Leto LXXm., št. 175 LJubljana, Izhaia vsak dan popoldne tsvzamsi nengi m pmalM. — Ihac rsll do M potit vrst & Din 2. do 100 vrst A Dm 2.50, od 100 do 900 Trot 4 Din a. večji Iimsi »II netit vrsta Din 4.—. Popust po dogovor«, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« *elja mescCno ▼ Jugoslaviji Oln IS.—, mm. ' LJUBLJANA, SL-32. 31-2*. Sl-24. ti ae — GKLtJE, SLOVKNJ GRADSC, trg M.T — uredništvo: Strni—11 ■ y nrjeva ulica 1, telefon it. 65g S, telefon St. 190 — JCBENICE: Ob kolodvoru 101. trg S. — Postna hranfiniea v LJubljani at_ 10.251. al Petain $e bo sestal $ Hitlerjem Sestanek bo v Parizu, kamor bo odpotoval tudi Laval — Petain bo skušal doseči omiljen je sedanjega položaja Francije, ki ji grozi neizogibna katastrofa Rim. 2 av2. e. (Štefani). V tukajšnjih političnih krueih so je izvedelo, da bo podpredsednik francosko vlade Laval te dni odpotoval v Pariz, kjer bo pričel Dogajanja z nemškimi predstavniki glede sestanka med maršalom Fetainom in kancelarjem Hitlerjem. Maršal Petain je namreč dal pobudo za predlog, da bi se sestal s Hitlerjem in se z njim pogovoril o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Francije. V političnih krogih v Rimu mislijo, da bo Hitler Peta ina sprejel. L.°nduii, 2. avg. j. iKeuier). Angleški listi, v prvi vrsti i-Daily Exp;c*ss«, objavljajo izjave bivših dopisnikov raznih vodil- nih ameriških listov, ki so jih nemška oku- pacijska obfastva izgnala iz Francije. Tako na primer si ka bivši pariški dopisnik lista »New York Herald Tribune- današnji žalostni položaj Francije, ki se izraža že na zunaj, po videzu francoskih mest in podeželja. Francija izgleda danes, kakor pust'nja. pravi dopisnik ameriškega lista — pustinja porušenih mest in zapuščenih kmetij ter porušenih in požganih bivališč. Na poljih čaka žetev na delavce, ki jih od nikoder ni. Vse kaže, da mora Francija za prihodnjo zimo računati s hudo lakoto. Pri vsem tem pa je posebno v severni Franciji videti polja polna valovečega žita, ki je dozorelo, ki pa nikoli ne bo moglo biti požeto. Nikjer ni delovnih sil in tisto, kar je najnujnejše potrebno za živ- njenje, nekoristno propada. Slično se izražajo tudi dopisniki drugih ameriških listov. Vsi naglašajo, da je trenotno žetev tisti problem, ki prizadeva nemškim okupacijskim oblastvom največ skrbi. Zaloge živeža vidno korone, žetev propada na poljih, pri vsem tem pa je na milijone ljudi obsojenih v brezdelje. Spremembe diplomaciji Vichv, 2. avg. e. »Službeni list« obiavlia velik ukaz o diplomatskih imenovanjih in premestitvah. Med drugim sta odstopila francoska veleposlanika v Ankari in v Bukarešti. Na mesto odstoprvšega francoske- Zunanja politika Sovjetske unige Ekspcze Molotova pred vrhovnim sovjetom — Kljub velikim spremembam v Evropi je ostala sovjetska zunanja politika nespremenjena — Odnošaji z Mera-5ijo in Anglijo — Sovjetska unija bo tudi nadalje budno na straži in v stalni pripravljenosti Moskva, 2. avg. br. (Tas). Na snočni skupni seji vrhovnega zveznega in narodnostnega sovjeta, ki ie bila ob 9. zvečer v Kremiju, je podal predsednik sovjetske vlade in komisar za zunanje zadeve M o -lotov obširen ekspoze o zunanii politiki. V uvodu je na glasil, da so se v štirih mesecih na zadnjem zasedanju vrhovnega sovjeta odigrali v Evropi dogodki dalekosežne važnosti. Po vojnih operacijah, ki jih je izzvala Nemčija najprvo na Norveškem, nato pa na Danskem. Nizozemskem in v Belgiji ter se končno ustavila na ozemlju Francije, ie zavzela evropska vojna velik obseg. 10. junija se ie Italija priključila Nemčiji ter napovedala vojno Angliji in Franciji. S tem ie četrta evropska velesila stopila v vojno. Poraz Francije Od letošnje pomladi dalje so se vojni dogodki razvijali zelo naglo. Med vsemi temi dogodki je najvažnejši poraz in kapitulacija Francije. V poldrugem mescu je nemška armada zlomila ne samo francoski odpor, marveč prisilila FVancijo tudi k podpisu premirja, po katerem so večino francoskega ozemlja, vključno Pariz, zasedle nemške čete. Francija je sicer dobila s tem primirje, vendar pa še nebonega miru. Mirovni pogoji Še sploh niso znani. Od vseh zaveznikov, ki so se borili proti Nemčiji in Italiji, je ostala sedaj samo Anglija, ki je odločena nadaljevati vojno, pri čemer se opira na pomoč ameriških Zedi-njenih držav. Francija je pokazala izredno slabost. Jasno je. da ne gre zgolj za slabo vojaško pripravljenost, dasl je tudi ta vzrok važen in splošno znan. Nič manjše vloge pa ne igra okolnost, da so vladu joči krogi v Franciji v nasprotja z Nemčijo prezirali vlogo Sovjetske Rusije v evropskih zadevah. Dogodki zadnjih mescev pa so tudi dokazali, da vladajoči krogi v Franciji niso bili povezani z narodom, da se niso opirali na narod, marveč so se svojega lastnega naroča bali, ki je po svojih tradicijah po vsej pravici užival sloves najbolj svobodoljubnega naroda. To je naj-resnejši in najvažnejši vzrok slabosti Francije. Francoski narod je postavljen sedaj pred izredno težko nalogo, da na eni strani zaceli hude rane, ki mu jih je zadala vojna, na drugi strani pa da izvede pre-potreben preporod. To so naloge, ki jih. ni mogoče rešiti s starimi metodami. Nadaljevanje vojne Nemčija je dosegla v dosedanjem razvoja vojne velike uspehe, toda ni se dosegla svojega glavnega cilja, da bi končala vojno tako, kakor si to sama želi. 19. junija je kancelar Hitler naslovil na Anglijo apel za sklenitev miru, toda angleška vlada Je ta apel zavrnila. Hitler je zahteval kapitulacijo Anglije, toda Anglija je odgovorila, da bo nadaljevala borbo z vsemi sredstvi do kraja. To pomeni, da se Anglija ne misli odreči svojim pozicijam in svoji vlogi in da hoče nadaljevati borbo za svetovno nadoblast, čeravno bo ta borba po porazu Francije in z vstopom Italije v vojno na strani Nemčije za Anglijo mnogo težja. Kakšen bo konec te vojne in kdaj je bo konec, tega še nI videti. Verjetno Jo, da se nahajamo pred novim razdobjem skrajne poostritve borbe med Nemčijo in Italijo na eni ter Anglijo na drogi strani, pri čemer podpirajo Anglijo Zedinjene dr* iave. Odnosa ji z velesilami Vsi ti dogodki pa niso dovedli do nobene spremembe sovjetske zunanje politike. Sovjetska Rusija hoče ostati zvesta svoji dosedanji politiki mira in nevtralnosti. Nadi odnosaji do Nemčije, ld so bili urejeni pred dobrim letom, odgovarjajo slej ko prej sklenjenemu dogovoru. Z naše strani smo ta dogovor dosledno izvajali In s tem odstranili vsako možnost trenja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Razvoj dogodkov v Evropi tega dogovora ni omajal. V zadnjem času si je sicer izvestni tuji, zlasti angleški tisk prizadeval in špekuliral na možnost nesporazumov med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, toda vsi ti poskusi so bili tako z naše kakor z nemške strani odločno zavrnjeni. Ugotoviti moram, da so se tudi naši odnosaji do Italije v zadnjem času izboljšali. Izmenjava misli z Italijo je pokazala, da obstoja vsa možnost, da pride na področju zunanje politike med obema državama do sporazuma. Sovjetsko-angleški odnošaji se niso v nobenem pogledu spremenili. Priznati moram, da je po vseh akcijah, ki so bile vprizoriene s strani Anglije proti Sovjetski Rusiji in o katerih je bilo že ponovno govora, težko pričakovati boljši razvoj od- no&ajev, čeravno moramo smatrati imenovanje Crippsa za angleškega poslanika v Moskvi kot izraz angleške želje, da bi se njeni odnosaji do Sovjetske Rusije izboljšali. Molotov je nato obširno govoril o zo-petni priključitvi Besarabije in severne Bukovine ter orisal razvoj dogodkov, ki so dovedli do izprememb in do priključitve baltskih držav Sovjetski uniji. Obnova stikov z Jugoslavijo Kai se tiče balkanskih držav, m°ram predvsem omeniti razveseljiv in važen dogodek, ki ga predstavlja obnova rednih diplomatskih odnosajev z Jugoslavijo. Po prvotni obnovi trgovinskih odnošajev »o bili pod vtisom splošnega mednarodnega razvoja sedaj obnovljeni tudi diplomatski odnošaji in upravično lahko upamo, da bo prišlo do tesnih prijateljskih vezi s to vodilno balkansko državo. Rusija in Turčija Z Bolgariio so odnošaji v najbolišem razvoju in jih narekujejo tudi številni skupni interesi. Parv tako so tudi odnosaji s Turčijo dobri, dasiravno moram ugotoviti, da so napravili v nemški Beli knjigi objavljeni dokumenti dokaj neprijeten vtis. Turška vlada je dala Sovjetski vladi o tem naknadna pojasnila, vendar pa bo potrebno, da se odnošaji s to južno sosedo do kraja razčistijo. Ti dokumenti dokazujejo pravilnost sovjetske politike, da mora tudi na svojih jušnih mejah biti v stalni čuječ-nosti. Nato je omenil odnosa je s Finsko in poudaril, da je nadaljnji razvoj dobrih in prijateljskih odnošajev odvisen v prvi vrsti od finske vlade. Kar se tiče skandinavskih držav, je položaj Norveške še nejasen, a švedsko pa vežejo Sovjetsko Rusijo skupni interesi, zlasti na gospodarskem r>odročju, kar je prišlo do izraza tudi v pravkar sklenjeni trgovinski pogodbi. Japonske in USA Govoreč o odnosa jih z Japonsko, je poudaril, da sestava nove vlade na Japonskem ne nudi.se nobenega jamstva za jasnost japonskih ciljev glede sovjetsko-japonskih odnošajev. Vsiljuje se misel, da hoče Japonska izrabiti sedanje homatije v Evropi za svojo ekspanzijo na jug. Evropski dogodki dajejo mnogo možnosti za japonsko politiko v tej smeri, toda načrti sedanje Konojeve vlade za Rusijo ne pomenijo nobene jasnosti. Govoreč o ZedJmjenih državah je bil Molotov zelo oster. Izjavil je takoj v začetku, da bi prav za prav ne imel dolžnosti mnogo govoriti o odnosa jih Rusije z Z edin j enimi državami, ker v tem pogledu nima povedati ničesar dobrega. Kritiziral je stališče Zedinjenih držav do baltiških držav in osobito njih nenaklonjenost napram Sovjetski uniji. V ostalem je Zedinjenim državam v zvezi z evropsko vojno pripisal čisto imperialne težnje, zaradi katerih mora biti Rusija stalno In budno na straži. Ob koncu svojega govora je Molotov še posebej opozoril na odredbe Stalina, da bo morala Rusija odslej biti v popolnem mobilizacijskem stanja, da bo morala podvojiti vse svoje napore -a notranjo utrditev, za vsestransko oborožitev m popolno pripravljenost na napad s strani katerega koli sovražnika, Prvi odmev v Londonu Iz včerajšnjega govora Molotova obstoja med Nemfijo in Kosijo o sklepajo, da Ijondon, 2. avg. j. (I* E. F.). Današnji jutrnji londonski listi prinašajo v obsežnih te*rleč*tih včerajšnji zunanje-politični ekspoze Molotova. Poglavja iz njegovega govora, kjer govori o odnosa jih Sovjetske unije a Veliko Britanijo, prinašajo listi dobesedno ter dodajajo na koncu govora tudi že prve svoje komentarje, ki pa so zaenkrat ie zelo kratki ter se dotikajo samo tistih točk, v katerih je sodba Anglije ta, da Rusija nar**™* tolmači cilje, zaradi katerih je šla Velika Britanija v sedanjo vojno. ■TlmoinTi Diplomatski sotrudnik se orne ju je v svojem komentarju agolj na ugotovitev, da je Molotov v svojih včerajšnjih izjavah popolnoma krivo tolmačil vzroke, zakaj je britanska vlada prej ko alej odločena sedanjo vojno nadaljevati in jo tudi izvojevati za sebe. >Ttmesc naglasa, da je treba zmerom imeti pred očmi, da ni Velika Britanija tista, ki stremi za svetovno nadoblast jo, marveč da nasprotno vse njeno delo stremi za tem, da onemogoči Nemčiji osvojiti si ta položaj. Prav tako Molotov nima prav, ako trdi, da je glavno sporno vprašanje, ki ga naj vojna razčisti, razdelitev kolonijalnih posastoi na sveta. To vprašanje se zdaleka ni tisti poglavitni vzrok, zaradi katerega se je London odločil iti v vojno ter vojno nadaljevati do kor Inega uspeha. Diplomatski sotrudnik »Daily Mm Ida« gre v tolmačenju Ifioiotovega govora že nekoliko dalje ter pravi, da včerajšnja izvajanja sovjetskega zunanjega mml**ra upravleujejo domneve, da sta se Berna In Mos&va že točno dogovorila za nove ureditev vzhodne IfriOpo. »Pnflj Herald« pravi, da gotovo se eaeiPtsm nov dogovor med in Nemčijo, ki ta del SO ga poslanika v Beogradu je postavljen dosedanji francoski poslanik v Stockholmu Mogra. Novo mirovno posredovanje papeža? Rim, 2. avg. e. Iz vatikanskih krogov so prišle vesti o možnosti nove mirovne intervencije. Po teh informacijah bi papež pričel novo akcijo za sklenitev miru med državama osi Rim - Berlin in AnglUo. Pripravljen je baje že papežev predlo** katerega naj bi osebno nesel v London angleški poslanik pri Vatikanu. O vsebini tega predloga ni ničesar znanega. da utegne kot nadaljnje dejanje v odnosih med Nemčijo in Rusijo Mediti korektura iiemšKo-ruske meje na Poljs^m, in sicer v prilog RuHji. Kje naj bi ta nova meja potekala, najbrž še ni točno določeno, nj pa izključeno, da se bosta obe državi zedi-nili za mejo, ki je delila Rusijo in Nemčijo pred letom 1914. Po mnenju političnega urednika >News Chronicleax ta meja do- kaj bolj odgovarja geografskim realnostim, kakor pa sedanja razmejitvena črta. Odmev v Rimu Rim, 2. avgusta. AA. (Štefani). »Popolo di Roma« komentira govor Molotova in podčrtava aluzijo Molotova na vzroke francoskega poraza List ugotavlia. da ni bilo moči očitneje poudariti, da more Francija zmagati samo tedaj, kadar je v kakšni kontinentalni zvezd. Oholeiši na je bil Molotov. nadaljuje list, ko ie govoril o Angliji. Predsednik Sovjetske zveze ie potrdil trdnost rusko-nemčkih Docodb in njihov veliki pomen spričo sedaniesa po'oža-ja in dodal, da so najnovejši poskusi Anglije, da ustvari nezaupanje med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, obsojeni na nopoln neuspeh. Mnenje Washingtona Washington, 2. avg. A A. (Reuter). V washingtonskih krogih izjavljajo o govoru Molotova, da njegove besede na naslov USA niso presenetile, mislijo pa. da te besede niso takšne, da bi mogle pripomoči k uspehu pogajanj, ki se ;sadnie časa vrše v Washingtonu. Italija In Turčija Rim, 2. avgusta e. (Transcont Press) Na vprašanje tujih novinarjev, kakšni so odnošaji med Italijo in Turčijo, so na službenih mestih izjavili: Italija ni zavzela stališča do Turčije in tudi Nemčija m Italija kot osni državi nista zavzeli stališča do Turčije, niti v pozitivnem niti v negativnem smislu. Reči se more samo to, da so odnošaji Italije in Nemčije do Turčije do-sedaj vsaj takšni, da se Italija ne čuti izzvane. V Londonu pričakujejo nemški napad v noči od 4. na 5. avgust Po angleških informacijah naj M Španija istočasno napadla Gibraltar London, 2. avg. e. (United Press). Angleški tisk poroča, da sta Nemčija in Italija dokončali priprave za napad na Anglijo. V trenutku, ko bo Nemčija pričela z napadom na AnglUo, bo general -Franco skušal zavzeti Gibraltar. V zadnjem času je Franco zbral močno vojsko na področju Lalin-ca. Angleški tisk ne prikriva, da postajajo napadi italijanskega letalstva na Gibraltar čedalje huJši. a pripominjajo, da bombardiranje ne napravi velike škode in da tudi angleško letalstvo vneto odgovarja na napade z bombardiranjem važnih oporišč v Sardiniji in Panteleriji. Po londonskih informacijah bodo pri napadu na Anglijo sodelovali tudi Italijani. V to svrho so ie odpre mili v severno Francijo in Belgijo večje letalske oddelke ter motorizirane divizije. Napad pričakujejo v Londonu v noči od 4. na 5. avgusta. London, 2. avg. j. (Reuter). v svojem včerajšnjem pregledu trenotnega vojnega položaja, naglasa angleški radio, da visi datum nemškega napada na Veliko Britanijo še v popolni megli in, da so si celo naziranja vodilnih osebnosti držav osi glede pričetka napada zelo različna. Tako je na primer vrhovni poveljnik nemške zračne sile maršal Gor in g v svoji najnovejši izjavi naglasi!, da je nemška armada pripravljena in čaka edinole še povelja vodje rajna, da udari. Nasprotno z Goringom pa je Ansaldo v svoji zadnji oddaji po radiu dejal, da se je napad na Ve Britanijo prav za prav že pričel in da pomenijo zadnje nemške letalske in podmor-niške akcije že nemški pohod proti Angliji. Virginio Gayda pa zopet piše, da nemškega napada na Veliko Britanijo še ni pričakovati v neposredni bodočnosti. Nemška radijska služba pa je kot zadnje v španSčini razširila vest, dn Nemčija z padom ne bo odlašala niti dneva več, kolikor bo nujno potrebno za dovršitev priprav. Japonska poročevalska agencija »Domej« javlja kot zaključek teh nasprotujočih si mnenj, ki prihajajo iz ifa-žav ost, da se sedaj dokončujejo tudi že koncentracije italijanskih čet za odločilni napad na Veliko Britanijo. Rim, 2. avgusta e. (Europa Press) Rimski tisk poudarja, da se nahajajo operacije proti Angliji v polnem teku. Vsi italijanski listi pišejo v tem smislu m poudarjajo, da so popolnoma pogrešne vesrti nekaterih nevtralnih krogov, da sta Nemčija in ..talija odložili napad na Anglijo ter da se bosta zat ovoljiii le s poostreno UoJESdo Anglije in opustili direktni napad na angleško otočje. Nemčija in Italija, pišejo italijanski listi, nimata nobenih raz"logov, da ne bi Angliji zadali smrtnega udarca. Propaganda ▼ Ameriki za pomoč Angliji New York, 2. avgusta c. (Reuter) Po vsej Ameriki je razširjena deklaracija, katero so natisnili v 50.000 izvodih, s pozivom na vse Američane, naj pismeno ali brzojavno zahtevajo od vlade, da pošlje Amerika še 60 rušilcev Angliji, poleg tistih rušilccv, ki so bili določeni za obrambo Ameriko najprvo, a jih je nato ameriška vlada namenila zaveznikom, V deklaraciji se pravi, da bodo rosiki najbrž odločilni činitelji v bojih na morju, katere je rničakovati v teku tega poletja. Predsednik Roosevert in člani senata naj se takoj lotijo te aket- Položaj na jugovzhodu še vedno m razčiščen P*c*l neposrednimi