/srAHD 7%j sska Domov . ____j___ #9B AM6RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPSR CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 27, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Ko doma prefesiajo, večina sveta odobrava Ko se del nasprotnikov napoja ZDA za ohranitev neodvisnosti Južnega Vietnama doma razburja zaradi letalskih napadov, večina sveta te vsaj “razume”, te že ne odobrava. Washington, d.c. — Na- sprotniki ameriškega posega v ietnam so v zadnjih tednih organizirali vrsto protestov v raz-delih dežele, zlasti v velikih pestih in seveda na vseučili-" K na teh protestnih + 0r®Vanjih in pohodih res ni ° ^šna, kot je bila pred leti, ^ je vendar tolika, da so pro-esti opazni. J’ded tem je večina svobodne-syeta mirna in “razume” a-v. letalski odgovor na rde_ tpad v Južni Vietnam. U. S. jaeWi' ^ World Report od 1. ma-a 1972 poroča o tem z raznih delov sveta. Q,1 daPcnci so na primer vietnam-ve vojne že davno siti. Levičar-obs° arner^^e letalske napade. Ijv ° W’ vlada pa jim je simpa-Ja^9' deWav 1J njim ne ploska. Ponski strokovnjaki trdijo, da Verarneriško bombardiranje Se-PolJ6^3 ^Wtnama strateški in tv uspeh. “Preračunano ^okiu^6 Se 'W °hne3lo,” sodijo v skip ^0ridonu ne vidijo v ameri-hi etalskih napadih na Sever-ške e^nairi sPremembe ameri-Vj P°iitike. “The Times” pra-va’ti a 30 naorali rdeči pričako-odgovor, ko so vdrli v ^^e^narn' skozi Demilita-1Zlrano cono. letali91*1211 v^d° v ameriških ShornX-m' napa:iih v glavnem Pri.;5- Moskvi, da ZDA niso vi6|,,aV“'ene dovoliti severno-VietnamSkemu vd°ru v Južni ia o?901- Uspe^- Večina časopis-“neuc.na^U^e Mtalske napade za Svic-61 s"rategije terorja”. 2arjaC“,'‘W0 javno mnenje opo-p°i no?-'9•m°ra^a Moskva in-Ha-Mzširn * 1 odgovornosti za haipn v°jskovanja v Viet- |;la letaj^!10'11111 -i6 Y^da obso- diU ^ Plesti ■ !lskev napade ZDA in v lp0Pstrn^ d° najveo.jin de- t>ile a 0 Vietnamu, ki pa so JUŽni v 33 No. 84 Thursday^AprilTlT 1972 Evropa na razpotju Pretekli teflen je Velika Britanija pokazala svojo odločnost za povezavo z Evropo v Evropski gospodarski skupnosti, ki je v smislu rimskega sporazuma temelj za politično in vojaško skupnost zahodne Evrope. Rov Jenkins, namestnik vodnika delavske stranke Harolda Wilsona je odstopil s tega mesta, in svojega dotedanjega strankarskega načelnika obsodil za oportunista, ki spreminja svoja stališča po strankarskih ozirih. Roy Jenkinks in njegovi somišljeniki so se odločili za vključitev Velike Britanije v Evropo. Par dni nato je parlament s kar precejšnjo večino odklonil zahtevo delavske stranke, da naj vlada vprašanje vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost da v odločitev posebnemu ljudskemu glasovanju. Parlament je poudaril, da v smislu večstoletnega izročila on odloča o vseh vprašanjih debele. V Franciji so v nedeljo — v smislu francoskega izročila — glasovali o sprejemu velike Britanije, Canske, Norveške in Irske v Evropsko gospodarsko skupnost, ki bi se s tem povečala od 8 na 10 držav. Predsednik republike George Pompidou je pozival francoske volivce, naj gredo na vsak način volit in podpret delo Francije za združevanje Evrope. Upal je, da bodo Francozje šli glasovat v velikem številu in podprli njegovo vlado. Dejansko so proti sprejemu Velike Britanije, Norveške, Danske in Irske nastopali samo komunisti. Velika večina je smatrala, da je vprašanje že rešeno s tem, da je vlada podpisala sporazum, ki ga je Evropska gospodarska skupnost lani dosegla z Veliko Britanijo in ostalimi tremi državami. Pompidou je s svojim ljudskim glasovanjem upal onemogočiti, če ne pa vsaj otežiti ustvarjanje politične povezave med komunisti in socialisti za prihodnje parlamentarne volitve spomladi 1973. Znano je bilo, da so socialisti vztrajni in odločni zagovorniki sprejema Velike Britanije, met tem ko so komunisti prav tako odločni in vztrajni nasprotniki Evropske gospodarske skupnosti. Ljudsko glasovanje je odobrilo sprejem Velike Britanije, Norveške, Danske in Irske z 2:1 glasu in s tem pokazalo voljo Francozov za povezavo zahodne Evrope v trdnejšo in večjo skupnost. Istočasno je razočaralo predsednika G. Pompidouja, ker je šlo volit komaj dobrih 60% vseh volivcev in v tem pogledu ni sledilo predsednikovemu vabljenju in pozivanju. Kar precej jih je poslušalo socialistično stranko, ki je pozivala glasovalce, na ostanejo doma ali pa naj oddajo prazne volivnice. Odločitev v Veliki Britaniji in v Franciji pomeni korak v bodočnost Evrope, v njeno novo povezavo, v večjo in trdnejšo skupnost, ki bo dobila svojo besedo v mednarodni politiki in gospodarstvu, ki pa se bo sposobna tudi sama braniti, če bo sda. Dejansko prevladuje v novi nastajajoči evropski skupnosti prepričanje, da mora ta ostati povezana z Ameriko, ker samo na ta način se bo lahko ohranila, pa pomagala istočasno s tem tudi ohranjati in braniti svobodo sveta. Velika Britanija, Zahodna Nemčija, pa tudi Danska, Norveška in Benelux države so pripadnice in zagovornice Atlantske skupnosti, o kateri je bilo v času J. F. Kennedyja toliko govorjenja, ki pa je bila potisnjena v ozadje zaradi DeGaullove francoske politike. Razvoj je šel preko De Gauba, Francozje so ga sami potisnili v stran, ko je postajal ovira novemu evropskemu razvoju. Odmikanje Amerike od Evrope v času, ko je postajal sovjetski imperializem v Evropi močnejši in vidnejši s proglasitvijo znane “doktrine Brežnjeva“, je svobodne države Evrope prepričalo, da se morajo strniti, da se morajo tesneje in boljše povezati, da bodo mogle braniti svojo neodvisnost. Gospodarsko, politično in obrambno povezana svobodna Evropa bo postala privlačna narodom vzhodne Evrope pod sovjetskim jarmom, trdno povezanih in nadziranih