St. 16 V Gorici, 8. marca 1891. XXL Tedaj. „S«*a" islaja ndc petefc in vel ft yWiprnjlfmn ali v Gcricr ua &m Vwleto . . . . f. 4, Po! let*.......*. C«»rt Seta......I Prs a«umUUi i» wk*> todi-pri „#*, amtci*" se plafttje ?* Ba*ad*o trtetop no vrttor. « " ,'! ^ " 3 :.' Zav*L« #rk# p» prontoni .....s Posamozno §t«vilke ae dobiwjod* ;(-/ rt kr. v tobalcarnicali na Starent' itg* Nansbi ulici. Dojiisi naj so posiljajo Yredmitrn naroSninapa upravniityu „So6ea: J!i-larijantki tiskarni v Gorici. '¦-, RoTcopisi so ne vrafiajo; dopiai na so blagovoljuo frankujejo.— Pelavceiu in drngim nepcemo&nint se uaroCnini zniia, ado se "{jmse pri opr&viiistvu P. ft. gg. narodntkom. na znauje. .Sofia" je t»ela do zdaj razun mdnika se vr-bomgt ¦adzornika, ki je vse spise in dupisc preglcdoral. Ker gospod, ki je do zdaj ta po-sel oprayljai, nasiopi drugo slnibo, lastnikom „Sofie* pa ni raogofie, da bi si hitro priskrbrii takega nadzornika, kakor bi zeleli, zato sim> pribiljeni zafiasno ustaviti izdajanjc lista. Kar danas tukaj izjavljamo, so nekateri fifi. gg. dahovniki ie prej vedeli, tor nas v pismib pro-sijo in zarotujejo, da naj §e daljc list izbaja, ki bi pobijal radikalna, razdirajo&a, paft pa §i-ril med ljudstvom zdrava, krsfianska; konscr-vativna nafiela. Tcm z>ijam nam, kakor refieuo, za zdaj ni skoraj Biogofie vstrefii, ker nam ni lahko dobiti pravega nadzornika. Po votttttL ¦'¦*''¦¦ Kmefike ©Mine na Goriskem so v sredo Tolile svoje zastopnike za driavni zbor. Laske obcme so izvolite svojcga dosedanjega zastopnika in steer stolnega proSla, A n d r e j a Jordan. Volilni boj je bil bud med itjim in njegovim prottfcandidatom dr. Lovisoni j e to; do zad-njega dne se je bilo ball, da ztnaga iiberalee ntd konserrativcem, all duhovsfiina *arlariska je stal? trdno kot skala in &e ni dala ne s priliznjenimi besedamr, ne z obijnbami premotiti tcr je biia do knnca neomabljiva. DrngaCrn je izid volitve v siovenskih kmec-kih obcinah. Dr. vitezTonkH, cegar kandidaturo jepripnro&aIaff Scea in so jo podpi-rali tudi drngi veljavni mo^je, ki so volilci in davkopla^evalci ob rdncm. je ostal \ manjsini, ker so volilci z veliko vecino izvolili,, Slogi-ncga44 kandidata, dr. A n t o n a Gregor-cica. Da bo izid volitve tak. smo pricakovali in smo bili za trdno prepncaDi, kakor bitro smo slisali, kakih agitacijskib sredstev da se poslaznjejo pristasi aNove Soee", da bi ugono-bili dr. vit. Tonklija in porzdignili srojega ljubljenca. Da bi laglje dr. Tonklija nnicili in pred volilci o^rniii, jim ni bilo nobeno sredstvo preslabo pregrdo, in prepodlo. Pred vsem so, od kar je postal svetovalec pri avstrijskem Lloydu, trobili med svet, da je slovenski narod na Gor;skem izdal vladi. Vsak trezoo misled in pameten clovek} ki je Ic ko-lidkaj sledil obravnave drzavaega zbora, bi moral reLi, da je taka vest nesramna \ai. Res pac je, da je bil dr. Tonkli ves cas ud Hnbenwartovega klcba, v katerem so scdeli tudi vsi drngi slovenski poslanci. In vender, kar je bilo drugim slovenskim poslancem v zaslu^o,-to so Tuokiijevi nasprotoiki cjemu vstevali v uftjvedi greb. On se ni nikdar locil od sloven-skih poslancev, ampak je vedno ft njimi jedna-ko glasoval. ,Samo zavist in nevo^ljivost ste kri- vi, da dr. Tonklija v enomer predbacivajo tisto aluftbi pri Lloydu. Oukler jo je imel lahon, se ni nad tern Hpotitilr.:.! nobeden sloveuski list; kakor bitro pa je Slovenec postal Lloydov svetovalec, tedaj je bilo treba bitro pa njem mahniti in razvpi-j')ti j^.i knt, izdajico narod a, cc tudi na tern niti \>v* 'ii.a ni resnica. Nekaterim narodovim wvuditeljcioK bi bil le tisti vzor pravega