194. -številka. Ljubljana, nedeljo 25. avgusta. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan imvienii »>-. »u> i.yv« y\- u**aittoiV »er r«yn |>». uutti ptojyu:a:i k. * •iiiio-o^Di »n doict« i.h coio letu Hi £lu., ia poi leta fi gl., za četrt ieta 4 £ld. — Z« JL | u o i $ t j o b/ea pcidjanift na dom vk eolo leto 13 4 ld., ca ce>.* ieta 3 gtd. «><) ar., ca en meneč 1 gld. 10 kr Za pošiljanje ra dom bo računa 10 r-. »a mnaca, 10 ki. ts. četrt lr>t~ — Za tn\a dežele toliko 7©c, koliknr poštnina ii/iafca. — Za goapodc učitelje na ljmitkiu Šolah in za dijake velja zttiir.m cena in sicer Z« tiittbtfiltO ta fotlt lt;t ii s'a- BO kr., po po o ti prejeman ti četrt leta 3 Rld. — Za oniaiiila so plačilo od 89ttt*ft9fHMi petit-vrste 6 kr., če so r.»ji.T-:l," «??ViftT t>nka, 5 kr., če ae dvgt-at m 4 kr. čo eo tri- ali večkrat tiBka. Dopisi naj le izvole fraukirati. Rokopisi se ne vračajo. — TT'udn'.itvo in v Ljnbl arii v Franc Koinanovfj hlH ?*. 3 „gledališta stolba". O p r a v u i š t v o, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j, ad ninta&rativne reči io v »Mifođltl tiskarni" v Koluianovej hiSi. Iz Bosne in Hercegovine. Iz Bosne tudi denes nij posebnih poročil Privatni telegrami pripoved uje j o, da v b.tki in pri naskoku na Sarajevo je naših kurili 300 ranjenih in mrtvih. Turkov bo je 300 mrtvih našlo, drugi so pobegnili; dalje so naši pripleuili 20 kanouov. Uradna „Wieuer Ztg." izračuna, da jo naša armada v vseh do/danjih bitkah izgubila 1G1 mrtvih, 676 ranjenih in 139 pogrešanih, tedaj za vsem Bkupaj 976 mož, kar hvala Bogu nij veliko število, vsaj dosti manjše, nego smo se morali bati z ozi-rom na oficijalna tele grafitu a poročila o stra snih krvavih, po cele dneve trajajo čili bojih. K sreči v vojski ne zadene vsaka krogla, včasi mej tisoč strelov komaj jeden. Divizija Szapary, ki je imela osemdnevne boje, je v tem času jeden milijon 250 tisoč patro-nov izstrelila, iz kanonov pa črez 4000 strelov naredila, Gotovo tudi Turki ni;so štedljivi bili z municijo. Tedaj samo pri teh malih oddel kili kaka dva milijona juUiinli strelov. A za vsem, kakor je slišati, še tisoč nij ubitih in ranjenih. Jovanović, Iti je vsled svojih izvrstnih strateg čnik dispozicij skoraj brez vsake iz gube zasedel Mostar, pošilja zdaj od tod na razne kraje vojaške oddelke, da razpode turške vstaše. Zlasti okolo Stolca se je toliko vstašev bilo zbralo, da je zveza mej našo posadko v stolčevem gradu in glavno armado več dnij bila pretrgana. A od Jovanoviea odposlani oddelek pešcev in dveh planinskih baterij je po kratkem boji vstaše razpršil in celo okolico od njih očistil. Od naših je padlo 10 mrtvih in 32 ranjenih, od vstašev pa sta mrtva oble- Ivan Serg^ević Aksakov. (lav. dop, „^lov. Narodu".) Pred nekimi dnevi prinesli so nemški listi, mej njimi tudi „Politik" in „JKpoche" telegram iz Peterburga, po katerem bi bilo razpusčeno Moskovsko slavjiinsko blagodejno obsčestvo, njegov predsednik pa, vsemu zavednemu slav janskemu svetu dobro poznani J. S. Aksakov dobil bi lirika-?, zapustiti Moskvo i udaliti se na svoja posestva, katera so gromadua, v gu-bernijo Vludimirsko — vest, katera mogla bi popolnem pobiti VEacega iskrenega Slavjana, ako bi se jej moralo veriti bezpreko-s 1 o v n o. J iz se preveč nič nij sem prestrašil, dobro znaje perli Inost nemškega avstrijskega novinarstva, če zagovori o čem li bo rilE-keiu. Uredništvo »Slov. Naroda" je itak prav žala vodja Hasan Ri/inan in Begovič. Sploh ju užu dosti onih silovitih begov, ki so tako grozno mučili rajo, v bojih padlo, nekateri pa so bili ujeti in ustreljeni ali obešeni. Iz Metkovića se poroča 23. avgusta, da je pri zmagoslavnem boji pri Kremencu IG. avgusta palo od 10. lovskega bataljona: Franc Hočevar, Martin Stala, Vito Morpurgo; 8 mož je pa ranjenih, a nobeden nevarno. „Druga" avstrijska armada, katere glavni poveljnik je tim, 1'ilipovič, je sestavljena iz osem divizij. Zakaj se jej prideva naslov „druga", nam uij znano. Pogledali smo v vojaški šemtttizem, a našli v njem samo razvrstenje cele armade v armadue kore, po dve diviz ji vsaki kor. V Sara j c ve m so v javnih kasah našli milijona piastrov turškega papirnatega