v Varšavski zvezi. Svoboda in blagostanje, ki ju uživajjo narodi v zahodni Evropi, sta največja vaba, sta hrepenenje narodov, ki jih je Sovjetska zveza v času druge svetovne vojne in po njej spravila pod svojo oblast. Najboljši dokaz te privlačne sile je nad 700,000 Jugoslovanov, kf so na delu v Zahodni Nemčiji in drugih državah svobodne Evrope. Najboljše doma, kdor ga ima, pravi stari slovenski rek, stara slovenska skušnja, pa je vendar odšlo iz Slovenije v Avstrijo in Zahodno Nemčijo na delo okoli 60,000 Slovencev! Ti posta’ajo pričevalci in zagovorniki svobode, svobodne demokracije, svobodnega načina življenja in tudi svobodnega razpolaganja z denarjem in drugimi sredstvi, ki so jih ustvarili s svojim delom in pridnostjo. Sovjetska zveza nasprotuje Evropski gospodarski Zna se zgoditi, da ne bo več “zi-skupnosti, nasprotuje tudi njeni razširitvi na Veliko Bri- bala” in poslušala, kakor je do-tanijo, Dansko, Norveško in Irsko. Zaveda se predobro sedaj, tistih, ki znajo dosti ob-njene nevarnosti za sovjetske cilje v Evropi. Povezana, ljubiti — storiti pa? združena, gospodarsko uspevajoča in politično ter obramb- Zna zapeti tistim, ki se jih to no edina svobodna Evropa, naslonjena na ZDA bo trden tiče, nekaj takega, kakor je pred jez, mogočna zapora vsem sovjetskim željam in načrtom 160 leti pel ob zibelki dolenjski po širjenju vpliva in oblasti preko njenih sedanjih meja, mlinar ob Težkem potoku pod bo pa istočasno tudi luč in vaba narodom vzhodne Evro- Šmihelom v Znančevem mlinu pe. V njej bodo videli svoje upanje, v njej ključ k svoji francoskemu grenadirju: svobodnejši bodočnosti. “Vsaka reč en čas trpi... pa bo tudi ta ...” In res, kmalu je prišel naokrog Napoleonov častnik in je prostaka pognal iz zibele. Mlinar pa je zahvalno pogledal proti nebu in zapel: “Zgodilo se je, kakor sem pel...” R. NAŠ “BABILON” se vrti na- ločujejo pravila vsake države, prej. Se mora — kaj bi bilo, če bi se kolesa, na katerih se suče in vrti, ustavila? Letos vse od Novega leta sem so politična polja in vrtovi brsteli in odganjali iz tal, kakor odporni regrat in tropotec po vrtovih in tratah v malem in velikem travniku. Regrat in tropotec odganjata in rasteta najrajši tam, kjer nista zaželjena, da bi rastla. “Vrtnarji”, ki oskrbujejo politične vrtove in trate, ne “obraj-tajo” ne regrata ne tropotca. Pač pa sladke jagode in maline, še bolj pa lepo “zeleno listje”, ki ga mnogi izmed njih obirajo, spravljajo, nekateri celo v razne šk: ije in pravijo, da kadar si kaj poželijo, iz tistega “listja” čaj kuhajo. Tisto zapeljivo in priljubljeno “zeleno listje11 ima tako pravijo, tako moč, da se z njim pride skozi vsake vrste vrata in kamorkoli si kdo poželi. Zato je političnim “vrtnarjem” tako priljubljeno, kakor je pa tudi mnogim drugim. Prav zato, dragi čitatelj, teh vrstic je “zeleno listje”, ki raste na vrtovih našega dobrega strica Sama, tako priljubljeno in upoštevano. Ljubimo ga vsi, ker brez njega se težko vozi skozi življenja, posebno v sedanjih časih, ko nas rada “cuka” inflacija in zahteva več in več tega “zelenega listja”, kadarkoli gremo po kake potrebščine v to ali ono “štacuno”. Kaj torej razumemo (morda ne vsi enako) vrednost in pomenljivost “zelenega listja” (nekateri pravijo, da so dolarčki), kar že je, upošteva ga vse, kar leze in brez njega se ne more nikamor, niti ne na bus, da bi te v mesto popeljal — kaj šele kam drugam! Kdo naj torej zameri tistim, ki se tako trudijo zlasti na političnih tratah in vrtovih, da bi prišli do njega? Ljubo in drago je vsem “to zeleno listje” in zato s tako vnemo silijo vsi tja, kjer raste in kjer se najlažje pride do njega. Primarne volitve so za nami, vsaj v glavnih naših državah, ki so povezane v Unijo naših ZDA. Zdaj bodo sledile narodne konvencije strank, na katerih bodo zbirali kandidate, ki so jih nominirali v primarnih volitvah za okrajev itd. Pri nas v Illinoisu in tudi v mnogih drugih državah sta še vedno glavni politični predstavnici demokratska in republikanska stranka. V našem Cook o-kraju in v Chicagu ima že več zadnjih deseletij glavni vpliv demokratska stranka. Slednjo vodijo že dolgo potomci irskega pokolenja. Zanimivo, zakaj tako — a je tako. O tem podrobneje ob drugi priliki. Pri zadnji narodni demokratski konvenciji, ki se je vršila v Chicagu 1968, je prišlo do resnega kavsanja in spopadov med radikalno mladino in onimi, ki so konvencijo vodili. Več ali manj je to znano. Pri opazovanju tega od zunaj so padle precej temne sence na organizacije in urade javne varnosti. Te temne sence so posebno povečavah razni radikalni odvetniki in taki, ki so se obnašali, kakor da jih je poslal z drugega sveta med nas duh marskizma, ki izvira tam nekje, kjer je pokojni Lenin odprl vrata marskizmu v slovanski svet. Obnašanje tistih mladcev je bilo kar divje. Med temi domačih ni bilo toliko. Natepli so se iz vseh delov Unije na povabila radikalnih hujskačev. Mnogo škode je bilo povzročene. Javnost se je čudila, da so sploh o-blasti potem dovoljevale taka dolgotrajna z a g o v a rj anja od strani ne prav patriotičnih odvetnikov tistih, ki so tiste nerede povzročili. Čudno je vse potekalo. Stalo je mnogo denarja okraje, državo, mesto — katerega znašamo skupaj davkoplačevalci. Tisto zasliševanje je odneslo iz žepov davkoplačevalcev precej dolarjev. Je bilo potrebno vse to? Voditelji stranke so to gledali in opazovali, storili nekaj, a vse premalo, da bi take slučaje omejili in za naprej preprečevali. Za tem drugi slučaji, “črni panterji”, ki so povzročali nemire. Državni pravnik Hanrahan je nastopil — pa še premalo in premehko. Nastopil je v soglasju političnih voditeljev, a ti so ga zatem radi javne zamere “temnim