SLATNTK: izredna konferenca je prinesla na površje več vprašanj, ki bodo našla odgovor na zboru volilcev. Med takimi so: da bi dobili^ha Malem Slatniku osemletko in asfaltirano cesto. — Prostore potrebujejo vse družbe-ne organizacije. Marsikaj, kar je ekonomske narave, bo našlo svoje mesto v programu krajevne skupnosti, ki je že do zdaj opravičila obstoj. Delegat je predsednik krajevnega odbora SZDL VLADO SENICAR.
9 BRUSNICE: konferenca je opozorila na pomanjkljivosti, morda premalo kritično pa je bilo povedano, da bi lahko preneka-tere probleme rešili občani sami. Po vsem tem, o čemer so razpravljali, bi marsikdo sodil, da se je za nekatere občane tega območja čas ustavil. V zadnjem času pa je organizacija kar lepo napredovala, lahko bi pa še bolj, če bi se v dejavnost vključili vsi in ne bi le čakali ob strani neprizadeti. ANTON GAZVODA se' bo udeležil občinske konference. \
H KARTELJEVO: živahna in plodna konferenca je opozorila na vrsto vprašanj, ki jih bo mogoče rešiti. Vprašanja so posegala v dejavnost bršlinske krajevne skupnosti, ld ne more splavati iz začetne krize. Kaže, da bo najbolje poiskati ustreznejšo rešitev. Občani so predlagali, naj bi uvedli samoprispevek za vaška pota, razdelili finančna sredstva, ki so ostala od elektrifikacije, več pripomb pa so imeli na Eakon o dedovanju in podobno. Odločno so zahtevali, da trgovski lokal ostane, ker nujno potrebujejo nekoliko bolj založ-no trgovino. Delegat za obč:nsko konferenco je odbornik FRANC URA-STAR.
■ GORNJE KAMENJE: pogovorili so se, da ne bodo čakali na pomoč krajevne skupnosti v Bršlinu, temveč bodo sami začeli delati in pričeli pobirati denar za napeljavo industrijskega toka ter vodovoda. Računajo tudi na del sredstev, ki so ostala od elektrifikacije. S sosednjimi organizacijami želijo tesnejših stikov, tako da bi nekatera vpra-
šanja skupaj reševali. Konference se bo udeležil kmet KAREL PATE.
H NOVO MESTO — teren H: čeprav* je imela konferenca namen obravnavati stanovanjsko reformo, ki praktično že deluje, so člani precej časa posvetili nekaterim konkretnim vprašanjem gospodarstva naše občine. V razpravi so povedali marsikaj, kar je zadevalo večja podjetja. Precej govora je bilo o zaščiti delavcev na delovnih mestih (na primer šoferjev). Za občinsko konferenco so izvolili pet kandidatov: JOŽETA TRULCA, JOŽETA REBERNI-KA, IVANA TO VSAKA, STANETA MEDVEDA  in  TONČKO SINTIČ.
■ TRŠKA GORA: na konferenci so se znova vprašali, kam dejansko spadajo občani tega območja: ali pod Novo mesto ali Mačkovec, mišljeno pač v zvezi z zbori volivcev. Ker ne hodijo na zbore volivcev na mestni teren, je treba* vprašanje čmprej rešiti. Pripombe so padle nav račun kmetijstva, zlasti gospodarjenja kmetijske zadruge Novo mesto. Želeli bi, da bi se konferenc v prihodnje udeležil tudi nekdo s kmetijskega področja, da bi občanom razložil trenutno stanje. ANTON VOVKO je bi! iz-volien za delegata.
gj ŠMIHEL pri Novem mestu: najbolj glasno so obravnavali pereče cigansko vprašanje. Menili so, da sklepa, ki ga je sprejel zbor volivcev, ni nihče upošteval in da se je proti njihovi volji naselilo kar osem ciganskih družin. Zahtevali so, naj si štiri družine poiščejo gostoljubje drugje. Predlagali so, da bi prostore IMV v šmi-helu, ki bodo v kratkem izpraznjeni, preuredili v družbene namene, želijo tudi asfaltirano cesto iz Kandije do šmihela. Trije delegati so bili izvoljeni za občinsko konferenco:    MARTIN OAČ-
Novomeška kronika
Rrw MIKELNOVO »INVENTU-™-> 65«, uprizorjeno v tednu pred ^ovim letom, se je pričelo novoletno praznovanje v našem mestu Novo leto so občani pričakali pretežno v gostiščih ob glasbi in dobri kapljici ali pa tudi aoma ob radijskih in televizijskih sprejemnikih. Za razvedrilo je bito vsestransko poskrbljeno, čeprav tu in tam s hudo zabelje-nimi cenami. Nekaterim je bilo tri dni praznovanja premalo, kar so dokazali z zamudo službe 4. januarja zjutraj.
H NI SE DOBRO MINILO Sil-vestrovo, ko so se morali neka-t^i odpovedati praznikom in °diti na delo. Tako trgovci, ki jih je čakala letna inventura, ra-Mn tega pa so morali cene preračunati v nove dinarje. Tisti redki, ki tega niso naredili med Pazniki, so imeli lokale zaprte v torek, seveda v lastno škodo.
*8 SAMO MLADINSKA KNJIGA je spomnila in okrasila pročelje stavbe, v kateri ima poslovalnico, z raznobarvnimi žarnicami. Vse druge prodajalne so imele izložbe sicer lepo dekorirane, prav tako notranjost prodajaln, toda samo to in nič več! .vsakomur, ki ga je v dneh pred novoletnimi prazniki zaneslo v Ljubljano in je videl tam trgovske stavbe v celih nizih električen žarnic, se je zdelo v domačem JJJfStu puščobno Morda bo dni-80 leto boljše?
»NIMAMO, ZMANJKALO JE!« r*0 so odpravljali zadnje dni Pred novim letom kupce v ve-vt<L novorneških trgovin. Tri dni Sff* novim letom le zmanjkalo »aOkOrtkbv in čokoladnih obe-vXh za Jelko v vseh Prodajalni' . zmanjkalo je steklenih paskov za jelko; če si hotel s. P'« skromno novoletno darilo, Drnrt101^1 kar precej pešačiti iz reč, Jalne v Prodajalno. Moramo k^hi đa ^e ljubljanski satirični tiW z »Inventuro 65« naše ^vce kar dobro ožigosal . . .
J*  RADlOSERVIS invalidskega ^a Novo mesto se je kon-
NIK, ANTON KASTELIC in FRANC ŠLAVS.
§3 BRŠLIN: med drugim so se pogovorili tudi o tem, zakaj so občani tako slabo aktivni na podobnih shodih. Prisotni so menili, da so razprave preveč načelne, da pa želijo bolj določene obravnave kot: kaj je s cesto, trgovino, otroškim vrtcem in podobnim. Na mestu je pripomba, da bo vodstvo kraljevne skupnosti, če bo aktivno, lahko to problematiko spravilo z mrtve točke ob pomoči občanov. Za občinsko konferenco so izvolili pet delegatov: CIRILA KO VACICA, NIKOLA ĆULU-MA, JANEZA LEVSTIKA, FRANCA KORENA in TONETA KRANJCA. Evidentirana delegata za IV. kongres SZ sta AVGUST FAJFAR in CIRIL JARNOVIC. —sd
Na Dvoru so lepo praznovali
Suhokranjska mladina z Dvora in okolice je pripravila za novo leto lepo slovesnost. Celoten program so sestavili sami in ga predvajali v lepo okrašeni dvorani. V kratkih prizorih in tekstu, ki jih je povezoval, se je pred občinstvom zvrstila kronika preteklega leta. Lepe prireditve smo bili vsi zelo veseli, zato se učiteljici Mariji Pohaj ač, ki jo je kot predsednica mladine pripravila, zahvaljujemo! — Mladini na Dvoru pa bo treba pomagati tudi vnaprej.
JANEZ LEGAN
Miha Hrovatič, odgovarja na naša vprašanja
— Tov. Hrovatič, kaj menite k stališču ObS Novo mesto, ki je priporočila ustanovitev enega samega podjetja za stanovanjsko gospodarstvo?
— Smisel stanovanjske reforme bo uresničen le, če bomo imeli v občini eno samo stanovanjsko podjetje. Samo tako bo zagotovljeno namensko prelivanje sredstev iz novega v stari stanovanjski fond in programsko investicijsko vzdrževanje vseh stanovanj, pa tudi združeno zbiranje sredstev za gradnjo novih stanovanj.
Zakoniti predpisi imajo namen poenotiti stanovanjsKo gospodarstvo in upravljanje. Te enotnosti ne bo, čim bodo delovne organizacije ustanavljale v ta namen svoje
NA ROB STANOVANJSKE ZAKONODAJE
ZA STANOVANJSKO SOLIDARNOST GRE!
delovne enote za stanovanjsko gospodarstvo. V večini stanovanjskih stavb v novih naseljih (Mestne njive, Nad mlini, Majde šile, Zagrebška četa itd.) so lastniki stanovanj različna podjetja, če bo torej ustanovi j enih več enot za stanovanjsko gospodarstvo, bo prišlo do različnega režima upravljanja in gospodarjenja s stanovanji v eni stavbi. Stanovalci bodo lahko za enaka stanovanja plačevali rczlične najemnine- i
Problem zase bo investicijsko vzdrževanje takšnih več-lastniških stavb in vzdrževanje skupnih naprav in prostorov v njih. Posledica bo prav gotovo nepotrebna birokracija.
V večjih podjetjih se pojavljajo težnje po centralizaciji stanovanjskih sredstev v krajih, kjer imajo ta podjetja sedeže. ZTP in ELEKTRO sta na primer že sporočili, da ne bosta pristopili k našemu podjetju, medtem ko so predstavniki JLA z nami že podpisali pogodbo. Pri ustanavljanju takšnih stanovanjskih enot, kot jih imajo v načrtu pri ŽTP in ELE'KTRO, se moramo vprašati: ali naj se sredstva za gradnjo in vzdrževanje stanovanj zbirajo tam. kjer delavec ustvarja in živi ali pa naj se odliva j o drugam? Pozabiti ne smemo tudi tega, da so bila stanovanja teh podjetij zgrajena s soudeležbo posojil stanovanjskega sklada občine Novo mesto! V ta sklad pa so prispevale svoj delež vse delovne' organizacije občine Novo mesto.