denarja. Naši vojaki še nijso vkvartirani v hišah, ampak imajo svoj tabor po javnih cestah in ulicah, reserva pa v sarajevskej dolini. Od Doboja so raujene in bolne vojake v Dervent prevažali, da so bi Ij oddaljeni od bojišča. Szuparv bode gotovo te dni spet se naprej pomikal, iu razdrobil turške vstaške čete, katere ga nadlegujejo. Živila slobodna Sr bitka! V teških okovih ječal je še pred malo časa vrli narod slavjanski v Hercegovini n Bosni. Razkošen Turek iirevil je so svojimi pajdaši črez rodovitna polja, gazil obilno setev, plenil bosenske in hercegovske devojke, mučil je kristijaue, za kratek čas jim sekal glave. Uboga raja molila je Boga, prosila ga, naj jo reši grozovitosti ljutega Azijata, naj jej pošlje smrt ali rešonje. taktno molčalo, ne hote strašiti svojih čitateljev z vestmi, idočimi iz virov nezanesljivih. Denes pa (22. avg.) do.šel mi je 88. hroj „Slova", lista prepo&tenega glede Rusije, koji ima mnogo zveze z ruskimi ureduištvi, in koji se izdava v cirilici s pomočjo „Rusin-skega Narodnega Doma" v Lvovu. „Slovo" \6 zanesljivih virov potrjuje razpuščenje Moskovskega blago d. obščestva i progna nje g. Aksakova iz „b e 1 o k a 111 e n o 1 m a t u š k i M o s k v y" ; i ko slavjauoiilski ruski listi inostrane novice do zdaj nijso opovrgli, kar bi gotovo storili, če bi ne bila istinita. Pričino tega neprijaznega slavjanofilom postopka ruske vlade imamo iskati v govoru, katerega je Ivan Sergejevič govoril v poslodnjej seji obščestva, kojega predsednik je, še v času berlinskega kongresa. V njem je rusko diplomacijo — Gorčakova i Suva lova — poimenoval 111 li i 1 i s t e , kate- To stanje trpinčene raje nij trajalo jedno ali dve leti, trajalo je desetletja, stoletja, in kazalo se je, da neče niti pravični Bog slišati gorečih prošnja in vročih izdihijejev kristijan« ske raje. Kazalo se je, da bode Turek slavjanski rod iztrebil. Mili, srce pretresajoči klici kri-stijanov, naj se jih srečna Evropa usmili, naj vlasti rešijo, naj se usmilijo uboge raje, — tudi ti klici bili so zastonj. Evropa, slobodna Evropa, ki je princip jednakosti in slobode sprejela, ona nij hotela raji pomagati, ona nij slišala, nij hotela slišati ječanja trpinčen?, umirajoče raje, ona izročila jo je popolnem turškemu nožu — vsaj ta raja je Slavjan! Ali ravno zato, ker je ta raja Slavjan, spne se, ko vidi, da jej ne pomaga niti „ olikana" Evropa, kvišku, se stresne, verige turške okovi se raztrgajo, in raja, zdaj slobodna, zgrabi puško, in v Nevesinji leži pod nogo kri-stijanske raje prvi turški krvolok ! Kvišku, bratje, kvišku ! smrt dušmaniuu, razlegal se je zdaj iz ust kristijauske raju krik, in število vojnikov za krst Častni in slobodo zlatno bo je množilo. Smrt dušmaninu L razlegalo se je po vsem balkanskem poluostrovu. Jn slišal je ta krik tudi Dušan, v Kristusu verni car Srbov, Bolgarov in Grkov, slišal je ta krik car Lazar, čuli so ta krik srbski orjaki, pokopani na Ko »oveni polji! Slišal je ta krik ves srbski narod, potomci onega naroda, ki je ukazoval z& carja Dušana črez celi balkauski polno tro v ! Iu ta narod, ta plemeniti slavjanski narod, zgrabil je za meč, ter ga globoko potisnil smrtnemu sovražniku v srce ! Srbi nijso se plašili žuganja cele Evrope! Nijso se bali pobeda: smrt ili slobodu! Slobodo sebi in raji. Nijso šteli svojih vojnikov, rim nij za nobeno domovino, kateri svojega naroda ne poznajo in ga tudi poznati nečejo ikateri v ugodo zapadu pravice i zahtevanja istega svojega naroda lehkomiselno popuščajo i z nogami blatijo. Ta govor se je govoril po odobrenji onega od svitlega carja i uaslednika njegovega ; pa objaviti ga ruske novine nijso smele, kajti efekt, telegratirno poročani vsemu zapadu, bil je pri njegovih dvorih brez izjeme velikansk. Ruska diplomacija je počutila sram In strah, ter je izza tega pospešila istim potoni poslati svoje mogočno veto v Peterburg, katero je imelo svoj omenjeni urin. Le slavuozuani knez V. Meščerski obelodanil je govor kljub u zapretu, za kar je dobil kak nagrado tri-mesečuo prekraSčenje svojega hrabrega „Gra-ždanina". Ruskim listom je itak prepovedalo se, j objaviti novejšo koncesijo ruske vlade kak za- „malo nas je, a smo ljudi!" orjaki