pogajanji mod Bolgarijo in Madžarsko Budimpešta, 2. avg. e. (MTT). Na me- rodajnih mestih so izjavili novinarjem, da se bodo verjetno že prihodnji teden pričela pograjan ja glede spornih vprašanj med Madžarsko in Rurruunijo. Lahko se zgodi, da bo še prej Rum unija začela pogajanja z Bolgarijo, toda bo madžarsko vlado o tem obvestila. Madžarska je pripravljena na popuščanje, pričakuje pa od Rumunije, da bo opustila svoje nepopustljivo stališče v skladu z nasveti, ki so jih nrmunaki državniki dobili v SolnogTadu, Zato gleda z Deily Heral-dac, kakor tudi diplomatski sotrudnik »News C!ir©nicJea«r izražata glede na včerajšnja Molotovijeva izjavljanja donuftsvo, 2- avg. e. (Transcon. Press). V sJaSbanal krogih še nimajo obvestil o prl-Četku pogajanj med Madžarsko in Rumo-nijo. Nemčija vztraja pri tem, da se pogajanja prično čimprej zaradi gospodarske zamtereairanosti Nemčije v državah na Jugovzhodu Evrope. V službenih krogih pravijo, da se Nemčija ne bo udeležila za-korrferenc med Madžarsko in Ru- munijo, ker žen, da se problemi jugovzhodne Evrope uredijo z medsebojnim sporazumevanjem med prizadetimi državami In to v najkrajšem času. Večjih teritorialnih sprememb ne bo Rfcn, 2. avg. & (Štefani). V Berlinu in Rimu smatrajo, da teritorijalne spremembe v PodunavJu in na Balkanu ne bodo tako obsežne, kakor trdi angleška propaganda, k| fcdi, da bi Balkan zopet postal ognjišče nemirov. Rimski »Meaaagero« piše, da ni dvoma, da bosta po vojni Podu-navje in Balkan preurejena, toda ie danes «e lahko trdi. da Italija nima na tem področju nobenih teritorijalnih zahtev. Težave so še velike Rim, 2. avg. e. (TJ. P.), italijanski tfcsk zasleduje z veliko pozornostjo laavoj položaja na Balkanu. Tist ne prikriva, da obstojajo velike ovire za dosego sporazuma med prizadetimi državam! Po veateh Nadtdjmvanfe na ML str« is Budimpešte je MadSaraka zavzela glede svojih zahtev zek> energično stališče in je zaradi tega položaj Rumunije precej kočljiv, kajti Rumunija mora varovati svoj prestiž. Odstopitev južne Dobrudže Bolgariji ne bo težko izvedljiva. Glede severne Dobrudle pa bo Bolgarija svoje zahteve umaknila, kajti po mnenju Italije in Nemčije Rumunija ne sme biti popolnoma odrinjena od Črnega morja. Stališče Bolgarije Sofija, 2. avgusti e. Pb vesteh, ki se niso potrjene, bo bolgarska delegacija odšla že prihodnje dni v Bukarešto, m bo pričela podajanja za ureditev opornih teritorialnih vprašanje nekaj dni. Bolgarski tisk je tudi da bi prepričal Rumunijo, da je zelo ne- varno in škodljivo nadaljnje odlaganje pogajanj. Pri tem se tisk sklicuje na podobno mnenje v odločilnih krogih ▼ Rimu m Berlinu. Priključitev Dobrudle, pravi bolgarski tisk, je že dovršeno dejstvo in le še vprašanj e nekaj dni. Bolgarski tisk je tudi ignoriral tiati del izjave romunskega zunanjega ministra, ki govori o reševanju Spornih vprašanj s pomočjo preseljevanja in izmenjave prebivalstva Bolgarska javnost je prepričana, ds se mora vprašanje Dobrudle reJiti takoj vendar odkčilni krogi priporočajo potrpljenje, kajti bolgarski narod naj s« zaveda, da njegove težnje podpirata Nemčija in Italija Bolgarsko delegacijo, ki bo vodila pogajanja z Rumu-ni, bo vodil najbrž finančni mmVtcr Boži-lov. Rumuni se zavzemajo za izmenjavo manjšin Na ta način bi se lahko brez večjih teritorialnih revizij uredili vsi spori v Podunavju in na Balkanu Bukarešta, 2. avgusta c. (Rador) Rumun- ski tisk se šc vedno zelo izčrpno bavi z vprašanjem narodnih manjšin, korekture meja in izmenjave prebivalstva. Listi opozarjajo na veliko pomešanost prebivalstva v Podunavju in na Balkanu k? izvira iz preteklih stoletij, ko so btle prizadete države v Avsrtro-ogrslci m*»narhijt Nastale so tako v mejah večjih narodnostnih skupin tuje narodne manjšine. Tako so Rumuni, na Madžarskem, v Bolgariji. Jugoslaviji, Al- baniji itd. Zaradi novega položaja v Evropi je zdaj potrebna izmenjava tega prebivalstva na enak način kakor «ie je to že izvršilo na Tirolskem, v Saltskih državah in sedaj v Besarabiji in Buko-vmi. Na vsem Raikanu je nad 800.000 Rumunov, ki žive v sosednih državah kot narodne manjšine. S preselitvijo teh manjšin bi bili odstranjeni vsi vzroki, ki povzročajo sedaj nesporazume in revizionistične težnje. Uredba o izrednih dokladah državnih nameščencev, delavcev in upokojencev Beograd, 1. avg\ p. Danes je izšla uredba o izrednih dokladah za državne uslužbence in upokojence, ki jo je napovedal včeraj finančni minister v svojem ekspoze-ju o proračunskih dvaJiajatinaJa. Uredba določa: čl. 1: Aktivnim državnim uslužbencem. za katere veljata zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju, pripadajo poleg rednih prejemkov naslednje izredne osebne doklade: v draginjskem razredu 1 n mesečno din ni 1. uradnikom od 8. do vključno 5. pol. skup. 150 120 80 2. uradnikom v 9. in 10. pol. skup. 200 120 100 3. uradn. pripravnikom, ne glede na šolsko kvalifikacijo 150 120 80 4. zvaničnikom 120 100 70 5. služiteljem 100 80 50 6. pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem, dnevnicarjem, cestarjem in stalnim cestnim delavcem - a) z mesečno bruto dohodki do 1000 din 100 80 50 b) z mesečnimi bruto dohodki 1001 do 1400 din 120 100 70 c) z mesečno bruto dohodki 1401 do 2600 din 150 120 80 Določbe prednjega odstavka ne veljajo za uslužbence finančne kontrole. 2.: Izredna doklada pripada tudi vojnim uradnikom, ki po uredbi ministrskega sveta lz septembra 1939 nimajo pravica do doklade na osnovi svoje kvalifi- kacije, kakor tudi uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnega posestva Belja in državne sladkorne tovarne na čuka-rici, in sicer: v draginjskem razredu I II mesečno din III 1. nižjim vojnim uradnikom 4. razr. 200 160 100 2. nižjim vojnim uradnikom 3., 2. In 1. rezr. ter višjim vojnim uradnikom 4. razr. 150 120 80 3. uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnih posestev na Beiju ln državne sladkorne tovarne na Cukarici a) uradnikom, pogodbenim uradnikom in honorarnim • služiteljem s skupnimi mesečnimi dohodki do 1650 din, ne uračunajoč rodbinske doklade 200 160 100 b) uradnikom, kontraktualnim uradnikom, honorar- nim uradnikom s skupnimi mesečnimi dohodki 1651 do 2600 din, ne uračunajoč rodbinskih doklad 150 120 80 c) uradniškim pripravnikom brez ozira na šolsko kvalifikacijo 150 120 80 d) rvaničnikom 120 100 70 d) služiteljem 100 80 50 f) dne viličarjem z mesečnimi bruto-n agradami do 1000 din 100 80 50 g) dnevničarjem z mesečnimi Lruto-nagradami 1001 do 1400 120 100 70 h) dnevničarjem z mesečnimi bruto-nagradami 1401 do 2600 din 150 120 80 Cl. 3: Vsem aktivnim državnim uradnikom, zvaničnikom, služiteljem, pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v službi države, aktivnim oficirjem, vojnim uradnikom, podoficirjem in pogodbenikom v vojski Ln mornarici, aktivnim orožniškim podoficirjem, kaplar-jem in redovom graničarskih čet, cestarjem in stalnim cestnim delavcem pripadajo na vsakega otroka rojenega v postavnem zakonu, pozakonjenega ali adoptira-nega, izredna rodbina doklada po 50 din mesečno. Ta doklada prltiče, dokler otrok ni prekoračil 16. leta starosti. Po dovršenem 16. letu starosti pripada samo otrokom, ki se redno šolajo, a to najdalje do dovršenega 23. leta starosti. č*e sta mož in žena v državni službi, pripada doklada samo enemu izmed njiju. Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za one, ki so v aktivni službi direkcije rečne plovbe, državnega posestva na Bel ju In državne sladkorne tovarne na cukarici, kakor tudi za upokojence ln osebe, navedene v 11. čl. uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev iz januarja 1940. Cl. 4: Izredne osebne ln rodbinske dokla- Nova navodila o varčevanju z življenjskimi potrebščinami Beograd, 1. avgusta. AA. V zvezi z uredbo o varčevanju z življenskimi potrebščinami ie minister za trgovino in industrijo dal naslednja navodila: Določbe ČL 1 uredbe o varčevanju z ži-vljenskinii rxrtrebšćinarni. do katerih ie v brezmesnih dnevih v sredo, četrtek in v petek prepovedana vsaka arodaia svežega telečjega aoveieea in svinjskega mesa na drobno, se ne nanašajo na klanje živine v omenjenih dneh. v kolikor klanje ne spada pod določbe čl. 3 uredbe, ki prepoveduje klanje telic in junic pod enim letom starosti. Prav tako uredba ne prerpoveduie držati v brezmesnih dneh meso v mesarskih in gostinskih obratih zaradi ohrane. 2. V kolikor ie v posameznih gostinskih obratih pripravlianie mesa v surovem stanju v petek za soboto potrebno ali v navadi, le to dovoljeno, vendar mora lastnik obrata stvar prijaviti pristojni nadzorstveni oblasti. V kolikor ie nrioravlianje svežega mesa v petkih po omenjenih obratih potrebno, da se meso obrani v svežem stanju, ie to treba celo priporočati dotičnim obratom. 3. Po določbah uredbe o spremembah in dopolnilih od 2. juli i a 1940. t i. uredbe o varčevaniu z živi i en ski mi potrebščinami, ie prepovedano v sredo, četrtek in petek servirati jedila s telečjim, govejim in svinj, ski m mesom do gostinskih obratih. Z ozi-rom na to le v četrtkih prepovedana prodaja zaklanih prašičev in njih mesa, kakor tudi poraba tega mesa no gostinskih obratih. Zaklane prašiče in njihovo meso ie dovolieno orodaiati in uživati v gostinskih obratih edino ob nedeljah. 4. Pod prepoved proda ie in porabe v smislu uredbe o varčevaniu z živili ne spadalo živalski deli. ki se smatralo za meso v ožiem smislu besede. Ker se živalska glava in noge ne morejo smatrati kot meso v omenjenem smislu, ie dovoljena njihova prodala v mesarskih prodajalnah kakor tudi poraba v gostinskih obratih tudi v brezmesnih dneh. de po tej uredbi se oodo pričele plačevati | s 1. septembrom 1940 Kdaj bodo ukinile, bo določil finančni minister v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. Cl. 5: Izredne doklade po tej uredbi niso sestavni del rednih dohodkov, nego posebni prejemki začasnega značaja, tako da se ne vštejejo v osnovo za določitev pokojninskih prejemkov, ter se bodo izplačevale brez vsakih odtegljajev za davke, izredni prispevek, verski davek, prispevek za fond narodne obrambe, prispevek za uradniški in pokojninski fond, prispevek za podporni fond pomožnega osebja v državni službi itd, 01. 6: V pogledu ureditve izrednih osebnih in rodbinskih doklad delavcev in dnev-alčarjev, zaposlenih pri državnih uradih, ustanovah in podjetjih, bodo v skladu z določbami te uredbe izdali resorni ministri v svojem kompetenčnem območju potrebne odredbe, kolikor se to že ni zgodilo. 01. 7: Izplačevanje doklad se bo vršilo lz presežkov v okviru državnega proračuna za leto 1940/41. Cl 8.: Uredba bo uveljavljena, ko bo objavljena v > Službenih novinah«. Vreme ovira letalske akcije 2. avg. j. (Reuter) O angleških letalskih akcijah v noči od srede na četrtek ss naknadno izve, da so angleški bombniki z izrednim uspehom izvrfil: bombni napad na petrolejske rezervoarje v DuJsburou. Angleške bombe so zadele v polno in povzročile tri velikanske eksplozije bencina. Drugi napad ie bil Izvršen na petrolejska skladišča v Emrichu. kjer so anglt ka letala prav tako dosegla namen svojega poleta. Tekom angleških letalskih akcij nad Nemčijo ter Holandsko je prišlo 8 km severno od Amsterdama do spopada med angleškimi in nemškimi letali. Zračna bitka je trajala cele pol ure. nakar so se angleška letala po absolviranih nalogah vrnila na svoja oporišča. V bližini mesta To-lena je bilo eno angleško letalo napadeno od nemške eskadrilje. Včeraj Je vladalo tako nad Kanalom ln Severnim morjem, kakor tudi nad zap d-nimi obalami Holandske in Nemčije izredno slabo vreme, ki ni dovoljevalo letal kih akcij večjega obsega, Noe od četrt ka na petek je bila po dolgem času prva noč. v kateri amrlelka letala niso prodrl« trle bije nad sovražnikovo ozemlje. Izvršene so bile le nekatere manJše akcije nad nemškimi in holadskimi obalnimi mesti. Tudi nemško letalstvo se ie včerai omejilo samo na akciie nad Kanalom ter v neposredni bh'žini jugozapadne angleške obale. Švicarski praznik vni Bera, 2. avg. j. (SDA). Vsa Švica je včeraj na izredno slovesen način praznovala 649. obletnico obstoja švicarske kantonalne zveze. V okviru službene proslave je imel švicarski zveraii predsednik govor, v katerem je naglasa da zaclnii dogodki v Evropi Švice niso nič omajali v nieni odločnosti nadaljevati svojo dosedanjo politiko stroge nevtralnosti in dobrega sosedstva. Generalisim švicarske zvezne vojske pa je naglpsil, da bo v primeru kake nasilne akcije Švica branila svojo alpsko zemljo do 2adnjeg-a diha. Z Hud potres_ v vzhodni Aziji raenca. 2. avg. s. (United Press). Znani i italijanski eeismolss; Rafaele Bendand! Je I izjavil, da so njegovi aparati ■■■mu—išli včeraj ob 15.20 strašen potres, ki se ga lahko smatra- za naJboU Katastrofalen P°-tres v sadnjih letih. Setomolo- misli, da Je ] epicenter potresa v vzhodni Aziji, severno od Japonske. Potres je bil tako močan, da ss bili SetSmoloski aparati prav občutno poškodovani. Spremembe v litovskem tisku Kovno. 2. avg. J. (DNB). S 1. avgustom ie prenelala izhalati cela vrsta litovskih časopisov in revij. Med drugimi ie preneha! tudi vodilni litvanski list »Lieuvos Zinios«. Kot vodilni bodoči Hat bo izhajal organ komunistične stranke »Tiesa« (Resnica) d oči m bo kot vladni organ fungiral list »Darbo Lieruda-c Nafstarejše gledališče v Sofiji pogorelo Sofija. 2. avgusta c. Včerai je pogorelo najstarejše sofijsko gledališče tako zvano renesančno gledališče. Gasile velikega pobara niso mogli zaJuŠiti. Posrećio se jim je pa požar lokalizirati. Preiskava je dognala, da je požar nastal zarndi ma'omarncsti treh uslužbencev, ki so stanovali v gledališču. ŠkcnJo cenijo na pol milijona levov. Zaščita Panamskega prekopa Balbos, 2. avgusta j. (Parnimski prekop) (A. R.) Semkaj so prispeli štirje ameriški rušilci, katerih naloga jc, prevzeti vojaško nadzorstvo nad Atlantskim vhodom v Panamski prekop. Po izjavi z uradnega mesta Zcdinjenih držav so bili rušilci odposlani v panamsko cono v okviru svoječas-no sprejete uredbe o izvajanju poostrene nevtralnosti Zctiinjcnih držav. Borzna poroci s« Curih, 2. avg. Beograd 10. Pariš 9.70, London 17.45, Ne\v York 440, Mlan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.62. Scfija 5.25. Spremembe v stanju obratov v prvem in drugem četrtletju le jO v naši industriji, obrti trgovini in gostinstvu Ljubljana, 2. avgusta V prvem četrtletju 1940 je bilo na področju Zbornice za TO I v Ljubljani v industriji 7 prijav in 10 odjav, v obrti 258 prijav in 198 odjav, v trgovini 180 prijav in 188 odjav, v gostinstvu pa 57 prijav in 52 odjav. V posameznih industrijskih podjetjih se nanašata po 2 odjavi na izdelovanje pletenin in na mline, po 1 odjava pa na izdelovanje dvokoles in motorjev, lesno industrijo, tkalnice, izdelovanje perila, izdelovanje kavnih surogatov in izdelovanje špirita in drož. V obrtnih podjetjih je bilo največ odjav v mizarski stroki 19, v šiviljski stroki (23), čevljarski stroki (29) in pekovski stroki (23). V trgovskih in pomožnih obratih je bilo največ odjav v trgovini z lesom (15), v trgovini z živili (14) in v trgovini z mešanim blagom (58). V gostinski stroki je bilo odjavljenih 43 gostiln, 6 krčem, 2 restavraciji in 1 bife, ; prijavljenih pa je bilo 37 gostiln, 16 krčem, 2 bifeja, 1 restavracija in 1 ljudska kuhinja. V drugem četrtletju je bilo v industriji 8 prijav in 5 odjav, v obrti 242 prijav in 179 odjav, v trgovini 178 prijav in 135 odjav, v gostinski stroki pa 69 prijav in 41 odjav. V vseh strokah je bilo torej več prijav kot odjav. V industriji je bila po ena odjava v izdelovanju kovinskih predmetov, v lesni industriji, v izdelovanju pohištva, v izdelovanju kartonaže in v izdelovanju brezalkoholnih pijač. V obrti je bilo največ odjav v čevljarski stroki (36), v šiviljski stroki (10), v pekovski in mesarski stroki (po 12) in v krojački stroki (9). V trgovini je bilo največ odjav v trgovini z mešanim blagom (40), pa tudi največ prijav (65). V gostinstvu je bilo odjavljenih 27 gostiln, prijavljenih pa 46. Krčem je bilo prijavljenih 12, odjavljenih pa 2. Trije nevarni vlomilci Prvi krade po Zasavju, drugi v okoliši M lame, tretji pa v krškem okraju Ljubljana, 2. avgusta Vlomilci na deželi postajajo čedalje bolj predrzni in imajo orožniki z njimi vedno več posla. Posebno preglavico jim dela v zadnjem času neki Anton Sever, doma z Jezice in star šele okrog 30 let. Sever se je skrival v gozdu nekje pod Rašico, kasneje pa pod Dobenim nad Trzinom, cdko-der je hodil v bližnje vasi, kjer je vlamljal v hlSe in kradel. Orožniki so slednjič izsledili več njegovih skrivališč, nakar se jim je rekomavh umaknil in se klatil po Zasavju. Pojavil se je zdaj v tej, zdaj v drugi vasi in kradel vse, kar je dosegel. Spotoma se je seznanil še z dvema mlajšima pajdašema. Izmed katerih je eden nosil dolge rjave hlače, rdečo srajco a kratkimi rokavi ln čepico opekaste barve, drugi pa rjav klobuk, temne hlače in sivo srajco. Vsi trije so »e te dni pojavili v Jesenju pri Kresnicah, kjer so vdrli v hiše posestnikov Franca Peneta in Ludvika Praprot-nika, ter odnesli dve odeji, srebrno žepno uro, srebrno vsrižico, nov klobuk, več moških srajc, nove modne hlače, črno železnic arsko uniformo sivo mcSko obleko, nekaj ženske obleke, srebrno o v ratno verižico m pa polegr drugih predmetov tudi škatlo s raznimi dokurnenti. S plenom, čigar vrednost ie znašala nekaj čez 4000 din, so vlomilci, ki so jih orožniki zasle- j dovali, pobegnili nazaj proti Ljubljani, j kjer so se najbrž zopet zatekli v kako skrivališče v gozdu nekje v okolici. Vlomilci bedo skušali vsaj del plena najbrž razprodati, zato pred nakupom svarimo! V ckoiici Mirne je na delu komaj 191et-ni ziikovec Janez Makse. Makse se potepa že več mesecev okrog brez dela, zraven pa ne zamudi nobene prilike, da ne bi kaj ukradel. Nedavno je prišel k posestniku Francu Uriglu v Bistrico in mu odnesel suknjič, telovnik in par novih čevljev, na račun nekega podjetnika pa je Čez nekaj dni inkasiral v BuK-evi gostilni večjo vsoto denarja. Ko je csleparil še več ljudi in ponovno ukradel nekaj obleke, je izginil in ga orožniki zaman i?