Ptaiirji, za nastop vam čestitamo!
Lep večer s partizansko tematiko so Novomeščanom pripravili pionirji iz
vseh 13 osemletk v občini
27. decembra se je v Prosvetnem domu v Novem mestu predstavilo občinstvu 13 pionirskih ekip iz vseh osemletk v občini. V skoro triurnem programu so nastopajoči pokazali svoje znanje iz NOB, katerega so posredovali v obliki skečev, recitacij, pevskih 'točk in odgovorov. Iz predvajanih diapozitivov smo spoznali posebnosti njihovih krajev.
Komisija in oba napovedovalca niso imeli težkega dela, ker so bile vse ekipe dobro pripravljene. Vsaka nastopajoča skupina je imela na razpolago 8 minut.
šentjemejski oktet, letošnji Trdinov nagrajenec, je za uvod zapel nekaj pesmi, nato pa so se zvrstili vsi pionirski odredi s svojim programom. Občinstvo in komisijo so najbolj zadovoljile pionirke iz Žužemberka, ki so nastopile s poemo o smrti šestih sko-jevk, spremljano z diapozitivi Žu-
žemberka in okoliške pokrajine. Tudi brusniški pionirji so dobro zaigrali skeč Napad na Ratež, v katerega so se tako vživeli, da je v dvorani kar zadišalo po smodniku.    Pionirji  iz Mirne  peči so
Veselje v Šentjerneju
Ob novoletni jelki so malčki iz vrtca pripravili pod vodstvom požrtvovalnih vzgojiteljic lep program, na katerega so bili povabljeni tudi vsi starši otrok. Malčki so se naučili igrico Rdeča kapica, več, pesmic in recitacij.
P. M.
čno le preselil iz dosedanjih, že dolgo pretesnih prostorov v nove, večje, na Dilančevi ulica 5 (poleg Vrhovnikove gostilne). — Upamo lahKO, da bodo odslej servisna popravila radijskih in televizijskih sprejemnikov potekala hitreje. Dobili so dovolj prostora za skladišče, delavci servisa pa se ne bodo več stiskali za eno samo mizo. \
m V PONEDELJEK je bil še praznik, zato na trgu ni bilo kdo ve kaj dobiti. Računali smo, da bo v torek kaj več naprodaj, a tudi tedaj gospodinje niso imele izbire. Dobiti je bilo le jajca po 90 dinarjev, solato na merice po 80 dinarjev, smetano v skodelicah po 2G0 dinarjev, mleko po 130 dinarjev liter, kislo repo po 1C0 dinarjev kilogram in kislo zelje po 180 dinarjev kilogram ter razne okraske.
H GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Kristina Proga r z Nad mlini 8 — deklico, Iva Vidmajer iz Ragovske 7 — deklico, Erika Lenart z Mestnih njiv blok 1 — Tomaža, Vladimira Šuštar iz Kar-lovške 3 — Bogdana, Cecilija Ostojič iz Kristanove 12 — deklico.
Kaj pa cležnikar?
V Novem mestu je bil pred vojno na koncu Glavnega trga med drugimi lokali tudi eden, v katerem je opravljal svojo obrt dežnikar. Po vojni v Novem mestu ni več dežuikarja. Polomljene dežnike je treba nesti v popravilo v Ljubljano. Da se jih izplača popravljati, ni treba posebej poudarjati, saj stane nov moški dežnik že več kot 8 tisoč dinarjev, ženski pa so še dražji. Morda bi pa takšno obrt lahko odprla novomeška Uslužnost?
S. Sk.
uprizorili srečanje z Italijani na Frati. Prevolčani so pripovedovali o bojih v Suhi krajini in na Rogu, pionirji iz Škocjana pa so v sliki prikazali preseljevanje in zapeli ob tabornem ognju.
Mladi Stopičani so pripovedovali o znanem Štajerskem bataljonu in žrtvam. Šcntjernejčani pa o spominih na žrtve v domačem kraju, šmarječani so nas seznanili z zgodovino njihovih Toplic, pionirji iz Dol. Toplic pa so zaigrali Izdajalca, škoda, da niso znali poiskati iz zgodovine njihovega kraja kak dogodek.
Novomeščani so nastopili v pri-zorčku Kurirček, sicer pa velja tudi zanje, da bi lahko pokazali kaj domačega, izvirnega iz vojnih dni. O Beceletovi jami so lepo pripovedovali pionirji iz Otočca in tudi sekstet iz Šmihela je prav lepo zapel pesem Smrt v Brdih.
Zamisel občinske zveze Društva prijateljev mladine in Občinskega odbora ZZB v Novem mestu, na podlagi katere je bilo spomladi razpisano tekmovanje, je bila s to prireditvijo  lepo uresničena.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, posebno pa kolektivom, ki so prispevali nagrade za zmagovalne ekipe.
V Dol. Toplice tudi ob 16.30
1. januarja je začel iz Novega mesta voziti proti Dolenjskim Toplicam tudi- avtobus ob 16.30, s čimer se je število avtobusnih zvez povečalo, ublažile pa so se posledice spričo ukinjenega potniškega vlaka proti Straži. Avtobus, ki ga je dalo v promet podjetje Gorjanci, se iz Dolenjskih Toplic vrača ob 19. uri, tako da pripelje v Novo mesto ob 19.25.
Manjšo spremembo ima vozni red za dopoldanske avtobusne proge. Avtobus, ki je iz Novega mesta odpeljal v Dolenjske Toplice ob 9.35, vozi po 1. januarju ob 10. uri.
Neprevidnost in zlomljena roka
Ivan Rakovec iz Kranja se je 31. decembra popoldne .peljal po Glavnem trgu v Novem mestu, ko mu je nenadoma pred avto stopila Ana Blažač. Voznik je zavil v levo, pa je kljub temu zadel Blaži-čevo, ki sd je zlomila roko.
V zajčke, zvezdice in druga pravljična bitja so bili oblečeni malčki otroškega vrtca v Šentjerneju, ko so 29. decembra nastopili v igrici, s katero so počastili prihod novega leta. Prireditve so se udeležile tudi mamice vseh otrok. (Foto: Polde Miklič)
Novo leto v Šentjerneju
Čim bolj so se bližali novoletni prazniki, tem bolj je bilo v Šentjerneju živahno. V trgovinah so kupovali vse po vrsti, največ darila za dedka Mraza, šolska mladina je 30. decembra uprizorila v kino dvorani mladinsko igrico, zadnji dan pa jo je obiskal dedek Mraz. Občani so silvestrovali v mirnem in veselem razpoloženju. V gostiščih ni bilo preveč gneče, ker so se mnogi odpeljali z osebnimi vozili v bolj oddaljena gostišča. V prazničnih dneh ni bilo v okolici Šentjerneja in škocjana nobene nesreče.
POLDE MIKLIC
Dedek Mraz v Žužemberku
Društvo prijateljev mladine v Žužemberku je priredilo novoletno praznovanje 30. decembra v kino dvorani. Kulturni program .co izvedli pionirji iz osemletke. Dedek Mraz je obdaril najmlajše, katerih nekaj je recitiralo in zapelo pesmico. Obratu ISKRA, Kmetijski zadrugi in drugim, ki so kaj prispevali za prireditev, iskrena hvala! Hvaležni smo tudi prosvetnim delavcem za prizadevanje.
DPM Žužemberk
\
j KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE |
Preteklih  štirinajst dni  so darovali  kri  na novomeški M
I transfuzijski postaji: Aleksander Zupan, Adolf Kraševec, Sta- jj
i ne Jenškovec, Ivan Božič, Edo Matko, Martin Čeme in Al- g
I bin Sašek, člani kolektiva IMV Novo mesto; Janez Gornik s
1 in Franc Božič, člana kolektiva Krka Novo mesto; Stane §|
1 šenica, član kolektiva Bor, Dolenjske Toplice; Malči Zamida, 3
1  l članica kolektiva Ela Novo mesto;  Ivan  Vidic,  mizar iz M
1 Otočca; Avgust šivak, član kolektiva splošna bolnica Novo =
1 mesto;   Marica   Dragan,   gospodinja  iz  Golobinjeka;   Lojze J
i Baje, član kolektiva Kmetijska šola Grm;  Polda Ilrastar, js
j Anica Pire, Cvetka Klevišar, Franc Kastelic, Marija Grmov. fl
g šek in Ludvik Markovič, dijaki ekonomske srednje šole v W
1 Novem mestu; Rudolf Simončič, upokojenec iz Novega me- f|
H sta; Branko Turk, delavec iz Bršljina; Alojzija Brulc, go- m
g spodinja iz Gornjega Suhadola; Fani Božič, delavka iz Gor- H
S njega Suhadola; Martin Kosec, član kolektiva Pionir Novo a
i mesto; Ana Tramte, gospodinja iz Gabrja;  Jože Kastelic, g
g član kolektiva Novoles Straža;  Ana Luzar,  gospodinja iz m
1 Gabrja, Leopold štravs in Martin Mežnar, člana kolektiva g
g Komunalno podjetje Novo mesto; Marija Ucman, gospodinja j
g iz Gabrja; Marija Rajk, gospodnja iz Gabrja; Jože Gorjanc, jj
H delavec iz Gornjega Suhadola; Martin Gazvoda, tesar iz Ra- g
fj teža, Martin Erjavec, posestnik iz Gabrja, Jožefa Kastelic, g
g delavka iz Gabrja; Vera Božič, članica kolektiva Standard g
g Novo mesto; Kristina Matko, gospodinja iz Gabrja; Marija =
g Stravs, gospodinja iz Gabrja; Tončka Kosec, gospodinja iz jj
g Gabrja; Marija škedelj, delavka iz Gabrja; Marija Rajk, gc- ■
g spodinja iz  Gabrja;  Marija  Božič,  gospodinja  iz Gabrja; =
1 Tončka Luzar, gospodhija iz Dolnjega Suhadola,
Fani Žagar, gospodinja iz Birčne vasi; Neža Božič, g
g upokojenka z Dolža; Pavel Golob, član kolektiva Iskra Novo =
I mesto;  Marjan  Pureber, član kolektiva UNZ Novo mesto; g
1 Rezka Zevnik, delavka z Dolža; Anton Zupančič iz Zavoda g
m za čebelarstvo Novo mesto;Ana Juršič, gospodinja iz Dolža; g
H Marjeta Pečnik in Albin Jerele, člana kolektiva Hotela Oto- g
1 čec; Alojzija Rifelj, gospodinja iz Crmošnjic; Jožica Kavčić, g
jj gospodinja iz Bele cerkve; Rozalija Košljar, gospodinja iz g
g Crmošnjic; Ana Jakše, gospodinja iz Otočca; Štefka Peršc, s
g gospodinja iz Družinske vasi; Marija Ivančič, gospodinja iz p
g Družinske vasi; Jože Ivančič, član kolektiva IMV Novo me- f|
g sto; Jožefa Kuiner in Marija Ivančič, članici kolektiva Indu- s§
g strija obutve Novo mesto.