narod-njaku, ki zna kri6ati, vpiti „ziviou, po .veseli-cab boditi; siuibe pa, ki bi nekoliko nesla, mu no privosfcijo. Putcm pa vpijejo in ga priduSttjejo, da naj podpira narodne ustanove in narodna drufitva. Kuko bo pa da), ce mu se male sluzbe ne pri-voacite in de ga bocete na vse inogoce na6ine Se inuterijaJno uuiCiti ? Da seje „ Com ere" hu-doval, ker je mesto labona dobii tisto nluzbo Slovenee, je bilo lahko uinevno, ali da so se slovenski listi nad tern spodtikali in se So spod-tikajp, nam ni s]o in ne more iti v glavo. Kaj takega ne moremo drngudo irnenovati, kakor za-vist in nevoSljivost. Ker je bil protikandidat duhovnik, so dajali Ijudstvu razumoti, da sani prevzviSeut knezo-nadskof ^elijo izvolitev dr. Ant. Gregorfiica. Da prevzvikni vladika niso podpirali dr. GregurLi6eve kandidature, smo omenili ie v zadnjem listu; ali kaj je pomugalo: vest se je bila raznesla, poslusui volilci so verjeli in se vsedli najetim agitatorjern na limaniee. S tern sredstvom se je agitovalo po Toininskem tudi takrat, ko je §lo za volitev v „Slogintt odbor. Dr. Tonkli je tujjli. kriv, da se plaiSujejo davki, da se solska poslopja zidajo, uciteljem zvisujejo pla6e i. t. d. Tudi to so nevednezi vcrovali, ce ravno je nasprotno res, ker prav dr. Tonkli in njegovi somiSljeniki so v dezel-nem zboru izrekli, da se za zdaj z ozirom na slabe letine ne morejo povckSati uciteljske pla-6e, med tem, ko je dr. Gregorcifieva stranka ze kdaj obljubila zvi§ati u&teljske place. Ni tedaj cuda; da so bili ucitelji najboljsi in najprid-nejsi agitatorji za dr. Gregorcifia. Tudi to je „Nova Sofia" pogostoma pogre-vala, da je dr. Tonkli vladin ka-.iOidat. Nam ni znano, da bi se bil kje kak uradtiik potegoval za Djegovo kandidaturo. „Nova Sofia" je hutela kaj takega ofiitati c. kr. okrajnemu glavarju v Tominu, pa je morals vest preklicati. Po*ftrugi strani pa vemo, da so bili c. kr. profesorji, c. kr. ucitelji, in drngi c. kr. uradniki najhujsi agitatorji za dr. Gregorcifia in, kakor se nam poroca, je se svojim neumornim delovanjem nek c. kr. uradnik najvefi pripomogel, da je volitev na Krasu tako ngodno izpala za dr. Gregorcifia. Zdaj vpraSamo: Kdo je bil prav za prav vladin kandidj**? ali tisti, katerega uradniki niso podpirali, ali pa tisti, fiegar izvolitev so najvefi . kr. uradniki zagotoviii? Volilci! tu imate tedaj spot dokaz, da ste bili le preslepljcnt. Kar niso mogla izdati taka in ednaka o-pravljauja in zlobna obrekovanja, je ria zadnje .storit pa Se — denar nekteri g03podje niso sicer prevefi radodarni, tudi cvenka sarai ne bi bili imeli veliko na razpolago za agitacijo, zato so si znali pridobiti druga sred-stva. Z denarjem se pri nag §e nikdar pi delo-valo in kupovalo glasove; le ietos smo tako dalefi le priSli, da se je ta korupcija zaneila tudi med na§o slovensfco ljudstvo. Do zdaj smo vedno ucili, da naj vsak glasuje za tega ali o-noga kandidata po svojem najboljsem preprifia-nji; ali letos so nmladiu to hvalevredno sredstvo popustili, ter so z denarjem delovali. Ne vefi mo^tvo, ne vefi preprifianje, ampak od zdaj naprej naj odlofiujc — denar. Vbogi narod slo-venski, fie ti bode od zdaj naprej denar vsilo-val poslance! Naj konfiamo! Mi nismo bili nikdar, — to mora priznati vsak, ki je fiital nas list, — pro-ti dr. Gregorfiifievi oscbi; njega in njegovih za-veznikov in pristaSev nismo nikdar zalezo'vali' po njih privatnih potili, nikdar nismo razkrivali njib zasebnega zivljenja, ali dotikali se njih fiasti, kakor je to delala „Nova Sofia" nad dr. Tonklijem in nad vsakem, katerega jc imela le na sumu, da 2 njim dr2i; ampak mi smo bili pro-ti