čejo. Po krškem okraju se potepa neki Adolf Kerin, doma iz okolice Lesk ovca in tudi nevaren Vlomilec. Najraje* prihaja do samotnih posestnikov v hribih nad Krškim, kjer vlamlja v zidanice In odnaša obleko, perilo, jestvine in sploh vse, kar cV>se*e. Kerin je cplrnil že več zidanic, vlomil pa je tudi v nekatere hiše, kjer je prišel do izdatnejšega plena. Dvema posestnikoma je odnesel orecej dragocenosti in nekaj denarja, potem pa. ko so mu bili orožniki ie za petami, je pobegnil proti Kočevju in tam vlomil v Srednji Bukovi gori v neko hišo, kjer le odnesel večjo vsoto denarja in nekaj obleke. Letošnji julij je bil hladen Ljubljana, 2. avgusta Z vremenom prejšnji mesec ni bil nihče »dovoljen; ne meščan in ne kmet. Kmetijska dela so zelo zastala, ne le zaradi tega, ker letos vse bolj počasi zori, temveč tudi, ker morajo ljudje delo pogosto odlagati zaradi vsakdanjega dežja. Tako je bila žetev skoraj 14 dni bolj pozno. Se bolj es je zavlekla košnja in menda se še ni zgodilo, kakor letos, da kmetje tu in tam doslej sploh Se niso pokosili. Zaradi tega so utrpeli precejšnjo škodo, ker zrela trava ni dobra sa seno, saj sčasom izgubi redimo snovi in ni nič boljša od slame. Prejšnji mesec smo navedli podatke o vremenu junija v Ljubljani, zbrane na ljubljanskem meteorološkem zavodu. Spre-deli smo, da junija ni niti bilo toliko dežja, kolikor znaša povprečje, izračunano v dvajsetletni dobi. Dešavalo je sicer pogosto ln zlasti podnevi, zato se nam je zdelo junijsko vreme še tem bolj neprijetno. Povprečje padavin v juliju znaša v Ljubljani 113 mm. Julij je navadno precej suh mesec, a letošnje julijsko vreme je bilo izjema. Imeli smo nad 50% več padavin kakor znaša povprečje; in sicer 174 mm. Skoraj tri Četrtine meseca je bilo deževnega, saj je bilo 18 deževnih dni in v 17 dneh je bilo vselej nad 0.1 mm na dan. Julij je dosegel poseben rekord, da smo imeli le 2 v pravem pomenu besede jasna dneva, med tem ko jih je bilo 10 pretežno oblačnih ,drugi so pa bili delno oblačni. Letošnji julij je pa bil tudi nenavadno hladen, saj je znašala najnižja temperatura celo 8.40, med tem ko znaša povprečje najnižje temperature v Ljubljani julija 13.5». Najhladnejši dan je bil 30. julija, najvišja temperatura je pa bila dosežena 3. julija, ko je znašala 28.7». Povprečna temperatura je znašala v letošnjem juliju 18.6°. med tem ko znaša povprečje zrn dobo veo let v juliju 21«. To je velika razlika, kakor da je Ljubljana dobila letos povsem drugo podnebje. Ne napovedujmo, kakšno bo vreme poslej 1 Nihče se večkrat ne zmoti kakor vremenski prerok — morda samo ie politik. s * ^ ffretq\nt ca K O L K D A R Danes: Petek, 2. avgusta: Porciunkula, Alfonz DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Slojra.: Trije legionarjl — trije mušketirji n. del Kino Inion: Prvi film o dogodkih iz vojne 1939/40 DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Lep praz&ik Sokola v Medvodah Mlad, zdrav od solnca zagorel rod. se na svojem letnem telovadišču pridno pripravlja, da v okviru Petrove petletke razvije v nedeljo 4. t. m. deški prapor. Naši najmlajši, seveda najbolj navdušeni, pa tudi po številu najmočnejši krepko poseznjo v vrvež in delo na telovadišču, tako da š.2 hladnejšega pripadni! i razmaje in pomladi ob toliki sili življenja ter ga zopet vsme-ri v vedno živi, pojoči tok TvrSeve ideje. Pri nas smo tudi v najtežjih časih korakali le naprej, z vero v sebe. kralja in domovino. Naše moštvo je mlado, a je z občudovanja vredno kilavost jo postavilo lasten dom. razvilo članski, naraščajskl prapor, a letos bo imela naša mladina svoj dnn. Mladini posvečamo pri nas posebno pažnjo, z veseljem zremo v njeno neomajno voljo in zvestobo, nrenrlčard. da klešem«* močne značaje, ki bodo vredni prevzeti 19 trudom doseženo dediščino ter bodo gradili lepšo bodočnost slovanstva. časti, ne slavi« je na.se g-eslo, Ml ioak omenili moramo nafioga Staneta Trampuža. ki je tudi v svoj! naJbUfnejil življenjski poti našel sebi ln društvu neizčrpen vir mod v sokolskem delu« Prav teko je tudi starosta Sesek, kot izkušen krmar vedno naSel izhod iz viharjev ln uravnaval Jadra. Kaj nomrni hr. Polile Fertin, jo pa spregovorila tfon sama, ko si ga jo zbrala za kuma. TCna I" dvalset let dela, bil je r«ri krstu društva. ve5krat stRroqtn. največ časa hlarrainik. povsod med prvimi; vedno čil. zvest in mlad Poleg tejl naimarknntnojša osebnost pnš šsu-b!c. požrtvovalen ln nekako roerilo z^rn-vr»rra pokreta v društvu in šo mnos:o dru- jrih. Razvitie fe združeno z velikim nastonorn in z^h^vo. l^ed posebnimi toekami tudi ?nladi ču^arii domovine, sCarmen^ in »Po-?^niezac iz Dravdlj. Gospodarsko poslopje je bilo mahoma v plamenih, ker je bilo pod streho in drugod nakupičenega in stlačenega nad dvajset voz sena, razen sena pa še veliko slame in stelje Ogenj je kmrJ.u prešel tudi na gospodarsko orodje, na vozove v šupah itd., dočvm se je domačim tor sosedom še pravočasno posrečilo odveza t i živino in pognati na prosto. Resili so tudi prašiče v svinjakih. Na požarisču je bilo več ur na delu pet brizgaln, ki so brizgale ogromne curke vode na goreče ostrešje, na hlev šupo in listnjak, vcndaT je požar poslopje domala popolnoma uničil. Ko se je požrtvovalnim gasilcem malo pred 10 posrečilo ogenj omejiti samo na okrog 30 m dolgo in okrog 8 m široko gospodarsko poslopje, so kasneje plamen skoro popolnoma zadušili in preostalo seno znesli na travnik, kjer so ga premetali. S tem so bili zaposleni vse dopoldne. Kako je ogenjv nastal, še ni ugotovljeno. Na pogorišče je že takoj zjutraj prišla policija, ki je zaslišala nekatere priče. Zdi se, da je požar zanetil neki berač, ki je spal v senu, a jc potem, videč da ognja ne more ukrotiti, pobegnil. Skoda znaša po prvih cenitvah nokaj čez 100.000 din, dočim je oškodovana posestni ca zavarovana samo za okrog 20.000 din. Dva vloma v blagajne Ljubljana. 2. avgusta Davi je bila Txđiciia obveščena o drznem vlomu v pisarno inž. Umeka v Svetčevi ulici 6, pod Rožnikom. Vlomilec, ki so mu morale biti razmere v hiši znane, ie oonoči splezal na balkon, kjer ie namazal šipo ori oknu z neko tekočino, tako da io ie lahko brez vsakega ropota izrezal. nato pa odorl okno. skozi katero je zlezel v pisarno. V pisarni se je takoi soravil nad b!acairto. ki jo je izrezel z vlomilrkim oradiem in vzel fz nje nekai hranilnih knjižic ter nekaj gotovine v tuji valuti in sicer v švicarskih frankih in lirah. Vlomilec ie izrezal blagajno samo r/ri vrh njem tresoru. dočim ie glavni tresor pustil pri miru. Pobegnil le do isti poti. kakrr ie priSel. Ponoči ie bilo vlomljeno tiidi v prostore tvrdke »2elezorj'rornet« na Resljevi c. 23. Vlomilec je tudi tu prišel v pisarno skozi pritlično okno, kjer i e utrl šipe. V pisarni je navrtal železno blagajno, iz katere ie ukradel okrog 530 din. Blagalno ie navrtal s pomočio »svinjske noge« v trikotu, znak, da je bil na delu strokovnjak. O vlomu je bila takoj obveščena policija, ki ie pričela zasledovati vlomilca. Na obeh krajih vloma Je policijski daktiloskoo na sej tud* več prstnih odtisov, ki bodo najbrž orec^ pripomogli k izsleditvi svedrovcev. Stran 1 POZOR! Prvi film o POZOR! DOGODKIH IZ VOJNE I939 40 ki prikazuje vojne dogodke začenši od vojne na Poljskem, zavzetjem Danske, Norveške, Nizozemske ln Belgije do premirja v Compiegueu. Blagajna je odprta xa> predprodajo od 11. do 12. ure ln od 15. ure dalje' Predstave ob 16., 19.' In 21. uri. K^O UNIQN Zaradi velikega zanimanja predvajamo še vedno tudi barvani modni film! Trije legionar] i — trije mušketirji, n. del KINO SLOGA, tel. 27-80 SAMO SE DANES ob 16., 19. in SI. ori KINO MOSTE i Danes in jutri ob 20.30 uri, v nedeljo in ponedeljek dva izbr; na velefilma: Monumentalno delo veličastnih scen naj- življenje na ruskem carskem dvoru. večjega požara v zgodovini človeštva: Chlcago v plamenih Tjrone Fouer - Alice Pav - Don Ameche intrige in ljubezen največje carice Katerina Velika Con rad t Veld E VESTI J i — Za pospeševanje našega sadjarstva. Privilegirana izvozna družba (PRIZAJD) je izdelala načrt za pospeševanje sadjarstva v vsej državi in v ta namen je določen znesek 44,950.000 din. Ta denar bodo porabili v dveh letih. Za sadna skladišča je določeno 10 milijonov din, za sadne sušilnice 3 milijone, za zatiranje San J ose uši 2.5 milij., za zatiranje bolezni in sadnih škodljivcev 7,500.0»Q, manjši zneski pa za nabavo orodja, za sadjarske tečaje, za podpiranje produkcije sadnih sokov Itd. Prošnje za podpore zadrugarjev in organiziranih sadjarjev bodo imele prednost. Podpore za zidanje sadnih - išilnic bodo dajali tistim sadjerjem, ki bodo imeli dovolj sadnih dreves. P~ošnje je treba ri-siavljati na Privilegirano Izvozno družbo v Beogradu, Obiličev venac 2. — Obnovitev gospodarskih zvez z Nizozemsko. Po 14-dnevnih pogajanjih naše trgovinske delegacije v Berlinu z nemškimi ustanovami ji bil podpisan sporazum, ki urejuje plačilni promet med Jugoslavijo in Nizozemsko in z njim so bili povečani kontingenti nekaterih vrst blag? ki jih Nemčija uvaža iz naše države. To je prvi sporazum, ki ga je Nemčija sklenila v Imenu ene izmed okupiranih držav z drugo državo in zato mu pripisujejo velik pomen. — Načrt banske uprave banovine Hrvatske o razdelitvi premoženja SUZOR-ja, Banska uprava banovine Hrvatske je predložila vladi načrt o likvidaciji SUZORja ter o razdelitvi njegovega premoženja. Po tem načrtu bi bil osrednji urad povsem likvidiran, da bi ne bilo nobene povezanosti med posameznimi nosilci delavskega zavarovanja v državi. Na področju banovine Hrvatske bi po likvidaciji SUZORja prevzela banska uprava vse posle, ki jih zdaj vodijo ministrstvo za socialno politiko, SUZOR ln njegovi krajevni organi. Razdeljeno bi bilo vse premoženje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, tudi z rezervami in skladi vred. Premoženje bi razdelili po stanju v mesecu, ko bi bila objavljena uredba. Banska uprava bi prevzela, rentnike, ki so naši državljani in ki stalno bivajo na področju Hrvatske, izmed tujih državljar.nov pa one. ki so ponesrečili na K vatskem. Nosilec zavarovanja za banovino Hrvatsko bi prevzel vse aktivne nameščence okrožnih uradov v Dubrovniku. Karlovcu, Osijeku, Sušaku in Zagrebu, ako so po očetu in materi Hrvati. — Uredba o prisfci nLškem delu. Narodne Novine so objavile uredbo o izkrcavanju, nalaganju in prelaganju tovorov v morskih pristaniščih. Namen te uredbe je, da se omogoči redno delo v pristaniščih ter da se urede delovni odnosi med delavstvom in delodajalci. Po tej uredbi bodo prepovedane vse kolektivne ustavitve dela, to se pravi stavke in izprtja. Po uredbi bo tudi omogočena ustanovitev zadruge, ki bo dobila koneesljo za pristaniška dela. — Vozno maneversko osebje za zboljšanje svojega položaja. Včeraj se je vršil v Nišu svečani del kongresa Združenja vozno maneverskega osebja. Prvi je govoril delegat Jože Mataček iz Maribora, ki je na-glašal požrtvovalnost vozno maneverskega osebja ter njegovo pripravljenost, žrtvovati vse za domovino in napredek službe. Ob koncu govora je izjavil: »Ce je dovoljeno verižnikom neomejeno navijati cene, se morajo povisili tudi plače. Brez zadostno zavarovanega eksistenčnega mini-ma uslužbencem in njihovim rodbinam ni mogoče točno in vestno opravljati službe. Tudi drugi govorniki so zahtevali, da se mora gmotni položaj vozno maneverskega osebja zboljšati. — Uredba o olajšanju preskrbe mest z drvmi. Trgovinski minister je izdal včeraj na temelju pooblastila iz člena 10. uredbe o kontroli nad cenami naredbo o olajšanju preskrbe z drvmi- Z novo uredbo se ureja dovoz dr-/ v mesto tako, da se zagotovi prodaja po istih cenah, kakor so bila drva kupljena v bližnjih krajih, kar velja tudi za drva, pripeljana iz oddaljenejših krajev-To se doseže s tem, da se izplačujejo premije za plačilo dovoza lesa iz odaljenejših krajev. Sredstva za te premije se dobivajo iz pobiranja vozarinske razlike na drva, pripeljana iz bttftnjfli krajev. — flgoSanJe delnic petrolejskih družb iz Rnmunije. Kraljevska rumunska ambasada v Beogradu razglaša vsem jugoslo-venskim imejlteljem (detentorom) delnic petrolejskih družb iz Rumunije, da so po Uredbi štev. 2342—940 obvezni predložiti omenjene delnice pisarnam Ambasade zaradi njih vpisovanja in žigosanja, ker bi bile v nasprotnem primeru razveljavljene, i Te delnice je treba predložiti najkasneje do 10. avgusta 1940. Ko bodo iste vidira-ne. se to ugotovil datum in naslov izvora delnic ali piavice zaloga. Vsa ostala po-iasnila se lahko izvedo pri trgovinskemu atašeju gori omenjene Ambasade. _Vsem turističnim pilotom na področju oblastnega odbora kralj, jugcslovanskega Aerokluba »Naša krila« v Ljubljani. — Na podiagl informacij, ki smo jih prejeli, za letos ni pričakovati, da bi klub dobil sredstva za vzdrževanje redne ali pa samo začasne tr^naže za pilote, ki so člani Aerokluba. Vsak tiening je mogoč le v območju vojnih trenažnih eskadril, zato opozarjamo turr-tične pilote, da na pristojnem mestu urgirajo povoljno rešitev svojih prošenj, ki so jih svoječasno vložili z željo, da se jim dovoli trenažno letenje. Le tistim turističnim pilotom, ki bodo v takih edinicah izvršili potrebne pogoje za podaljšanje >EK>zvol za letenje* bo štab vazduhoplovstva vojske diplome podaljšal za tekoče leto. — Vsem prijateljem gasilcev! V nedeljo 4. avgusta bo minilo leto dni, od kar si je prostovoljna gasilska četa v Podutiku nabavila gasilski avto za prevoz mo-torke in gasilcev. Da bi bilo društvo kos vsem svojim težavnim nalogam, si je moralo nabaviti tudi potrebno orodje in material, kar pa je seveda zahtevalo mnogo izdatkov. Da bi proslavilo za Podutik važno cbletnico in dobilo nekaj prepotreb-nih sredstev, vabi v nedeljo 4. avgusta vse svoje prijatelje v Podutik, Kjer jih čaka p. ljetno iznenađenje. Malo dobre volje je treba in malo razumevanja naše javnosti za odgovorno in težavno gasilsko službo, pa bo društvo lahko še uspešneje delovalo v korist svojega bližnjega. Pridite v nedeljo 4. avgusta k nam v Podutik! — Nova pristojnost ministrstva za narodno zdravje. Ministrski o vet je na predlog trgovinskega ministra izdal uredbo o j izpremembi § 126. obrtnega zakona. Po | tej uredbi se prenese pristojnost za izdajanje pravilnikov, navodil in naredb o ureditvi in higieni lokalov na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Minister bo izdajal te pravilnike, navodila in naredbe v sporazumu s trgovinskim ministrom. — Prvi KadicPv spomenik ob Jadranskem morju. Hrvatsko društvo za napredek Crikvenice je dalo pobudo za postavitev prvega spomenika Stepami Radiču ob Jadranskem morju. To bo tudi prvi spomenik, ki ga dobi Crikvenica. Stal bo sredi mesta, tam kjer se pričenja promenada odnesno nova turistična Crikvenica, obrnjen proti glavnemu trgu. Spomenik v obliki doprsnega kipa je izdelal kipar Zvonko Car. — Zelo slaba letina pšenice v Bački. V Bački je žetev pšenice končana in pričela se je mlaeva Letina je zelo slaba. Povprečno so pridelali kmetje 4 do 6 metrskih stotov na oral. tako da bodo z izkupičkom komaj krili stroške za seme. žetev, mlačvo in oranje. Tudi letina ječmena in ovsa bo zelo slaba. Dober pa bo pridelek koruze konoplje in sladkorne pese. Vinska trta kaže zelo slabo, pač pa bo letos mnogo orehov. — Bolgarski študentje na našem Jadranu, v Dubrovnik prispe te dni na počitnice okrog 50 bolgarskih študentov, članov Jugosiovensko-bolgarske dijaške lige. — Pregled motornih vozil za območje sreskega načelstva v Ljubljani bo v petek dne 9. avgusta 1940 od 8. do 10. pred poslopjem oddelka za kontrolo mer v Ljubljani, Grudnovo nabrežje štev. 17. Sresko načelstvo poziva vse lastnike motornih vozil, da svoja vozila, ki za letos še niso bila pregledana, pravočasno pripeljejo na kraj pregleda. Uporaba starih evidenčnih tablic je zabranjena. — 400.000 različnih hroščev je zbral. Znani hrvatski entomoleg, upokojeni kapetan I. stopnje Robert pl. Weingartner slavi danes 801etnico rojstva in 501etnico znanstvenega dela. Mož ima bogato zbirko domače favne. Zbral je nad 400.000 različnih hroščev. Njegova zbirka je znana tudi v inozemstvu in zanjo se zanimajo zlasti nemški naravoslovci. — Moderen način utrjevanja ljubljanskih cest si ogledajo Člani Društva inže-njerjev v Ljubljani v ponedeljek dne 5. avgusta 1940. s sestankom uceležencev ob 16. uri pred dramskim gledališčem. Ogledala se bodo dela na Erjavčevi cesti in v Gajevi ulici. V primeru slabega vremena se ogled preloži. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, nestalno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 29, v Splitu 28. v Ljubljani in na Rabu 25, v Kumboru 26, v Zagrebu, Sarajevu in na Visu 24, v Beogradu 23, v Mariboru 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.4. temperatura je znašala 14.4. — Vlom v Koblerjih. Oni dan je bilo vlomljeno v hišo posestnika Josipa Krena v Koblerjih v kočevskem okraju. Tatovi so odnesli zlato moško uro. zlato verižico, malo damsko zapestno zlato uro z vdelanim briljantom. 