= m tlRMIIlillM
kočevska
skakal?'! 3 a obnovljena
Mala, 25-metrska smučarska skakalnica, ki smo jo v Ko-Jevju žc nekaj tet pogrešali, je spet obnovljena. Ko bo zapadlo dovolj snega, bo spet nared ta skoke. V zimskih počitnicah bodo med druge smučarske tečaje lahko všteli tuđi tečaj za skoke. Pred leti smo imeli med šolsko mladino dobre skakalce, zadnje čase pa je ta panoga zamrla, ker ni bilo pri roki skakalnice. Ker je med pionirji veliko zanimanje, je upati, da se bo tudi pri smučarskih skokih obrnilo na bolje. A. ARKO
Končano je zimsko rokometno prvenstvo'
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Pred knaktm se je končalo zimsko rokometno prvenstvo Slovenije. Brežiška ekipa je na njem zelo dobro igrala in presenetila marsikaterega nasprotnika. Kot smo že poročali, so Brežičani prvi dve srečanji izgubili.
8. decsmbra so se pomerili z ekipo Pirana in zmagali z 12:9. V tej tekmi je brežiška ekipa prvič igrala v polni zasedbi in prikazala eno najlepših iger. 12. decembra so brežiški rokometaši odigrali dve tekmi. V prvi so premagali Tržič s 17:16, v drugi pa podlegli zveznemu ligašu, trboveljskemu Rudarju s 13:17. Rudar je šele ob koncu prvega polčasa rezultat izenačil in potem vodil do konca. Sodnik je precej oškodoval brežiško moštvo.
15. decembra so Brežice izgubile   z   ljubljanskim   Slovanom z
12:23, premagale pa so Ormož z 12:8, kar jt presenetilo vse nastopajoče. 19. decembra so Brežiča ni igrali neodločeno s Tržičem 16:10, z Rudarjem pa znova izgubili s 14:22, čeprav se jim je v
drugem polčasu posrečilo rezultat izenačiti na 12:12. — 22. decembra so brez igre dobili tekmo s Piranom, ker je odstopil. V »A« skupini so tako zasedli četrto mesto. /
Brežiški rokometaši po končanem jesenskem delu SRL (Foto: Oskar Gerjevič)
Športno srečanje v Kočevjis
V počastitev dneva JLA je bilo v Kočevju tudi več športnih srečanj.
fj STRELSTVO: organizacija ZROP je skupaj z Občinsko strelsko zvezo priredila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Računali so na udeležbo moštev iz garnizonov Ribnica in Velike Bloke ter ZROPA Ribnica in Kočevje, udeležili so se ga samo strelci garnizona Ribnica in ZROP Kočevje. V ekipah je bilo po 5 strelcev, ki so lahko dosegli skupno 1000, posamično pa po 200 krogov. Pokal Občinske strelske zveze Kočevje so kot zmagovaci prejeli strelci iz Kočevja s 775 krogi, garnizon Ribnica pa je dosegel 614 krogov. Med kočevskimi strelci so bili najboljši Jože Kovač s 139, Tone Hočevar s 158, Franc 2vab s 157, med strelci iz Ribnice pa Jože Medan s 149 krogi. Neudeležba moštev na tekmovanju daje slutiti, da niso bili v redu aiH razpisi ali pa propaganda
H KEGLJANJE: Tudi v tekmovanju kegljačev ni bilo vse v redu. Zmagali so kegljači iz Kočevja pred člani ZROP iz Ribnice.
S ŠAH: Za tekmovanje v šahu je bilo v domu telesne kulture vse pripravljeno, toda šahistov ni bilo. Ni jih bilo ne iz Ribnice in ne iz Kočevja!
Ob koncu velja poudariti, da bi morali razpisana športna tekmovanja jemati tekmovalci resneje in
bolj športno. V nasprotnem bi kazalo v bodoče raje prirejati razvedrilna srečanja športnikov. In še nekaj: prepustimo organizacijo tekmovanj za takšne praznike ljudem, ki tega niso vajeni!
A. ARKO
V Trebnjem se razvija strelski šport
Strelski šport v Trebnjem že nekaj let deluje po zaslugi prizadevnega predsednika občinskega strelskega odbora Staneta Radina. Razen družine v Trebnjem sta zelo aktivni še strelski družini na Dobu in v Mokronogu.
V zadnjem času je bilo več srečanj z malokalibrsko in zračno puško. V tekmovanju z malokalibrsko puško so bili malo bolj uspešni Trebanjci, na tekmovanju z zračno puško v počastitev dneva republike pa je ekipa družine Dob premagala ekipi iz Mokronoga in Trebnjega. Na tem tekmovanju so nastopili tudi pionirji iz Trebnjega, ki so s 7 krogi prehiteli starejše strelce. Pri tem so se najbolj izkazali mladi Vojko Mezgec in Miran Radin. Z nekaj manj doseženimi krogi sta «e borila Miran Polanko in Danilo Tanjšek.
Tak uspeh so mladi strelci do-
Podmladek v Škoojanu na prvem mesto
Ob zaključku letošnjega tekmovanja v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in Rdečega križa je komisija pri občinskem odboru RK Novo mesto pred kratkim podelila priznanja najboljšim podmladkom na šolah.
Komisija je imela težko nalogo izbrati med 10 zelo delavnimi podmladki najboljše. Po tehtnem preudarku se je odločila tako: za najboljši podmladek je bil proglašen PRK na osnovni šoli Ško-cjan, zatem Otočec in Birčna vas, za njimi pa se zvrstijo podmladki na šolah Novo mesto, Brusnice, Mirna peč, Mali Slatnik, Vavta vas, Prevo-
le in Šentjernej. Ob tem je treba pohvaliti tudi prizadevnost podmladkar-jev iz Dolenjskih Toplic, 2užemberka in šmarjete.
Nagrajenj podmladki so opravili letos pomembno delo na šolah, prav tako v akciji za poplavljence, prirejali izlete in proslave, zbirali zelišča in odpadni material, zbirali so hrano in sadje za šolske kuhinje in tako dalje.
Vsem prvim trem podmladkom, ki so bih ob tej priložnosti nagrajeni: Škocjan, Otočec in Birčna vas, čestitamo z željo, la bi bili še vnaprej tako prizadevni!
M. TRATAR
Še M knjižnih nagrad
Med naročniki, ki bodo ta teden prvič dobili v roke naš domači pokrajinski list (teh pa je tokrat 243), smo v torek opoldne izžrebali 10 novih bralcev Dolenjskega lista: te dni bodo dobili po pošti lepe knjige, ki jih je izdala DOLENJSKA ZALOŽBA v Novem mestu. Izžrebani so bili:
Janez Urek, Dečna sela 42, p. Artiče; Jože Anž-lin, Gorenja vas, p. Mirna; Franc Videtič, Belci vrh 17, p. Dragatuš; Miha Lisac, Pirče 9, p. Vas Fara; Marija Cizel, Kladje, p. Blanca; Marija Dre-novec, Resa IG, p. Krško; Jože Ogrinc, žimarice 16, p. Sodražica; Anica Jankovič, Senovo 94; Mihael Štraus, Griblje 80, p. Gradac v Beli krajini; Julka Koščak. Brod 40, p. Novo mesto.
Lep pozdrav vsem novim naročnikom, s katerimi uresničujemo naše geslo: V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST!
segli z rednim treningom. Okoli 25 mladih članov še vedno redno vadi in iz dneva v dan dosegajo boljše rezultate. Starejših članov je okoli 60, vendar se vsi ne udeležujejo rednih treningov.
Da se je strelski šport v zadnjem času tako razvil, je tudi zasluga strelišča, za katerega je lokacija že določena. Tu bo dovolj prostora za vaje in tekme z malo-
kalibrsko puško in tudi za streljanje z vojaško puško na 300 m. Na tem strelišču se bodo lahko mladi, nadarjeni strelci usposobili za nadaljnja srečanja tudi v republiškem merilu.
Pri urejevanju strelišča bodo sodelovali prav vsi strelci, čim bo zemljišče dokončno urejeno.
PETER HERCOG
Zbor kočevski tabornikov
Če bi odrasli pomagali bolj kot so, bi lahko taborniki govorili o uspešnem delu v preteklem letu - Šolarjev in pionirjev, ki bi radi postali dobri člani taborniške organizacije, ne smemo prepuščati samih!
26. decembra je imel v Kočevju taborniški odred svoj redni letni občni zbor. Poročilo je dokaj kritično ocenilo delo in ugotovilo: narejenega ni bilo veliko. Vzroki niso v tabornikih, ki so voljni delati, pač pa v slabem vodstvu. To je bilo nedelavno, ni dovolj prisluhnilo željam mlajših tabornikov in zato uspehov m bilo. Kljub temu pa so posamezni člani taborniškega vodstva le precej naredili. Odred je po starosti članov še mlad, zato bi bilo treba vse tabornike seznaniti s pravili in z disciplino v organizaciji ter jih navajati k temu, da bodo dobri šolarji in dijaki in pozneje delovni člani naše družbe.