so vsi, vsi so potomci onih Srbov, ki so po izdaji na Ko- Nijso na-bi nastalo, Slovanom ! sovem polju z mečem v roči pali. Stevali žrtev, nijso pomislili, kaj ako bi podlegli Turčinu! Slobodo to je bilo njih gaslo. In vzrastla je Slovanom na balkanskem poluostrovu lepa cvetica slobode. Narodi slavjanski kleče hvalijo Boga denes, in Srbski narod obhaja slovesno svojo z mečom privoje-vano neodvisnost! A mi Slovenci? Komu nij srce hitreje utripalo oh času, ko je srbska vojska svoje meje prekoračila? Kdo izmej nas nij gorečih Bvojih prošnja kvišku k Bogu pošiljal, naj on blagoslovi orožje naših bratov? Kdo nij sto in stokrat proklel „slobodnih" naČelov olikane Evrope, ki se je zaletavala v Srbe, preteč jej s poginom? Mi Slovenci smo se veselili ako so sč srbskega bojišča prihajale ugodne vesti, tugovali smo, ako se je slišalo o nesreči. In denes, ko obhaja slavnostno srbski vrli narod svojo neodvisnost, kdo izmej nas ne čuti neke zadovoljnosti v svojih prsih ? Srbski narod žrtvoval je v oslobojenje slavjanske raje mnogo, on žane denes Had svoje navdušenosti, zato zakličimo tudi mi S ovenci Srbom v priznanje njihove požrtvovalnosti iz celega srca: Živila slobodna Srbska, živili srbski junaki. II—a. Andrassy in Sarajevo. Dunajski „Kikeriki" prinesel je nedavno (v številki od 11. avgusta) sliko, katera predstavlja magjarskega huzarja v boju s turškim jezdecem; — naposled pak je sledeči tekst: „Lieber freund, halt ein, du schliigst mich ja mit dem ehrensiibel, den ich dir im vorigen jnhre als ungarischer student gebracht habu". Taka je torej situvaeija, v katerej se Avstro-Ogerska s turško vlado znajde. Mi živimo z visoko porto v največjem miru, dunajski turški poslanec in kogresni ud Kara* theodori-paša Andrassvju vizite delata, a naša armada v Bosni pri /epčih cel bataljon niza-mov v budem boju vjame. Da, res tužna ironija! Naša politika žanje, kar je pred dvema letoma sejala. Intimno prijateljstvo s Turki mej rusko-turško vojno zdaj prokleto kisel sad rodi. če pogledamo malo v objektivno zgodovino evropskih vojska, spoznali hodemo Avstrijo in njeno polovičarsko politiku. Uže davno pred rusko vojsko se je o okupaciji in aneksiji Bosne in Hercegovino v našej bla*'unej Avstriji govorilo; uže pred srbsko-turško vojno leta 187G dejali so: Avstrija vzame B^sno in Hercegovino, da bode vsaj za hrbtom Dalmacije nastal trajen mir. Istinito pa je tudi AvBtrija poslala mnogo armade na jug, katera je pa še le 2f). julija t 1. prestopila mejo domačega zeljnika. Razvidno je torej iz vsega, da je Avstrija uže davno mislila ta korak storiti, katerega zdaj z mečem v roki dela. Ako je torej Andrassv davno to vedel, zakaj nij porabil pravega momenta, v katerem bi mi brez boja to dobili, kar /daj z mečem iščemo. Prilike je bilo dosti s Turki se pogoditi zarad teh dežel: napovedba ruske vojske porti prehod Rusov črez Dunav in Balkan, — bili bo momenti, v katerih bi se bilo dalo vse mirno izpeljati; najlepši čas pa je bil tistikrat, ko je turška armada pobita ležala v Rumeliji! O tem času bi naši vojaki ne bili najdli nobenega nasprotnika, kajti Turška jo bila prisiljena svojo celo moč iz Bosne Rusom nasproti postaviti. Oficijozi sicer pravijo, da Andrassv brez drugih velevlad nij hotel teritorijalnih razmer v orijentu predrugačiti. Bega monarh'jo v sre dini Evrope — pravijo — zahteva o tej za devi od Avstro Ogerske več previdnosti nego od vsake druge države. Ali je menda Ruska vprašala za evropski mandat, ko je Turkom vojno napovedala ter jim vzola dve provin ciji. Ako pa lego monarhije v pošte v jemlje mo, kako pa je to, da se vendar moramo — vojskovati, in kaj bi so bilo neki zgodilo, ako bi ne bilo berlinskega kongresa ali pa če bi na tem kongresu večina Avstriji ne dala mandata, v Bosno marširati. Andrassv bi rep stisnil in Bosno pustil mohamedanskemu lopovstvu, in begunci bi dalje iz našega hud geta živeli, ako ne bi uvideli, da je boljše, da se na Hrvatskem na državne stroške nasele. Ta politika bila je res nespamentna, kajti pripetilo bi so lehko — pred kongresom — da se Avstrija čisto pod nosom obriše. Av strija pod Andrassv j eni igrala bi lehko bila s prosto reko, kakor je to