550 din in sveženj ključev. Kren je oškodovan za okrog 2000 din. Orožniki so ugotovili, da sta bila na delu dva cigana, ki sta se izdajala za Rusa. — Pobegel vlomilec Iz zaporov sodišča v Marenbergu je pobegnil 371etni Josip Lakner, ki je znan kot nevaren vlomilec. Lakner se je najbrž dobro oborožil. Roko-mavh je pristojen v Mozelj v kočevskem okraju in je visoke, sloke postave, bledega obraza, pri hoji pa se drži naprej. _ šola za civilno zaščito prebivalstva v Zagrebu deluje že dve leti in pol. šola je priredila tečaje malone že za vse stanove, pa tudi mnogo vaj. Njeno delovanje je ob-seglo do zdaj že 37.000 prebivalcev Zagreba, tako da lahko rečemo, da je Zagreb dobro pripravljen za primer letalskega napada. — Volkovi napadajo živino. V banjalu-škem srezu so se pojavila velika krdela volkov, ki napadajo celo govejo živino in povzročajo kmetom občutno škodo. Kmetje so se obrnili na obiastva s prošnjo, naj organizirajo velik lov na voTkove. — Zlnka Kunc-Milanov v Bienos Alresn. Tudi Ljub!j?nčancm dobro znana operna pevka ga. Zinka Kunc-Milenov nastopa zdaj v Buenos Airesu in je tudi tam do- segla velike uspehe. V Rio de Janetro je nastopila z Janom Kiepuro. Razen nje se mudita v Buenos Airesu Zlatko Balokovte in Mia Ć»rak-Slavenska. — Samomor bivšega župana Mitimice. Včeraj zjutraj se je obesil v Sremski A^ro-vici znani trgovec z žitom in bivši župan Jovan Tomič. Zapustil je na ženo naslovljeno posiovilno pismo, ki v njem pravi, da ni nihče kriv njegove smrti, ker se je moralo tako zgoditi. Star je bil 59 let. 2e lani si Je hotel končati življenje, pa se je samo ranil. Pokojni je bil dobro znan tudi v Zagrebu, ker je kupoval ječmen za neko zagrebško pivovarno. Več let je bil pa poslovodja tvrdke »Trgpromet«. Iz Ljubljane —lj Invalidski dom v LJubljani. Poročali srno, da si invalidske ustanove prizadevajo uresničiti načrt invalidskega doma v Ljubljani, ki bi naj stal na oglu Jegličeve ceste in Bohoričeve ulice. Zdaj je zemljišče v ta namen že kupljeno in skoraj zanesljivo je, da bo dom stal tam, težko je pa še napovedati, kdaj bodo začeli zidati. Poslopje bo imelo dva trakta, ob Jegličevi cesti bo trinadstropno, ob Bohoričevi ulici pa dvonadstropno. —lj Ribji trg. Domačih rečnih rib je še vedno malo na trgu, ker ao vod 2, kjer je sicer najboljši ribolov, skoraj stalno narasle. Zdaj bi lahko prodajali po tri dni na teden ribe. a jih ne nalove dovolj niti za petek. Tudi mors!:ih rib ni posebno mnogo, a danes je bilo naprodaj precej lepo blago. Skuše in tuna so prodajali po 22 din kg, golčiče, plavice in sardelice po 16 ln sardele po 20 din kg. Med rečnimi ribami je bilo se največ ščuk, ki so po 18 do 22 din. Belice so po 16. somi po 22 in postrvi po 40 din kakor navadno. —lj O Galetovl ulici v Zg. Slfiki smo zadnjič objavili pritožbo stanovalcev, da je bila lani podrta >kurja fabrika«:, a s tam pridobljenim nasipnim materialom je bila napravljena kolesarska pot ob Celovški cesti, ki jo vsa Ljubljana smatra za najpotrebnejše cestno delo v tamošnji okolici, brez dvoma so pa z njo prav zadovoljni tudi stanovalci Galetove ulice. Ga-letova ulica pa tudi pričakuje, da čim prej dobi pri podiranju drugega poslopja v tej ulici precej nasipnega gradiva, staj bo tedaj mestna občina takoj uredila ulico v vsej širini. Kar se pa razsvetljave tiče, so sedaj v Galetovi ulici tri električne svetilke in pre /ideni sta bili še dve novi. toda razdrla se je pogodba z Električno zadrugo v Šiški. Dokler pa zadeva z Električno zadrugo ne bo popolnoma rešena, toliko časa mestna elektrarna v omrežje Električne zadruge ne more investirati nobenega zneska, pač pa vzdržuje omrežje toliko, da je v obrata zmožnem stanju. Ureditev Galetove ulice in njena razsvetljava zavisi torej od ulice same in od EUktrične zadruge. — Tako narn pišejo z mestnega magistrata. u— Seznami davčnih os nov za ljubljanske gostilne, kavarne, delikatese in vino-toče. za branjariie in za trgovine s starino so od danes do prihodniesa četrtka razgrnienl na mestnem Doclavarstvu Dri vratariu magistrata v pritličiu leve hiše na Mestnem trsu. —lj Ukradena kolesa. Izpred Sunarove gostilne na Cankarjevem nabrežju je bilo ukradeno 1000 din vredno moško kolo, znamke >Puch«r Francu Rohhu. Iz veže Anžičeve gostilne na Fužinah je tat odpeljal 1300 cin vredno, črno pleskano žensko kolo Tereziji Anžičevi. Na Sv. Petra cesti 14 je nekdo ukradel 600 din vredno žensko kolo znamke »Turnler,-. Z dvorišča hiše na Peruzzijevi cesti pa je tat ukradel raz kolo Antonu Zadnikarju samo prednji obroč, z gumo vred. —lj Ni res. Poročali smo, da je Alojzija Go^ec, stanujoča na Sv. Petra cesti pone-verila školastlki Kureš letni plašč, vreden 600 din. To pa ni res, ker je Godčeva svoji znanki plašč že pred časom vrnila in je proti njej podana ovadba preklicana. — Gostilna Vodnik v P°dutiku štev. 25 vabi Ljubljančane in okoličane v nedeljo 4. avgusta na žegnanje, v ponedeljek 5-avgusta pa na bob in sejmulo. Z Jesenic — Beg lz življenja. Pred Staretovo gostilno na Blejski Dobravi se je ustrelil v glavo 271etni mehanik Anton Petrinčič, ki je bil doma iz okolice Maribora. Puška je bila nabita z dum-dum-kroglo, ki je nesrečnežu skoraj raztrgala glavo. Pokojni Petrinčič je bil menda zelo razburljive narave in je verjetno, da je ta usodni korak storil v trenutni duševni zmedenosti. Pokopan je bil na pokopališču na Blejski Dobravi. — Postajno poslopje na Jesenicah bodo podaljšali za okoli 12 metrov. Z delom so pričeli že pretekli teden. V nanovo pridobljene prostore se bodo vselili železniški uradi, ki so sedaj raztreseni drugod. S podaljšanjem postajnega poslopja bo Trg kralja Aleksandra precej pridobil na lepoti. Ob trgu bo zazidano dvoje malih poslopij, ki sta ta okoliš zelo kazill. — Pitne vode primanjkuje. V poletnih mescih so nekatere dru. ine brez vode. Zlasti v hišah, ki eto je y višjih legah ln na mestni periferiji vsako poletje občutno primanjkuje vode. Ker se mesto stalno siri in število prebivalstva od dne do dne narašča, bo morala občina skrbeti, da se čim- Ljubljana, 2. avgusta Danes dopoldne je bila sklicana anketa o novem voznem redu v sejni dvorani direkcije državnih Železnic v Ljubljani. Ankete so se udeležili številni zastopniki ustanov, predvsem poštnega ministrstva, poštne direkcije v Ljubljani, tujsko prometnih društev in gospodarskega življenja med njimi generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič, zastopnik Zveze za tujski promet v Ljubljani Kaman, Zveze za tujski promet v Mariboru H. Weiss, direktor zdravilišča v Rogaški Slatini Grač-ner, zastopnik Slov. planinskega društva Pučnik in drugi. Anketi je predsedoval direktor ljubljanske železniške direkcije ing. Rudolf Kavčič. Zastopnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič je dejal, da se dandanes razmere tako hitro snrentinjajo, da je zelo kočljivo razpravljati o novem voznem redu. Zahvalil se je pa direkciji, da je vzdržala zveze z gospodarskimi ustanovami ter da skuša zaslišali njihovo mnenje tudi zdaj. Ker je mednarodni promet skoraj po/sem ustavljen, se moramo predvsem prilagoditi temu. Zato bi bilo treba preorieritirati naš notranji promet, ter izkoristiti vse možnosti, da bi bil čimbolj intenziven. Za- Iz Celfa —c Ukinitev popoldanske poštne dostave v Celju. Celjska pošta bo dostavljala od današnjega dne do preklica pisemske pošiljke ob delavnikih, razen ob sobotah, samo enkrat na dan. Popoldanske časopise stranke lahko dvignejo na pošti med 16. in 18. Ta odredba je prispela iz Ljubljane in je nikakor ne moremo razumeti, zlasti ker se število poštnega osebja v Celju ni zmanjšalo. Osebje si tako ne bo prihranilo časa, ker bo moralo popoldne opravljati službo ter sortirati in izdajat I časopise. V Celju kot važnem gospodarskem in tujskoprometnem središču je enkratna poštna dostava na dan absolutno nezadostna in utegne povzročiti prebivalstvu občutno škodo. Zato pozivamo poštno direkcijo, da takoj spet uvede v Celju dvakratno poštno dostavo na dan. Mnenja smo da ni treba prebivalstva po nepotrebnem razburjati. —c Dober plen celjske policije. V četrtek ob dveh zjutraj so v Celju aretirati 331etnega ključavničarja Josipa H. iz Maribora. Pri njem so našli več svežnjev ključev in vlomilskega orodja ter razno bl3go. Ugotovili so, da je H., ki je znan kot nevaren prijatelj tuje lastnine, izvršil v sredo zvečer v Celju kar tri vlome. Tako je vlomil v Zimškovo slaščičarno na Glavnem trgu in ukradel več bonbonjer. Naposled je vlomil še v pisarno družbe za izdelovanje ognja varnih predmetov na Cankarjevi cesti 10 in si tam prisvojil 500 din vreden star cekin na črnem obesku, last lastnika omenjene pisarne g. Vorsberga iz šmart-nega ob Paki. Pri aretirancu so našli še vse ukradene predmete. —c Tri nesreče. Na Tolstem pri Laškem je v sredo stopilo govedo petletnemu po-se3tnikcvcmu sinčku Leopoldu Krajncu na levo nogo in mu jo zlomilo po kolenom. — Ko se je 251etni posestnikov sin Ivan Sto-jan od Sv. Primoža pri št. Juriju ob juž. žel. peljal s kolesom proti Šmarju pri Jelšah, je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. — V torek se je 281etni delavec Josip Breznik iz Mlač pri Lučah pri delu na žagi vsekal v levo koleno ln se hudo poškodoval. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c 1216 tujcev je obiskalo Celje v mesecu juliju. Med njimi je bilo 115S Jugo-slovenov in 58 inozemcev. Prenočnin je bilo 1744. V letošnjem juniju je obiskalo Celje 914, v lanskem juliju pa 1188 tujcev. —c Umrljivost. V mesecu juliju je umrlo v Celju 34 oseb, ln sicer 9 v mestu in 25 v javni bolnici. —-c Mesto komercialista je treba izpopolniti na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju. Prednost imajo prosilci, ki so sposobni poučevati tudi stenografijo ali stroiepis. Zadevne prošnje, naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo, je treba predložiti ravnateljstvu šole do 15 avgusta. prej o jači vodovod. Občinska uprava Je v letošnji občinski proračun vnesla znatno postavko za gradbo novih vodnih zajetij in rezervoarja, tako da je upanje, da bo prebivalstvo v doglednem Času v dovoljni meri preskrbljeno z vodo. varovati bi se pa morali tudi vnaprej proti ukrepom, kakršen je bila redukcija vlakov pozimi, ki je bila izvedena proti predlogom naše železniške direkcije. V našem lokalnem prometu je treba zboljšati zlasti zveze znašiml zdravilišči, kar velja zlasti z Rogaško Slatino. O pomanjkljivostih voznega reda na progi med Grobclnim in Rogaško Slatino je govoril ravnatelj Grač-nar in navedel nekaj kričečih primerov. Dogajalo se je celo, da so se morali tujci, namenjeni v Rogašico Slatino, pelji 11 s kolesi z Grobelnega, ker ni bilo nobenih prometnih zvez. Udeleženci ankete so navajali konkretne predloge za spremembo voznega reda v novi sezoni, a referenti direkcije «»o izjavili, da je zelo malo uoani da bi lahko uvedli /ooet ukinjene vlake, ker ie generalna direkciia državnih železnic nač^no proti uvedbi vsakega novega v^ka. To stališče genernlno direkcije ie pobi'al Jvon Mohorie kot škodi i ivo za co-r»odar>--ko življenje in samo železniško upravo. Sproženih ie bilo tudi neka i predlogov za uvedbo pospešenih vir. kov. Predvsem se ie pokazala potreba rx> pospešenih vlakih r>a nrocri Llv.bViana—Maribor. Anketa bo konCana dopoldne. —-c Sestanek upokojenega učlteljstva iz Celja in okolice bo v četrtek 8. t. ni. ob 16. pri Vodeniku v Petrovčah. Na pobudo mariborskih tovarišev se bodo udeleženci na sestanku pomenili, kje in kdaj se bodo z njimi sestali. —c Soliol- Tto društvo Celje matica je na letošnjih okrožnih tekmah dece v Celju pokazalo, kakšne uspehe morejo najmlajši pripadniki doseči, ako marljivo in redno obiskujejo telovadbo. Tako je bilo pri tekmah višje ženske dece pet vrst, od teh štiri iz društva Celja matice. RazvrSCene so bile po zaporednih številkah in je dosegla četrta \'rsta prvo mesto z 213.75 točke, prva vrsta drugo mesto z 215.75 in tretja vrsta tretje mesto z 212.10 točke. Kot posameznice so bile prva Višner Neva s 40 točkami, druga Mnhkovec Ruža in Božič Nada, obe po 39.75 točke, tretja Siter Ida z 39 50 točke. Nižjo dece je tekmovala le ena vrsta, In sicer iz našrga društva. Najboljša je bila Marta Kodelova, sledili sta ji z enakim številom točk Tatjana Krautova in Mila Zalaščkova. Višja moška deca je tekmovala v osmih vrstah, od teh so pripadale Celju matici štiri vrste. Iz te skupine sta bili zavzeti prvi dve mesti z 257.6 in 250 točkami. Kot posamezniki so bili prvi Roš M., drugi Drolc F. in Kovačič V., vsi z enakim številom točk, tretii Cvahte F. Nižje moške dece je bilo za štiri vrste in so dosegli največ tetina J., 43 6 točke, štiglic B.. 38.8. In ščuk« C, 37 točk, vsi iz Celja matice. Naši najmlajši tekmovalci in najmlajše tekmovalke so se dobro obnesli in se bo iz njih, ko bodo dorasli, izluščil še marsikateri dober tekmovalec, s katerim ne bo imelo veselje le domače društvo, temveč tudi župa in savez. Iz Maribora — Nemški meteorološki balonček so spet našli na Dravskem polju, in sicer na nekem travniku pri Bukovcih. Našel ga je gozdni čuvaj Blaž Toplak, ki je balonček z instrumenti vred izročil sreskemu na-Čelstvu. Balonček je, kakor vse, ki so jih našli ob naši meji, izpustila meteorološka postaja, v Lindenbergu v Nemčiji. — Velika strelska nagradna tekma bo v nedeljo 4. avgusta pri Lipi v Radvanju. Priredi jo studenška strelska družina. Tekme bodo trajale od 15. do 22. ure, nakar sledi prijateljski večer. Vabljeni vsi ljubitelji strelskega sporta, — Skupen izlet Touring kluba na Pohorje bo v nedeljo dne 4. t. m. Izleta naj se udeležijo člani kluba in člani afillranih klubov avtomobilisti ln motociklistl. Zbirališče je na Trgu svobode med 7 in 8 uro. Izletniki krenejo preko Koč v Reko, kjer se bodo pridružili koloni po določenem programu, nakar bodo prisostvovali otvoritvi ln blagoslovitvi nove avtomobilske ceste pri Sv. Arehu. Nato bo blagoslovitev motornih vozil. Vsi prisrčno vabljeni. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. i Beseda 50 par. D i.vek posebej. Najmanjši znese k 8.— din 50 PAR EN T L AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julij&na«, Gosposvetska c. 12 ln Frančiškanska ul. 3. 4. L. • • ■ * m ■ - ■ mm Poslažite se malih oglasov »Slov. Narodu« Id so najcenejši 1 PRED NAKITOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejme se učenec ln učenka. 1839 POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. 1846 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din — stasA! — čakaj danes ob šestih pred pisarno. Poljub. 1840 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PRODA SE na prehodu iz Slovenije v Zagreb, blizu Zagreba, v letovišču Samoboru, sredi mesta, tik glavnega trga, velika hiša z vrtom in parcelo ter druge parcele na najlepših položajih. — Prenos brez bremen takoj mogoč. Polzve se pri Leonu Spl-šiću, Samobor, šmidhenova 3. 1837 SRAJCE spodnje hlače, kravate, nogavice — še vedno najceneje pri I. TOMSIC Sv. Petra c. 38. 1845 SVEŽA JAJCA zaboj 720 komadov din 590.—. Sveze slive, hruške, jabolka — košare 12 kg din 60.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 1812 HOTELSKE KUHARICE kakor tudi privatne, 20 natakaric, 30 dekel (z dežele) potrebujemo nujno. V Zagrebu In izven njega je mnogo povpraševanja. — Za pismen odgovor priložite 3 din v znamkah. Iz-vjestiona i služlnski zavod Betti Szeidner, Zagreb, Gajeva 27. 