Naloge taborniške organizacije so poskušali uresničiti na članskih sestankih in na izletih v naravo. V začetku leta je šlo oboje v redu, v drugi polovici leta pa je takšna dejavnost zamrla. Odred
ima dve četi: četo Rogovcev in četo Stojne. Prva deluje že več let in je pred leti dobro delala. Letos svojega načrta ni izpolnila, ker se vodstvo ni dovolj zavzemalo. Četa Stojna je bila ustanovljena šele decembra lani. Njeni člani so bili pridni. Imeli so redno sestanke in vsi so položili izpite za prvo zvezdo. Veliko zaslug za to ima načelnik čete Rudi Cerkvenik, ki je bil za to na zboru pohvaljen.
Kočevski taborniki so izbrali na občnem zboru novo upravo odreda, ki jih bo vodila v 1966, in sprejeli smernice za delo. Ker so člani večinoma iz vrst pionirjev, jim bo treba pomagati. Prav gotovo ni nič lepšega, kot iti z mladino na izlete v gozd in naravo, saj človeka pri tem spodbuja zavest,- da mladi rod odtrguje kvarnemu vplivu ceste, ulice in slabe družbe! A. Arko
! NAROČNINA
j ZA 1966
[ se za naročnike DOLENJSKEGA LISTA
■ ne bo spremenila: za pol leta boste pla-
■ čali samo 10 novih dinarjev (1000 starih
■ din), pobrali pa jo bodo pri vseh naroč-Z nikih v Sloveniji pismonoše v februarju
■ in v začetku drugega polletja. — Naročiš nike izven Slovenije prosimo, da takoj
■ nakažejo vsaj polletno naročnino s po-5 ložnico, ki so jo dobili v novoletni šte-5 vilki našega tednika. — Naročnike v tu-S jini prav tako prosimo, da pošljejo celo-| letno naročnino za Dolenjski list: 3 ame-| riške dolarje oz. ustrezno drugo konver-l tibilno valuto; če jim plačujejo naročni-S no svojci v stari domovini, jih prosimo,
■ da takoj obnovijo celoletno naročnino, S ki znaša za tujino 37.50 novih dinarjev
■ (3750 starih din).
Naročnino je treba plačati vnaprej
: vsaj za pol leta. — V drobni prodaji (tra-
5 fikah, kioskih in zadrugah) smo danes
S pocenili izvod našega časnika od 60 na
S 50 para (prej 60, zdaj 50 starih dinarjev).
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
2ivimo v dobi, ko zmaguje človek nad dosedaj nedosegljivimi naravnimi pojavi. Silen razvoj tehnike, velikanski materialni uspehi, vse to daje vsakdanjemu življenju izreden tempo, hitrost vtisov je neverjetna. Prav gotovo je to za modernega človeka v veliko korist, vendar pa se pogoji življenja tako hitro spreminjajo, da zmanjkuje časa za prilagoditev. Za neuravnovešenega človeka pa tiči v tem toliko možnosti za nezadovoljstvo, žalost, občutek neprijetnosti in duševni nemir, da neprestano prihaja v spor s svojo osebnostjo zaradi mnogih želja in majhnih osebnih možnosti, da bi jih izpolnil. Zaradi tega poskuša doseči uspeh z usmiljenjem, beži v bolezen in postane nevrotik. To so tako imenovane funkcionalne bolezni, ki nimajo nikake zveze z boleznimi organov v telesu. Ker so navadno v zvezi z nekim duševnim vtisom, jim pravijo tudi duševne ali psihične motnje.
Dolgo so mislili, da je bolezen dedna, vendar sedaj menimo, da veliko bolj vplivajo zunanji vtisi. Psihoanalitično je ugotovljeno, da duševno nezrele osebe izgube pozneje v življenju kot odrasli ljudje pri prvi objektivni težavi sposobnost, da prenesejo resničnost in se vračajo v otročje reagiranje, kar je za odraslega nevrotična reakcija. Vsekakor je nastanek nevroz močno kompliciran. Jasno pa je, da je osnovna črta nevroz, da nastanejo ali zaradi pritiska okolja na osebo ali pa zaradi boja, ki se odigrava v dušev-nosti med sestavinami njegove osebnosti, kar sicer imenujemo še notranji ali duševni spor. Vsakdo se bori v svojem okolju za boljši socialno-ekonomski uspeh, za ugled, za prestiž, za čustveno gotovost, za afirmacijo, za občutek zadovoljstva. V sebi pa se bori med svojimi željami, čustvi, nagoni, občutki, sovraštvom in strahom, uživanjem in zahtevami, afektiv-nimi doživetji, močjo in pripravljenostjo za dosego tega ali onega. Ko so zunanji vtisi premočni in je osebnost proti temu brez moči ali pa ko so notranji spori dovolj močni, nastanejo nevrotične motnje. Večinoma pa so nevrotične motnje rezultat kombiniranih zunanjih in notranjih vplivov.
Neurejene, čustveno nezrele, negotove in nestabilne osebnosti ne morejo na normalen način reševati svojih sporov in zaprek v življenju in so zato prisiljene izbrati drugo pot za reševanje nastalih situacij. To je bezanje v bolezen. Na ta način si narede večkratno korist. Z bezanjem v bolezen rešijo nastali konflikt, dosežejo do neke mere olajšanje, kot »bolniki« pritegnejo pozornost svojega okolja in imajo pred seboj in drugimi opravičilo za svoj neuspeh ter s tem hkrati izkoristijo nezavedno svoje duševne motnje za doseganje določenega cilja.
Pravilna reakcija zdrave osebnosti v boju s svojim okoljem je poskus, da prilagodi sebe svojemu okolju in okolje sebi in svojim potrebam.
Nevrastenija je najbolj pogostna oblika nevroz. Bolnik toži, da je neprespan, trajno utrujen, izčrpan ali da le površno spi, kar ga pa ne spočije, da mu peša spomin in zmožnost koncentracije, da je razdražljiv. Poleg tega toži, da ima te ali one organske težave, čeprav bolnik trdi, da je to stanje nastalo zaradi preobilice dela, izrednih naporov pri delu, zaradi natančnosti in delikatnosti dela in podobno, navadno ne najdemo za to resničnega potrdila. Da bi bolnik zaspal, šteje številke ali ovce, si predstavlja nekaj ali pa se skuša fizično utruditi. Ker mu to ne uspe, je vsak nadaljnji dan zaradi nespečnosti še bolj utrudljiv. Ne more se spomniti sicer znanih dogodkov; če bere knjigo, je dolgo časa na isti strani, ker se ne more skoncentrirati in podobno. To mu pokvari samozavest, začne iskati vzroke bolezni, vsak najmanjši simptom mu pomeni najhujšo bolezen. Npr. glavobol ima za bulo v možganih, hitro bitje srca za kap, ki ga bo zdaj zdaj udarila. Začno se pojavljati znala bolezni na telesu. Srbečica, mravljiča-vost, praskanje v grlu, glavobol. Moti ga hrup, premočna svetloba, govorenje ljudi. Taki bolniki rigajo, kašljajo, se pote, imajo driske, bolečine v želodcu, vsemogoče bolečine kjerkoli v telesu, zbadanje pri srcu, hitro bitje srca, bolečine in krče v predelu srca, strah in razne seksualne motnje.
Histerija je pogosto med nevrozami bolj poudarjena, kakor pa bi bilo treba. Nepoučeni ljudje imajo za histerijo marsikaj. V resnici pa histerična osebnost le želi, da bi bila opažena povsod, kjer pač je. Ti ljudje so zelo čustveni, burni, pretiravajo, delajo senzacije, so polni svojega jaza in želje za vladanjem. So nestalni, fantazirajo, precenjujejo same sebe, povsod se vtikajo, so spletkarji, strahotno radovedni in žele biti povsod središče pozornosti. Ne izbirajo sredstev za dosego cilja, so pozerji v drži, servilni če je treba, pretirano ljubeznivi, pa neodločni in ne vztrajni, če drugače ne gre, se ranijo ali drugače poškodujejo (s teatralnostjo), samo, da jih okolje opazi. Ker pa bolnik le ni popolnoma prepričan v vse to in ker njegova bolezen predstavlja zanj rešitev konflikta ali problema, je bolnik s svojim stanjem kar nekako zadovoljen. Zato značilen blažen nasmeh na obrazu histerikov.
Nevroze strahu so nevroze posebne vrste. Tak bolnik zavestno dela vse, da ne bi prišel v položaj, da bi ga ne bilo strah. Tak strah imajo nekateri pred prehodom čez ulico, pred rdečico, pred vodo, pred vrtoglavico, pred smrtjo, pred nesnago in podobno. Pri tem bije hitreje srce, bolnik drhti, težko diha, nekaj ga »tišči« v prsih.
Prisilne nevroze pa pomenijo, da bolnik opravlja prisilne kretnje ali ima prisilne misli. Npr. bolnik preskakuje vsako drugo ploščico, stalno mu roji po glavi ista melodija, mora prešteti vse jagode v grozdu, mora kleti, nekaj ga sili, da bi skočil z balkona. Hudo je, če so take vsiljive misli nedostojne, silijo na nekaj nedovoljenega ali na nekaj, kar se osebnosti ne spodobi. Ker nevrotik tega ne naredi, kljub vsiljivim mislim, je to zanj še težje
Vsak nevrotik spada k zdravniku, ki mu skuša njegovo stanje čimprei popraviti z nasvetom, s psi-| hoanalizo in z zdravili. Dr. B. O.
Zaradi mc'oinarnasti poškodovali vajenca
... in Mavrin, kvalificirani mehanik, je dal Francu Ko-larju, ki je s svojim fičkom pripeljal po Mavrinovih navodilih s prvim delom že v jašek za mazanje vozil, znak naj ustavi. Fičko se je res za trenutek ustavil, nato pa nenadoma s kolesi zakopal, poskočil (da je Mavrin preplašeno odskočil) in se zaletel v vajenca, ki je na istem jašku delal pri zadnjem delu nekega drugega avtomola. Vajenca R.M. sta obe vozili stisnili in mu hudo poškodovali vranico in jetra. Vse to se je zgodilo že 11. junija 1965 v prostorih servisne delavnice Podjetja »Avto« v Kočevju.