dr. Gregorfiifievi kandidaturi le zarad tega, ker nase preprifianje je bilo in je, da dr. Gre-gorcic ne bo mogel nadomestiti dr. Tonklija v drzavnem zboru, in tudi za to smo pobijali dr. Gregorfiifievo kandidaturo, ker nam njegova po-litika ne more ugajati, ker se je zdruzil z element miadoslovenskimi. Da je to res, pokaze nam rsaka vrsta njegovega glasila. Ce bo pa dr. GregoVfiifi vefi dosegel za svoje voliice, odpisal ali vsaj zmanj§al jim dav-ke, vpeljal slovenski gimnazij v Gorici, priboril slovenskemu jeziku popolno ednakopravnost v soli, v uradu in javnem Sivljenji, nastavil tedaj tudi povsod slovenskega jezika zmozne uradni-ke: potem bomo mi prvi, ki mu bomo hvalei-ni in cestitaii k takenm neprifiakovam vspehu. Dne 3 t. m. pogrebli nmo blagega mons. Jo-z-h Marusic-a, vodjo Andreana ali malega semenilfia. Ks r bo gotovo ktfteri izmed njegovih prijateljev izdal obsiraojsi zivotopia o njem, zato naj jaz omenim za danes o ranjkem le, da s« je porodil v Staudrezu dno 22. oktobra 1823, ter bil v maSoika posveLen dne 22. sept. 1849. Hiral je 2e dalje fiasa in je tudi zaeasno popustit podufievanje v isolah, razvea katebo* tike in metodike v oeatralnem aemeniSSu. Eot mlad duhovnik Bluiboval je t TojaSki boloisnici na Oger* skew; pretzel jo pozaeje slaibo k^tebeU na goriikih liizjib golah j bil je katehet na c. k. dekliSki vadnici in c. k. pripravljalnici xa ufiiteljice. Kot vodja ffia-lega semeatsfia dcloval je nad 20 letiablagor ufiefie se mladiue. Spioh je bil dober opazovatelj in. poena-telj ufiefie se mladioe. 0 pofiitn^cah jc rad potova!, da bi si razvedril svoj dub. Naj lepso razvedrilo pa mu je bilo, fie je sel kam na bozjo pot. To nana ka2e pred vaetn njegovo. romanja k materi Bczji v Lourdes na Fraqootikem. Na Gori&kera je fie§fienje lourdeke matere Boije tako rekoc on vpeljal. Temu dokaz so objlni kipi, ktere je doloma daroval, deioma cerkvena oskrbniot* . 'M pr«#>s»rii, da ad si jib po njegovem navodu za awie cerkve emwiila. ,. ' . fetatclje oaiega Kate Todil ja tadi t dunu s J-rticami © potovanja t sy. deiol© po vaakemu katolidena najsvetejiin krajih, katere je pred dvema letoma sam prehodU. Pokojotk j« bil kohsistorijalni avetevaieo in tadi prosinodalni ekaaminator, preavitli cesar pa ga je bil po predlogu raojkega koewraadakofr imenoval ftastaim kaoonikom goriikega stolnega kapitelna. Pogreba rdelezilo se je brezitevilno Ijadstva. kakor iolaka miadtna, kateri je bil katebe^ gojenci dcbrodelnib zavodov; redovalki: vsmilja^ orafle, »; pa-feaorji aredojih io! in drugi odlicni f»t»odje. !*«*• atva pa v aprevodo ni bilo mogo«« ptfceti. Poaabao pa imovidali mnogo Standricev, ki so hoteli izbazati mdojo east svojtmn rojakn. „ Po ulicah, kodar ta jo oenAVadno dolgi s;>re-tod prtmikal, bUo je Ijndttvo nagnaeeao in v cctkfi at. Igaaqja, kjer ao ao opravljala corkvena opravila po ranjoom, niso dobili prottora ie vai bogoslovci no; drugi spremljetalci pa so morali So prod cerkvijo eektti. Truplo raojkega ao propeljaii vsled megove v oporoki izraiene zelje na pokopaliSte * Stondreiu Naj t intra pocira ! Ko smo v nafeura listo naredili f ˇ apomin r&njkemu monag. Jolefa Maruiica, nismo ie vedeli, da ja sbolel nam eoako, atarejiim moida ie boljdra-gi goipod, kateri jo 0. t. m. ob 8 tiri ae za yselej po-lotil od toga sveta, narareo Caattti PatorTeofil, bolj anan pod smanom: Profcaor Aodrej Reap o t. List ae nam jo io brca na§e krivde zakasnit, zato nam, kor tadi proator v listu no dopu&a, ni mogoco o ranjkem aa daoos povedati druzega, kakor, da jo bil raojki rojen 4. oktobra 1821 ˇ eer-kljaoiki fari. V mainika bil je poavecen doe 