1836 Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" 14 Jana, KnaOjeva ulica *Uv* % Anketa o novem voznem redu Malo i« upanja, da M bUi zopet uvedeni ukinjeni ▼laki t **lezničarski otroci na počitnicah V Gozdu-Martuliku imajo krasno urejen počitniiki dqni viteikega kralja Alek« Gozd-Martuljk, 31. julija. Tam, kjer so se pred leti na levem bregu Save razprostirale slabo ali docela neobdelane livade, pusti pašniki, porasli s kri-venčastim borovjem in vitkimi jelkami, grmič je m in neužitnimi rastlinami, ob vznožju veličastnega špika, se danes ponosno dviga krasen mladinski dom, namenjen okrepitvi železničaisske dece. V bližini pa stoji luksuzen hotel Zveze nabavlja In i h zadrug, ki nudi po izredno ugodnih cenah prijetne ure oddiha našim državnim nameščencem. Naš namen je, da se predvsem seznanimo z mladinskim domom, njegovim postankom, namenom in življenjem v njem. Vsem je znana agilnost in pridnost naših železničarjev, ki kljub težki, odgovorni in naporni službi lahko služijo vsem drugim stanovom za zgled, koliko se da z lastno iniciativo, složnostjo, marljivostjo in disciplino ustvariti na gospodarskem, socialnem, kulturnem, športnem in ka ritati vnem področju brez tuje pomoči in odvisnosti. Krepke in solidne nabavljalne ter kreditne zadruge so rešile našega železničarja odvisnosti od denarnih zavodov, kar je silne važnosti prav v današnjih časih. Pogrebna in podporna društva združujejo okrog sebe skoraj vse železničarje ter v težkih trenutkih nesreč in smrti lajšajo najhujše rane. Moderna športna igrišča v Mariboru, posebno pa v Ljubljani, lahko zadovolje vsakega športnika in so nanje železničarji upravičeno ponosni. Na kulturnem področju pa železničarski godbi >Sloga« in »Drava« kot matici drugih številnih železničarskih godb s svojimi glasbenimi šolami omogočata vsestranski glasbeni pouk deci naših železničarjev, ki pač ne zmorejo visokih taks in honorarjev po privatnih glasbenih ustanovah. Javni in često brezplačni nastopi godbenikov »Sloge« in »Drave« pa so naši javnosti že tako dovolj znani in ni treba izgubljati o tem mnogo besed. Po vsem tem je pač umevno, da so naši železničarji začeli že davno razmišljati, kako bi omogočili svoji deci ob počitnicah prepotrebno okrepčilo v naročju narave, daleč od zatohlih, nezdravih mestnih zi-din, S svojimi malenkostnimi prejemki, ki že davno več ne zadoščajo niti za skromno preživljanje, pač niso smeli misliti, da bi pošiljali svoje otroke v drage privatne kolonije. Treba je bilo tudi tu samopomoči. Toda kako. kje in s čim? Z vztrajnim delom, z združenimi močmi! Po tragični smrti, ko je usoda iztrgala našemu narodu največjega sina, blagopo-kojnega viteškega kralja Zedinitelja-muče-r"k«_ so sklenili naši železničarji, da se svojemu velikemu dobrotniku in kralju od-dolže najlepše tako, da mu postavijo živ spomenik v obliki mladinskega doma, ki naj služi sedanjim in bodočim rodovom kot okrevališče slabotne dece, da iz nje vzraste novo, zdravo pokolenje sinov in hčera, pripravljenih služiti svojemu narodu, domovini in mlademu kralju. Na pobudo Nabavljalne zadruge, s podporo uprave in razumevanjem javnosti, predvsem pa s prispevki vseh železničarjev je bik) v enem najlepših kotičkov naše domovine, v carstvu Miartuljka, kupljeno prostrano zemljišče, na katerem naj bi stal bodoči dom. Premagujoč vse ovire, ne strašeč se stroškov niti zaprek so na tedaj zapuščenem zemljišču veselo zapeli krampi in lopate. Skromna hišica je bila postavljena kot predhodnik bodočega doma Vendar je že ta hišica takoj prvo leto nudila počitek in okrepilo manjšemu številu železnicarske dece. Po izreku pa: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, je tej skromni hišici kmalu sledil današnji impozantni mladinski dom. Ko stopiš s postaje v Gozd-Martuijku. ti že od daleč zaplapola v po-sdrav ponosna državna zastava, kakor bi ti hotela razodeti vse veselje in vso radost mladine, ki se krepi in veseli v tem raju svobodne jugoslovanske zemlje. Krasota in veličastje okolice ustavi tvoj korak na lepi cesti, ki vodi proti mladinskemu domu. Borovi in smrekovi gozdovi šepetajo svojo pesem, obrobljajo gričevje vse do pod strmo skalovje Martuljkove skupine, izmed katere se dviga veličastni špik. Zdi se ti, kakor bi zagotavljal vsem tistim, ki ga občudujejo, da so brez skrbi za svoje male tam spodaj, saj bedi on in jih čuva namesto ljubeče* mamice in očka. Široka cesta te popelje dalje preko bistre Save in že se sliši veselo čebljanje, vrisk in pesem mladine. Sam ne veš, kdaj si se znašel sredi mladine. Preveč je lepot, preveč veličastja, da bi ga mogla oko in duša zapopasti in doumeti v teh kratkih trenutkih. Mogočen enonadstropni dom se popolnoma ujema s svojo okolico, da ne opaziš nobenega nasprotja. Lepo urejeni parki in igrišča pa so obdržali kljub vsemu vso svojo prvotno samobitnost in lepoto neoskrunjene narave. Tu je torej to krasno okrevališče slabotne, zraka in solnca potrebne železničarske dece, ki vsako leto v večjem številu prihaja sem iz vseh krajev dravske banovine, nabirat si novih moči. zdravja in življenjskega poleta. Ločeno prihajajo sem na enomesečni odmor dečki in deklice. Letos v juliju je v domu 140 deklic v starosti 7 do 16 let. Nameščene so v 8. zračnih, solnčnih sobah po cca 20 v eni sobi. seveda vse lepo pod strokovnim nadzorstvom učiteljic Za zdravniško pomoč je stalno na razpolago zdravnik in zaščitna sestra, ki pa hvala bogu nimata preveč dela, saj so pač voda. zrak in solnee v prijateljstvu z zadostno in tečno hrano najboljši zdravniki in pomočniki mladine, če omenimo še pravilno razJelitev dneva, potem je pač stvar lahko umljiva. Ko prično solnčni žarki poljubljati mlade zaspanke ali zaspance v mehkih poste- ljah, se že okrog pol šestih začuje povelje k vstajanju, ki je več ali manj prijetno (lenuhov tudi tu ne manjka), nakar se prične po temeljitem umivanju kratka ju-trnja telovadba, ki prežene zadnje ostanke lenobe ter znova požene kri po žilah mladih teles. Prične se nameščanje postelj pod >budnim« očesom mlade rediteljice, ki odgovarja za red in snago. Zato je popolnoma razumljivo, da po vsem tem. tako okrog osmih, zajtrk v obliki kave ali čaja z zadostno količino kruha jedva naporni lačne želodčke. Nato pa se mladina napoti k igram, za katerih raznovrstnost in razvedrilo skrbe pridne in ljubeznice učiteljice. Seveda otroci pa so kot mladi kosi, ki kljub vsemu skakanju mislijo že vnaprej, kaj bo ob desetih za malico. Prave zagozde tečnega kruha namazanega z marmelado ali pa kruh in hruške ter borovnice potolažijo glad mladih razposajenk. Nadaljuje se veseli živžav in skakanje vse tja do opoldne, ko prijetno in zadostno kosilo oznanja, da je minilo kakor bi mignil pol dneva. Po kosilu, obstoječem iz juhe, prikuhe, mesa ali kaj drugega, pa tudi peciva, se kar prileze tem mladim razposajencem spanec, kateremu je določen čas od 1.—3. Spanju sledi kratek izprehod po krasni gozdnati okolici, ki popolnoma osveži telo in duha, temu pa sledi ob pol 17. malica enako kakor dopoldne. Ob sedmih je večerja; žganci, polenta, testenine, mleko klobase pa čaj, vsak dan kaj drugega, vedno pa okusno in izdatno. Oe je pa še čaj in potica potem je pa že kar praznik. Po večerji slede zopet igre in pogovori, vrste se pripovedke in pravljice, dokler ne nastopi noč in s tem vsem potrebni počitek. 2al, da letos deževno vreme onemogoča češče kopanje v bazenih, vendar pa tudi v tem pogledu gre za silo. Ne smete pa misliti, da se otroci drže samo. Čeprav prostornega pa vendar ozkega doma. Kaj še! Pridno hodijo tudi na krajše Ln celodnevne izlete, da tako spoznajo lepoto naše ožje domovine. Uberejo jo s svojimi vodnicami in vodniki proti nemški ali italijanski meji, pa proti strmim stenam in grebenom Špika, k mogočnim slapovom, pa tudi tja proti Bledu. Za vse to je treba skrbeti, in priznati moramo, da si funkcionarji Nabavljalne zadruge vzorno prizadevajo, da gre vse v splošno zadovoljstvo dece in roditeljev. Za vse to pa gre velika zahvala tudi bolniškemu fondu železniškega osebja, ki z izdatnimi podporami omogoča bivanje v tem raju tudi deci najširomašnejšega delavca. Tu v varstvu mogočnih gorskih velikanov, rase nov, samozavesten, zdrav rod bodočih braniteljev zlate svobode in naše krasne domovine. železničarji nas pa s svojim zgledom uče. kako je treba vzgajati v slogi in ljubezni posameznika in celote nova mla^a pokolenja. J. K. Vila Međici državna last Zgodovinsko in umetniško palačo je rimski guverner zasegel v korist države Zadnje tedne je obrnila italijanska javnost pozornost na vilo Medici, ki spada med najkrasnejše palače Rima. Do vstopa Italije v sedanjo vojno je bila ta vila sedež Francoske akademije, zdaj jo je pa rimski guverner princ Giacomo Borghese zaplenil v korist italijanske države. Vila Medici, okrog katere se razprostira krasen park, leži med hramom Trinita dei Monti in parkom. Pincio. Vsakomur, kdor pozna Rim, se vtisne globoko v spomin mogočna, nekoliko preveč mračna temno-žolta fasada te znamenite vile, obrnjena na ulico Gabriele d' Annunzio. Nad fasado se dvigata dva stolpiča, vidna od vseh strani mesta. Kardinal Ricci de Montepulciano je dal napraviti leta 1574 načrte za to vilo na Pinciu, na kraju, kjer so se v starih časih razprostirali sloveči Lucuilovi vrtovi — Horti Luculliam Vila Medici ima dvojno lice, dve različni fasadi, ki že po svoji zunanjosti kažeta, da nista nastali istočasno. Zunanja fasada se ne odlikuje po posebni umetniški vrednosti, čeprav je njen portal, okrašen z dvema plemenitima dorskima stebroma v svoji enostavnosti impozanten. Nad težkimi železnimi vrati, sledovi bour- bonskih kamenitih topovskih krogel, ki so bile izstreljene sem iz drugega brega Ti-bere z Angelskega gradu, oddaljenega nad 1000 in sicer samo zaradi vrtoglavosti švedske kraljice Kristine, ki je obljubila lastniku vile Medici, da mu bo potrkala na vrata in ga povabila na lov. Ena teh krogel služi zdaj zelo miroljubnemu namenu. Iz nje brizga mirno curek vode v vodometu, stoječem pred vhodom v vilo Na vrt obrnjena notranja fasada palače, dograjena šele v medicejskih časih, odraža v svojem razkošju ves sijaj Sei-centa. Vhod v stebrično preddvorano stra-žita dva kamenita leva in eden izvira iz antike. Krasen vodomet pred vhodom je okrašen z bronastim kipom Merkurja. Park okrog vile je prava mojstrovina vrtne arhitekture. Umetno pristriženo grmičevje tvori visoke zelene stene, tako da so stezice vedno v hladni senci. Priroda tvori tu z umnim delom Človeških rok očarljivo harmonijo. Na ozadju vile Borghese se odraža silhueta malega hrama z dorskimi stebri. Tu je bil najden kip, odpeljan pozneje v Klorenco in predstavljajoč baje Kleopatro, po kateri je bila ta svetinja nazvana Kleopatrin paviljon. Ko je prešla vila v last kardinala Octa-viana Medici, ki je bil 27 let papež pod imenom Leon XI. jo je okrasil novi gospodar z antičnimi sarkofagi, stebri in kipi, med drugim tudi z Niobo, najdeno pri Sant Giovanniu in z Medicejsko Venero, izkopano v Hadrianovi vili v Tivoliu. V tej palači je bil zaprt tudi Galileo Galilei, ko je vodila inkvizicija proti njemu proces, ker je trdil, da se vrti zemlja okrog solnca. Na vrtu zgodovinske vile je muzej, ki so ga odprli leta 1933. Zadnje tedne prihajajo na povabilo rimskega guvernerja v park vile Medici velike množice rimskega prebivalstva ln tujcev, da si ogledajo te rimske znamenitosti. Princ Borghese je izjavil novinarjem, da proučuje načrt zveze med vilo Medici ter Pincijem in vilo Borghese. Tako bi nastal zelo dragocen kompleks rimskih parkov, ki je krasna oaza v samem srcu večnega mesta. 3500 znanstvenih ekspedicij Ruski geološki zavod namerava letos od-poslati v vse še neraziskane kraje Rusije ekspedicije, ki jim bo naloga iskati nove vire naravnega bogastva. Na drugi strani pa podrobneje proučevati rudnike in ležišča rud, ki jih že izkoriščajo. Pri obsežnosti Rusije je razumljivo, da bo moralo biti takih ekspedicij zelo mnogo. Iz Rusije poročajo, da jih bo blizu 3.500. Posebno pozornost bo posvečena Daljnemu vzhodu, kjer bodo Iskale ekspedicije železno rudo, ki bi ee dala predelovati v amurskih je-ktarnah v MsBMSMPoMfc u. V okolici Vladrvostoka ln v republiki Kazakstan so baje bogata ležišča svinčene rude. V Uram bodo iskale ekspedicije železno, svinčeno in tungstenovo rudo. Na Ukrajini in na polotoku Krimu utegnejo naleteti na vrelce nafte. Na teh ekspedi-cijah bodo morda uporabili že tudi izume geofizika sovjetskega geološkega zavoda Logačeva. Njegov izum omogoča preiskati zemljo iz letala ln ugotoviti, če so v nji ležišča rude. V ta namen uporabljajo indukcijski variometer, ki zabeleži med poletom vse izpremembe magnetičnega polja v ozemlju, nad katerim letalo leti in po tem izpremembah sklepajo učenjaki, da-li je v zemlji ruda ali ne. Dr. Juliju Gabrovšku na sveži grob Ljubljana, 2. avgusta. Pokojno se kopljejo mogočni stražarji naših meja v morju bleščeče svetlobe. Oka-meneli otroci davnega zagona mladostne zemlje proti sinjemu svodu leno ogrevajo svoja vela telesa, svoje premrle ude v žgoči pripeki poletnega sonca. V razritih pečinah krševitega Razora se bije tih a zagrizen boj drznega človeka s prirodo; podjetni duh se ruje z okorno gmoto. Borec se vzpenja prijem za prijemom, z oporišča na oporišče. Ni ovire, ki bi ga zavrnila, ni nevarnosti, ki bi ga oplašila. Minevajo ure zbranosti in premagovanja. Vse bolj se odpira vzvišeno lep pogled na dom velikanov. Nadzemska radost navdaja srce in duša željna pije lepoto in se očiščuje pozemskega blata. Oprašča se tesnih vezi vsakdanjosti, otresa se more predsodkov: človeška pomembnost se izgubi v vesoljstvu in zasluti vir prapočela. — Odkriva se vrh. Vnema se podvoji v veselem pričakovanju zmage. Temna senca se utrne preko stene. Skeleča bolečina da komaj zaslutiti zlo. Roka krčevito hlastne po opori, svet se zamaje ter zatone v nič. Zamolkel padec, zamirajoč hrušč v globočino. . . Obrnil se je nov popisan list naše veličastne a pre-tragične »alpijade«. Pokojno zro mrzli orjaki na pehanje človeških rodov pod seboj in brezobzirno odbijajo njihove smele napade v planinsko kraljestvo. Od razorane stene pa se je odtrgalo črno sporočilo, ki je zasejalo jedko bol v nešteta srca. Simbolična podoba kipečega pa nasilno pretrganega mladega življenja. Ugasnil je široko razgledani duh, zastala neumorna dejavnost in vedri nasmeh je zamrl na bledih ustnah. Iskalec biserov duha in prirode je omahnil v lepoti sami. Drugam je odšel reševat večno vznemirljiva vprašanja o osnovnih stvareh, o poslednjih rečeh: Duh — Materija — Smrt — Bog. Zadušen je upor idealnega nepopustljivega protestanta proti zlu in krivici naših težkih dni. Ali je zdaj srečnejši in resnici bližji? Ml begamo dalje in zavijamo bela jadra. Prazno je omizje v Caissinem črnobelem omizju vitezov zamišljenih lic. Nič več ga ne bo magična sila priklepala z njimi skupaj na oni čudoviti omejeni, a neskončni štiridimenzionalni svet, ki so mu v neštetih urah iskanja skušali iztrgati tajno in mu vsiliti svoj red. Nič več ne bodo na turnirjih lomili z njim strateških kopij, ne parirali bliskovitih kombinacij s podmini- ranimi zasedami. Tovariš je odšel brez slovesa iz mlade čete, ki jo je enodušna volja že toliko let vodila preko številnih zmagovitih tekem. Zapustil jih je šahist - borec, ki mu nista bila šah in življenje nič drugega kot večen boj. ki se mora dobojevati do konca. Bil je bojevnik Laskerjevega kova in zaupanja v zdrav razum: B6ri se po načrtu neuklonljivo v dobrih in slabih pozicijah! Tudi v svoji zadnji partiji se ni izneveril temu načelu, čeprav bo ostal njen izid za vedno neznan. Mnogo prerano je odšel mladi mož. saj je komaj dobro premeril sile. zmeril daljo in trasiral pot. Po številu majhen narod tem bolj občuti tako izgubo, težje pokoplje lepo nado na bcgato žetev, težje se odreče upravičenemu upu na klen plod. Žalost ruje v neštetih srcih. Ohranjen bo svetel spomin na vse J ulet ove borbene partije. Prijatelji Iz L. š. k. Rontgenovi žarki za kontrolo pnevmatik Rontgenovi žarki se čimdalje bolj uveljavljajo kot zanesljiv pripomoček tehnike. Poznamo že prosevanje kovin z Rbntgeno-vtmi žarki. Zdaj so začeli prosevati s temi žarki tudi pnevmatike. Prvi tak aparat je izdelala General Elektric Corporation v Chicagu. Rontgenaki aparat je pritrjen na koleščke, da se lahko premika, odnosno prevaža k avtomobilom in motociklom. Ne da bi bilo treba sneti pnevmatiko, se lahko prepričamo, ali je plašč pod njo počen ali pa se je kaj zapičilo vanj. Vsaka tudi najmanjša poškodba pride tako na dan in s pravočasno odstranitvijo se obvaruje avtomobilist ali motociklist poznejših sitnosti in stroškov. Pri prosevanju je treba avto samo nekoliko dvigniti, tako da lahko kolesa zasučemo in obsevamo pnevmatiko okrog in okrog. Rontgenski aparati zo prosevanje pnevmatik se lahko uporabljajo v vsaki avtomobilski delavnici. Obeta se jim torej lepa bodočnost. Temperatura živali Telesna toplota živali ni enaka. Pri pticah je večja, kakor pri sesalcih, pa tudi pri sesalcih je telesna toplota različna. Pri pticah doseže normalna telesna toplota 40 do 43» C. Redko je nižja od 40° C. Pri sesalcih je telesna toplota navadno višja kakor pri človeku. Povprečno znaša pri konju 37.8 do 38.7°, pri govedi in ovcah 37.5 do 39.5. pri kozah 39.8 do 40, pri prašičih 38 do 40, pri psih 37.5 do 39. pri mačkah 38 do 39.5, pri morskih prašičkih 38 do 39, pri domačih zajcih 38.5 do 39 5. pri podganah 37.5 do 38.5, pri opicah 35 do 39.50 C. Velblodi imajo povprečno telesno toploto 36.5. Visoko temperaturo imajo polarne živali, polarna lisica 38.3. polarni volk 40.5, beli zajec 38.4, snežni jereb 43.8° C itd. Muzej tiskovnih napak Najzanimivejša ustanova v ameriškem Bostonu je muzej tiskovnih napak, ali površnosti stavcev odnosno korektorjev. Tiskovne napake je zbral pisatelj Sponcer Cox. V prvem oddelku so izreki iz listov in revij, v katerih je tiskovna napaka povsem izpremenila smisel stavka ali članka. V drugem oddelku so zalomljeni odstavki knjig. Ponos Coxove zbirke je ameriški zvezni zakon iz leta 1933, ki so ga morali izdati dvakrat, ker je bil prvi zaradi tiskovnih napak povsem nerazumljiv. JtadfOf>*f>$-ram Sobota, 3. avgusta. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Izbranih plošč bo vrsta cela se v venoku pisanem vrtela. —-12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. _ 13.02: Izbranih plošč bo vrsta cela se v venčku pisanem vrtela. — 14: Poročila. — 17: Otročka ura: Pavlihov oder. — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: F>re-gled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Mesto in kraj Laško (prof. dr. Viktor Tlller). — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura, — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.20: Ježkove muhe št. 2. (za 89 minut pisane šare). Sodelujejo pevci, igralci, ploSče). — NN: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. PROBLEM Žena ob treh oonoči: Ali si to ti Edvard*' Mož: Takoi ti povem dušica, samo počaka i. da stooim rjred zrcalo. Krinka t 155 ljubezni — Tebe... Michelino de Valcor! Tebe! Ta prismuknjena starka, — je ponavljal njen oče ves bled m mrmrajoč, kakor da ga je obšla groza. — Seveda. — Prepovedujem ti govoriti tako. Prepovedujem ti to! — je vzkliknil še bolj grozeče nego tedaj, ko se je bil razjezil zaradi njenega sestanka s Francoise. Michelina se je že hotela upreti. Med očetom m njo še nikoli ni prišlo do nesoglasja, da bi se bile pomerile njune sile. Toda preizkušnja je morala priti prej ali slej, kajti bila je prav hči svojega očeta. Toda zdaj to še ni smelo priti. Rahločutno Miche-linino srce je takoj spoznalo, kako bi v tem trenutku njen odpor razburil očeta. Ustrašila se je. — Prosim vas odpuščanja. Pozabila sem, da naša rodbina ceni Mathurino Gaelovo zavoljo nekih starih uslug, čeprav ne vem, kakšne so te zasluge. Ali ni bila morda vaša dojilja, oče? — Nekaj podobnega je bila, — je odgovoril markiz. Njegov glas je bil še bolj čuden, kakor ta odgovor. — Ah, — je dejala Michelina, — to je torej razlog, zakaj se tako zanimate za njeno vnukinjo? — Govori jasneje. Cemu ta ton? — Ne upam si, soditi vas, oče. Toda mučno je slišati vaše ime v zvezi z imenom pustolovke, ki je ljubica princa de Villingena. — Opusti vendar besede ženske, ki se spozna na vrtinec življenja, v istem trenutku, ko kažeš, kako daleč si, hvala bogu, proč od njega. — Izraz ljubica vas torej žali? — Iz tvojih ust da. — Torej vas stvar sama bolj odbija nego beseda. Tudi kar se tiče mene, ker smatrate, da bi bilo prav, da bi se ukvarjala s to Bertrando. Markiz de Valcor se je ozrl na svojo hčer in iz oči mu je odsevala globoka žalost. Potlej je pa sedel k pisalni mizi in si podprl glavo z rokami. Michelina je stopila k njemu, še vedno nekoliko ponosna, toda pomirjena v svoji dobroti ji vost i. Rahlo se je dotaknila njegove rame. — Ali sem vas razžalila, oče? — To ni tvoja krivda. — Kako pa govorite! Nehote sem torej zadela v vas zelo globoka čustva. — Nerad vidim, da moja hči nima srca, — je odgovoril markiz kratko. — Do koga? — Do stare babice, ki se obrača nate z najgen-ljivejšo tesnobo do ubogega, zlorabljenega otroka. — Oh, oče ... Zlorabijo se samo tisti, ki to sami hočejo. — Kako moreš tako soditi? Ponosno dekle se je vzravnalo. Oči so ji zažarele. — Po sami sebi. — Ne primerjaj . • • — Dobro pazi, — je vzkliknila in usta so se ji zaničljivo skrivila. — U božica, — je dejal markiz. — Neizkušena ubožica. Michelina je molčala, presenečena po tem prizvoku resnosti. Markiz je pa nadaljeval: — Čistost, to je lepa lastnost. Toda dobrosrčnost je še lepša. Tedaj se je pa oglasila v Michelini njena vroče-krvnost. — Ali mislite, da sem preveč zadela Francoise? — Francoise bi naju bila živa raztrgala, da bi se polastila našega naslova in našega dednega posestva. Plemenita mlada žena, ki branim njene interese, odklanja denar človeka, ki jo je uničil, da bi ne priključila svojim gmotnim interesom grešne ljubezni. A sama pod težo brezpravja predsodkov in zaničevanja dela, da bi vzgojila svojega otroka... — Plemenita, pravite? Ali je mogoča plemenitost v grehu? — Ali moremo govoriti o grehu tam, kjer je za-blodilo srce? — Oh, srce... — Dragi otrok, če ni udeleženo pri tem srce, če so to nizkotni nagibi, pohlep po razkošju, častihlepnost, ne ravna grešno dekle tako, kakor Bertranda. Čim je greh storjen, ga ne popravi... kuje samo dobiček iz njega. Pri takozvanih slabih delih so razlike po vseh stopnjah, ki dele v iluzijah zvišeno dušo od preračunljive in nizkotne. Tja vodi moralka. — Po tem računu bi moral imeti ta greh svoje opravičilo, — je dejala Michelina, ki je usmerila srep in odprt pogled v dno duše svojega očeta. Zgrozila se je nad učinkom svojih besed. Zdelo se je. da markiz Valcor razmišlja, zroč v njene oči, kjer je morda iskal daljno in tajno misel. Njegov obraz se je nenadoma izpremenil. Odprl je usta in zadržal besedo. Nekaj časa je molčal, potem je pa dejal: — Kaj je to zločin ? Treba bi bilo sporazumeti se. Pod pestro uniformo in s peresom okrašenim klobukom ima vsakdo pravico pobiti stotisoče. To je Človek osvajalec. Usoda vsak dan uničuje bitja, ki njihova smrt koristi drugim. Storiti dejanje vladarja, božje dejanje, izpremeniti korak usode — to se lahko zdi zaničevanja vredno, nečloveško. To ni vedno zločin. — To je protislovje, oče, kaj ne govorite resno? Renaud se je zasmejal, ne da bi odgovoril. Skoraj takoj se je vrnil njun pogovor k BertrandL — Glede na vaše mnenje, oče, — je dejala Michelina, — se bojim strogo obsoditi to nesrečnico vpričo vas in kar zadeva mene. Če bi hotela usoda, da bi se križala najina pota, se ne bom vrnila od nje in ji pokazala svojega zaničevanja, kakor bi bila storila prej. Toda ne zahtevajte od mene, da bi kakorkoli posegla v njeno življenje, ki se mi upira. — Toda, ne odgovoriš njeni babici? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran /i Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof // Val x Ljubljani knjižnice ! 44.0 c o skupnih, Zo.ooo tekočih izvodov — Mova izposojevalnica nadi nad 4000 izvodov Marfbor, 1. avgusta Kdor je svojčas videl začetek kulturne ustanove, iz katere izhaja sedanja naša Studijska knjižnica, in pozneje m imel prilike videti in spoznati tudi njen čudovit razvoj, pa sj po zdaj 0^ ZOpctni otvoritvi preurejene knjižnice ogledal te krasne dvorane, natrpane s knjigarni, revijami, časopisi, dragocenimi rokopisi, arhivi itd., bo morai s posebnim spoštovaniem občudovati to nepregledno delo trrda m osebne požrtvovalnosti vseh tistih nuslostcvil-nih činiteljev, katerih mena so tako rekoč vtelciena in oduševljenu v z£odo\im m obstoju *c knjižnice. Zgoraj navedene številke mora'o imponirati! In |o tudi onim, ki to ustanovo že poznajo, pa niso imeli pr:!ike celotnega pregleda tega ceromnega duhovnega bogastva. Prav za prav do zda] take prilike tudi ni bilo kc je bno to bogastvo preveč utesnjeno v nezadostne prostore in je preveliko število izvodov mora k, ležati po tleh, ker drugod ni bilo več prostora. Preureditev je temu nedostatku od pomogla, predvsem seveda s pridobitvijo velike koncertne dvorane, ki služi odslej izključno le kot skladišče ozir. založišče za knjige. Kot nadaljnji pridobitek se Šteje odslej tudi mala soba na hodniku Ta prostor se je preuredil v ognjavamo shrambo za nenadomestljive časopise. Tudi dosedanji obiskovale* te knjižnice bodo ostrmeli, ko jo zdaj po preteku treh mesecev zopet vidijo. Vse drugače, lepše, boljše kot jc bilo. Le eno bo začasno še pogrešal: študijsko sobo ali vsaj primeren prostor« namenjen izrecno za študij, kateremu namenu v prvi vrsti mu služi ta knjižnica. To vprašanje ostane začasno še odprto. Točasno pa knjižnica otvarja svoje obratovanje z izposojevalnico Ta se nahaja sicer v dosedanjem prostoru toda v zelo razširjenem obsegu, ici zavzema prostor tudi dosedanje čitalnice, katera je preme- ščena v drugo, veliko svetlo dvorano. Izposojevalnica je pregrajena; vhod ali spred nji del služi za knjižne in rokopisne razstave itd. Okusne in primerno preurejena je tudi ravnateljeva soba. kier se nahaja jeklena, ognja varna omara za shranjen je posebno dragocenih rokopisov m knjig Prostor poleg te dvorane pa siuš še nadalje kot skladišče za knjige. Ta prostor in velika dvorana ne bosta dostopna občinstvu. Seveda ni še in tudi ne more biti že vse gotovo, kar zahteva ceiotn* preureditev. Toda to, kaT je že opravljeno, da zamore izposojevalnica že to sobeto pričeti oziroma nadaljevati pred tremi meseci prekinjeno poslovanje, je tako velikansko delo, da je v prvi vrsti cela ostala Slovenija lahko ponosna na to svojo kulturno ustanovo pod srečno izbranim vodstvom našega pohorskega pesnika, ravnatolia Janka Glaserja, s katerim naslovom so tesno združen aimena odličnih mož, h katerih zaslugam se še posebej povrnemo. Maribor v borbi proti jetiki Mariborska Proti tuberkulozna liga je organizirala poseben sklad za proti tuberkulozni azil Maribor, 1. avgusta Maribor ima poleg svojih nacionalnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih problemov tuci svoje zdravstvene probleme. Med najtežjimi vprašanji na tem polju je nedvomno morilka jetika, ki zahteva vsako leto v Mariboru veliko človeških žrtev, saj je Maribor izrazito delavsko mesto in je med našim delavstvom jetika najbolj razširjena. K sreči imamo v Mariboru številne človekoljube, organizirane v Proti-tuberkulozni ligi. ki delajo vztrajno in sistematično na pobijanju te strašne morilke našega naroda. Odkar uspešno deluje Protituberkulozni dispanzer v Mariboru, ki leto za letom pregleduje tisoče in tisoče oseb, ki so sumljive da bolehajo na tuberkulozi, je tuberkuloza v Mariboru nekoliko v upadanju. Osebe, pri katerih ugotovijo odprto tuberkulozo, napotijo v bolnico, da ne okužijo okolice. In vendar vse to delo ne bo nič zaleglo, ako se jetika ne začne zdraviti pri korenini. Znano je, da so delovni pogoji našega delavstva, ki se izčrpava v tekstilnih tvornicah in drugih industrijah, silno težki. Delavni sloji ne zaslužijo niti toliko, da bi se nasitili in posledica je, da delavstvo telesno hira ln je tako podvrženo jetiki, ki išče svojih žrtev prvenstveno pri telesno šibkih posameznikih. Zaradi tega bi morala naša tekst'lna industrija žrtvovati tudi nekaj za zdravje svojega delavstva, ki jim zasluži milijone in milijone, dočim delavstvo nima dovolj niti za hrano. Oblastva bi morala v tem pogledu vsaj nekaj ukreniti, da se zdravstveno stanje našega delavstva izboljša. Statistika o delovanju Protltuberkuloz-nega dispanzerja v Mariboru nudi sledečo sliko: Leta 1930 je bilo v Mariboru 183 obolelih na jetiki in jih je od teh 67 umrlo. Leta 1931 je bilo 419 obolelih in 68 smrtnih primerov, leta 1932 je bilo 550 obolelih in 59 smrtnih žrtev. Leta 1933 je bilo 945 cbolelih in 61 umrlih. Naslednje leto 867 obolelih in 107 mrtvih. Leta 1935 obolelih 655, umrlih 117, naslednje leto 251 obolelih. 98 mrtvih, leta 1937 253 obolelih in 66 mrtvih, leto 1938 je bilo 387 obolelih in 72 mrtvih, leta 1939 pa 362 obolelih in G9 smrtnih primerov. Značilno je, da je število smrtnih primerov zaradi jetike največje v februarju in marcu, oziroma sep-tf mbru in decembru, dočim je starostna doba med 20. in 25. letom ona. ko ugasne največ človeških življenj radi jetike. Protituberkulozna liga v Mariboru je organizirala poseben 3klad za protituberkulozni azil. Ta sklad se od meseca do meseca razveseljivo veča ln je že prekoračil pol milijona din. Upamo lahko, da bodo marljivi funkcionarji Protituberkulozne lige v Mariboru tudi vnaprej osredotočili vse svoje sile na to. da bi se Čim bolj omejil strahoten val smrti, ki prihaja pretežno med nižje sloje z najhujšo morilko človeških Življenj — jetiko. Slavke upravnika mariborskega gledališča Gledališki igralci so mu izročili krasen srebrn lavorjev venec Maribor, 1. avgusta Skromno, kakor ie s. ar. Radovan Bien-č:ć spioh. .ie bilo tudi slavje ob niegovi 501etnlož, Davi ie prišel iz svojega tuskula na Bobovšku pri Šmarjah; pa ne na slavje, neao prišel ie kot gospodar do nujnih poslih. U pravniško poslopje je še sredi med rušev-jia-iii in novogradnjo. Zato se je moral zadovoljiti z začasno pisarno kar v stanovanju gledališkega moistra. Slovenski Narod« ie »zagrešil«, da mu ie pošta že prinesla celo kopo čestitk, pod katere je vtihotapil grešni povzročitelj prvega ooozoTila v »SI. N.« svoio pismeno voščilo. Slaba vest seveda. Zato se .ie skušal ust-meno kar mimogrede opravičiti. Pa se je pri tem le malo zaračunal. Zakai slavlje-nec ie bil hud<. da ie kar tako samovoljno po svetu raznesel glas o njegovih 50 letih. Kako prijeten ie takle občutek, ko svet okoli nas ne ve. koliko križev že imamo na plečih. Zdaj pa vsak otrok lahko s prstem kaže: gleite že 50 iih ima. Toda v tistem vtihotapi lenem voščilu je že zaenkrat še tajinstven recept o »večnem mladeniču«. Namesto drugega voščila pa slavi iencu naprtuie troie težavnih bremen: končno \--dejstvitev že skoro pred 20 leti od gledališke strani nameravanega Cankarjevega spomenika v Mariboru, toda v smislu svo-ječasne^a nasveta v >-Sl. N.«< Potem: končno zmaco v boju za izenačenje mariborskega gledališča z o?ta"!iml oblastnimi gledališči. A glavno: ojačena skrb za zgrad- njo modernega Taliiinega hrama, resnično narodovega Narodnega gledališča. Sledili so drugi posamezni voščilci. Med tem se je na dvorišču zbiral ves — počitnice izven Maribora bojkoruioči ansambl, h koncu izpopolnjen tudi z nekaterimi mlado poročenimi počitničarji. Pol ure pred poldnem se je izvršil glavni juriš na ubogega nič hudega slutečega slavlienca. Ves razpoložljivi ansambl, na čelu mu predsednik Združenja gledal, igralcev sekcija Maribor, g. P. Rasberger se veste'ih obrazov približa svojemu šefu. Vodja deputacije, g. Rasberger. ob strani mu ga. Zakrajškova in g. P. Kovic, pozdravi gosp. slavljenca s primernim nagovorom ter mu izroči res dragoceno voščilo: krasen, srebrn Javorjev venec na rdečem baržunu in v ličnem okviru s 36 lističi, od teh ie na 30 ime članov ansambla, na pozlačeni pa ie še poseben napis posvetitve tega tudi s trobojnico opremljenega voščila, ki ga zaključuje še krasen šopek. V imenu tehniškega osebja pa se slavliencu pokloni garderHb?r. g. Vinko Veronik z voščilom in šopkom. Slavljenec — vidno prijetno ginjen — se ie na tej prisrčni pozornosti za enkrat na kratko zahvalil z vabilom na vedelo svidenje na posebnem slavju ob zaključku počitnic. — Še pred tem le slavljenca pozdravi! g. dr. Dcmik. kot član gled cenzurne komisije in podpredsednik Umetniškega kluba. Malteške hi oksllške novice — Policijska naredba za časa naborov. Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih dne 5., 6, 7. in 10. avgusta 1910 izdaja sledeča naredba; § 1. V času ko traja nabor, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakemu je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pi-jaeč, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač § 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci- § 5. Naredba stopi v veijavo dne 5. avgusta 1940 in velja do vključno 10. avgusta 1940. Predstojnik mestne policije. — Studijska knpžnica začne s 3. avgustom zopet izposojati knjige. Izposojalo se bo do 10. septembra po dvakrat na teden, in sicer vsako sredo od 8. do 12.30 ter vsako soboto od 8. do 12. ure. — Svojevrsten dogodek se je pripetil v Metelkovi ulici. Letalstvo je llletnega šolarčka Ivana F. tako navdušilo, da sije izdelal >brezmotorno letalo«. Navdušenje ga je gnalo, da se je splazil na streho in se z letalom spustil s strehe gospodarskega poslopja. Smola pa je hotela da rta se znašla v bližnji gnojni jami mladi koraj- žni pilot, ki je starta! s strehe, kakor tudi oni. ki je spodaj potegnil za vrv. Večje nesreče ni bilo. — Nočno lekarniško službo imata Se danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13. — NemšKi meteorološki balonček 00 spet našli na Dravskem polju, in sicer na nekem travniku pri Bukovcih. Našel ga je gozdni čuvaj Blaž Toplak, ki je balonček z instrumenti vred izročil sreskemu na-čelstvu. Balonček je, kakor vse, ki so jih našli ob naši meji, izpustila meteorološka postaja v Lindenbergu v Nemčiji. — Velika strel»ka nagradna tekma bo v nedeljo 4. avgusta pri Lipi v Radvanju. Priredi jo studenška strelska družina. Tekme bodo trajale od 15. do 22. ure, nakar sledi prijateljski večer. Vabljeni vsi ljubitelji strelskega sporta, — Zaključek šolskega leta na državni nižji gozdarski soli v Mariboru je bil v torek dne 30. julija. Sklepni ispiti so bili v času od 22. do 29. julija. Dne 30*. julija so bila gojencem razdeljena izpričevala sklepnih izpitov. Vseh 22 kandidatov je izpit uspešno napravilo. Pri zaključni slav-nosti sta spregovorila predsednik izpitne komisije svetnik banske uprave inž. Fran Sulgaj kot zastopnik banske uprave, ter ravnatelj Sole inž. Zmago Ziernfeld. — Sprejem v I. letnik državne učiteljske šOfc v Mariboru. Minister prosvete je odločil, da se v prvi letnik državne učiteljske šoie v Mariboru lahko vpise 40 učenk m 80 učencev. 8 tem je spremenjen prvotni razpis ministrstva, po katerem bi bilo lahko sprejetih le 35 učencev in 35 učenk, in je posebno fantom, ki so primerni za učiteljski poklic, dana možnost, da ta poklic dosežejo. Prošnje za sprejem se vlagajo na ravnateljstvo do 14. avgusta t. L — O tem in onem. V ljubljanskem radiu bo drevi v okviru turističnih objav predavanje o novi planinski cesti iz Hoč do Sv. Arena na Pohorju. — Moški podružnici CMD v Mariboru je poklonil g. Valter Kunst znesek 104 din, ki ga je zbral pri pevskem omizju. — Umrla je znana go-stilničarka Ana Birtičeva v Obreškem nabrežju. — V neki gostilni na Tržaški cesti je neznanec zabodel z nožem v desno stegno 321etnega delavca Ivana Nachtigala iz Maribora, ki so ga odpremili v bolnico. — V torek je bil na vinarski šoli zaključek šolskega leta. šoli je dalo slovo 27 gojencev drugega letnika, ki so vsi končali šolo z uspehom, od teh 6 z odliko, 18 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom. — fsodna, igra « vžigalicami. V Gumi-lici sta se igrala v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Čeha. 61etna Nada in 31etni Franc Ceh. Ker ni bilo staršev doma, sta prišla do vžigalic, s kateri mi sta pri igri zanetila požar, ki se je bliskovito razširil na vse poslopje. Ogenj je zajel tudi oba otroka. Deklica je zbežala z gorečo obleko k sosedom, 3Ietni bratec pa je ostal v plamenih od koder so dobili Ie zoglenelo truplo. S težkimi opeklinami po vsem telesu so Nado Cehovo odpremili v bolnico, kjer pa je podlegla smrtonosnim poškodbam. — Stroga kazen. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral zagovarja: 391etni kamnosek Nikola Krapčenko iz Maribora, ki ga je državni tožilec obtoki, da je dne 12. decembra 1939 hudo razžalil službujočega policijskega stražnik^ ki ga je hotel aretirati. Krapčenko pa ima na vesti še razne manjše tatvine in je v smislu obtožnice ukradel v Maribo-a 4 osebam predmete v skupni vrednosti okoli 400 din. Pri razpravi pa je Krapčenko odločno ta^il očitane mu tatvine. Obsojen je bil na leto dni in 6 mesecev robije, na 300 din globe, ter na izgubo Častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. — Nesreče. 