Kdo je kriv?
za nesrečo, je skušalo ugotoviti Občinsko sodišče v Kočevju na razpravah, katerih zadnja je bila 25. decembra. Na zatožni klopi so se znašli:
?ranc Kolar, ki je s svojim fičkom podrl vajenca RM. in ga hudo poškodoval:
Vladimir Mavrin, kvalificiran mehanik pri »Avto« Kočevje, ki je Kolarja usmerjal, ko je peljal fička nad jašek, pri tem pa se ni prepričal, če na jašku že kdo dela;
Anton Cvitkovič, vodja servisa za osebna vozila pri »Avtu«, in Matija Randelj, obratovodja pri »Avtu«, ki sta molče dopuščala, da so lastniki avtomobilov lahko sami vozili na jašek, razen tega pa nista dovolj upoštevala tudi ostalih HTV predpisov. "
Kolar  je  torej   11. junija
Nobenih resnih poškodb
-x Na poškodbenem oddelku in v ambulanti novomeške bolnišnice so nam povedali, da v prazničnih dneh ni bilo nobenih večjih nesreč, pri katerih bi morali oni poanagati. —- V ambulanti so sprejeli samo nekoga s težjo poškodbo glave, (udarila ga je veja) in 27 manjših poškodb — opeklin, zlomov ter prask pri lažjih prometnih nesrečah.
pripeljal v servisno delavnico »Avto« mazati avto. Kar sam je zapeljal avto na dvorišče delavnice in šel iskat nekoga, da bi mu avto namazal. Med hojo po delavnici je stopil na mast ali morda olje, zaradi česar mu je, kot je dejal v zagovoru, pri vožnji nad jašek »noga oziroma sklopka spodletela«, avto je skočil naprej in .. . ostalo vemo.
Sodišče in izvedenec iz HTV stroke, ki je bil povabljen na zadnjo obravnavo, sta ugotovila vrsto nepravilnosti, zaradi katerih je lahko prišlo do te hude nesreče, če bi manjkala morda samo ena, do nesreče verjetno sploh ne bi prišlo. Tako na primer Kolar sploh ne bi smel sam zapeljati na dvorišče delavnice, ampak le do rampe, kjer bi ga moral prevzeti nekdo od delavnice. Če je Kolar že zapeljal na dvorišče, bi ga morali delavci »Avta« opozoriti, da ne sme voziti po dvo-
Znana žeparja za zapahi
Stanislav Keglevič in Izidor Husnjak, oba kmetovalca iz okolice Varaždina, sta bila pred kratkim na občinskem sodišču v Novem mestu vnovič obsojena zaradi kraje.
Husnjak, ki je bil že leta 1959 pred istim sodiščem obsojen zaradi žeparstva, je novomeške razmere na sejmišču dobro poznal, zato je letos 4. oktobra v družbi s Stanislavom Keglovičem spet prišel po »poslih« v naše mesto. Tega dne so prišli na sejmišče mnogi kmetovalci z dokumenti in denarjem, med temi pa so bih tudi Feliks Grm z Brega pri Zagradcu, Janez Jevšek iz Vel. Bučne vasi in Franc Jarc iz Vel. Brusnic. Med sklepanjem kupčij so vsem trem naenkrat* zmanjkale denarnice, v njih pa precej denarja: Grm je bil ob 55.000 dinarjev, Jevšek je opazil, da mu manj-
rišču, ne pa ga še usmerjati, kako naj vozi na jašek. Kolar, ki še ni bil vajen voziti na jašek (jašek je bil namreč odkrit, ni pa imel niti obrob), bi moral izstopiti in prepustiti vozilo drugim. Na jašku je lahko le eno vozilo, će je jašek dovolj dolg in bi zato lahko zapeljali nadenj dve vozili, bi ga morali prej razdeliti' s posebnimi coklami na dva dela) te cokle bi preprečile, da vozili ne bi trčili). Seveda je tu še več manjših in večjih pomanjkljivosti.
_ Sodišče je razsodilo, da so vsi štirje obtoženci krivi, ker je bil zaradi njihove malomarnosti hudo telesno poškodovan 17-letni vajenec R. M. Kolar je bil obsojen na dva meseca zapora, Mavrin in Cvitkovič na mesec in 15 dni • zapora, Randelj pa na, mesec dni zapora. Vsem je kazen izrečena pogojno za eno leto. Sodba  še  ni pravnomočna.
ka 65.000 dinarjev, Jarcu pa je zmanjkalo kar 175 tisoč dinarjev
Tatvino so takoj prijavili in že naslednjega dne so organi milice v Črnomlju prijeli storilca. Husnjak je vneto zatrjeval, da se ukvarja s pletenjem košar in da je prišel v Črnomelj kupovat vrb-je, medtem ko je Keglovič trdil, da je prišel v Črnomelj zaradi pločevine. Pri obeh so našli precej denarja.
Na razpravi pred sodiščem je obtoženca prepoznalo ve& prič, zato jima ni prav nič pomagala laž, češ da 4. oktobra sploh nista bila v Novem mestu.
Obsojena sta bila: Stanislav Keglovič na dve leti in šest mesecev zapora, Izidor Husnjak pa na dve leti zapora. Oba pa morata razen tega povrniti oškodovanim kmetovalcem ukradeni denar.
NESREČE - NESREČE
»Šele potem sem opazil pisoare pod srajeo...«
Marjan Kovačič, delavec iz okolice Krškega, in Martin Jurkovič,
aelavec pri novomeškem Pionirju, sta so morala pred kratkim zago-var.iati na novomeškem okrožnem sodišču zavoljo tatvine piščancev.
u,maja letos sta namreč vdrla v zaklenjen kokošnjak Jožefe Selan v Malenceh|in odnesla 12 piščancev. Kmalu so ju prijeli, in • r^prav' Je Marjan Kovačič, ra je ml zaradi tatvin že večkrat
kaznpvan, povedal, da je bil tistega večera tako vinjen, da ni vedel kaj se z nJim dogaja. Rekel je, da je opazil piščance za srajco šele, ko se je streznil. V kokoš-njaku je pustil vžigalnik, na cesU pa kapo in kolo, kar res kaže na vinjenost. Tatvino je v celoti odkrito priznal.
Martin Jurkovič Je na sodišču odločno tajil, da bi sodeloval pri
kraji, vendar so ga priče videle, kako je bežal iz kokošnjaka. Če ne bi piščancev ,vzel, jih tudi ne bi plačal Tako pa je, ko so ju odkrili, prevzel nase plačilo za pol storjene škode ali za 6 piščancev
Obsojena sta bila oba: Marjan Kovačič na 1 leto strogega zapora, Martin Jurkovič pa na 8 mesecev zapora
Dva prekucljaja v Grmovljah
25. decembra se je p~-lju! s kombijem po avtomobilski cesti iz Novega mesta proti Zagrebu Ju-nus Berbegovič iz Brčkega. Pri Grmovljah ga je na zasneženi cesti zaneslo. Vozilo je zdrsnilo po nasipu, se- dvakrat prevrnilo in obstalo pod cesto na kolesih. Pri nesreči se je laže poškodoval sopotnik Mustafa Hamidovič iz Novega mesta. Škodo cenijo na 50 tisoč dinarjev.
S snega v skalo
Hudajet Hadžiaboič iz Dervente je 25. decembra potoval z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri vasi Gmajna je vozilo zaneslo s ceste v skalnati usek. Z vil se je prednji branik z blatnikom in se zlomil voznikov sedež. Škodo cenijo za več kot 70 tisoč dinarjev.
Brisalci na šipi, avto s ceste
Italijanka Marija Cigoj iz Gorice se je 26. decembra peljala v osebnem avtomobilu po avtomobilski cesti mimo Poljan. Ko je vključevala brisalce za steklo, je avto zaneslo s ceste po nasipu na vaško pot, kjer se je ustavil. — škode je za blizu 30 tisoč dinarjev.
Sunek v mostno ograjo
Erik Macele iz Gotne vasi je brez vozniškega dovoljenja vozil avtomobil od gradu Otočec. Na sredi mostu čez Krko se je zaletel v leseno ograjo, tako da se je vozilo obrnilo, škode je za nad  300 '•tisoč dinarjev
Osebni avto, tovornjak in pol milijona!
Na cesti pri Radovici sta 25. decembra dopoldne trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Crnugelj iz Gabrovca pri Metliki in tovornjak z voznikom Zdrav-kom Mutakom iz okolice Karlovca. Gmotno škodo cenijo na pol milijona dinarjev.
S klanca na travnik
Milan Ulezac iz Petrinje je na avtomobilski cesti pri Phtski 27. decembra na Klancu prehiteval tovornjak v času, ko ga je že prehiteval s kombijem Jože Pu-celj iz Ljubljane. Pucelj je moral zapeljati s ceste na trnvnik in je pri tem podrl cestni smernik. Škode cenijo na kombiju za nekaj več kot 20 tisoč dinarjev.
Obtičal pri Vahti
1. januarja dopoldne se je Janez Babnik iz Gojnice pri Šmarju peljal iz Novega mesta proti Metliki, med vožnjo čez Gorjance pa ga je na poledeneli cesti pri Vahti zaneslo v levo, kjer je trčil v skalnati usek. Vo/nik m spremljevalka sta se ranila na glavah, vozilo pa je poškodovano za več kot 300 tisoč dinarjev.
Avto obtičal, potniki brez poškodb
Peter Kasič iz šentmperta se je 3. januarja dopoldne peljal z Mirne proti Trebnjemu. Pri Starem trgu ga je zaneslo v levo, kjer je zadel v smerni kamen, razbil pokrov betonskega jaška in obtičal, škode je za blizu 90 tisoč dinarjev.