bratom” kritizirali in zvračali odgovornost nanj. Celo pa bodo končne narodne državne, okrajne in druge volitve. kandidate strank. V novembru | priporočiti ga niso hoteli za te zadnje primarne • volitve. Oča stranke v našem okraju je men-Kampanje pred primarnimi da mislil, da “irska glava” se volitvami so se kaj čudno vrtele1 nikdar ne zmoti. Pa prav v tem zlasti- v našem Cook okraju. V slučaju se je — kar hudo zmoti- greb je bil nenavaden, v mrzlem začetku tega dopisa omenjam la! To mu je povedala in pojas-j temnem februarskem jutru je “Naš Babilon”. V resnici ta ba- nila naša demokratska javnost stalo ob grobu le nekaj sorodni-bilon tvori ves naš Cook OKraj. pri teh zadnjih primarnih volit-’kov, katerih imena je moral Tu se navadno odloča in sKuha vah. Hanrahana je ponovno no-j brat predložiti kvestorju v odo. lojzefu Bratužu v spomin (Ob Korotanovem koncertu,) CLEVELAND, O. — Med pesmimi, ki jih bomo slišali prvem delu koncerta Pevskega zbora Korotan 29. tm., je tudi skladba rajnkega goriškega prof. Fileja “Tožba umirajočega”, posvečena mučencu slovenske pesmi, skladatelju in pevovodju Lojzetu Bratužu. V bolje umevanje par besed o tem. Po pripovedovanju Anice Kraljeve (S.S., 6. jan. 1972) je bil Lojze Bratuž sin preproste družine, iz družine sijajnih pevcev, brata prof. Jožkota, znanega tenorja, in Anice, čudovite sopranistke. Njegov bratranec Šimenc je bil znani tenor zagrebške o-pere. Lojze je že kot deček improviziral na orglah, spremljal zbore in soliste. V času fašizma je slovenska pesem v Italiji živela le še v cerkvi. Nadškof Sedej, velik ljubi tel j slovenske cerkvene pesmi, je tedaj imenoval Lojzeta za nadzornika cerkvenih pevskih zborov. Na polnočnici 1936 je Lojze Bratuž dirigiral dobro pripravljeni mešan zbor v Podgori, v vasi bizu Gorice. Zbor na koncertni višini. Cerkev nabito polna. Prav to se je ponovilo na Božični dan. Na dan sv. Štefana je po maši stala pred cerkvijo skupina 7 fašistov v uniformi, prijela Lojzeta in še 4 pevce in jih odpeljala v zatemnjeno sobo fašističnega sedeža. Na mizi 5 kozarcev. Z orožjem so pevce prisilili, da je izpil vsak izmed njih kozarec Ricinusovega olja, a Lojze je moral izprazniti kozarec temne tekočine — strojnega olja. V Lojzetovem kozarcu je bila smrt. Tekočina mu je v nekaj tednih uničila jetra. Ga. Kraljeva pripoveduje dalje: Spomnim se posebnega dogodka iz dni po tistem. Z njegovo sestrično Željko sva čuvali bolnika. Ni več govoril, le od časa do časa je odprl oči. Ležal je negiben. — Zimski dež je škropil na okna. Nenadoma se oglasi pesem, tiha, čudovito u-brana, kakor v cerkvi. Bolnik je nenadoma široko odprl oči, se za trenutek nasmehnil in zopet padel v nezavest. Obe sva trepetali, kaj bo. Fantje zunaj so med petjem sedeli na kolesih; po zadnjem akordu so izginili v noč. — Dne 16. februarja 1937 je Lojze Bratuž odšel k Bogu. Po- glavno politično juho vsaka šti- minirala in “oču” pa povedala, ri leta za vso našo državo Illinois. To že od nekdaj. Naš okraj ima po številu prebivalstva večino vsega prebivalstva naše države. Večina pa odloča in šteje zlasti v volitvah. Primarne nominacijske volit- da se v teh ozirih z njim ne strinja. Zdaj skušajo javnost potolažiti — se jim bo posrečilo? To bodo povedale volitve v novembru. Po starih metodah bo težko ve so nekako izbiranje, kdo naj | šlo, vsaj tako zgleda. Določena bi bil v vsakem okraju, okrožju, starost volivcev je znižana. To in posamezni državi najboljši bo dalo nekako nad 20 milijonov ljudski zastopnik na tem in o- mladim v naših ZDA 18 let stanem položaju. Kogar večina v1 rim volivno pravico. Tudi to bo primarnih volitvah odobri, je prineslo spremembe. potem kandidat v končnih volitvah, kakor jih že tu in tam do- V glavnem pa javnost je sita1 certa 29. dosedanjih političnih mešetarij.’ brenje. Kakor zločinca so Lojzeta pokopali. Tako je bilo ukaza-n°. — Že v prvi noči pa so slovenski ljudje z dežele nanosili goro zelenja in cvetja in prižgali lučke na njegovem grobu. Ne samo Primorska, marveč vsa Slovenija je tisto noč darovala svoje srce — mučencu svoje pesmi Lojzetu Bratužu. Velika je tragika, ki jo vsebuje Filejeva skladba “Tožba umi. ; rajočega”. Hvala Korotanu, da jo je dal na spored svojega kon-ttn. Slovenci se organizirajo STOCKTON, Kalif. — V matični organizaciji so dobili Slovenci svobodno telo. Pod zastavo National Republican Heritage Groups (Nationalities) Council v državi Kaliforniji sodeluje pri organiziranju skupnosti 21 držav s svojimi zastopniki. Opozarjam, da to ni enostranska politična organizacija, pač pa so vabljeni vsi Slovenci, da sodelujejo aktivno za boljšo bodočnost našega naroda, naših družin in nas. Ne obračajte in potvarjajte resnice; čas je, da primemo z vso resnostjo naš položaj v svetu. V skupnosti je moč, organizirano telo je našlo popoln odmev v washingtonski Beli hiši. Oni poslušajo naše glasove in nasvete. Mi smo Amerika, oni naši predstavniki. Sedaj je prilika, ne zamudimo je, ne bo se kmalu povrnila. Vsak naslednji dan našega življenja je spremljan težkočami, spreminjajočimi se dejstvi. Potrebujemo pomoči z uradnega mesta, potrebujemo nove zakone. Prihodnji mesec je druga kom vencija te organizacije v Chicagu. Da pokažemo svoje zanimanje, smo poslali na naslov predsednika te organizacije čestitke z željo uspehov in napredkov in istočasno predložili štiri točke, katere naj se vzamejo v pretres in pošljejo v nadaljni postopek. Peto točko, za priznanje bivše domobranske organizacije, imajo zainteresiranci in odločujoči predstavniki že v rokah. Ponovni poziv za to priznanje bo poslan meseca avgusta direktno na konvencijo organizirane stranke. Štiri točke, poslane predsedstvu, kateremu na čelu je poljski rojak g. Joseph Zukowski, so: 1. Strogi zakon proti pornografiji. 