21. aep> tombra 184$. Poaiali ao ga bili na visjo izobrazevaliSee za duhovnike na Dunnj; piekucije 1848. I. so zakrivile. da h« jo Yroil na GortSko io aluzboval kot jako mar-tyiv duini pastir, in ticer naj ved* caaa, Gorenjempoljn pti Kaoalu. Z odlokom via. c. k. naosestoistvs do4 31. jao. 1850 bil je imeooTan katebetom za spodnjo gimnazijo r Gorier, a!i ie v ioiskem Ietu 1858 na-Btopii je etazbo profesorja pastorale v eentralnem semeniiia. Kot takemn bilo je izroeeao oanovanjo hi§nega redo in vodatvo novo vstanorljenega malega aemeoisoa. Kako teiak je ie vsaki zaietek akoeil, je ranj-ki, ki je moral po najetib atanoranjih, veCinoma brest pomodsika, akrbeti za hiani red ia » piSUmi dohodki za telesno vsdrSsYanje gojeoeer. Se le ko je zavod dobil laatno ataoovaDJe, odpovedal ae je vodstvu. Zi-voi jo potom kot profesor pastorate popolnomii sto-jemu poklien do kooec iolakega leta 1880. Preprican, da zaraore za dnino aroje izYoKCaojo y samostana laglje skrbeH, •vat.pil jo dne 14. annate 1880 y franciikanski red, tor naredil dne 14 oy^. 1884 stoYoano obljabo. Nadejamo ae, da aw je Bog §» dal oasloieEO plaLHo y nebosib! LISTEK BO^Ifl ZAP07EDI V PRAVUiCAH. V. ZAPOVED. Spisal dr. FRANC OBLAK. Na levem bregn Soce je pri st. Luciji nekdaj stal pray ob nsostu samem, ki je zidan Ze.z globoko strago, po kateri se med skalovji pene vije zelena Soda, tarnSek ali stolpdek, pod kterem je moral Tsakdo plaeati roitiimo za prehod blaga, ki se je aeslo ali pa gnalo €ez most." ' V tern stolpien, ki je obsegal sicer le malo pro-stora za st&soyanje, sta ob dasn, v kterem so se pricujofie pravljiee pripovedovale, stanovala dva piipovedovalca pravljic. ki sta bila oba hroma: enemn je bilo ime" Jamej, ki je imel eno nogo kraj§i od drnge, drngi pa se je imenoval Stefe. in jebji pobab'jenvobeh ledjih tako, dasejele zibal, kadar je hodil. Poredni mlmarjev Tone je onima pripo-vedovalcema dajal vsakovrstna imena, ali nikdo se njegovim salam ni maral smijati. Ko sta pa danes obadya ila sknpaj proti cerkTi, je Tone opdnosaje hojo pripcvedovalcev rekel svojeiim prijatta: Glej no, fie oni par tam-le ni blizo tak, kakorsen je bil cni genitranjski par, ki je sel y cerkev m je med-potoin zenim, ki je bii hrom na eni nogi, toiil ne-T«»ti: „Me greva, me jjreY*" ter mn je oejs, ki je Dopisi 04 ReM, 22 februfarija. — Dane* «m ;meli zopet enkrat sluibo bozjo pri sail ^ikatr;rtM tftkri. Ob drugih nedcljab io praiaikih opraviio ae je Yte y rnaU kapeli » vati, y kateri io polovk* oMinarjeY uimi ptostora. Kdor y kapelico u\ mogel, ostal jt nehote brex »)osb» boije, ker y letoiojeia mraiu pao f ai btl> mogode pod milm nebom preatati. ! Past! 1 ski list se nam je le povrioo prebral; raalaganje toga iiata bii» pa je take obSiruo da amo bo cudil', kor dragekrate 00 se razlaga. Vendar vaobiao tegrt razlaganja ve&noma nam ni vgajala. Vsaj meni je npraaumljivo, zakaj bt se morale praY Ycerkvisli-iatt besode: „Ta ia ta dan je voUioy Yoltloih moL, ki bodo Yoltli naSega poatanea za driaTai ibor. Tak poslaoee nam zamore v vseb oxirib na Donaju Yeliko pridobiti. Pridite vat k volitvi; priiel bom tndi jaz ia zabtf^ajmo od iitoljenih, da oddajo aroje glasove . za dr. Gregordiia, ker on jo edin:t ki naie rove in J teiate pozna.