Bolgarka pod cesto
2. januarja zvečer se je ponesrečila na avtomobilski cesti pri Mokricah bolgarska državljanka Katarina Valkova. Do nesreče je prišlo, ko je z osebnim avtomobilom zavozila v levo, da se ne bi zaletela v vozilo, ki se je pred njo ustavilo. Bolgarkin avtomobil se je prevrnil na streho, se postavil na kolesa in zdrsnil na travnik Ranjen je bil sopotnik, škodo na vozilu pa cenijo na 300 tisoč dinarjev.
Srna zbežala, avto na popravilu
3. januarja zvečer se je z o-sebnim avtomobilom po avtomobilski cesti skozi Krakovski gozd peljal Ante Vukorepa iz Zagreba, ko je predenj nenadoma skočila srna. Voznik je zaviral, vendar ni mogel ustaviti, tako da je srna trčila v sprednj. del avtomobila, žival je zbežala, na avtomobilu pa so ostale vdrtine na prtljažniku.
Kombi in osebni avto pred »Astro«
3. januarja zvečer sta na Cesti komandanta Staneta pred trgovino Astra v Novem mestu trčila kombi, ki ga je vozil Vladimir štrukelj iz Semiča, in osebni avtomooil z voznikom Viktorjem Pavlenčem iz Mirne peči. škodo cenijo na 20 tisoč dinarjev.
Prekucljaj na ovinku
Janez šuštaršič iz Smolenje vasi se je 1. januarja popoldne pripeljal z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti do Bele cerkve, 'am pa ga je na ovinku zaradi prevelike hitrosU zaneslo pod cesto, kjer se je vozilo prevrnilo. Poškodovala sta se voznik in sopotnik Peter Mi-kec iz Malega Slatnika. Na vozilu je škode za četrt milijona dinarjev.
S ceste med drevje
Janeza Blažiča iz Ljubljane je 21. decembra dopoldne na poti v Dol. Toplice na ovinku pri Dol. Gradišču na mokri cesti zaneslo pod cesto. Osebni avtomobil je obstal med drevjem nad strugo Sušice, škode je za več kot 350.000 din, voznik pa je bil laže ranjen.
Z blatom ometal hišo
Aleksander Živkovič, voznik pri IMV Novo mesto, je bil 21. decembra ob 13. uri na poskusni vožnji S kombijem IMV je peljal proti Mirni peči. v križišču pri hiši Milana Drenika v Bršlinu je zaradi hitre vožnje in spolzke ceste zadel s prednjim delom v rob <vste. Ker je potem zapeljal v luže. je z blatom oškropil Dre-nikovo hišo Na hiši je za 50.000 din škode, na vozilu pa za 30.000 din.
Po nasipu v gozd
21. decembra popoldne je prišlo do hude prometne nesreče na avtomobilski cesti pri Kartelje-vem. Jože Škarabot, voznik pri INTEREVROPI, je tam popoldne prehiteval tovornjak tovarne PIK iz Bečeja, ki ga Je vozil Dejan Milinkov. Takrat mu je pripeljal nasproti osebni avtomobil Milinkov je zapeljal na desni rob, da ga koprski tovornjak ne bi zadel. Pri tem je zavozil na travo ter nato zdrsnil po 4 metre visokem nasipu in se ustavil na robu gozda, prevrnjen na bok. Voznik ^Mi-linkov je bil laže ranjen na glavi, njegov pomočnik pa na nogi. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na vozilu je za več kot milijon din škode
Mopedist podrl pešca
Mopedist Alojz Simec s Plem-berka je 22. decembra v 2abji vasi v križišču pred IMV podrl na cesto pešca Antona Janka, ki je hodil ob svojem kolesu. Janko je dobil lažje poškodbe na glavi in na desni nogi, mopedist in moped sta sta ostala nepoškodo vana.
Zadel smernik, obstal v jarku
Voznika Vinka Rustjo iz Novega mesta je 24. decembra na avtomobilski cesti ^pri Grmovljah, ko je ob srečanju z nekim tovornjakom zavrl, na mokri cesti zaneslo v levo. Trčil je v cestni smernik, nato pa obstal v jarku. Vozniku ni bilo nič, na osebnem avtomobilu pa je za več kot 70 tisoč din škrvtp.
V brozgi prevrnjen na bok
Aleksandra Trtnika, voznika pri Kolinski tovarni hranil v Ljubljani, je 24. decembra zjutraj v Krakovskem gozdu, ko je zavrl (medtem ko ga je prehiteval neki tovornjak) zaneslo. Zaradi prevelike hitrosti in gladkih gum ter ceste, prekrite s snežno brozgo, je jrčil v skalni usek. Od tam ga je odbilo na vozišče, kjer se je prevrnil na levi bok. Na vozilu je za več kot 150.000 din škode, voznik pa je odnesel celo kožo.
Tovornjak obvisel nad potokom
24. decembra je voznik • Justin Kirn iz Regerče vasi pripeljal po avtomobilski cesti pri Krakovskem gozdu s precejšnjo hitrostjo. Ko je opazil na cesti kolono avtomobilov, ki so stali zaradi nesreče, je svoj tovornjak hitro zavrl. Zaneslo ga je v ograjo mostu tako, da ie kamion obvisel nad potokom. Voznik in pomočnik sta dobila praske po čelu, na vozilu in na ograji mostu pa je za 150 tisočakov škode.
Lovski pes pod avtom
Ko je Vinko Berkovič iz Ljubljane peljal 24. decembra osebni avtomobil proti Ljubljani, mu je pri Jezeru nenadoma skočil pred vozilo lovski pes Franca Skubiča z Grma pri Trebnjem. »Srečanje« s psom je prizadejalo Berkoviče-vemu avtomobilu za 15.000 dinarjev škode.
Rozman v potok
26. decembra se Je peljal z osebnim avtomobilom proti Straži Franc Rozman iz Kranja. V ostrem ovinku pri vasi Potok ga je zaneslo v levo. Zadel je v cestni smernik in se prevrnil v potok. Vozniku ni bilo nič, na vozilu pa je bilo za več kot 250.000 din škode in je bilo nesposobno za nadaljnjo vožnjo.
Spet mrtva srna
Na cesti v Gornjih ložinah pri Kočevju je 20. decembra ob 21. uri spet avto podrl srno. Ivan Pečnik iz Slovenske vasi 9, ki se je peljal s svojim volkswagnom) po novi cesti, je opazil, da gresta dve srni čez cesto. Obe sta prišli tudi srečno na drugo stran. Medtem pa je šla čez cesto še tretja srna, ki je Pečnik ni opazil pravočasno. Na avtu je škodel za nekaj manj kot 100.000 din.
»Kdo je ta mož?« sem vprašal svoja tovariša.
»Neki veleposestnik iz okolice Sevnice, ki že od svoje mladosti vodi Marijin ples na žalostni gori,« se je glasil odgovor.
In venček se je pričel. Vojvoda se je z nosači Marijinega kipa kar zaril v najbolj gosto množico pred cerkvijo ter jo zajel v velikem polkrogu. Za nosači se je takoj sklenila veriga ljudi, ki se je vedno bolj zoževala in bližala sredini. Najprej se je sprevod sukal navznoter, ko pa je prišel do sredine, se je veriga začela sukati navzven. Hipoma se je sukala vsa tisočglava množica. Sukala se je okrog same sebe. ;-5*nam Je veriga zajela tudi nas tri, ne da bi vedeli kdaj, srno se tudi mi začeli vrteti po prostoru. Ko se Je veriga razvila na rob množice, se je zopet začela sukati ^navznoter. Pri tem je množica na glas prepevala Marijino pesem, ki se je končevala z refrenom: nom:
»Marija, prid' po nas ...«
Podoba je bila, kakor da je vso množico zagrabil sv.Vida ples. Duhovnika ni bilo nikjer videti. Mno-~pa. Je Pela strastno, zateglo, hrepeneče, ženske so nosne goreče sveče. Petje je postajalo vedno gostejše, vedno bolj omotično, dokler ni odmeval v noč -n sam odmev enolične melodije tisočerih grl brez S?™ ^ razlocneSa besedila. Glasovi so se zlili v eno vt- i tezko, hrepenečo molitev. V njej so bili zliti bo ^i?vl z8mlje> PO kateri se je razlegala; iz nje GrčA • °vali kopači vicogradov na Malkovcu in v Pet hJU' T1 pod P8kočimi sončnimi žarki vzdigujejo dan'- s£ • kil težke krampače po osemnajst ur na tov V> p so koši nosačev gnoja, bajterjev in kme-kov£ v^Pfege* ki ga we daleč n°siJo iz dolin v bre-r   J ' sllša« je bilo pokanje kosti kmetic in bajta-
ric, ki po teh hribih prenašajo vodo od zore do mraka; odmevalo je preklinjanje drvarjev in voznikov s klancev Trebelnega, Cirnika, Slančvrha, pelo je rohnenje prevaranih kmetičev s sejmov, izpred pragov prodajaln, gradov, davčnih uradov in farov-žev. Vmes je iz molitve vriskala pesem svatov, pesem trgatev, vzdihovalo je hrepenenje ljubezni ob oknih nizkih bajt in od skritih plotov.
Iz tega svetega okvira, posvečenega Mariji, pri-prošnjici vsega lepega, dobrega in skoraj nedosegljivega, je bučala pesem, množica se je predala svojim čustvom, svojemu velikemu svetemu in neutešenemu hrepenenju. Pela jo je dolenjska revna zemlja iz dna svojega srca.

Nekaj časa sem se sukal v tej zamaknjeni gmoti' in njeni večerni omotici, potem pa sem se skušal zriniti iz vrveža in hotel biti le opazovalec. Toda veljalo me je precej napora, da sem se izmotal v kraj, kjer me veriga plesalcev ni mogla več zajeti. Moja dva tovariša, kmet in rudar, sta ostala še dalje v gmoti. Množica pred cerkvijo se je sukala dalje. Njen vojvoda, sevniški veleposestnik, se je v besni zamaknjenosti sukal sem in tja, gor in dol. Za njim je iz somraka sveč in zvezdž migala bela Marijina soha kakor skrivnostna vešča. Ples je trajal skoraj celo uro in množica se ni naveličala sukati se in pre-
pevati. Naposled so nosači le odnesli kip v cerkev, vojvoda pa je stopil na zidano prižnico pred cerkvijo in od tod govoril množici prazen slavospev pri-prošnjici Mariji.