2. Zakon o nadziranju izkoriščanja narave ter njenega nepre. mišljenega uničevanja. Ta točka je predvsem namenjena i z s ek av anju prevelikih množin božičnih drevesc. 3. Zakon o otroških darilih v obliki sladkarije in peciva za Halloween. 4. Ustavitev izpodkopavanja malih in neodvisnih od strani industrijskih podjetij. To so skromni primeri sedanjosti in njenega življenja. Potrebujemo novih zakonov, novih idej. Sodelujte! Mladi in stari, novonaseljenci, pa tudi naši slovenski pionirji. Prijavite se slovenski zastopniki na spodnji naslov. Naša organizacija potrebuje našega dela. Imamo dokaze, da organizirana društva dosegajo 80% večje uspehe v Washingtonu kot posamezniki. Torej kam Slovenci! Imamo lep pregovor: “Molk je zlato”. Pa ne vedno — zapomnimo si enkrat za vselej! Office of Slovenian Heritage Group 1965 W. Lucerne Ave. Stockton, Calif. 95203 M. S. Misijonar Majcen v novo službo J. S. PATERSON, N.J. — Največja sreča vsakega misijonarja je, če more vzgojiti domačine, da postanejo duhovniki in nadaljujejo misijonsko delo med rojaki. Ti svoje ljudi vse bolj poznajo in se jim tudi laže približajo. Misijonar Andrej Majcen je to potrebo uvidel že takoj ob svojem prihodu v Vietnam in se z vso vnemo vrgel na vzgojo misijonskega naraščaja. Večino svojih let v Vietnamu je posvetil oblikovanju mladih seme-niščnikov in bogoslo vcev in vzgojil kar lepo število domačih duhovnikov. Nekateri misijon- ski prijatelji od tod in s Koroškega so mu pridno pomagali pri vzdrževanju misij onskih kandidatov. Majcenova zasluga je, če so salezijanci v Vietnamu že tako močni, da jim mislijo predstojniki v kratkem priznati lastno vizitarijo. Do zdaj so namreč tvorili eno provinco s Kitajci v Hong Kongu. Pred tremi leti so krvavo potrebovali sposobnega ravnatelja za naj večjo salezijansko strokovno šolo v Saigonu in so g-Majcena poslali tja. Nerad se je ločil od svojih duhovniških kandidatov, katerim se je posvečal ves čas prej, vendar je službo sprejel in vodil šolo v veliko zadovoljstvo cerkvenih in državnih oblasti. Zdaj so pa predstojniki uvideli, da je g. Majcen nenadomestljiv pri vzgoji duhovniškega naraščaja, in so ga zopet določili za predstojnika bogoslovcev in mladih bratov lajikov, ki posečajo univerzo. Mora pa revež zopet začeti od začetka in iz nič, kot že tolikokrat. Takole piše: “V Dalatn imamo poslopje, v katerem so kleriki, ki študirajo modroslov-je, in bogoslovci, pa je postalo premajhno. Kleriki bodo ostali tam, jaz si moram pa za bogoslovce poiskati in najeti drug0 poslopje. Smo mislili zidati, Pa ni cvenka. Včeraj sem že mish iti z avtom v Dalat, da si kai primernega ogledam, pa so rn odsvetovali, deloma zaradi mojega nič kaj dobrega zdravja> deloma zaradi vietkongske ofen žive. Pojdem jutri z letalom, Bog da. V Saigonu pa ostanem še do 24. majnika. Te dni končujemo šolsko let0 in 28. aprila začnemo počitnic6, Tu v Saigonu imamo še mir> vendar od 11. ponoči do 6. zlu traj nihče ne -sme na cesto-Večkrat slišimo kakšno strel]a nje tudi v mestu. Komuni31 niso daleč od nas. Kaže, da n čejo zavzeti Tay Ninh in oklicati svojo vlado. . rev- Naši dijaki, čeprav sami 1 ni fantje, so nabrali čez 30^ov piastrov, kar bi bilo v va®e/^ $80, in dali tudi precej in perila za uboge begunce, jih je na tisoče. Nihče ne mar komunistov. Ljudje rajši zaP,U^ ste in zgube vse, kakor da bi veli v “rdečem paradižu”-jaki so sicer žalostni zaradi P° J • Č.t> so razov, vendar ne obupani. 56 . bojeviti. Bog nas varuj najd1^ šega!” Molimo za našega preizko^f nega vietnamskega misij0113 in, če le mogoče, pomagal mu! „ Rev. dr. Fr. Blatnik, SP ' Poročevalec Wm. J. Kennicfc CLEVELAND, O. - Froi^i Wm. J. Kenniek je skoro e ^ odvetnik v Clevelandu, ki j6 ^ ročal v slovenskih listih £ politike zadnjih 30 let. Pr6^ j skim, ko je bil Kenniek dd6^ za Federacijo slovenskih up^ ^ jencev v Washingtonu na venci ji Narodnega odbora L 3j) kojencev, je tako jasno P0l°^j. da smo vsi vedeli, kaj se je v lo v Washingtonu. Smo Pre^c]c čani, da, če bo William ^en^.n> naš državni poslanec v ^ Rebusu, bomo vsi Slovenci ° ^ ščeni o tem, kaj so glavna P ^ lična vprašanja v državni z ^ niči in bomo vedeli kako v° za slovensko korist. Podpisani priporočamo, d<- j vsi Slovenci volijo William3^, Kennicka za State tive pri demokratskih voh v 18. distriktu prihodnji ^ 28. maja. Lahko volite cka, če živite v Euclidu, mond Hts. ali v 32. vardi- Frank Ak Dr. Frank J- ^ John Habat Dennis Sušnik John Trček a ___cu-aoin Gociety* ONE FAIRLANE DRIVE Since 1914 ... • •. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: L Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood. ^ Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3- Additional scholarships for needy boys and girls. 4- Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball, k- Social activities. * Purticipating in the Catholic Communications Foundation. Družbi sv. Družine Officer* President ........... Pirst Vice-President .... Second Vice-President Secretary ......... Treasurer .......... Recording Secretary First Trustee ..... Second Trustee ... Third Trustee ..... First Judicial .... Second Judicial ... Third Judicial..... Social Director... Spiritual Director Medical Advisor ... Joseph J. Komad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Itiola John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. Dr. Milko Kos, slovenski zgodovinar, umrl Prejšnji teden smo dobili iz Predvsem je uredil, napisal Jubljane sporočilo, da je tam in sestavil register k V. knjigi Umrl veliki slovenski narodni GRADIVA ZA ZGODOVINO ^•godovinar univ. profesor dr. SLOVENCEV, tj. dela, katerega