* (Ne bili bi aprejeli sdaj po dokoneani t iivolitti dr. Antona Gregoreiea za driavnega poslan- j ca tega dopiaa, ko bt bil ta dopia © d i n i, ki kaze, ! katorib sredatev ae je poaloieYala stranka ,Nove > SoeV. Vred.) I Smartnem* med drugim: .Vedrijaoski vikar, ki je tarn Ie na siaeaanem odpastu, pa jegrozil, da t k uj taposti Vedrijant ako bodo volili z Gregorcic'ro atraoko." Na 4. atraoi ravno tiste itevilke v odstavku nNearamnostm pa trdi: ,Mi moramo za Yaako beaedo katoro zapiiemo proti Tonkliju, poprej dobro prevda-riti, ali imamo vaaj pxv reljavnih pri6, da zapiaano reanieo labko tadi pred sodiSdem doka2emo.u i. t. d. Opiraje se na totrditov zahteram, da mi .No-va Sofa" Yaaj z e a o tako prifio, ker ,vaaj par" bi jib ne mogla dobiti, dokaie, kedaj, kje io "proti koala aem te z itaYedenimi beaedami, ali voaj aplch grozii. Dokier tega ne atori, jo imeoujem laiojivo ia obre-Yalao. ANTON BATAGEU ,Vodrijanaki vikar. • Iz hribOV, 28. februvarja. — Da sem ao aro-jim dopiaom z due U. t. m. y it 8 pravo pogodil ko Bern piaal, da nekteri element! dr. Antona Grt-gorLi(Sa le pred seboj po lestvici potiskajo, pokneala jo ie „No?a So«a" y avojl iteY. 8 od 20. februvari-ja. Tsebina celo te Steviike N. S. je ttka, da mora 2aliti vaakega pravo mistecega. V naiib btibih ob- ¦ aodili ao po nekatori prosti kmetje oni Hat a tern, da ' ao ga zaklenili, naj bi ga kdo iz druzine ne dobil v roke. Noben pamcten moi nc bi trpelt da se tako piSe pod njegorim za86itom. Radoveden aem, bo M , dr. Gregoroi5 molca!, da ga ie zgodaj „porabijo ta- j ko! (Vidi ae, da' Sr. 9 „Novo Soio* z dne 28 febru- j ˇarija Se niste brali, ko ate to pisali. Sicer bi ao bili ; preprifalt, da ie bil Vai prvi dopia y reanici pioroik, I ker v njem nabajate peraifliranji* stolnega kupiti'lfoa, kolegija nemeniSkih profesorjer In vse goriike dubor-Scine Yred.) Ko sem ie pase!, zgodilo se je, da je budoben pobalin kres pred daaom zafga!, in vsi smo bili hudi na pozigalca! — Z ozirom oa naaiedke za dr. GregorCica in v a o n a s prepriian sem, da je tu na pravem mestn izrek: Bog me reSi mojih pri-jatlov, ker Hovra2nikov se bom braoil sarn. V VedrijanU, dne 2. marca. BNo?a So6aa it. 9. pise na 2 strani y odatavku ; aPrrotne volitvo v bila hroma na obeh nogali, odgovarjala; „Kai smo zglihal', smo zglihal', kar smo zglihal', smo zglihal"*. Kadar sta Jarnej in Stefe stopila na cerkveni ' prag, je pozvonftkalo k veCernicam VolSanski faj-moster v mali opravi stopi pred altar in po vecer-nicab na ]»riznico, kjer verne pozdravi po krsfian-sko in rece: „Danes je prisla vrsta na onega, ki ve poyedati pravljico k peti zapovedi bozjej, ki se glasi: Ne vbijajl Kdor zna povedati to pravljico, naj stopi v stol pripovedovalcev". Vse obtibne. V cerkvi se ljndje vmik&je hro-memn Jarnejn, ki se je gnetel med natla5enim Ijud-stvom. Miinarjev Tone ga zapazi in naspoi glasno reLe: eAha, zdaj bomo sliSali mo^a, ki pravi: Me greva, me greva!" Jarnej je dul te besede, ali mirno je sel naprej; ljudje pa, ki so ga poznali, ker je bil domac clovek in je gostoval pri Pologsrja v tolminskih bribili, so rekli, da bo Jarnej Toneta ze znal kaznovati. Ta pripovedovalec pride v stol, se v njem v-sede in pripovednje takole: Bil je svoje dni sit, srborit mlinar, ki se je pevsod hvalil, da ga nifiesa ni strah. Pravii je. da on cele noLi preenje doma in zvunaj doma. Doma, je rekel, da veL krat po no& se sl?.3tjo poslnSa Skripanje mlinskih vreten, ki jib obrafiajo mlinska. kolssa in ki same obra&tjo mlinske kamne, ker stare babe vejo pripovedovati, da se tam dnse vicajo ali pa celo Bferdamaniu (pogubljeni) mucijo. Celo Ijnba pa mn jo no6 na prostem, in da je pray ve-sel, dadar po leti more hoditi v vas po hribih, kjer se ma v samotnik krajib kaiejo straSne podobe, ki jib dela lowna aea«a po belih pefifh. Kadar pa i* hLAVN0UREDNI§TV01 BlagoT"!; e sprcjoti v Vai oenjeui list aledect vratice: CitajciSoinu „Novo 8ocett 8. iter. t. 1. zdelo so mi je. da imai.t pred seboj umazani ,Brua* ali pa kak iidovskt coanik. nikakor pa nisem mogel verjeti, da more tako pisati liat, ki aeizdaja pod pokrovttelj-stvom dnbovnikam ki ga na v*o moC zagoYarjafo in podpirajo mnogi dubovoiki. Tako delo do more imoti blagoalova od /Sgoraj ! St. Vibka gora, dne 1. maroija 1891. GOTARD PAVLETI6 ______ lupoik. V 6orici H marcija. — Zadnji dve Sofii, to-liko „stara* kot wnova* sti napravili po Gorici, in prej ko ne po celent Goriskem in tndi drngod glo* bok vtis. Izjavi, ki :sp. vitezom dr; Josipom Tonkli-jem, kar sicer ne ve-rujem, (pa se je 4e vresni&lo, Vred) bo nwral vsled svoje wizjave" kot Chronos lastne otroke — pozreti od njega samega o2:vIjeno wNovo So5oB in to zaradi tega. ker je katoitek duhoven. sova votlo zapoje svoj „uhnhu!" ki se odmeva od bliznjih in dnljnih gor, tedaj se mil najlepse zdi zavriskati, ker med skalovjem in razpokljinanti, med hribi in gojzdi. na zemlji in daled pod nebo on naz-nanja v$em in vsacemu. da najgorsi fant domacega kraja je ta •. miinarjev Joze! En vecer je miinarjev Joze pred svojimi pri-jatelji tako cvekal pozno v noc. Ko so bili ti odsli, je le malo cas& ved Lakal, dokier je bil zadnji meh at* tzmlet; trades zmanjsa luc ter se vleie spat. Mala lndica je prostor v mlinn le za toliko r&'^tlj^vala, da je bilo kemaj poznati, kje kak meli stc-t, p;i kolesa pa in med vretena ni bilo menace Viditi. Kraalo pa je nra, ki je visela na stern, cdbila enaj^r, in mlinska kolesa. ki je bil Joze malo pcyrej v&tavil stem, da je zaprl flebe, po ka-terb jo tekla .oda, ki jih je gonila, ta mlinska kolesa teixv} so *e zacela sama obra^ati in ogenj se je pckftiai pc I osmi in med vreteni, Iskre so iz-med bjJii svelte in prostor v mlinu je postal raz-?¦ ~i&.\*" T">f " bclem dnevn. Joze muii, da mu je kdo njegovih prijatoljev nenmno salo naredil, vstane iz avojega lezisia in biti gledat ter zapreti vodi, naj ne tefie v zlebe; hotel je tndi Se posebej viditi, kdo se & njim tako ncrcaje. Nicesa se ni bal. Ko vrata odpre, da bi stopil pred miin, zagleda belo zeno, ki ma molfie pomiga naj gre za njo. Joze, ki se je bil oblecen vlegel spat, golo-glav tndi molce sledi zeni in potero, ko mu je bila ona nckaj v obnvalo djala, zacne strasansko naglo stopati. Gre sti Lez strn in dm v neznane kraje, ter m vstarita na visokem bribe, ki ja bil obraicen IZ gOriike 0k0liC8, 4 nmcija. ~ Danes, ko 8010 dozoali izid drzaynozborake Izvolitvo za skupioo eiovenakih kmefikib obfrn za goriSko, tolminsko io tezansko glavarstvo se fe prav spnznam pi*.ivo-„Nove Soda* v it. 9 z doe 28 febiuvarija t. 1. Tu uuhajam ¦a prwm mesta „izj(ivo* novo izvoljenega drzavnn-aborakega poslaoca dr. Antona Gregorcica,- da se pri droiaje „izj»viu goriSkih duhovnikov, kar zadeva ob-sodbo tilauka „Tonki»jeva okolica" (toraj se z o&talo Tsebino vjetnatelf Vied.) v zadnji „Novi Soci". T tasni zvezi a to „izjavo" novega drzaviiozborskega poalanca nahajam pa „objavoa „Nove Sof>", v ka-teri nahajam opetovani izrek, da jo list „Nova Sofia* popolnoaia oeodvisen od novo izvoljeoega dtzavno-cborskega poslanca, ter da dr. Gregor&6 oa ta Hat aim* nikakega upliva. Stejem si v nekako dottnost objaviti oniro, ko-jim aadcva ni snana, da jo .Nova So6au nv le gamo glasito, Itmvei tudi lestnina dr. Antona Gregor5ica. Da pa „8o5iu ne bo treba sorejtti kakega inoreb t-utfft -popravka* o roojem tzreku," pripravljen sem o aVieni notarijski po godbi dr Antona Gregorfiica t laatnikoro tisskarne A. M. Obizzi kaj vec poredati. Folitidni pregled Notrauje deiele. C • S k c. ZnaciJno za vladajofie razmera v Pragi je; da so dovolili raostni ofictje praSki od-seku za zgradbo Husovcga spomenika poseben mcstiu proBtor, kamor se ima postaviti spome-nik. Meatna oceta dr. Karlack in Borovy ska odlocno govoriia proti tenia predlogu, ce&, gra-ditev spomenika Hus-u na dast je mladofcesko agitacijsk** sredstvu. Husitizero ru&i narudno slo-g<>, ker kutoliski Cehi se tie morejo in ne smejo nikdar ogrevati za Hua-a, ki je v vcrskem, na-rodnem in gospodarskem o/.iru zadal stnrtne :&-ne narodu Leskemu. Zalostno je, da katoliski Cehi stavijo spomenik krivovcrcu Uus-u; ea take Crhc je pac" potrebna mladucVSka ftibi. 