Gorčakov v Bolgariji Potem ne bi bilo evropskega mandata, ali če je aneksija gotova, nobenega evropskega „daruu, temuč po starej navadi bili hi to zasedli, kar jo v državnem interesa. Ako je pa sploh berlinski kongres po ljudskem pravu imel pravico brez dovoljenja ljudstva, in doloma brez dovoljenja souverena te provincije oddati, jo drugo vprašanje. Kaj pa koristi naše j monarhiji evropski mandat, katerega je dal berlinski kongres? — Ni6, — samo, da si morajo naši vojaki s teškim trudom to priboriti, kar bi se bilo dobilo o pravem Času — zastonj. Odgovornost Andras3y-jeva je velika; kajti on je, kateri je privi trmotek zamudil, in ta bode tem večja, Čem več bode Žspft, Maglajev, Jajc, Sarajevov itd. Turška vlada ne igra z odprtimi kartami, in mogoče, da se vname z njo čisto redna vojska. Iz voinega Htališča je važno, da ima Turška ob srbskej in črnogorske)* meji mnogo vojakov; /raven pa še pride verski fanatizem Moha-medancev, kateri je, kakor b« je videlo ob času vstaje, zelo mogočen fiktor. Obnebje proti Italiji tudi nij" preveč jasno; pazi toraj, mol na Ballplatzu! J—t. S srbske padnim vladam sploh, tak i polit ičnej stranki doma, sloveče j pod imenom zapadnjakov, katerim je zagrizeno sovraštvo k narodnemu slavjanskemu razvoju Rusije obšče z maločis lano frakcijo nedoučivših se mladičev iu mla denok — nihilistovi nihili — stok, zajavivših z novimi divjimi bujstvi nedavno v Odesi, na dneh pa v Peterhurgu svoje prestopne nakane. I ravno to dokazuje, ka vlada z diplomacijo postopa oprezno, kakor postopa oni, koji nema tvrdih tal, nema mirne vesti za to, ker ona dobro ve, ka v tem obziru za njo ne stoje ni posamni voditelji slavjanoiilske stranke, pokazavše so istino občudovanja vredno, ni narodno, v smislu slavjanskom rusko novinar stvo, ni narod, kojega blagostanje in svete mu težnje tak hrabro brane njegovi iskreni domo rodci — ona mora vse to vedeti, inače bi bila slepa i gluha. Vsnj ruski narod na poziv svojega Ivana Sergejeviča nij donašal svojih poslednjih kopejek v količeatvu tisoč in tisoč rubljev; ne, ne! zbiral jo i še zbira milijone, da desetine milijonov i za svoje južne pravoslavne brate, i za svoje ranjence, i za dobrovoljno doto proti Angliji, največjemu dušma-ninu vsega, kar je slavjansko. Vi si delajte iz vsega omenjenega moralo, kakoršno si koli hočete; ruski narod jo naj brže prepričan, ka jo to le začasna mora proti njegovemu velikemu Aksakovu na ljubav onih elementov, i domačih i tujih, koji nijso znali i ti nijso hoteli pravično oceniti njegovih žrtev v prošlej rusko turškej vojski, začasna zato, ker sta svitli cesar in njegov naslednik od začetka govor odobrila, a šo le potem jenjala naporu vragov Ivana Sergejeviča z nje govo stranko, vragov rusko slavjanske politike. Toliko ad informationem i radi svojega pokoja F. M. Tvorcev. Politični razgled. V Ljubljani 24. avgusta. &:$kv glasov. Thaly, ud skrajne lovice izvoljen je s 518 glasovi proti liberalcu Steigerju, ki je dobil 447 glasov. Podžupan peštansko - Piliš - soltskepa ko-mitata dobil je od ministra uka?,, naj pripravi 500 konj za vprego pri prevažanju pre-vijanta za okupacijsko armado, kar pa on T»ij hotel storiti, nego ie oddal ta ukaz komitetske) kongregaciji. To je magjarska samovolja, ki šasldži najhujše kazni. V Bebivednu bil je jednoglasno liberalec SimonlVv za župana izvoljen. V Kološu sprejel je mandat za ogerski državni zbor Jokai mesto grofi Pcchvja. VmiinJ svojo soprogo nazaj v konak, kjer mu je celi diplomatični kor Čestital. Iz cele dežele prišle so deputacije uradnikov, oficirjev in drugih. Popoludan je bila narodna zabava in zvečer celo mesto razsvitljeno. Proklamacijo srbskega kneza prijavimo v prihodnjem listu. „Pol. Corr.u poroča da se je srbski knez našemu cesarju v telegramu zahvalil, ker je Avstrija dobrohotno podpirala srbdte težnje. V odgovoru je cesar naglasal, da bode Av atrijska srbskega kneza in njegovo deželo ve dno podpirala. CVrr#//r**ir#.fkar vlada naznanila je grofu Zichvju, da ne more ona nič pomagati, da bi se vstaja mohamednnskega fanatizma v Ilosni in Hercegovini zatrla; ona pravi tudi, da zdaj, ko so se jej sredstva tako skrčila, ne more reform v svojih deželah