leh k|0 '^°s' Nekaj let je že boko m°šel ve^ ^°‘ cati še vrste pomembnih vineStVenih del iz naŠe Zg0d°‘ £ prof. dr. M. Kos je do- a lepo starost. Rodil se je k^ef1-6^ c*eC- 1892 v Gorici, lla le bil njegov oče profesor qs ternkajšnjem učiteljišču. »PtavTv Š!0 in fmnaZiiVe bir V ^r0nci> nato Pa ie stu-ha3 Z^0b°vino in sorodne vede lg^n^Verzi na Dunaju, kjer je Ig^g' tUd* doktoriral. V letih od v0; i ie bil v prvi svetovni dain 1;- 0l^ aPrila dalje pa gatorej znanstveni sotrudnik dij ^?a asistent na Državni štu-vme knjižnici v Ljubljani; eho i °d ieseni 1921, se je tudi ljubiet;o sP0P°lnjeval s podporo Zg0 Janske univerze v pomožnih Hai.o0v^riskih vedah v Parizu ae v Monakovem na y?kem. doCemlijU 1921 ie M- K P°stal Ved P°niožnih zgodovinskih tobra ^ an^verzl v Belgradu, ok- 1925. pa izredni profesor 2a isto Pa T,!,k0d sePtembra 1926. dalje greh,- slr°ko na univerzi v Za- ledjij3 ^rei izredni pozneje pa Viuq l)rofesor za občno zgodo-t n& Univerzi v Ljubljani. let) t6lTl mestu je ostal polnih 41 V p0^'0d° Mta 1967, ko je stopil Oh dela '^'030vega znanstvenega V§a ^ izredno velik. Zajema Samo’1UŽriOSlovanska področja, barod °- z§°dovini slovenskega VSaj a ie napisal nad 300 del. haved^aVna °d tek nai bodo tu prvo knjigo je izdal njegov oče Franc Kos leta 1903. Kosovo Gradivo je tisto veliko slovensko zgodovinsko znanstveno delo, na katero je opozoril dr. Janez Ev. Krek pisatelja Frana Sal. Finžgarja, da se je ta potem lotil pisanja našega najbolj pri-j j ubij enega romana Pod svobodnim soncem, ki je doseglo doslej že nad deset izdaj in vrsto prevodov v tuje jezike. S sodelovanjem univ. prof. dr. Frana Steleta je dr. M. Kos dalje izdal SREDNJEVEŠKE ROKOPISE V SLOVENIJI, Ljubljana 1931. L. 1936 je dr. M. K. izdal v Razpravah znanstvenega društva v Ljubljani znamenito delo CONVERSIO BAGOAIORUM ET CARANTANORUM. Naslednjega leta 1937. pa je z univ. prof. dr. Franom Ramovšem pripravil odnosno izdal faksimi-lirano izdajo BRIŽINSKIH SPOMENIKOV. Ramovš je obdelal njihovo jezikovno, Kos pa zgodovinsko in paleografsko plat. Glavno, naravnost življenjsko, delo rajnkega prof. M. K. pa je njegova ZGODOVINA SLOVENCEV OD NASELITVE DO REFORMACIJE. Velika škoda, da doslej še ni nihče obdelal naše zgodovine od tega obdobja dalje do leta 1918! Dokler-namreč ne dobimo še tega, nam Slovencem kot narodu manjka nekaj tako rekoč bistvenega. Po vsem tem, kar smo tu zapisali o rajnkem prof. M. K., bi radi spomnili rojake in rojakinje na to, da smo Slovenci ve- ljali v očeh zlasti nemških za-grizencev vse do prve svetovne vojske za narod brez zgodovine. Pred velikim svetom, tudi pred : nemškim, smo postali političen narod šele z deli takšne znanstvene vrednosti, kakršne so bila dela rajnkega prof. dr. Milka Kosa in njegovega očeta Franca Kosa. Naša dolžnost je, da smo jima za vse, kar sta dala našemu narodu hvaležni ter da jima dajemo spoštovanje, katerega sta si trdo zaslužila s svojo zvesto službo svojemu narodu. J. S. SLOVENSKE LJUDSKE PESMI I. SLOVENSKA MATICA — LJUBLJANA 1970 To je naslov zelo obsežnega in pomembnega novega slovenskega znanstvenega dela, ki dolgo ne bo pozabljeno. Tisoči in tisoči slovenske študirajoče mladine tega rodu in prihonjih ga bodo poznali, ker se bodo učili iz njega. Podobno ga bodo poznali, kakor je poznal naš rod in rod pred nami Slov. nar. pesmi, ki so izšle v 4 debelih knjiga pri Slovenski matici v Ljubljani v letih 1895 do 1923. Prvo knjigo sedanjega, bistveno novega dela Slovenske ljudske pesmi so uredili: Zmaga Kumer, Milko Matičetov, Boris Merhar in Valens Vodušek, vse sami vrhunski strokovnjaki za slovensko narodno in ljudsko pesem v najširšem pomenu te besede. Predhodno zbirko pa sta uredila univ. prof. dr. Karel Štrekelj in bibliotekar dr. Joža Glonar. Uredniki prve knjige Slovenskih ljudskih pesmi so krstili svoje delo s korpus, kar v uvodu takole pojasnijo: “Po zgledu nekdanje Štrekljeve zbirke je tudi pričujoče delo zasnovano kot korpus, tj. kot znanstveno kritična izdaja vseh do danes znanih slovenskih ljudskih pesmi, vendar tokrat z njihovimi napevi. Po dobrih sedemdesetih letih, odkar je začel Štrekelj z izdajo svojega korpusa, je gradivo, ki ga moramo danes upoštevati, naraslo po številu pesmi na štiri do petkratni obseg. To povečanje gre deloma pač na račun spremenjenih pogledov na sam pojem ljudske pesmi.”— Štrekljava zbirka ali korpus je zajel 8686 pesmi in njihovih variant ali različic. Za danes tu samo še to, kaj uredniki SLP razumejo pod pojmom “pesem”. V uvodu nam o tem povedo tole: “Pojem” “pesem” je zajet tu najširše, predvsem v tistem pomenu, ki ga je uporabil že Štrekelj v svojem delu. Poleg pete pesmi namreč štejemo sem tudi tisto, ki se praviloma nikdar ne poje in ne prednaša na poseben, recitativni način (parlando) kot npr. nekatere jurjevske obhodne pesmi otrok. Med samo govorjene pesmi spada predvsem del otroškega izročila, ki pa ohranja bodisi izrazit ritmičen element (izšte-valnice), bodisi metrično in po rimah vezana besedila (nekatere novoletne kolede, obrazci voščil ob tepežkanju-šapanju, verzifikacijske igre, zabavljice, oponašanja živalskih ali drugih glasov. Nekatere teh kategorij žive tudi med odraslimi. .. Med pesem je v širšem pomenu tu zajeta tudi ljudska ritmizirana proza, kot se kaže v zagovorih, starih ljudskih molitvah, ženitnih pismih, tradicionalnih obrazcih vabljenja svatov (npr. pri prekmurskih pozvačinih), v nekaterih šegah (borovo gostu-vanje), vaških litanijah s šaljivim navajanjem vseh gospodarjev, v drugih govorjenih litanij-skih parodijah, v zaljubljenih pismih itd. Kljub metrično nevezani obliki se v takih besedi- > - J ; i •I fj%! BUD&ET sms downstairs Kupujte v mestu od ponedeljka do petka od 10. dop. do 7. zvečer, ob sobotah od 10. dop. do 5.45 zvečer. V podružnicah od 10. dop. do 9.30 zv. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. Perfektna kvaliteta! Moške in mladeniške luksuzne . pletene srajce 3.39 Regularno 4.99 do 5.99 Velika izbira krojev in barv Z ovratniki ali z okroglim izrezom Raglan rokavi z rebričastim zapestjem Kontrastni obrobki Majhne, srednje in velike mere Posebna Moške pletene srajce s kratkimi rokavi Primerjajte po 3.99 • •' •Enobarvne in progaste • Trajno zlikani 100% najlon • Na rokavih gumbi ali zavihki • Velikosti 14 do I6V2 Sprejemamo pismena in telefonična naročila... Kličite 241-3070 vsakčas BUDŽETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL — V VSEH 7 TRGOVINAH lih večinoma pojavlja členjenje na krajše odstavke, vezane z asonancami ali rimami, in zato opravičuje uvrstitev med širše pesemske pojave.” Prva knjiga nove znanstveno kritične izdaje Slovenskih Ijud-skir pesmi vsebuje samo pripovedne pesmi z njihovimi napevi. K njej se bomo ob priložnosti še vrnili. Vsaj to bi namreč radi še omenili, katero gradivo so nudili urednikom prve knjige ameriški slovenski ljudje, kot bogoslovca Gorenščak in Škur, Gizella Hozian, dr. Rado Lenček, Ivan Račič in morda še kateri drugi. Izid prve knjige Slovenskih ljudskih pesmi nam je zelo draga napoved obsežne zbirke, glede katere danes še ni mogoče reči, kakšen bo njen končni obseg. Lahko pa rečemo: srečen, ki jo bo dočakal, odnosno, ki jo bo nekoč vso imel. Sedaj je čas, da seže po njej! J. S. Ženske dobijo delo Pomivalka posode dobi delo — delni čas. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (86) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo za ponedeljek, sredo in petek. Majhna hiša, dva odrasla. Priporočila. Kličite po 5. uri 321-0174. -(85) Vesti iz Slovenije V Lendavi uspešni Minulo leto so v lendavski ‘Nafti’ dobro gospodarili. Na trg so dali štiri nove izdelke umetnih smol in gorilnega olja. Za 11 odstotkov več so izdelali plinskega olja, za 37 odstotkov več gorilnega olja, za 72 odstotkov pa so presegli načrt proizvodnje formalina. »Moški dobijo delo Moški dobi delo Iščemo izkušenega strojnega ključavničarja. Nadurno delo, koristi. Kličite: JOE LUSTRICK 531-6262 (85) Help Wanted Female ASSEMBLERS Must read, write and speak English. CLEVELAND ELECTRONICS, INC E. 140—FREEWAY AREA INTERVIEWS BETWEEN 9-3 CALL FOR APPOINTMENT 249-3709 (65) Help Wanted Male CARPENTERS rough and finish, Eastern suburb. Call 951-6498 (88) Formalin se uporablja za razkuževanje in konzerviranje. U-spešno so izdelovali tudi lepila in kakovostni bencin. Povprečni osebni dohodek zaposlenih znaša 1900 dinarjev na mesec. Hiša naprodaj 1 Eastlake — ranch, 3 spalnice, ognjišče, krasna kuhinja, IVž kopalnica, klet, rekreacijska ! soba in delavnica. IV2 garaža, izpod 30h. Kličite 942-1228. -(83) Naprodaj za dohodek posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovina, zidano, v Grovewood okolici. Dobra investicija. V Nottingham okolici naprodaj zidano posestvo z 4 stanovanji in tri trgovine. Jako dobra investicija. Cena pravilna za hitro prodajo. Richmond Heights Lot naprodaj 105x425. $8500 za hitro prodajo. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. Zidani krasni duplex v Euclidu 6-6 šest let star kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 __________________________(85) Hiša naprodaj Na 19470 South Lake Shore Blvd. je naprodaj 6-sobna, zidana kolonialna hiša s 3 spalnicami, s tepihi v vseh sobah, gotovo razvedrilnico, kaminom in z garažo za 2 voza. Kličite 531-0850 po 4. popoldne med tednom, v soboto in nedeljo ves dan. ________________________ -(85) Cottage naprodaj V Grovewood okolici je naprodaj “cottage”, spalnica, kuhinja, kopalnica, dnevna soba, pralnica, terasa, zaprt porč. Kličite 486-0091 _________________________-(86) Lastnik prodaja E. 175 in Lake Shore okolica, Colonial hiša, 3 spalnice, velike shrambe, jedilnica, kuhinja z prostorom za zajtrk. Zgotovlje-na rekreacijska soba, podstrešje, 2 zaprta porča, blizu trgovin, cerkve in šole. Kličite KE 1-7192 -(87) V najem Opremljena soba in kuhinja se odda moškemu. Istotam se oddajo 3 čiste sobe s kopalnico, pripravno za žensko. Vprašajte na 1153 E. 61 St., ali kličite 361-1933. —(85) • Pred leti se je dosti pisalo in govorilo, da bi v Lendavi s pomočjo domačih in tujih denarnih podpor zgradili tovarno slada. V zadnjem času so končno pripravili načrt za graditev sla-darne z letno zmogljivostjo okoli 17,000 ton slada. Bodoča lendavska sladarna bi vsekakor pomenila izredno gospodarsko pridobitev za lendavske kmete. Kmetje bi tako gojili jari ječmen za tovarno slada. MALI OGLASI V najem Oddamo enodružinsko 5-sobno hišo, na novo dekorirano, odrasli imajo prednost. Kličite po 5. uri 731-9431. (88) V najem Pet-sobno stanovanje se odda in eno 3-sobno stanovanje s kopalnico na 1190 E. 61 St. -(85) Parcela naprodaj Na za gradnjo odobrenem prostoru, naprodaj parcela 75x160, na Chardon Rd., Richmond Hts. Za pojasnila kličite 729-7741. .