0 g e r s k o. M»6:io se ajjituje za to, da bi se primarska nadskufija premestila iz Ostro-gona v Budimpesto in to iz Madjarikib politit-niti ozirov. Duhovsciua pa no mara dopustiti, da bi se cerkev zlorabila v take posvetne na-inenc. Ostntgonski nadskofijski kapitel je skle-nil odpeilati k cesarju na Dunaj prosnjo, naj nadskonja ostaue v Ostrogonu. Voiitre v d r z a v n i z b o r. Ta pone-deljek so volile kmetke obcine na Bolenjem Av-strijskem, na Solnograskero, CeSkcra, Moravskem, v Galiciji in v Bukovini, svoje driavne poalancc in sicer so volili na Dolenjem Avstrijskem 8, na Soluograskem 2, na CeSkem 30, na Morav- okolo in okolo s temnim pojzdom. Vrhu onega hri-ba je stalo troje vislic. Gnusne vese in netopirji so obletovali one vislice; pod enimi vislicami so stru-pene kace sesale strup iz mrtvagkih kosti; pod dm-gimi vislicami so atrasne in nepopisljive posasti arebale zeleni iolft iz mrtvaskih crepinj; pod tre-tjimi vislican?i pa je bil globok brezdenj, iz ktere-ga je pahal neznosljiy smrad in se je sKSalo joka-nje in stra&no tatenje. Z grozo Jo2e to vidi, pa se ne predrzne vpra-iati belo zeno, ki je vedno zraven atala. nobene tttl Slednjii pa ona sama pregovoii: BTn vidtS ˇislice. ki jih je Stvarnik postavil za m o r i i c e: ene vislice so za one, ki hndobno storijo, da clovek mora pustiti zivljenje. in da telesno vmrje; drnge vislice so napravljene za tiste, kterih obrekovanja bliinjega na lmenn in spostovanju vmo-re in ga nniSijo; tretje vislice so namenjene pohuj§e valcem, ki clovekana duLi vmore. Bog sam tu pravicno sodi. Ko midva tr. ttojiva,je bilo te prav veliko njih obsojenih in je viselo na ten vislicab*. To reksi bela Sena migne Joietu, naj gre i njo in kmalo sta bila pri ralinn nazaj. Molce vzame ta prikazen Jozetu iz obnvala ono kar ma je bila prej djaia notri iu izgine. Hisna ura na steni prav zdaj odbije eno po polneti in vse porihne. JoLe se vnie v posteljo in ve& ne vstane. Mrzlica ga je bila stresla in ga ni veL pustila. V treh dnevih je bil njegov pogreb. Fajmoster v priinici prav resen postane, moUi in sclza mu zablisfii v oiesn. VeC casa zamiiljen aedi. TiSina po cerkvi Nikdo modno §e dibati ne npa. Keneeno priljubljeni dabovnik jpregovori: »Krdt- skcm 11, v Galiciji 27 in v Bukovini 3 poslan-ce. Tudi bo volile ta dan mesta Gorenjeavstrij-ska 6 poslancev in Trst 1 poslanca, Izvoljeni so: Na C • S k e m 17 Mladofce-hov, 1 Starofieh in 10 Nemcev. (StaroCehi so i izgubili 11 sedeiev, Nemci pridobili 1.) NaMo- | ravskem: 6 Starodehov, 2 Nemca, 1 nemSki nacijonalec in 1 pristag kmefike strauke (nera-ske). (Staroiehi so izgubili 1 scdeL, ki ga je pridobila neraSka stranka, Nemci pa 1, ki so ga priborili nemSki nacijonaici). Izvoljen je tudi minister Praiak. V Galiciji: 18 Poljakov in 7 Rusinov. Poljaki so izgubili 3 poslanstva. Izvoljen je tudi voditelj Rusinov dr. Romanci/ak. Na Gorenjem Avstrijskem: V kmec-kih obiinah je izvoljenih dosedanjih 6 in eden nov poslanec, vsi konservativci — v mestih: 6 dosedanjih nem§kih liberalcev. Na Solno-g r a 5 k e m: Lienbacher in