Toda rnedtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta od plesa pod vodstvom njene božje priprošnjice, zdaj vojvodova pridiga ni imela nanjo nobenega vpliva več. Poslušalci so se govorniku smejali in delali, robate medklice. Poslušalci so v trumah začeli zapuščati hrib ter se odpravljali spat ko. krčmah, po hlevih, po kozolcih. Nekaj pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev.
Odšel sem v Mokronog brez svojih dveh znancev, ki sta se v množici izgubila. Lepa, zvezdnata noč je legla na tiho pokrajino, ki se je vsa trudna in omotena pogreznila v spanje.
Drugi dan sem se ne prav zgodaj odpravil v dolino Lakencev, južnovzhodno od Mokronoga, kamor sem bil najprej namenjen. Trg ima svoj starinski čar, ki mu ga dajeta stari grad in stari obrambni stolp iz turških časov. Niti neumetna, smrdljiva usnjarna sredi trga ne more zabrisati tega čara. Prav tedaj so zidali nov zvonik trške cerkve, ker je bil stari že prenizek in je že komaj stal. Mokfo-najzarji-^so rešili stvar na zelo preprost način. Starega zvonika niso podrli, temveč so novega zgradili kar okrog starega in ga dvignili nad njega. Tako ima Mokronog zdaj "dva zvonika, viden pa je le en sam.
Od trga do prvega, Gornjega Lakenca je pol ure hoda. Po lepj, a dok?j strmi cesti se pomičeš mimo Struge, naselja iz starih lesenih in zelo lepih hiš, ki ga pa že kazijo nove stavbe, ki niso niti hiše niti vile. Na levi je gostilna pri »Tratarju«, lepa, gradiču podobna stavba, ki io je nekdanji mokronoški gra-ščak zgradil za eno svojih ljubic, svojih levih žen.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Tedenski koledar
Petek; 7. januarja — Zdravko Sobota, 8. januarja — Maksim Nedelja, 9. januarja — Julija Ponedeljek, 10. januarja — Viljem Torek, 11. januarja — Gregor Sreda, 12. januarja — Tatjana Četrtek, 13. januarja — Veronika
ČESTITKA
Dragemu možu Ivanu Slavenu iz Bršlina in družini Slavnovi iz Dol. Lak ovni c želi srečno novo leto žena, oziroma snaha Anica iz Bršlina.
OPOZORILO
Naprošamo pokopališko upravo in starše iz Dol. Straže, da opozorijo otroke, naj pustijo sveče ln cvetje na grobovih. Sveče in cvetje je namenjeno rajnim in se ga ne sme odnašati s pokopališča!
FRANC   STEH, Hruševec
PREKLIC
MARIJA OKICKI iz Slamne vasi, pošta Metlika, preklicujem neresnične besede, ki sem jih spregovorila zoper Antona Dragova-na iz Slamne vasi, pošta Metlika.
KINO
Brežice: 7. in 8. 1. francoski barvni film »Napaka in vrlina«. 9. in 10. 1. poljski film »Utihnilo je orožje«.
Črnomelj: 7. in 8. 1. zapadno nemški film »Skrivnosti ipsilon«. 9. 1. italijansko-francoski film »Normani«. 11. in 12. 1. italijanski film »Ljubezen v Stockholmu«.
Kočevje »Jadran«: 7. do 9. 1. Italijanski barvni film »Včeraj, danes, jutri . . .« 10. in 11. 1. ameriški barvni film »Razkošje v travi«. 12. in 13. 1. italijanski film »Zapeljana in zapuščena«.
Kostanjevica: 9. 1. italijanski barvni film »Rimske device«.
Metlika: 8. in 9. 1. češki film »Revolveraš iz Arizone«. 12. 1. jugoslovanski film »Ešalon Dr. M.«.
Mokronog: 8. in 9. 1. angleški film »Sinovi in ljubimci«.
Novo mesto: 7. do 10. 1. francoski barvni film »Fantomas«. 11. do 13. 1. sovjetski film »Krvne vezi«. 11. do 15. 1. ameriški barv-ni film »Najdaljši dan«.
Ribnica: 8. in 9. 1. jugoslovanski film »Prometej z otoka Vi-ševjce«.
Sevnica: 8. in 9. 1. italijanski film »Ljubezen na meji sveta«. 12. 1. ameriški film »Najlepša na svetu«.
Sodražica: 8. in 9. 1. ameriški film »Šerifov sin«.
Šentjernej: 8. in 9. 1. barvni film »Zakon prerije«.
Trebnje: 8. in 9. 1. nemški film »Planet smrti«.
Potujoči kino Novo mesto
predvaja francoski barvni film SALAMBO, in sicer:
8. januarja na Otočcu ob 19. uri
9. januarja v Brusnicah ob 16. uri.
9. januarja na Malem Slatniku ob 19. uri.
10. januarja v Drsnih selili ob 19. uri.
11. "januarja v zdravilišču Šmarješke Toplice ob 19. uri.
12. januarja na Dvoru ob 19. uri
MALI OGLASI
PRODAM stroj za strešno opeko (folc), 500 modelov. Ponudbe pod »Strešna opeka« na Jugo-reklam, Ljubljana, Kidričeva 5.
ČEVLJE za kotalkanje, visoke, bele, številka 38, prodam. Metka Gošnik, Cesta komandanta Staneta 26.
Superavtomatični
PHALNI S TltO JI
vseh znamk ZADNJI MODELI!
Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine. Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, . 10650/0
L. PEROTTI, Via Carpi-son 20, Trieste.
Podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1966 v občini Trebnje
Skupščina občine Trebnje, oddelek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike motornih vozil in priklopnih vozil, da bo podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1966 v Trebnjem v januarju 1966 po naslednjem vrstnem redu:
Za lastnike motornih vozil	z območij	krajevnih		
uradov:				
TREBNJE —	10., 11. in	12.	1.	1966
MIRNA —	13., 14. in	15.	1.	1966
MOKRONOG —	17., 18. in	19.	1.	1966
ŠENTRUFERT —	20., 21. in	22.	1.	1966
VELIKA LOKA —	24. in	25.	1.	1966
VELIKI GABER —	26. in	27.	1.	1966
DOBRNIČ —	28. in	29.	1.	1966
TREBELNO —		31.	1.	1966
Podaljševanje prometnih dovoljenj bo vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, -15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 7. JANUARJA: 8.05 Oporna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Brglez: V mokrih letih je več metiljavuV telet. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Madžarske narodne pesmi._ 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.45 Kulturni globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 8. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Petnajst minut z ansamblom Mojmira Šepeta. 10.15 Iz oper italijanskih mojstrov. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Med novostmi nagega arhiva. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Janez Marin?ek: Mesni izdelki, ki j:h delamo doma. 12.40 Ansambel »Zadovoljni Kranjci« ln ansambel Vinka Horvata. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narorinv 17x15 Gremo v kino. 18.45 S knjižnega trga. 20.00
Sobotni koncert lahke glasbe. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 9. JANUARJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Darinka Ko-vačič: Ledena pot. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Drago Suhi: Sit sem vojske. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotld za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Kvintet Mahkovič in trio Janeza Svečnika. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Ernst Bruun Olsen: Knjigarnar ne more spati. 20.00 Naš nedeljski sestanek.
PONEDELJEK,   10. JANUARJA:
8.05 Glasbena matineja. 9.25 Naš Juke-box. 10.35 Naš podlistek — J. Huszcza: Začarani bankovec. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vida Cimpcršek: Investiranje v sadjarstvu. 12.40 Hnrmonikarski or^estsr »Svobode« iz Šentvida, 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.20 »Signali«. 18.45 Družba in čas. 19.05 Glasbene lazglednice. 21 00 Skupni program JUT — studio Zagreb.
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v upravi lista: pribitek 1 novi dinar. — Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih ln pod. objavah 20 otrst. popusta.
KUPIM hišo v okolici Kočevja -ali Ribnice. Naslov v upravi lista.
(2-66)
IŠČEM žensko, ki bi sedem ur čuvala otroka na domu. Vprašajte v Fototehniki, Novo mesto.
PRODAM superavtomatični pralni stroj indesit, 4 kg, tovarniško nov. Ponudbe pod »Indesit«.