(85) Zidana ranč hiša v prikladni Willowick okolici, formalna jedilnica, v kuhinji obedovalnica, vgrajen štedilnik, 3 spalnice, predeljena klet, delno izgotovljena rekreacijska soba, dvojna garaža, takojšnja vselitev. YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick 944-5440 ______________ (85) Hiša naprodaj deset-sobna 1-družinska na E. 71 St. blizu. St. Clair Ave. vsa podkletena. Se lahko takoj vselite. Kličite po 4. uri zvečer 361-0935 (85) V najem Oddamo 5 sob, zgoraj, samo odraslim, nič otrok. Na 1176 Norwood Rd. HE 2-2976. -(86) V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (88) Izvršujem Zidarska, mizarka dela in pleskanje hiš, zunaj in znotraj, po nizki ceni. Kličite 361-8428. -(85) ¥ sokki, 2L aprila IS72, ob 7-30 zvečer V SLOV. NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. Po koncertu zabava s plesom. Igrajo “VESELI SLOVENCI'' “Moj Bog, Mohor,” se je dvignila in stopila do njega. Bilo je prvič, da je slišala take besede iz njegovih ust. Tako nesrečen in vznemirjen še nikoli ni bil. “Kaj ti je? Pojdi v posteljo!” ga je prijela za roko. Zajokala bi bila. “Moj Bog, ali se izplača?” se ji je zdelo, da ga nenadoma razume. “Pustite me,” se je otresel njene roke. Mati je nepremično obstala. Tudi Mohor se ni genih Treznil se je. Nemir se mu je polegel. Vsaj za trenotek. Kje je mati, ki je tako tiha? Ali jo je užalil? Iztegnil je roko in otipal njeno glavo. “Spat pojdem,” je rekel vdano ko dete. Roka mu je omahnila ob telesu. “Lezite tudi vi, mati!” Bregarica se je borila z jokom. Naj le gre v posteljo, ona bo že ... Odšel je, našel vrata, stopnice, nič več ga niso varali čuti. Mati je zaprla vrata. Nato je sedla, vrgla glavo na roke, na mizo so ji tekle solze. Jokala je pridušeno, da bi je Mohor ne slišal. 4. ' j Nastalo je zgodnje poletno jutro. Petelinje petje se je razlegalo po vsem bregu. Tine se je prebudil v šupi, ki je stala za kočo, prislonjena k steni. Zaspane oči so mu pomežiknile v medlo svetlobo, ki je silila skozi špranje med deskami. Zarja? Prisluhnil je. Ivanec je govoril o delu in o vremenu. Ukrivljene noge so mu zabijale kamenje v klanec. Dolge roke s trdimi, zdelanimi pestmi so mu mahale ob telesu kakor nihali. Na pol sivi lasje so mu ob ušesih padali skoraj do zaliscev. Hodil je upognjeno, kakor da nosi nevidno breme na plečih. Tine ga je le bežno ošinil s pogledom, oči so mu kakor začarane obvisele na dekletu. Zalka je le na kratko odgovarjala očetu. Njene misli so bile' drugje. Smehljala se je — Bog ve čemu? Fant se je delal, kot da je pravkar prišel od koče. “Glejte ga!” je vzkliknilo dekle. Ivanc se mu je nasmehnil. Mož se je ves razgovoril. Če gre Tine k Mlakarju? Da. Kaj ne bodo oni danes kosili tistega repa ob gmajni? Tako je slišal. Ne, danes ne, je Tine odgovarjal. Saj je čas še v ponedeljek. Vreme bo držalo. Ivanc se je ozrl po nebu in podvomil z obrazom. Ni gotovo, nekam soparno postaja tako na vse zgodaj. In je izpljunil. Tine se je trudil, da bi hodil vštric Zalke. Še vedno je drobila z nogami, poskakovala s kamna na kamen kot veverica. Jeza, ki jo je bil občutil prejšnji večer tudi do nje, je v njeni bližini kar skopnela. Moral bi govoriti, a je molčal. Stiskal je ustnice in škilil v njeno nedrije, v šopek, ki ji je težil jopico. Ugriznilo ga je rahlo ljubosumje. “Kdo ti ga je dal?” “Vidiš ga,” mu je Zalka pokazala vrsto zob. “Kdaj pa so fantje dajali dekletom šopke?” “Zdaj je vse narobe,” je zardel. Hotel je le reči, komu ga ZMAGA ZA DELOVNE LJUDI! ALI m ŽE ČAS? HENRY MEDVED išče podporo in Vaš glas, ko kandidira za državnega poslanca. Kot mož in oče štirih ctrok poznam vsakdanje težave družin, pri skrbi za dostojno življenje, za šolanje otrok in za zdravje družinskih članov. Po poklicu' odvetnik, zaposlen kot referent pri Probate Courtu, posebni svetovalec glavnega dr- | žavnega pravdnika Ohia, bivši pomožni državni pravdnik Ohia. Po- končani osnovni šoli Collin-wood High šoli študiral na Western Reserve University in na Fordham Law School. Bivši poveljnik American Legion Post, bivši odbornik pri skavtih, blagajnik Notre Dame Academy Parents Cluba, predsednik Društva Slovenski dom št. 6 ADZ in podpredsednik glavnega odbora ADZ. Ker živim ves čas v tem naselju, kjer so živeli že tudi moii starši vse od svojega prihoda iz Evrope, poznam vprašanja in po-trebe, ki jLi tieba reševati z vašo pomočjo in podporo. Nudil bom stalno in polno zastopstvo in vzdrževal v ta namen krajevri urad, kjer me boste lahko vsak čas dobili. f PROGRAM: Vsi nad 65 let stari naj dobe polno davčno oprostitev za svoje domove brez ozira na njihov dohodek. Dvojno obdavčenje — z mestnim dohodninskim davkom je treba končati; to se pravi, če živite v enem mestu, v drugem pa delate, ni da bi plačevali davek v obeh... Državni dohodninski davek — pokojnine, neoziraje se na njihov vir, naj ne bodo obdavčene, prav tako ne obresti in divi dende. Prevažanje šolarjev — bodimi pazljivi, da nas to vprašanje ne bo našlo nepripravljene! Pornografija — se je začela širiti v našem področju. Ne dovolimo ji tega! Brezposelnost — je težje vprašanje, naj država pomaga in naj pokaže več zanimanja za naše področje! Cleveland State University — ohranimo njen del v Euclidu odprt! Raztresena stanovanja — Pustimo, da si ljudje sami izbirajo svoje sosede, ne pa da to delajo za nje tisti, ki žive v drugih naseljih ali državah. Zakonitost in red — je treba strogo izvajati in sodnike obvezati, da bodo krivce kaznovali. Pošljite me v Columbus kot vašega poslanca (zastopnika) v 18. okrožju! VAŠA vprašanja so MOJA vprašanja, rešujmo jih SKUPAJ! HENRY J. MEDVED Demokratske primarne volitve 2. maja 1972 Richard Markusic in David Trenton Sonačelnika 18016 Harland Ave., Cleveland, O. bo ona dala. Pa ni mogel kar tako začeti. “Pa ti ga jaz dam, če ga hočeš. Menjajva!” Zalka je pomislila za trenotek, nato si je segla v nedrije. Prsti so se jima doteknili, a ona mu jih je nalašč stisnila, nato se je zasmejala. Tine ni občutil čistega veselja. Prejšnji večer ga je slišala, zdaj ga hoče opijaniti. Saj se je kpmaj zavedel, kaj govori. Klanec se je ožil. Sekal je travnik, zavil v sadovnjak, vodil mimo Bregarjeve hiše. Ta je stala na obronku gorske rebri. V sadovnjaku so zagledali Mohorja, ki je stal oslonjen na deblo tepke. Obraz se mu je upiral po klancu, črna stekla so