uvesti. Kdo z zdravim razumom pa je kedaj jej v resnici veroval, da bi turška vlada zmožna bila, pra vično vladati? Razen par Mngjarov, naših li bera Inih nemških gospodov in nekaterih spli-nastih Angležev živa dttla ne; in to smo tudi vedno poudarjali. „l)aily Ne\vsw pa poročajo 22. t. m., da se je turška vlada proti Angleškej izjavila, da hoče prostovoljno odstopiti Rusom tvrdnjavo Batum, a z Grško pa noče nikakova dogovar janja pričeti. VataSi v rodokopskih pogorjih se nečejo udati, zato prijele so jih ruske čete pri Kara-nuslaru in Akbunaru. "V VmftfM je umrla mati zdnnjega Spanj skega kralja, Kristine. Minister "VVaddington pa je slavil pri banketu v Laonu berlinski kongres in njegova vspehe. Oa pravi da je berlinski kongres vse vlasti mej soboj pomiril in trdi, da je berlinski ugovor rešil orijentalno vprašanje. No, mi nijsino tako optimističnih m i sli j, kajti orijentalno vprašanje rešeno bude takrat, kadar bodo vsi Slavjani balkanskega poluotoka sjedinjeni. Dogovarjanja mej tir»'Ftt»nu§ in Vatikanom se še zmirom nadaljujejo, in na obeh straneh so kaže želia za pomirienjo mej rim sko cerkvijo in nemško državo Vatikan jo naj prej zahteval, da bi onim izt-'ranim škofom ne bi trebalo prositi viade dovoljenja, da bi se smeli povrniti na svoje sodože. Tega pa Bismarck nij dovolil, sklicavajoč se na to, da bi takov način pomiriouja s cerkvijo nemški narod preveč vzburil. Zato dovoljuje zdaj Vatikan, da sinejo izgnani nemški škofje vlado prositi, da so bodo smeli vrniti. Kavno tako bodo škofje imenovanje vseh novo imenovanih župnikov vladi naznanili, ker se misli, da uradniki ne bodo tem imenovanjem zaprek stavil E /upnike te bode vse jeduo vlada potrdila v njihovih službah. Načrt postave zoper socijaliste tudi v zveznem svetu (bundesrath) nema sreče Kakor nemške novine pravijo, so v tem svetu vse večie nemško države odločno proti načrtu. Že meni je upat:, da bode ta postava v nemškem državnem zboru sprejeta, ker ultr.iuion tani, boječ se da bi se ta postava pozneje tudi na nje ne obračala, kljunu dogovorom mej Berlinom in Vatikanom ne bodo za njo glaso vali. Bismarcku baš ne zaupa niti jedna niti druga stranka več, kakor je pri nas tudi Andrassv zaupanje celo dozdaujih svoj h privržencev izgubil. Kakor poročajo najnovejšo nov ne, poslal hode papež svojega poslanika v IL-rliu, da se bodo dogovarjanja nadaljevala. Domače; stvari. — (Domači polk Kuhn št. 17.) jo uže več dni j v Travniku, da se opočije od zadnjih bojev in maršev. Privatno pismo 18. t. m. v Travniki oddano, ki je včeraj v Ljubljano prišlo, pravi, da bodo „naši vrli Janezi" najbrž ilulje časa v Travniku ostali. Zadnjih bojev pred Sarajevim se tedaj naš polk nij udeleževal. — (Slavnost v Zagrebu) na čast sarajevske zmage se je v četrtek v najlepšem redu obhajala. Vse hiše so bile z zastavami okinčane, zvečer pa celo mesto razsvitljeno. Paklada je šla od hranilničnega poslopja prod dvor bana MizuraniČa, kjer je vojaška godba znsvirala koračnico, pevci so pa potem zapeli ,U boj!" Narod je klical: Zivio hrvatski krali, živio hrvatski ban ! na kar se ie ban prikazal in laklfeal: Živilo Njegovo Veličanstvo Franjo Joop L1 Odtod je krenola baklada pred dvnr gpnerala FilipoviČ.a (brata glavnega poveljnika) in dalje v Ilico, kjer se je spet ustavila prod hišo mestnega načelnika Andrijeviča. Končno pride bnklada na JelaČičev trg in sit postavlja okolo spomenika, razsvitljenega po štirih bengaličnih ognjh. — (Slovesno raz sviti javo) o pri 1»ki vzetja Rarajevecra napravil' so tudi v Ilir-skej Bistrici, — akoravno se je, kakor nam poroča naš dopisnik, od neke „oficijalne" strani temu nasprotovalo. — V Jelšnnali pa je tržaški škof g. Dobrila, kateri ie ravno t.nm hirmoval, v primernej pridigi narodu govoril o osvobojpnii b^senskih kristijanov. — (Sklep šolskega leta na Štajerskem.) So, slovenskega Štajera se nam piše: Nenadoma izvedli so naši učitelji to no-vico in ukaz, da morajo šolsko leto končati 31, avgusta, a začeti pa novo s 16. oktobrom. Ne znamo, nit je si. deželni šolski svot to samo za letos ali tudi za bodoča leta ustanovil. Da se šolsko leto konča s 31. avgustom, zoper to gotovo ne ugovarjajo niti