Preteklih štirinajst dni so v novomeški porodnišnici rodile: Lojzka Vrlinič iz Črnomlja — Damja-no, Zorka Veselic iz Adlešičev — Silva, Ana Skantar z Rožnega vrha — Branka, Antonija Miklavčič iz Gornje Brezovice — Branko in Jernejko, Hilda Simončič iz Sevnice — Mihael o, Ana Mohar s Krke — Albina, Marija Gačnik iz Male Bučne vasi — Vinka, Frančiška Bučar iz Krmelja — Metodo, Ana Klobučar iz Butoraja — Ivana, Terezija Planine iz Krškega — Alenko, Mihaela Jordan iz Smolenje vasi — Roberta, Marija Povše iz Podboršta — Marijo, Milka Smrekar iz Črnomlja — Nado, Marinka Sladic z Migolske gore — Janeza, Jožefa Butala iz Doblič — Vinka, Miroslava Strel iz Kostanjevice- — Jasno, Marjeta Vukovič iz Velike Bučne vasi — Aleša, Zdenka Šuštaršič iz Metlike — Andreja, Olga Kastelic iz Rdečega Kala — Štefko, Marija Rezelj iz Mirne peči — Andrejko, Lojzka Blažon iz škocjana — Darjo, Jožefa šterk Iz Gribelj — Alojzija, Antonija Bele iz Stranske vasi — Zdravka, Mira Kump
iz Regrče vasi — Vladimira, Pep-ca Saje iz Dolnjega Kamenja — Jožico, Marija Kukemberger iz Gornjih Ponikev — deklico in dečka, Marija Kastelic iz Rado-vič — deklico, Kristina Zupančič iz češnjic — dečka, Martina Cvel-bar iz Kočarije — deklico, Marija Pucelj iz Martinje vasi — dečka, Anica Ivanič iz Sipka — deklico, Antonijr Kovačič iz Malega Slatnika — dečka. Antonija Fer-, kolj iz Savinka — Ladislava, Fa-ni Novak iz Kočevja — Bojana, Terezija širne iz Smolenje vasi — Andrejko, Zofija Simončič iz Dolnjega Boštanja — Milana, Fanika Drobnič iz Malene — Tanjo, Ana Cadonič iz Zilja — Marjana, Ljubica Bukovec iz Bubnjarcev — Danijela, Danica Kernc iz Zlo-ganja — Jožeta, Ana Jereb iz Gruče — Jožeta, Marija Hribar z Vrha — Antona, Papca Kočevar iz Metlike — Bernardko, Milka Smrke s Trebanjskega vfha — Marjana, Slavka Jelen iz Srebrnič
— Bernardko, Antonija Zagore iz Orehovca — Milana, Kristina Gabrijel iz Grma — Igorja, Kristina Pajtler iz Dolenje vasi — Ksenijo, Stanislava Bartolj iz Mirne — Bredo, Kristina Vidmar z Visejca — Jožico, Anica Milek iz Črnomlja — Roberta, Marija Ku-lovec iz Dolenje Straže — Branko, Marija Brine iz Gribelj — Anico, Anica Banič iz Koroške vasi — deklico. Vida Novak iz Cviblja — deklico, Joža Veljko iz Črnomlja
— dečka, Tončka Zarabec iz Kranja — dečka, Alojzija Umek iz Uršnih sel — deklico, Stanislava Zunič iz Desnca — dečka, Kristina Vodopivec iz Ostroga — dečka, Vida Rajer iz Jordan Kala — dečka, Cveta Kodrič iz Irce vasi
— deklico, Neža Hočevar iz Smalčje vasi — dečka, Matilda Agnič iz Ljubljane — deklico, Marija 2eleznik iz Malih Brusnic — deklico.
LICITACIJA OPEKE
Železniška postaja NOVO MESTO
bo prodala 10. januarja 1966 ob 8. uri NA  JAVNI LICITACIJI
3 vagone opeke.
Komisija za razpis delovnih  mest Obrtno gradbenega podjetja
»REMONT« - Straža pri Novem mestu
razpisuje
prosto delovno mesto
gradbenega tehnika
Pogoj za sprejem na delovno mesto je 5-letna praksa na samostojnem delovnem mestu gradbenega tehnika.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ŠE JE ČAS ZA VPIS NA
VIŠJO PRAVNO ŠOLO V NOVEM MESTU
V soboto, 8. januarja, bo v zavodu za izobraževanje kadrov v Novem mestu vpis v višjo pravno šolo iz Maribora. Zavod je zagotovil študentom najcenejši izredni študij in jhn nudi edinstveno priložnost, ko lahko za povprečno 5 do 6 tLsoč dinarjev na mesec študirajo izredno, ob strokovni in praktični pomoči. Na voljo jim bodo posebej jrirejena predavanja, mentorstvo in konzultacije ter polaganje izpitov v Novem
mestu, študenti torej ne bodo prepuščeni sami sebi. Zavod je ustanovil oddelek za izredne slušatelje višje pravne šole predvsem zaradi nizke strokovne ravni uslužbencev v upravnih organih in službah. Prav te organizacije Pa so ob vpisu v šolo pokazale najmanj interesa, čeprav bi moral takšno šolo imeti vsak referent v upravni službi, če želimo izboljšati kvaliteto poslovanja. Ne zamudimo torej izredne priložnosti!
TOREK, 11. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Turistični napotld za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Olga Štefu-la: Ekonomika v sadjarstvu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert mešanega zbora Glasbene matice p. v. Ferda Pirca. 20.20 Radijska igra — Michel Suf-fran: V uri pred zoro.
SREDA, 12. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Mladinski pevski festival v Celju 1965. 10.15 Poje sopranistka Marija Lotrič-šulc ob spremljavi Zdenke Luk-čeve. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje go-sfe. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Leon Kocjan: Istočasno preprečevanje širjenja tuberkuloze pri živalih ln ltndrh. 12.40 Narodne pojeta Ženski vokalni kv ntet iz Mpribnra in Sentjernejski oktet. 14.35 NaS pO-t::'r"!"i čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Jubilej! v tem letu. 18.15' Iz fonote-ke radia Koper. 20.00 Sl-unni pro gram JRT — studio Ljubijnna.
ČETRTEK, 13. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 0.25 »Velika ladja« 9.42 Stari in novi znanci. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti' 12 ?0 Kmetijski nasveti — Prof. Ivo Je-
lačin: Za napredek živinoreje je potrebno vedno več znanja. 12.40 čez hrib in dol. 14.35 Lirika za otroke — Mehurčki. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Sodelujejo: Ansambel Vitek — Trio Slak — Vokalni kvintet »Gorenjci« — Ansambel Franja Zorka.

ČETRTEK, 6. januarja:
19,00 Mladinska oddaja.
NEDELJA, 9. januarja:
10,20 Poročila — Zunanjepolitična rubrika — Dopolnilno izobraževanje borcev in otrok padlih — Naš prispevek — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce, Ivan Videnič: Novi zakon o gozdovih — Domače viže vam igra ansambel Jožeta Krcže-ta in Veseli planšarji — Magnetofonski zapis: še o koncepciji in razvoju čateških Toplic — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov, — 13,05 Občani Čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 11. januarja: 18,00   Obvestila,     Izbrali Ste sami — glasbena oddaja.
ČETRTRK, 13. januarja: 19.00 Mladinska oddaja.
Dragi naročniki in bralci!
Pred vami je 1. številka XVII. letnika Dolenjskega lista, pokrajinskega glasila Socialistične zveze. S kakšnimi načrti stopa pred vas naš domači tednik, kaj obljublja? — Naj takoj odgovorimo predvsem na drugo vprašanje: razen obljube, da bomo v preraščanju v javno tribuno skušali narediti krepak korak naprej, ne dajemo nikakih velikih napovedi! Ne bomo objavljali fotografij malo ali nič otekstiljenih žensk, niti se ne bomo šli kavboje, ki bi ponu. jali »revolvercajtung« za malo denarja... Za petnajstletnico, ki smo jo z delom proslavili v lanskem februarju, smo zapisali: »Preraščanje lista v resnično javno tribuno Socialistične zveze, ki bo last slehernega našega občana, nam je napotilo, ki naj ga poslej ožja družbena skupnost spodbuja predvsem z ugodnimi pogoji za nadaljnji razvoj in boljše obveščanje ...« Na tej poti smo prav zdaj — in z vese-ljem lahko zapišemo, da se je medobčinsko sodelovanje na področju skupne informativne službe naše gospodarsko in sociološko zaokrožene pokrajine po zaslugi vodilnih političnih in oblastvenih delavcev vseh 9 občin lani samo še
Menjamo 17. leto Dolenjskega lista
okrepilo. Na najboljši poti smo, da to sodelovanje letos še poglobimo. Tako bo za naše razmere mogoče uresničiti tisti del 40. člena zvez. ne Ustave, ki pravi:
»Občani imajo pravico s sredstvi informacij izražati in objavljati svoje mnenje, posluževati se sredstev informacij za svoje obveščanje ter izdajati časnike in drug tisk in z drugimi obveščevalnimi sredstvi širiti informacije.«
Vlogo široke in vsakomur dostopne tribune javnega življenja naših 9 občin moramo še izpopolniti. Pri tem ponovno vabimo v vrste sodelavcev vse, ki želijo pomagati pri uresničevanju tistih ustavnih določil, ki govorijo o javnosti dela samoupravnih in državnih organov _ in vse, ki naj bi sodelovali v ustvarjanju javnega mnenja, njegovih pripomb, kritik in spodbud za nadaljnjo rast v socialistični graditvi ožje domovine.
V naše vrste vabimo občane vseh 9 občin: naj se uresniči dolgoletno geslo: V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST! Več kot nas bo zbranih okoli domačega glasnika SZDL, večji bo njegov vpliv, pa tudi finančna podlaga bo čvrstejša. Brez te nc gre; zato pričakujemo, da bodo občinske skupščine tudi letos pripomogle, da bo tednik izha.fal pod kolikor toliko normalnimi pogoji. Občinska vodstva nikakor ne bi smela pozabiti, da je treba uresničiti načelo javnosti vsega našega dela tudi tako, da pomagajo izpolniti zadnji odstavek že navedenega 40. člena zvezne Ustave, ki pravi:
»Da bi bila javnost čim bolje obveščena, ustvarja družbena skupnost ugodne pogoje za razvoj ustreznih dejavnosti.« — Med lokalnimi dejavnostmi na tem področju je pokrajinsko, medobčinsko glasilo SZDL nedvomno izredno pomemben činitelj; vse kaže, da bo moral imeti Dolenjski Ust prav zdaj čvrsto materialno podlago, ki jo ustvarjamo v močni meri tudi s sofinanciranjem - programov stalnih komunskih prilog v našem tedniku.
Naše načrte boste spoznavali od tedna do tedna — podobni pa so dosedanjemu delu. Radi bi ga seveda izboljšali in dvignili na še ustreznejšo raven. Zdi se nam, da smo pravkar na najboljši poti, da to tudi uresničimo — to pa boste presodili lahko kmalu tudi sami, dragi bralci in naročniki našega domačega pokrajinskega tednika, Id vas ob začetku svojega XVII. letnika prisrčno pozdravlja in še enkrat želi vsem in vsakomur: SREČNO NOVO LETO 1966!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon, Jože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 para — Letna naročnina" 20 dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 din (1000 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 37.50 din (3750 starin din) ozir. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podr. NB v Novem mestu: 521-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 38 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračnmo — TISKA: časopisno podfetje DELO v Ljubijp.nl.