21 letni delavec državnih železnic Ivan Kotnik iz Radvanja se je zaletel v neki osebni avto. Obležal je z zlomljenimi rebri in težkimi notranjimi poškodbami. — S hleva je Tpadel in obležal nezavesten z notranjimi poškodbami in zlomljeno nogo 241etni kmečki dninar Josip Kodrič iz Jurjevskega dola. — Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je padel s kolesa 161etni delavec Rudolf Mlaker. Pri padcu si je zlomil levico, ter se hudo potolkel na glavi. -— Kos železa je padel na nogo 301etnemu delavcu Viktorju Puš-niku iz Janževe gore pri Selnici ob Dravi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski splošni bolnici. — Tomšičeva cesta je na krčevinski strani sedaj že popolnoma zazidana. Tekom zadnjih let je bilo na tej strani zgrajenih cela vrsta lepih vil in nudi ta četrt zares lep pogled, edino prostor pred sanatorijem je videti še nekam zanemarjen. Končno bo morala tudi občina Košaki doprinesti svoj delež k olepšavi tega predela in predvsem urediti Tomšičevo ulico Pokriti bi se moral odprti kanal pred novimi hišami, ki v sedanjem stanju nikakor ne napravija lepega vtisa. Ulica pa naj se očisti plevela in utrdi, da bo sposobna za promet, da ne bo videti kakor blatna gmajna in odlagališče za smeti, če si že Košaki na vsak način lastijo pravice samostojne občine, potem tudi ne smejo pozabiti na dolžnosti samostojne občine, kajti vsak človek se mora Čuditi ko vidi da POZOR POZOR Prvi film o DOGODKIH IZ VOJNE 1939 40 ki prikazuje vojne dogodke začenši od vojne na Poljskem, zavzetjem Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do p: emirja v Compiegneu. Blagajna je odprta za predprodajo od 11. do 12. ure in od 15. ure dalje! Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 Zaradi velikega zanimanja predvajamo ie vedno tudi barvani modni film! Trije legionari! - trije mušketirji, II. del I KINO SLOGA* tel. 27-80 SAMO dE DANES ob 16., 19. In 21. url | KINO MOSTE i Danee in jutri ob 20.30 uri, v nedeljo in ponedeljek dva izbrana velefilma: Monumentalno delo veličastnih scen največjega požara v zgodovini človeštva: Chleago v plamenih Tvrone Power - Alice Fay - Don Ameche je ena stran Tomšičeve ceste, ki spada pod mesto, urejena kakor mora biti, druga stran pa predstavlja divjo gmajno. Ne gre, da bi se okoliške občine postavljale samo na račun mesta, morale bi tudi iz lastne iniciative kaj storiti za napredek in olepšavo kraja. Ce pa tega ne morejo, naj se pa nikar tako krčevito ne branijo priključitve k mestu. (Del. polit.) — »Planinka« spet stoji. Kakor znano, je v letošnji zimi požar uničil planinsko kočo > Planinka« na Pohorju. Podravska podružnica SPD v Rušah, ki je bila lastnica pogorele »Planinke«, je zbrala potrebna sredstva in pričela graditi novo >Planinko«, ki so jo sedaj dogradili. Slovesna otvoritev in blagoslovitev nove pohorske planinske postojanke bo v soboto 3. avgusta. — Smrtna prometna nesreča se je pripetila na državni cesti med Marenbergom in Mariborom, in sicer pri km 32. Neki tovorni avto iz Marenberga je do smrti povozil 91etnega posestniškega sina Franca Kolarja iz Marenberga, ki se je peljal s kolesom po cesti. Iz doslej še neugo-tovljenega vzroka se je deček znašel pod kolesjem tovornega avtomobila, ki mu je zdrobil looanjo, tako da je bil nesrečni Kolar pri priči mrtev. Na kraj tragične prometne nesreče se je podala r tdna komisija, ki je ugotovila dejanski .-;tan in ki je dognala podrobne okoliščine, ki povzročile usodno nesrečo. — Ob oko je prišel 211etni Alek_ nder Denkovič, ki mu ga je neki moški pri .gri v betnavskem gozdu izbil s slepo municijo. Denkoviča so v mariborski bolnici operirali ter so mu morali odstraniti oko. — Studenške novice. Predsnočnjim je bila seja stude::škega občinskega oibora, ki jo je vodil župan g. Kaloh. Na seji so razpravljali o tekočih občinskih zadevah. V smislu sklepov se bodo elektrifikacijska dela nadaljevala. Razpravljali so tudi o prošnjah občinskih delavcev zvišanje plač, toda prošnjam niso ugodili, ker nI kritja za nove izdatke. Pač pa so delavcem odobrili 3dnevni plačani dopust. V smislu zakona o telesni vzgoji naroda je bil na občinski seji izvoljen odbor, ki bo skrbel za obvezno telesno vzgojo. V odboru so gg. Kaioh, Kumperšek, Pregl ln Omulec. -— PoroKe. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Alojz Majhen, delavec, in Antonija Petrovič; Rudolf Jurič. delavec, in Ivana Poš; Maks šprah, delavec, in Matilda Kramberger; Valentin Marčec, zasebni uradnik, in Ivana Kuster; Josip šlebinger, tkalec, in Pavlina šket; Viktor Jamnikar, tkalec, in Terezija Meh; Bernard S ta vb ar, sodarski pomočnik, in Neža ForstneriČ; Avgust Hrastnik, poštni služitelj, in Katarina Hirz; Janez Debe-nak, ključavničar državnih železnic, in Marija 2agar; Avgust Vezjak, in Elfrida štuhec; Ivan žunec, delavec, in Gizela Treppo. Obilo sreče. — Iz Rus. Letno sokolsko gledališče v Rušah je že na^tudiralo veličastno dramo o kmečkih uporih pod naslovom ^Matija Gubec«. Prva predstava na letnem sokol-skem gledališču bo v nedeljo 18. avgusta. Zaradi večje ter impozantnejše učinkovitosti bo predstava zvečer. Mariborčanom bo za povratek pripravljen poseben vlak, ki bo odhajal iz Ruš ob 23. uri. — Kaj bo z grdnjo državne ceste Maribor—F ram? Kakor se poroča iz Beograda, je gradbeni minister podpisal nalog Državni hipotekami banki v Beogradu, naj da svoji podružnici v Ljubljani na razpolago 2 milijona din za režijske stroške gradnje ceste Maribor—Fram. %Cakor znano se bo državna cesta Maribor—Fram modernizirala v režiji države. Neštetokrat so že napovedovali, da bodo pričeli z gradbenimi deli, toda vse dosedanje takšne napovedi so bile netočne. Upamo, da je vsaj vest o tistih 2 milijonih din, ki da so sedaj baje na razpolago tehničnemu odboru za gradnjo ceste Maribor — Fram. resnična, in da se bodo dela v kratkem Življenje na ruskem carskem dvoru, intrige ln ljubezen največje carice: Katarina Velika Conradt Veld 1 1 pričela. Skrajni čas je že, da se po tolikih napovedih vendarle enkrat prične z mo-dernizacJLiskimi deli, kajti omenjena cesta je v takem stanju, da se ne da opisati. Dan za dnevom se dogajajo na tej cesti nesreče, ki imajo svoj vzrok v skrajno slabem stanju te tako močno frekventi-rane državne ceste. — Skupen izlet Touring kluba na Pohorje bo v nedeljo dne 4. t. m. Izleta naj se udeležijo člani kluba Ln člani afiliranih klubov avtomobilisti in motocikllsti. Zbirališče je na Trgu svobode med 7 m 8 uro. Izletniki krenejo preko Koč v Reko, kjer se hodo pridružili koloni po določenem programa, nakar bodo prisostvovali otvoritvi in blag osi ovitvi nove avtomobilske ceste pri Sv. Arehu. Nato bo blagoslovitev motornih vozil. Vsi prisrčno vabljeni. — Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš spremenljivo in oblačno vreme. Toplota se bo nekoliko dvignila. Včerajšnja najvišja temperatura je bila 20.7 C, najnižja pa 1^.5. Iz Celja Ukinitev popoldanske poštne dostave v Celju. Celjska pošta bo dostavljala od današnjega dne do preklica pisemske pošiljke ob delavnikih, razen ob sobotah, samo enkrat na dan. Popoldanske časopise stranke lahko dvignejo na pošti med 16. In 18. Ta odredba je prispela iz Ljubljane in je nikakor ne moremo razumeti, zlasti ker se število poštnega osebja v Celju ni zmanjšalo. Osebje si tako ne bo pilhranilo časa, ker bo moralo popoldne opravljati službo ter sortirati in izdajati časopise. V Celju kot važnem gospodarskem in tujskoprometnem središču je enkratna poštna dostava na dan absolutno nezadostna in utegne povzročiti prebivalstvu občutno škodo. Zato pozivamo poštno direkcijo, da takoj spet uvede v Celju dvakratno poštno dostavo na dan. Mnenja smo da ni treba prebivalstva po nepotrebnem razburjati. —c Dober plen celjske policije. V četrtek ob dveh zjutraj so v Celju aretirati 331etnega ključavničarja Josipa H. iz Maribora. Pii njem so našli več svežnjev ključev in vlomilskega orodja ter razno blago. Ugotovili so, da je H., ki je znan kot nevaren prijatelj tuje lastnine, izvršil v sredo zvečer v Celju kar tri vlome. Tako je vlomil v Zimškovo slaščičarno na Glavnem trgu in ukradel več bonbonjer. Naposled je vlomil še v pisarno družbe za izdelovanje ognja varnih predmetov na Cankarjevi cesti 10 in si tam prisvojil 500 din vreden star cekin na črnem obesku, last lastnika omenjene pisarne g. Vorsberga iz šmart-nega ob Paki. Pri artjtirancu so našli še vse ukradene predmete. —c Tri nesreče. Na Tolstem pri Laškem je v sredo stopilo govedo petletnemu po-sestnikovemu sinčku Leopoldu Krajncu na levo nogo in mu jo zlomilo po kolenom. — Ko se je 251etni posestnikov sin Ivan Sto-jan od Sv. Primoža pri 6t. Juriju ob jui. žel. peljal s kolesom proti Šmarju pri Jelšah, je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. — V torek se je 281etni delavec Josip Ereznik Iz Mlač pri Lučah pri delu na žagi vsekal v levo koleno in se hudo poškodoval. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celiski bolnici. —c 1216 tujcev je obiskalo Celje v mesecu juliju. Med njimi je bilo 1158 Jugo-slovenov in 58 inozemcev. PrenoČnin je bilo 1744. V letošnjem juniju je obiskalo Celje 914. v lanskem juliju pa 1188 tujcev. —c Umrljivost, v mesecu juliju je umrlo v Celju 34 oseb, in sicer 9 v mestu in 25 v javni bolnici. —c Sestanek upokojenega učiteljstva iz Celja in okolice bo v četrtek 8. t. m. ob 16. pri Vodeniku v Petrovčah. Na pobudo mariborskih tovarišev se bodo udeleženci na sestanku pomenili, kje in kdaj se bodo z njimi sestali. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno B^eda 80 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— dm 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. •Julijama«, Gosposvetska c 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. «*»•■••■•*«•■■•■••■■ Poslažite se malih oglasov »Slov. Narodu« Id so najcenejši! • • • • m m m m m • fc.■ m •>x-:«-:««-m-:-»»k PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejme se učenec in učenka, 1839 POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. 1846 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STASA! _ Čakaj danes ob šestih pred pisarno. Poljub. 1840 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din " ~" PBODA SE na prehodu iz Slovenije v Zagreb, blizu Zagreba, v letovišču Samoboru, sredi mesta, tik glavnega trga, velika hiša z vrtom ln parcelo ter druge parcele na najlepših položajih. — Prenos brez bremen takoj mogoč. Poizve se pri Leonu Spi-šiću, Samobor, Smidhenova 3. 1837 SRAJCE spodnje hlače, kravate, nogavice — še vedno najceneje pri I. TOMŠIČ Sv. Petra c. 38. 1845 SVEŽA JAJCA zaboj 720 komadov din 590.—* Sveze slive, hruške, jabolka — košare 12 kg din 60.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla, 1842 HOTELSKE KUHARICE kakor tudi privatne, 20 natakaric, 30 dekel (z dežele) potrebujemo nujno. V Zagrebu in izven njega je mnogo povpraševanja, — Za pismen odgovor priložite 3 din v znamkah. Iz-vjestiona i služinskl zavod Betti Szeidner, Zagreb, Gajeva 27. 1836 Makulatura! papir proda ^lezničarski otroci na počitnicah V Gozdu-Martul jku imajo kramo urejen počitniški dom viteškega kralja Alek- Gozd-Martuljk, 31. julija. Tam. kjer so se pred leti na levem bregu Save razprostirale slabo ali docela neobdelane livade, pusti pašniki, porasli s kri-venčastim borovjem in vitkimi jelkami, grmičjem in neužitnimi rastlinami, ob vznožju veličastnega špika, se danes ponosno dviga krasen mladinski dom, namenjen okrepitvi železnica tsske dece. V bližini pa stoji luksuzen hotel Zveze na-bavljalnih zadrug, ki nudi po izredno ugodnih cenah prijetne ure oddiha našim državnim nameščencem. Naš namen je. da se predvsem seznanimo z mladinskim domom, njegovim postankom, namenom in življenjem v njem. Vsem je znana agilnost in pridnost naših železničarjev, ki kljub težki, odgovorni in naporni službi lahko služijo vsem drugim stanovom za zgled, koliko se da z lastno iniciativo, složnostjo. marljivostjo in disciplino ustvariti na gospodarskem, socialnem, kulturnem, športnem in karita-tivnem področju brez tuje pomoči in odvisnosti. Kiepke in solidne nabavljalne ter kreditne zadruge so rešile našega železničarja odvisnosti od denarnih zavodov, kar je silne važnosti prav v današnjih časih Pogrebna in podporna društva združujejo okrog sebe skoraj vse železničarje ter v težkih trenutkih nesreč in smrti lajšajo najhujše rane. Moderna športna igrišča v Mariboru, posebno pa v Ljubljani, lahko zadovolje vsakega športnika in so nanje železničarji upravičeno ponosni. Na kulturnem področju pa železničarski godbi i Sloga in Drava - kot matici drugih številnih že!ezničarsk.:h godb s svojimi glasbenimi šolami omogočata vsestranski glasbeni pouk deci naših železničarjev, ki pač ne zmorejo visokih t?ks in honorarjev po privatnih glasbenih ustanovah. Javni in često brezplačni nastopi godbenikov ^Sloge« in .Drave? pa so naši javnosti že tako dovolj znnni in ni treba izgubljati o tem mnogo besed. Po vsem tem je pnč umevno, da so naši železničarji začeli že davno razmišljati, kako bi omogočili svoji deci ob počitnicah prepotrebno ekrepčilo v naročju narave, daleč od zatohlih, nezdravih mestnih zi-din. S svojini i malenkostnimi prejemki, ki že davno več ne zadoščajo niti za skromno preživljanje, pač niso smeli misliti, da bi pošiljpli svoje otroke v drage privatne kolonije. Treba je bilo tudi tu samopomoči. Toda kr.ko. kje in s čim? Z vztrajnim delom, z združenimi močmi! Po tragični smni, ko je usoda iztrgala našemu narodu n^j.ečKga sina, blagopo-kojnega viteškeja kralja Zedinitelja-muče-nika. so sklenili naši železničarji, da se svo^e.nu velikemu dobrotniku in kralju od-dolže najlepše teko. da mu postavijo živ spomenik \ obliki n ladinskega doma, ki naj služi sedanjim in bodočim rodovom kot okrevališče slabotne dece. da iz nje vzra-ste novo, zdravo poko!enje sinov in hčera, pripravljenih služiti svojemu narodu, domovini in mlademu kialju. Na pobudo Nabavljalne zadruge, s podporo uprave in razumevanjem javnosti, predvsem pa s piispevki vseh železničarjev je bilo v enem najlepših kotičkov naše domovine, v carstvu IViiartuljka, kupljeno prostrano zemljišče, na katerem naj bi stal bodoči do:n. Premagujoč vse ovire, ne strašeč se stroškov niti zaprek so na tedaj zapuščenem zemljišču veselo zapeli krampi in lopate. Skromna hišica je bila postavljena kot predhodnik bodočega doma Vendar je že ta hišica takoj prvo leto nudila počitek in okrepilo manjšemu številu železnicarske dece. Po izreku pa: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, je tej skromni hišici kmalu sledil današnji impozantni mladinski dom. Ko stopiš s postaje v Gozd-Martuljku. ti že od daleč zaplapola v pozdrav ponosna državna zastava, kakor bi ti hotela razodeti vse veselje in vso radost mladine, ki se krepi in veseli v tem raju svobodne jugoslovanske zemlje. Krasota in veličastje okolice ustavi tvoj korak na lepi cesti, ki vodi proti miadin-skemu domu. Borovi in smrekovi gozdovi šepetajo svojo pesem, obrobljajo gričevje vse do pod strmo skalovje Martuljkove skupine, izmed katere se dviga veličastni špik. Zdi se ti, kakor bi zagotavljal vsem tistim, ki ga občudujejo, da so brez skrbi za svoje male tam spodaj, saj bedi on in jih čuva namesto ljubeče mamice in očka. Široka cesta te popelje dalje preko bistre Save in že se sliši veselo čebljanje, vrisk in pesem mladine. Sam ne veš. kdaj si se znašel sredi mladine. Preveč je lepot, preveč veličastja. da bi ga mogla oko in duša zapopasti in doumeti v teh kratkih trenutkih. Mogočen enonadstropni dom se popolnoma ujema s svojo okolico, da ne opaziš nobenega nasprotja. Lepo urejeni parki in igrišča pa so obdržali kljub vsemu vso svojo prvotno samobitnost in lepoto neoskrunjene narave. Tu je torej to krasno okrevališče slabotne, zraka in somca potrebne železničarske dece. ki vsako leto v večjem številu prihaja sem iz vseh krajev dravske banovine, nabirat si novih moči, zdravja in življenjskega poleta. Ix>čeno prihajajo sem na enomesečni odmor dečki in deklice. Letos v juliju je v domu 140 deklic v starosti 7 do 16 let. Nameščene so v 8. zračnih, soln-mih sobah po cca 20 v eni sobi, seveda vse lepo pod strokovnim nadzorstvom učiteljic Za zdravniško pomoč je stalno na razpolago zdravnik in zaščitna sestra, ki pa hvala bogu nimata preveč dela, saj so pač voda. zrrk in solnce v prijateljstvu z zadostnoin tečno hrano najboljši zdravniki in pomočniki mladine. Če omenimo še pravilno razdelitev dneva, potem je pač stvar lahko umljiva. Ko prično solnčni žarki poljubljati mlade zaspanke ali zaspance v mehkih poste- ljah, se ie okrog pol šestih začuje povelje k vstajanju, ki je več ali manj prijetno (lenuhov tudi tu ne manjka), nakar se prične po temeljitem umivanju kratka ju-trnja telovadba, ki prežene zadnje ostanke lenobe ter znova požene kri po žilah mladih teles. Prične se nameščanje postelj pod »budnim« očesom mlade redateljice, ki odgovarja za red in snago. Zato je popolnoma razumljivo, da po vsem tem. tako okrog osmih, zajtrk v obliki kave ali čaja z zadostno količino kruha jedva napolni lačne želodčke. Nato pa se mladina napoti k igram, za katerih raznovrstnost in razvedrilo skrbe pridne in ljube znice učiteljice. Seveda otroci pa so kot mladi kosi, ki kljub vsemu skakanju mislijo že vnaprej, kaj bo ob desetih za malico. Prave zagozde tečnega, kruha, namazanega z marmelado ali pa kruh in hruške ter borovnice potolažijo glad mladih razposajenk. Nadaljuje se veseli živža-v in skakanje vse tja do opoldne, ko prijetno in zadostno kosilo oznanja, da je minilo kakor hi mignil pol dneva. Po kosilu, obstoječem iz juhe, prikuhe, mesa ali kaj drugega, pa tudi peciva, se kar prileze tem mladim razpoeajencem spanec, kateremu je določen čas od 1.