učitelj', niti učenci; a to pa da se ima s Ifi. okt. nže šola začeti, menda ne bode ugaialo starijem, ki takrat, o času trgatve otroka doma zelo po trebujejo, posebne pri paši. — (Tombolo) bolo nnpravile gospe in gospodičine v rojanskej Citalmci 1. septembra, za uboge žene in sirote reservnikov. Vsi gospodje in gospe, kateri blagovolijo dobitke v blagi namen darovati, so prosijo, naj jih pošljejo g. Ivan Valenčiču, trgovcu v Trstu (nove ulice). Rodoljubi in rodoljubkinje, udeležite se obilo, in pokažite, da smo vedno priskočili na pomoč našim bratom. — Radodar-nosti se ne stavijo meje. Gospe in gospodičine rojanske čitalnice. — („Jannthalor De mo k rat en-ver ein". ) To politično društvice se je pred nekaterimi leti v junskej dolini na Koroškem z velikim hrupom rodilo z namenom, vso slovensko Koroško nadvladati, ter svetu dokazati, da na Koroškem nikjer nij Slovencev, ampak amo Čisti Neme', seveda liberalni. Vsako svojo sejico in vsak svoj sklepček je društvo, če treba, telegrafi'no Čudečemu se svetu na ananjalo. In to slavno, imenitno društvo, kdo bi si kaj tacega mislil, je to dni tiho in mirno v gospodu zaspalo. K pogrebu od 100 poprejšnjih udov jih nij prišlo več, nego štiri predsednikom vred. Sic transit gloria mundi! R. i. p.! — (Hud tepež) vnel se je v praznik Velikega šmarna v Vurbergu, kakor se nam piše od tod. Urbančaiije in Maitinčanje, fantje iz dveh sosednjih vasi j, poprijel i so se prav trdo, tako, da so bili uhenski fantje prisiljeni, umakniti se v vinski hrani A Pihler ja. A Martin-čiinji prihruli so za njim, razbijali okolo po Blopja, in ko stopi gospodar Pihler na prag povpraševat, kaj vendar hote, Ioputi ga jeden raZBajalcev črez glavo, da se takoj zvrne. No dovolj temu, teptali • i profesor.fi Petra Rala v Maribora) prleenja moje prihodnji; solskn> leto dm'- 15, septembra Ta privatna trgovaka in wl-gojevama lola, katera ie btla z dopisom a kr. Ita* iersko^a deželnega šolskega sveta potrjena, si je v kratkom runi svojega obstanka pridobila priznaje vseh družin, katere so svoje sinove izroeih; temu zavodu v VSgOJO. V dveh letnikih indijo se v tal ueilniei, kateri učni na*Tt je <■. kr. Itajerikl di-J.ehii Šolski svet potrdi', v neneketn nastavnem je/.iei obligatni pred-inetje: 1. nemV-iua, 2. francoščina, .'1. zemljep's, 4. zgodovina, f>. htagoanenstvo, 6. jethiotno in dvojno kffgovođstvo in trgovska korespondenciju, 7. menji- Gno |>ravo, 8. trgovski zakon, 9. narodno gospodarstvo, 10. trgovsko računstvo, 11 krasnopis. Neobli-gatni predmet je so: dniifi tuji jezici« osobito slovanski iu italijanski. Mej nje spada i, kur so oh sobi umeje. muzika. Za nauk v obligatnih predmetih, stanovanje, zdravo, krepllno in obilno hrano, čiščenja perila, svečavo in neprestano skrbno nadzorstvo plačit vsak irojenee 7,a vso desetmesečno bivanje v zavodu trld. 400. — av. volj , katero vsoto je, kakor komn godi, mori naprej planiti jodenkrat ali v treh obročih. Tujci. 2.1. avgusta: Pri Slonu: Rleiner i/, Bibnio*. — Oborstoiner l| Gradca. — Frftncknnhorjrcr h Dunaja. — I.sdi iz CVovca. — noflingor iz Prage. — Dr. Kočevar iz Oolja. — lliUer Is Dunaja. Pri llulieti: Prinz iz Dunaj*. — (J ril mig iz Trsta. — Hllle i?. Gortoe. — .lovnikar iz Novega mesta — Merk »z Logatca. Pri l»»VHrMU«»in ilvorn: f'op iz Ribnice. — Llndnez !• Oradoa. — Vtikatjc" iz Unca. v Tdnb'1*"' 94, avgusta t. l. Pšenic* hektoliter 6 sr'd 83 kr,; — ril i gld. 71 itr.; — jo^mon 4 gld. OS kr.; — ovsa 2 g\d. 75 kr.; — aidn 4 ^ld 71 kr.; — proso 5 jrld. 36 kr^ — koruza S golđ. SO kr | krompir 10O kilogramov _ jf|, _ kr.; — fi7.-»l hektoliter H gl. BO kr..- masla kilogram — gl. 92 k'.; — mist — sfbt 82 kr.: — I pob friiion— gl, 70 kr.; — Spnh povnjsfl — fl- 75 kr. — jaico po 2'/i kr.; — mlaka lltor 7 kr.; — govednino kilogram f»4 kr.; — toletnino f><» kr.; — svinjsko ■n -vi f,f, kr.; — sen« 100 kilogramov 1 frld. nO kr.: — slame l jrold. 3*4 kr.; — drva trda 4 kv. metrov ^ ifold. 50 kr.; — mehka 4 tfld. f>0 kr. Dnnftjaka borza 24 avgusta. ftavinio telegraflSaft porolilo.) Knotni drž. „ 4*» Napol..........9 „ 27'/, (3. kr. cekini.........r> „ f 2 Srebro..........100 „ »0 Državno mark.;.......f»t> n i>5 Oznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da bode fino 41. «'inl»r."i <<»k uZ'Vffn in vsacega naslednjega leta v It«'!