se mu motno svetila. “O Mohor!” Da, Zalka je vsakogar pozdravljala z vzklikom. Tine je trdo, molčal. Zdelo se je, da se dela nevidnega. Ob misli, da Mohor še ni pozabil na. dekle, ga je kljub sočutju do slepca rahlo speklo. Slepec se je zdrznil, ko da ga je glas zadel naravnost v srce. Tisto noč je trpel muke. Bede si je vse še enkrat priklical pred obraz. Tine ga je imel za norca. Dekle mu je hotel prig- iZVOLITE... WiLLili J, SHERIFF CUYAHOGA COUNTY ® Za zdravo presojo in vodstvo ® Izkušen - upokojen poročnik, 29 iet v Clevelandskem policijskem odd. e Navdušen in odločen ® Razume človečanstvo SOLIDEN MEŠČAN, PREDAN JAVNI DELAVEC - IZKUŠEN Priporočan in odobren od glavnih okrajnih organizacij in mestnih skupin: o Cuyahoga County Democratic Executive Committee » AFL-CIO o iUAW « Italian-American League ® Democratic Cosmopolitan League « Polish-American Congress, Ohio • Polish-Ameri-can, Inc. ® Southeast Street Clubs Presidents’ Group ® And Mere GLAS ZA SPELLACY... JE GLAS ZA VAS IN GLAS ZA TRDEN ZAKON IN RED! Karol Domitrovich, Chmn. 6e09 Mill Rd., Broadview Hts., O. V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA, LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA ki je umrl 27. aprila 1964. leta Si svet Ti zapustil in šel si od nas, pri Bogu pa prosi tam vedno za nas! Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino, kjer ni žalosti r,e skrbi, kjer vse se večno veseli. Žalujoči: ROSE — soproga EDWARD in WALTER sinova MARY in KATHLEEN —- snahi VNUKI in VNUKINJE PRAVNUKI in PRAVNUKINJE Cleveland, O. 27. aprila 1972. nusiti. Njena svetla podoba, na ji, bi bilo nečloveško. Molk. katero je oslanjal svojo misel, Noge so mu srdito tolkle po se je začela rušiti. Branil jo je. klancu. Vedel je, da pojde Zalka ta dan Ko so koraki utihnili, se je k Mlakarju. Vstal je še pred Mohor predramil, okrenil obraz dnem, se splazil na vrt in jo ča- v Ivanca. Besede so mu bile kal. Da jo le sliši. Kakor da je obvisele v ušesu, šele tedaj so upal iz njenega glasu izluščiti vso resnico. “Lep dan.” Nekaj je moral reči. “Če ne bo nevihte.” Ivanc se je ustavil pred njim. “Mohor,” si je segel z roko za uho, “človeka pritiska od vseh strani... dva stotaka če bi zmogel... saj ne bo za dolgo,” se je stežka odhrkal. Tine in Zalka sta bila odšla dalje. Mohor je obračal obraz za njima. Dva hodita po klancu. Da, Mohor je dobro slišal, da nekdo mečka in govori ob njem, toda vsa njegova pozornost je bila obrnjena za onima dvema. Čisto jasno je razločil njune korake, ki so se polagoma izgubljali v daljavi. Kdo je z Zalko? Slivar in Pavle sta že šla mimo. Iz tistega konca vasi more biti le Tine. In sinoči je pljuval nanjo. To rtiu je potrdilo zaključek misli, ki so ga trapile v noči. Grenek podsmeh mu je okamenel na obrazu. Zalka se je ozrla. Saj je čutila, da Mohor gleda za njo. Spomin na preteklost se ji je rahlo doteknil srca. “Škoda fanta!” Tineta so besede zapekle. NI mu prihajale v zavest. Da, da. Radi tega ga je bil torej klical k sebi? Bil je razočaran. Redko kdaj je komu odrekel pomoč. Iz občutka bridke tesnobe mu je rasla mržnja do ljudi in ga zakrknila. “Nič ne bo,” je odsekal. “Veliko sem že posodil... drugo sem dal bratu in materi...” “Ti že veš,” je mož žalostno zategnil. Bog ve, da je težko prosil. Nekam zamišljen in zbegan je prišel k Mlakarju. “Tu sem sedi, boš katero povedal,” ga je Slivar, ko so sedali za mizo, povabil na svojo stran. Ubogal ga je. S Slivarjem si nista bila sovražnika, a tudi ne prijatelja. Prerazlična sta si bila. Tisto jutro je Slivar venomer silil vanj s svojim zagrlja-nim glasom. “Ti si že vse seno pospravil?” “Mhm — da!” Tine je sedel pri Pavletu, tako je bilo naneslo. Že od prej sta imela med seboj neke račune, zdaj je fanta kar privzdigovalo. Če se ga je doteknil s komolcem, mu je šel ogenj po telesu. Dražilo ga je, da je bil obrnjen s hrbtom proti Zalki in zi ob peči. Na uho mu je uda- (Dalje prihodnjič) VOTE FOR !TY Re-efeef ¥MM M. DEMOCRAT Ooiififf Treasurer Bill Viau, 327 Janiče Dr., Chairman Brennan for Treasurer Committee jx] DEMOCRAT ® COMMON PLEAS COURT Domestic Relations Division • Primry Election May 2, 1972 Endorsed by his fellow lawyers The Cleveland Bar Association ® The Cuyahoga Bar Association The John Harlan Law Club Endorsed by The Cleveland Press “Friedman is sharp minded, energetic and has the sensitivity required to cope with the human problems in Divorce Court. Recognied by The Cleveland Plain Dealer ‘Hy I riedman, Assistant County Prosecutor, is a well qualified and exceptional person. He has. an excellent record of performance in that office.” Recognized by The Sun Press “... outstanding candidates (include)... Hyman Friedman, 48, one of the county’s most effective assistant prosecutors.’’ Citizens League “Well Qualified!’ Friedman, for Judge Committee » Co-Chairman Jack Harris, 19601 Van Aken Blvd.»Vincent Lazzaro, 4843 Harris | JOS. ZELE IN SINOVI f ZAVOD S POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel. URAD 361-0583 s 5 ji mogel pritrditi, a ugovarjati; je ni mogel videti. Ta je sedela = COLLINWOODSKI = 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3418 £ ~ Avtomobili in bolniški voz redno in. ob vsaki uri na razpolago S = Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 5 ^ of us, too. Its a vote tor safer streets for a stronger economy in Cleveland, for healthier, better educated children, for a saner, more responsible society. it doesn't cost us one extra cent to renew this levy det, it will bring to our ; community more than 60 million dollars of matching funds from state and federal | governments \bte for them Vote for you. Vote for Issue 2. VOTE FOR ISSUE a MAY 2.