—3. Spanju sledi kratek izprehod po krasni gozdnati okolici, ki popolnoma osveži telo in duha, temu pa sledi ob pol 17. malica enako kakor dopoldne. Ob sedmih je večerja; žganci, polenta, testenine, mleko klobase pa čaj, vsak dan kaj drugega, vedno pa okusno in izdatno, če je pa se čaj in potica potem je pa že kar praznik. Po večerji slede zopet igre in pogovori, vrste se pripovedke in pravljice, dokler ne nastopi noč to s tem vsem potrebni počitek, žal, da letos deževno vreme onemogoča češče kopanje v bazenih, vendar pa tudi v tem pogledu gre za silo. Ne smete pa misliti, da se otroci drže samo, čeprav prostornega pa vendar ozkega doma. Kaj še! Pridno hodijo tudi na krajše in celodnevne izlete, da tako spoznajo lepoto naše ožje domovine. Ubere jo jo s svojimi vodnicami in vodniki proti nemški ali italijanski meji, pa proti strmim stenam in grebenom špika, k mogočnim slapovom, pa tudi tja proti Bledu. Za vse to je treba skrbeti, in priznati moramo, da si funkcionarji Nabavljalne zadruge vzorno prizadevajo, da gre vse v splošno zadovoljstvo dece in roditeljev. Za vse to pa gre velika zahvala tudi bolniškemu fondu železniškega osebja, ki z izdatnimi podporami omogoča bivanje v tem raju tudi deci najsiromašnejšega delavca. Tu v varstvu mogočnih gorskih velikanov, rase nov, samozavesten, zdrav rod bodočih braniteljev zlate svobode in naše krasne domovine, železničarji nas pa s svojim zgledom uče, kako je treba vzgajati v slogi in ljubezni posameznika in celote nova mlada pokolenja. J. K. Vila Međici državna last Zgodovinsko in umetniško palačo je rimski guverner zasegel v korist države Zadnje tedne je obrnila italijanska javnost pozornost na vilo Medici, ki spada med najkrasnejse palače Rima. Do vstopa Italije v sedanjo vojno je bila ta vila sedež Francoske akademije, zdaj jo je pa rimski guverner princ Giacomo Borghese zaplenil v korist italijanske države. Vila Medici, okrog katere se razprostira krasen park, leži med hramom Trinita dei Monti in parkom. Pincio. Vsakomur, kdor pozna Rim, se vtisne globoko v spomin mogočna, nekoliko preveč mračna temno-žolta fasada te znamenite vile, obrnjena na ulico Gabriele d' Annunzio. Nad fasado se dvigata dva stolpiča, vidna od vseh strani mesta. Kardinal Ricci de Montepulciano je dal napraviti leta 1574 načrte za to vilo na Pinciu, na kraju, kjer so se v starih časih razprostirali sloveči Lucullovi vrtovi — Horti Luculliani. Vila Medici ima dvojno lice, dve različni fasadi, ki že po svoji zunanjosti kažeta, da nista nastali istočasno. Zunanja fasada se ne odlikuje po posebni umetniški vrednosti, čeprav je njen portal, okrašen z dvema plemenitima dorskima stebroma v svoji enostavnosti impozanten. Nad težkimi železnimi vrati, sledovi bour-bonskih kamenitih topovskih krogel, ki so bile izstreljene sem iz drugega brega Ti-bere z Angelskega gradu, oddaljenega nad 1000 in sicer samo zaradi vrtoglavosti •vedske kraljice Kristine, ki je obljubila lastniku vile Medici, da mu bo potrkala na vrata in ga povabila na lov. Ena teh krogel služi zdaj zelo miroljubnemu namenu. Iz nje brizga mirno curek vode v vodometu, stoječem pred vhodom v vilo. Na vrt obrnjena notranja fasada palače, dograjena šele v medicejskih časih, odraža v svojem razkošju ves sijaj Sei-centa. Vhod v stebrično preddvorano stra-žita dva kamenita leva in eden izvira iz antike. Krasen vodomet pred vhodom je okrašen z bronastim kipom Merkurja. Park okrog vile je prava mojstrovina vrtne arhitekture. Umetno pristriženo grmičevje tvori visoke zelene stene, tako da so stezice vedno v hladni senci. Priroda tvori tu z umnim delom človeških rok očarljivo harmonijo. Na ozadju vile Borghese se odraža silhueta malega hrama z dorskimi stebri. Tu je bil najden kip, odpeljan pozneje v Florenco in predstavljajoč baje Kleopatro, po kateri je bila ta svetinja nazvana Kleopatrin paviljon. Ko je prešla vila v last kardinala Octa-viana Medici, ki je bil 27 let papež pod imenom Leon XI. jo je okrasil novi gospodar z antičnimi sarkofagi, stebri in kipi, med drugim tudi z Niobo, najdeno pri Sant Giovanniu in z Medicejsko Venero, izkopano v Hadrianovi vili v Tivoliu. V tej palači je bil zaprt tudi Galileo Galilei, ko je vodila inkvizicija proti njemu proces, ker je trdil, da se vrti zemlja okrog solnca. Na vrtu zgodovinske vile je muzej, ki so ga odprli leta 1933. Zadnje tedne prihajajo na povabilo rimskega guvernerja v park vile Medici velike množice rimskega prebivalstva in tujcev, da si ogledajo te rimske znamenitosti. Princ Borghese je izjavil novinarjem, da proučuje načrt zveze med vilo Medici ter Pincijem in vilo Borghese. Tako bi nastal zelo dragocen kompleks rimskih parkov, ki je krasna oaza v samem srcu večnega mesta. 3500 znanstvenih ekspedicij Ruski geološki zavod namerava letos od-poslati v vse še neraziskane kraje Rusije ekspedicije, ki jim bo naloga iskati nove vire naravnega bogastva. Na drugi strani pa podrobneje proučevati rudnike in ležišča rud, ki jih že izkoriščajo. Pri obsežnosti Rusije je razumljivo, da bo moralo biti takih ekspedicij zelo mnogo. Iz Rusije poročajo, da jih bo blizu 3.500. Posebno pozornost bo posvečena Daljnemu vzhodu. kjer bodo iskale ekspedicije železno rudo, ki bi se dala predelovati v amursklh je-klamah v Komsomolsku. V okolici Vladivostoka in v republiki Kazakstan so baje bogata ležišča svinčene rude. V Uralu bodo iskale ekspedicije železno, svinčeno in tungstenovo rudo. Na Ukrajini in na polotoku Krimu utegnejo naleteti na vrelce nafte. Na teh ekspedi-cljah bodo morda uporabili že tudi Izume geofizika sovjetskega geološkega zavoda LogaČeva. Njegov izum omogoča preiskati zemljo iz letala in ugotoviti, če so v nji ležišča rude. V ta namen uporabljajo indukcijski variometer, ki zabeleži med por letom vse izpremembe magnetičnega polja v ozemlju, nad katerim letalo leti in po tem izpremembah sklepajo učenjaki, da-li je v zemlji ruda aH ne. Dr. Juliju Gabrovšku na sveži grob Ljubljana, 2. avgusta. Pokojno se kopljejo mogočni stražarji naših meja v morju bleščeče svetlobe. Oka-meneli otroci davnega zagona mladostne zemlje proti sinjemu svodu leno ogrevajo svoja vela telesa, svoje premrle ude v žgoči pripeki poletnega sonca. V razritih pečinah krševitega Razora se bije tih a zagrizen boj drznega človeka s prirodo; podjetni duh se ruje z okorno gmoto. Borec se vzpenja prijem za prijemom, z oporišča na oporišče. Ni ovire, ki bi ga zavrnila, ni nevarnosti, ki bi ga oplašila. Minevajo ure zbranosti ln premagovanja. Vse bol] se odpira vzvišeno lep pogled na dom velikanov. Nadzemska radost navdaja srce in duša željna pije lepoto in se očiščuje pozemskega blata. Oprašča se tesnih vezi vsakdanjosti, otresa se more predsodkov: Človeška pomembnost se izgubi v vesoljstvu in zasluti vir prapočela. — Odkriva se vrh. Vnema se podvoji v veselem pričakovanju zmage. Temna senca se utrne preko stene. Skeleča bolečina da komaj zaslutiti zlo. Roka krčevito hlastne po opori, svet se zamaje ter zatone v nič. Zamolkel padec, zamirajoč hrušč v globočino. . . Obrnil se je nov popisan list naše veličastne a pre-tragične »alpijade«. Pokojno zro mrzli orjaki na pehanje človeških rodov pod seboj in brezobzirno odbijajo njihove smele napade v planinsko kraljestvo. Od razorane stene pa se je odtrgalo črno sporočilo, ki je zasejalo jedko bol v nešteta srca. Simbolična podoba kipečega pa nasilno pretrganega mladega življenja. Ugasnil je široko razgledani duh, zastala neumorna dejavnost in vedri nasmeh je zamrl na bledih ustnah. Iskalec biserov duha in prirode je omahnil v lepoti sami. Drugam je odšel reševat večno vznemirljiva vprašanja o osnovnih stvareh, o poslednjih rečeh: Duh — Materija — Smrt — Bog. Zadušen je upor idealnega nepopustljivega protestanta proti zlu in krivici naših težkih dni. Ali je zdaj srečnejši in resnici bližji ? Mi begamo dalje in zavijamo bela jadra. Prazno je omizje v Caissinem črnobelem omizju vitezov zamišljenih lic. Nič več ga ne bo magična sila priklepala z njimi skupaj na oni čudoviti omejeni, a neskončni štiridimenzionalni svet, ki so mu v neštetih urah iskanja skušali iztrgati tajno in mu vsiliti svoj red. Nič več ne bodo na turnirjih lomili z njim strateških kopij, ne parirali bliskovitih kombinacij s podmini-ranimi zasedami. Tovariš je odšel brez slovesa iz mlade Čete, ki jo je enodušna volja že toliko let vodila preko številnih zmagovitih tekem. Zapustil jih je šahist - borec, ki mu nista bila šah in življenje nič drugega kot večen boj, ki se mora dobojevati do konca. Bil je bojevnik Laskerjevega ko- j va in zaupanja v zdrav razum: Bori se po ) načrtu neuklonljivo v dobrih in slabih pozicijah! Tudi v svoji zadnji partiji se ni izneveril temu načelu, čeprav bo ostal njen izid za vedno neznan. Mnogo prerano je odšel mladi mož. saj ie komaj dobro premeril sile, zmeril daljo in trasiral pot. Po številu majhen narod tem bolj občuti tako izgubo, težje pokoplje lepo nado na bogato žetev, težje se odreče upravičenemu upu na klen plod. Žalost ruje v neštetih srcih. Ohranjen bo svetel spomin na vse Juletove borbene partije. I*rijatelji Iz L. S. k. Rentgenov! žarki za kontrolo Rontgenovi žarki se čimdalje bolj uveljavljajo kot zanesljiv pripomoček tehnike. Poznamo že prose van je kovin z Ront^eno-vimi žarki. Zdaj so začeli prosevati s temi žarki tudi pnevmatike. Prvi tak aparat je izdelala General Elektric Corporation v Chicagu. Rontgenski aparat je pritrjen na koleščke, da se lahko premika, odnosno prevaža k avtomobilom in motociklom. Ne da bi bilo treba sneti pnevmatiko, se lahko prepričamo, ali je plašč pod njo počen ali pa se je kaj zapičilo vanj. Vsaka tudU najmanjša poškodba pride tako na dan in a pravočasno odstranitvijo se obvaruje avtomobilist ali motociklist poznejših sitnosti in stroškov. Pri proso vanju je treba avto samo nekoliko dvigniti, tako da lahko kolesa zasučemo in obsevamo pnevmatiko okrog in okrog. Ront^ronski aparati zo prosevanje pnevmatik se lahko uporabljajo v vsaki avtomobilski delavnici. Obeta se jim torej lepa bodočnost. rat ur a živali Telesna toplota živali ni enaka. Pri pticah je večja, kakor pri sesalcih, pa tudi pri sesalcih je telesna toplota različna. Pri pticah doseže normalna telesna toplota 40 do 430 C. Redko je nižja od 40° C. Pri sesalcih je telesna toplota navadno višja kakor pri človeku. Povprečno zr'jša pri konju 37.8 do 38.7°, pri govedi in ovcah 37.5 do 39.5, pri kozah 39.8 do 40. pri prašičih 38 do 40, pri psih 37.5 do 39. prt mačkah 38 do 39.5, pri morskih prašičkih 38 do 39, pri domačih zajcih 38.5 do 39.5. pri podganah 37.5 do 38.5, pri opicah 35 do 39.50 C. Velblodi imajo povprečno telesno toploto 36.5. Visoko temperaturo imajo po larne živali, polarna lisica 38.3. polarni volk 40.5, beli zajec 38.4, snežni jereb 43.8° C itd. Muzej tiskovnih napak Najzanimivejša ustanova v ameriškem Bostonu je muzej tiskovnih napak, ali površnosti stavcev odnosno korektorjev. Tiskovne napake je zbral pisatelj Spencer Cox. V prvem oddelku so izreki iz listov in revij, v katerih je tiskovna napaka povsem izpremenila smisel stavka ali članka. V drugem oddelku so zalomlj>ni odstavki knjig. Ponos Coxove zbirke je ameriški zvezni zakon iz leta 1933. ki so ga morali izdati dvakrat, ker je bil prvi zaradi tiskovnih napak povsem nerazumljiv'. Sobota, 3. avgusta. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan veneek veselih zvokov (plošče). — 12: Izbranih plošč bo vrsta cela se v venčku pisanem vitela. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Izbranih plošč bo vrsta cela se v venčku pisanem vitela. — 14: Poročila. — 17: Otrcska ura: Pavlihov oder. — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18 40: Mesto in kraj Laško (prof. dr. Viktor Tiller). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Xac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunaniopolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.^0: Ježkove muhe št. 2. (za 89 minut pisane šare). Sodelujejo pevci, igralci, plošče). — NN: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. PROBLEM Zena ob treh ponoči: Ali si to ti Edvard? Mož: Takoi ti povem dušica, samo počakal, da stopim pred zrcalo. Dajilel Lesuemr 155 eznl Itati — Tebe ... Michelino de Valcor! Tebe! Ta prismuknjena starka, — je ponavljal njen oče ves bled in mrmrajoč, kakor da ga je obšla groza. — Seveda. — Prepovedujem ti govoriti tako. Prepovedujem ti to! — je vzkliknil še bolj grozeče nego tedaj, ko se je bil razjezil zaradi njenega sestanka s Pran-coise. Michelina se je že hotela upreti. Med očetom in njo še nikoli ni prišlo do nesoglasja, da bi se bile pomerile njune sile. Toda preizkušnja je morala priti prej ali slej, kajti bila je prav hči svojega očeta. Toda zdaj to še ni smelo priti. Rahločutno Miche-linino srce je takoj spoznalo, kako bi v tem trenutku njen odpor razburil očeta. Ustrašila se je. — Prosim vas odpuščanja. Pozabila sem, da naša rodbina ceni Mathurino Gaelovo zavoljo nekih starih uslug, čeprav ne vem, kakšne so te zasluge. Ali ni bila morda vaša dojilja, oče? — Nekaj podobnega je bila, — je odgovoril markiz. Njegov glas je bil še bolj čuden, kakor ta odgovor. — Ah, — je dejala Michelina, — to je torej razlog, zakaj se tako zanimate za njeno vnukinjo? — Govori jasneje. Cemu ta ton? — Ne upam si, soditi vas, oče. Toda mučno je slišati vaše ime v zvezi z imenom pustolovke, ki je ljubica princa de Villingena, — Opusti vendar besede ženske, ki se spozna na vrtinec življenja, v istem trenutku, ko kažeš, kako daleč si, hvala bogu, proč od njega, — Izraz ljubica vas torej žali? — Iz tvojih ust da. — Torej vas stvar sama bolj odbija nego beseda. Tudi kar se tiče mene, ker smatrate, da bi bilo prav, da bi se ukvarjala s to Bertrando. Markiz de Valcor se je ozrl na svojo hčer in iz oči mu je odsevala globoka žalost. Potlej je pa sedel k pisalni mizi in si podprl glavo z rokami. Michelina je stopila k njemu, ie vedno nekoliko ponosna, toda pomirjena v svoji dobrotijivosti. Rahlo se je dotaknila njegove rame. — Ali sem vas razžalila, ode? — To ni tvoja krivda. — Kako pa govorite! Nehote sem torej zadela v vas zelo globoka čustva. — Nerad vidim, da moja hči nima srca, — je odgovoril markiz kratko. — Do koga? — Do stare babice, ki se obrača nate z najgen-ljivejšo tesnobo do ubogega, zlorabljenega otroka. — Oh, oče___Zlorabijo se samo tisti, ki to sami hočejo. — Kako moreš tako soditi? Ponosno dekle se je vzravnalo. Oči so ji zažarele. — Po sami sebi. — Ne primerjaj ... — Dobro pazi, — je vzkliknila in usta so se ji zaničljivo skrivila. — Ubožica, — je dejal markiz. — Neizkušena ubožica. Michelina je molčala, presenečena po tem prizvoku resnosti. Markiz je pa nadaljeval: — Čistost, to je lepa lastnost. Toda dobrosrčnost je še lepša. Tedaj se je pa oglasila v Michelini njena vroče-krvnost. — Ali mislite, da sem preveč zadela Frangoise? — Frangoise bi naju bila živa raztrgala, da bi se polastila našega naslova in našega dednega posestva. Plemenita mlada žena, ki branim njene interese, odklanja denar človeka, ki jo je uničil, da bine priključila svojim gmotnim interesom grešne ljubezni. A sama pod težo brezpravja predsodkov in zaničevanja dela, da bi vzgojila svojega otroka... — Plemenita, pravite? Ali je mogoča plemenitost v grehu? — Ali moremo govoriti o grehu tam, kjer je za-blodilo srce? — Oh, srce... — Dragi otrok, če ni udeleženo pri tem srce, če so to nizkotni nagibi, pohlep po razkošju, častihlepnost. ne ravna grešno dekle tako, kakor Bertranda. Čim je greh storjen, ga ne popravi... kuje samo dobiček iz njega. Pri takozvanih slabih delih so razlike po vseh stopnjah, ki dele v iluzijah zvišeno dušo od preračunljive in nizkotne. Tja vodi moralka. — Po tem računu bi moral imeti ta greh svoje opravičilo, — je dejala Michelina, ki je usmerila srep in odprt pogled v dno duše svojega očeta. Zgrozila se je nad učinkom svojih besed. Zdelo se je, da markiz Valcor razmišlja, zroč v njene oči, kjer je morda iskal daljno in tajno misel. Njegov obraz se je nenadoma izpremenil. Odprl je usta in zadržal besedo. Nekaj časa je molčal, potem je pa dejal: — Kaj je to zločin? Treba bi bilo sporazumeti se. Pod pestro uniformo in s peresom okrašenim klobukom ima vsakdo pravico pobiti stotisoče. To je človek osvajalec. Usoda vsak dan uničuje bitja, ki njihova smrt koristi drugim. Storiti dejanje vladarja, božje dejanje, izpremeniti korak usode — to se lahko zdi zaničevanja vredno, nečloveško. To ni vedno zločin. — To je protislovje, oče, kaj ne govorite resno? Renaud se je zjismejal. ne da bi odgovoril. Skoraj takoj se je vrnil njun pogovor k Bertrandi. —- Glede na vaše mnenje, oče, — je dejala Michelina, — se bojim strogo obsoditi to nesrečnico vpričo vas in kar zadeva mene. Če bi hotela usoda, da bi se križala najina pota. se ne bom vrnila od nje in ji pokazala svojega zaničevanja, kakor bi bila storila prej. Toda ne zahtevajte od mene, da bi kakorkoli posegla v njeno življenje, ki se mi upira. — Toda, ne odgovoriš njeni babici? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran ti