■*• .ili lotiti trg za živino in različno drugo blngo. Županstvo v H ciljali, dno 18. avgusta 1878. (266—2) France grof Strassolrio, župan. Najlepšo priliko ima zdaj, kilor si hoče ilomačijo ustanoviti, ako pro-v/.emo Hiacmio /. mešan i "i 1»Iiik«»iii ' «lol»ro u up* i jo. no alovanakam s i u j «•!••» i*«-m -. velika trgovina /. deželnimi pridelki; Ataenna ho dajo v najem |>od dobrimi pogoji z. hladom vred ali brez blaga zarad toga, ker je lastnik umrl. Heelni najemniki naj povprašajo pod številko: „70.000, občo-njo44 pri ailminiHtiae.iji lega lista. (2IS—3) Kani S. TiII trrstr<> s hnjli/aini in /Hijiirjrm, }>otl Trunio it. ?, zaloga \ seli potrebnostij za orado in kupeijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega In RavHalaega i»a-pirja. \'se potrebnosti sa merjevoe fintealrje), sli- karje in risarje. Najnovejše v konfidiciji ta papir. Zapisovalno iu o]ira\ilne knjige, l/.dcljuji'jo se tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—72) Učiteljska služba je za podeliti z pričttkom novega Šolskega leta na ljudske) loli v Studenci z letno plaćo 500 gold. in z nt.turalnim stanovanjem. Toredama ciokazane prošnje naj §4 tlo 1». scpicaJn-a i. I. izročajo pri županu občine studen.skc. Okrajni šolski BTĆI v Krškem, dne 15. avgusta 1878. (263—2) Predsednik: Se/tontcetter. Dva dijaka se vzameta prihodnje šolske leto v hrano. — Natančneje so izve- i>ri A. 1'erne-tu, židovske uhce Štev. 4. i2S7— 1) Od prihodnjega Mihelija se odda stanovanje, obstoječo iz 4 sob, kuhinjo in shrambe za jedila, na Sv. Petra nasipu Sr. 1, 11. nadstropje. (W9—1) Wir .MiiptVIili n als Hestos nnd Preisvvirriinstps gMChltit. _ Die Regenmantel, NVagvndeckcii (Fhcfen), Rijicinlnjop. frfisfoiTe ___i (ter k. k. pr. P.-ilirik____7^ von M, J. Elsinger & Sohne in VVion, Noubau, Zollorgnsso 2, Lieferanten dea k. \ind k. Kriegiministeriums, Sr. Maj. I Kriegsmarine, vieli-r HumanitUtsinstalten etc. etc. I (i;»y—6J) «a»wm« ■■■■■■■■ — ~ a« m« ■■■■■■ sa ■■■■ m S Zahvala. ft Podpisani občinski predstojnik ima prijetno nalogo, c. kr. j*j It priv. zavarovalnici ,,1 Jiuiiioii«* ^V«li*lnt i<»« < i i ^Ucni-tii " a IS v Trstu, kakor tudi njenemu glavnemu zastopniku za Kranjsko, 5^8 ■ I gospodu Ivan Perdanu v Ljubljani, izrekati za hitri ogled in Hfc točno izplacanjo škode, katero je napravil pogibeljni požar IU. t. m. •Cl v imenu poškodovanih tržanov Peter Leiiansija, Jakob Itudeja, Va- IJ lentin Mačka, Mat. 1'etkovskii, Štefan Krašoviea, Andrej Vibira, Jak. ■ • %(• lloinonea, *J /iuarowiliie| družbi", katera je škodo za moje zgorelo pohištvo po gospodu Franjo Stojcu, učitelju in okrajnemu zastopniku ni Vrhniki, naglo in tako pošteno plačala, da so čutim dolžnega, izrekati „l*eMtanitke j /»varit* tuliie) družbi** toplo zahvalo, tur priporočati posestnikom, da zavarujejo svoje imetje pri tej zavarovalnici. Zaplane, dno 'JO. avgusta 1878. (270—1) JaiiCK Trčok, pogorelec. Ignac Javornik, Matija Peckaj, \ posestnik na Vrhniki, Marka Muhin, / priče. X X X X X X X Mi darujemo vsakemu najpotrebnejše domače orodje« kakor: žlice za kavo In Jedi, no/.e in vilice itd. itd. Od konkurznega upraviteljeva pred kratkim na nič prišlo velike angleške tovarno za britanlja-srebro smo dobili poziv, naj vso izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za maj ho no odškodnino prevoza in '/« delavske plače darujemo. Ako se vpošlje znesek ali tudi proti povzetju cene, ki jo pri vsacem izdelku označena, samo za povrnitev treskov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen dol delavsko plačo, dobode vsakdo le-to «W~ zastonj. "•B 6 kom. britanija-srehrnih žlic in Jedi, (i kom. baš takovih žile iu kavo, vkupe 12 komadov, stalo ju prej gld. 6, a sedaj stane vneli 12 kouiudov vkujpe ......... 6 „ britanija-srebrnih numizulli nožev z angleškimi OBtrinami, 6 kom. bus takovih vilic, vkupe 12 kom., kateri so prej Btali gld. 'J, stoji zdaj \nvlk 1£ vkupe 1 zujinialUa z» uilcko, težko vrste, prej gld. 3, zdaj 1 „ „ Julio, najtežje vrste, od najboljšega britanija-srebra, prej gld. 4, zdaj..... Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; zdo-lico po kr. 50, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; uiajolke za kavo ali čaj po gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.—; svečniki z roči, par po gld. 8.50, 10.50, 14.—, HO.— ; sabarne pušice po gld. 2.—, 2.8U, 4.—, 5.50, 7.—; Baharno sipnice po kr. 40, 75, iJO, gld. 1.—; skleuico za kis in olje po gld. 2.50, 3. b0, 4.25, 6.—; pušice za surovo maslo po kr. 95, gld. 1.70, 52.80, 3. v;f>, 4. —; ročni svečniki po kr. f>0, 80, gl. 1.— ter še mnogobrojni izdelki. Kld. 2.U5 :t. io 1.S0 i.SO £r*"~ Osobitega pozora vredno. 6 komadov ■niiiiizuili nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi juk.enimi ostrinami, «> komadov baš takovih vili«.', 0 komadov težkih izvrstnih žlic ui jedi, ti komadov baš takovih žlic za kavo, v elegantni j kaseti od baršuna, vkupe 24 komadov, ki so prej stali brez kaseto gld. 13.—, stanu zdaj a kaseto gld. tt.lo. To stvari so izdelano od najfinejšega britanija-srohra in ao od pravega 13 lotnega srebra culo po Olotnej rabi no dade razlikovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostane bula. Tudi damo vaakeuiu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali orumonita. (150—12; Radiov: „Britannia-Silberwaaren-Niederlageu M£ ttlt. Mtiiinlt l,t'l <;* i S i Mm ['mano potrjena privatna tipska in oilpojevalia učilnica Drugo šolsko loto te učilnice, katera ima dva letnika, so pričenja z dnem 15. nci»tembra> t. 1. V peuzijoiutl, kateri jo ž njo združen, ne* sprejemajo bo tamo učenci navedenega zavoda, nego tudi "gimnazijalci in roalci. Kdor želi prejeti letno poročilo učilnico, ali v obče kaj natančuoga poizvodeti, naj izvoli pisati ob pravem časi prof. Petru Resch, (2ol—2) vlastniku in ravnatelju zavmlovoinu. J'rvt, pni rt, blaaointnut ,/aiirz Jlo]f-ori slu,In! prrpurntl I unijo vrimtreno murko rkiijižriio i r. kr. nr.-of/. ilriaeah. (Milka izuajiluikii aVimea lloff-ft.) .Skiifno Aani in moka za otrok? 4-ikrut lullikorani. (1'ntnmivfjriijr pimtiimujit IN-47.) ili • * S ■Z t 'i lil 5 -i ■ «la iS * * i. a in n .5 Tri zdravstvena poročila. Zoper katar, kauelj, hripavost, bolezen v prsih, želodci in grlu. C. h-r. drorm-J falirlkl nluitnt/t prrjiarotor f/OAp. •huirza Mlnff-n, il tor n, (/a }>r, tikihljriotra ukoraj rtirh irrtijmkih rhuUtrJiv tut J>miujl, ItraiiHi-rstrunsr S. FarJVd |>cr KiH-Tvrcuno, 10. aprilu 187H, Kukor »eni opninvul, jo prejotu zdriivilno ]>ivo od akuliiega i-kMr.iki.i dubrii vpljivnlo M mojag* bolnik*| ruil jo piju iu ruti ur umlrjnirf/a; vnle>l tega Vub prosim. ir,- ,>d Modnega thatraktn iiroum. J-;. It,rxrclexy, grujaki vodja v l)otnzuwie n.k Uitliikvni jtrl Mulic/.u. A n t a n , H. julija 1878. Prosim Vai, pošljite mi *o 8 sklinic i,friirilnif/n j,ivn oil mtadtuga ehmtraVtttt u prsnega houimna od nlBtfu, Po rublltmjl i>rvih (i aklenio oattm »e bia i...ij-i'u.> ; v prihodnjo bodeni Vun itoj« liruvi-rjuiijo nuzitanil. .št,juh v Antunu pri MaUiiriidorru. Dobiva bo pri ({OHpodu U. Vlccoll-Jti, loknrjti v l.)uhljanl. (242—0) 1'roilujulci dobivajo ceneje. 1'rrl, pvarl itlrz oiljirarljttjnri hlnf/niionul ,/aurz llujf-or jtrmii nltte zajiste članku sv. vlrv katoličke, kteij- by z kolikeie strauKy uebyl v dllu tuinto pojudiirivan. Po našem \ etlumi nest:iv:i dotud v iieratuio naŠI dfja podob-neho, kterć by i do bobatoati l;itky i do p^č.i\osti voiby moblo so mčfiti s Kiieyklnpcdii tolito. Miijfee po ruco cely rukopis, bediive problednuty osvčdčonviui boboslovci a BPiSOVatoll, jakol i scbvaluiij inuži na slovo voityuii, hodiame Uuiiž hez odkladu pfikročiti na ji ho uveivj i.eni. \'yd:ivati budemo ho iio seftiteoh tffarobov^ob tak, aby na konec obsahoval tti sva/.ky asi po 32 sešitech. U vvdaviini uotd se naniii jakelio-koiiv p kr. "*^IJ a možno jo platiti ai pO vyjitf oolčlio avazku aneb koncem roku. V piedplaueni stoji celti tli o devol zluiVtdi bO kr. r. m. Kdož mimo p tdp:acuiii se zavažou, cilv spis v suš'tech tulo- birati pflmo od u;'u, stauoti se učastojmi 10°/0 siažky z kiainskt ccny. Mttskto Cjrillo-ModftjsM (J. Zeinaii) bet. zota ulico e. I. V Fraze, g (288—5) ^ l/.uatcij in urednik Maks Aruiič. LaBinina iu ti&k „jNdroUue ti.-.Kuniu".