dr. Fuchs. VBu-k o v i n i: Prej&nja poslanca: baron Hormuzaki in Lupul, na novo degeloega glavarja namest-nika prof. dr. Wolan, rusinec. Na Dolenjem Avstrijskem so v obcinah leviftarji izgubili vie mandate. Na K r a n j s k e m so bili izvoljeni soglasno Hohenwart, Klun in Ffeifer, Povse z 92 glasovi (Golja je dobil 51 glasav) Fcrjanfifi s 111 glasovi (Windischgrtttz 48.) Na G u r i s k e in sta izvoljena v kmeftkih oWinah: mnsgr. And. Jordan in dr. Anton Gregorcic; v Istripadr. M. Laginja in prof. Vekoslav S p i n L i <5. Vnanje deLele. Cesarica Fridarik je zapustila na skrivnem Paiiz, ker ae je biio bati kacih demonstracij, Potovanje cesarice v Pariz jo imelo namen, da zbo)j§a odnoSaje med Nomftijo in Frantijo, kar se pa ni posrecilo. C i 1 e. V tej driavi traje §e zmirom upor. VstaSi so obsedaii in bombardovali mesto Iqui-quc Tu so zruSili sest najlepsih trgov, pomorili do 200 Leu iu otrok po hiSuh ter oropali bo-gatejsi hiSe. Se le, ko je priSel anglc&ki admiral, nehali so uporniki mesto bombardovati. Po-veljnik vladnih cot se je podal upornikom in jim pripustil mesto. Domace vesti. Prevzvifteni knezonadSkof bodo v nedeljo gg. Andrejn Pevlica in Petru Zorzut, ^etrtolctoikoma 1 naie nr.dfikofijo in enamu ietrtoletoiku poieSko-pulj- I ike ikofije pudulili stibdjakunat; po valiki no6i bodo ' ti gospodjo pa v mainike poaveceni. Novi driavni abor ae anide za«etkom apri-la. Adresna dobata bo dokonfiana do aredo aprila? potem bo predloion proradun in novi provfeorij za davke. ' Duhovske spremembe. Porofiaii saio oamrti mnsgr. ft Josipa MamaiCa, vodja malega eemeniiBa, na drugim meatu. Duslo nam je pa Salostno aporo-dilo, da je tudi prednik njegov kot vodja malega te-nw-niMa, bivSi profeBor bogoslovja, aedaj fran&ikan, fiastMi PatorjTeofil Respet nevarno zboloi. (Je U mrtev.) S Kanalskega ae nam poroca, da jt v Zab-Jjah pod Kalske obcino pogorela bifia Blaia Lipi-cena y nedeljo zveCar, te tihemu vremeou se je bilo aahvaliti, da je same cdna biia pogorela, Baojikarji .-—..-. _...,r ^„ j-,, oniuv WM* HIMI yUKUlvU priiH so pomagat gaiit Zavaroran je bil do koncc I eta 1890. ka ;e bila vasa povest, o Jarnej. ali ona sili (Io-veka k premiSljevanju. Gotovo jet da krvavi vtnor in vbojbi at* v {Invtf&kem dru^tvu nikdar ne amel prigoditi. Ab Clovek je Clovek, in nuSa tlulzuost je, da a po-duki krot'.mo ojegove straati, ktere veokrat budijo o-kofjiS'iie. Tetetne morilce cioroSki aodnik boljii ali slab-ii kaxnuje, vendar pri najboljsi volj<, nikoli ni go-tnv, da ?. razaodbo ne postane aam niorilec. Tudi rmor na imenu, daati in apostnvanji, kar bi jas m o-ralni too' im«aiva littki je hujli od prvcg*, bi ne am el one, 6a>titi clovcka. Lr redkokrat pribajn ta vtnor pied oloveSkega Bo.laika, kotnur ae patnanj etudi pred moralnim vtnorom, ko pred trleanim vino-rem, ker tak sodnik oasledkov ne vidi Tn ne apoa-oava in ne obSutt. Budobija pa (ponavljam,) je tukaj veca ko pri telesorm vraoru DuSni rmor, ki ga n»prpTlja pohujSanje, pa je najitraSaejatj in Kriatna aam ga je budo obsodil, cafi, da bi za pohujievataa boije bilo, ko hi Se potoptl v globocino tnorja. Beg •am ki vse vidi in vse ve, pravidoo aodi vse razut in mnogovrstne morilco. Njemu bodi fast in slava) Z Bogom! Ljudje so danes molce ali iz cerkve, ia nobe-den ni sostda obgovorit zvuoaj cerkve, kakor ic t$ navadno godi. Munarjet Joie pa je potubnjeno 8ze, zagofcovitt sigurno in stalno bodojnost. Za to sluzbo se pa naj le take osobe potPgujejo. katere VSBWl tern zahtevam vatrezajo in ki iznajo VGSBl~ je do potovalnega posla in so vajena, avoje dolznosti z resllOStjO, pridnostjo in %ilavo vstrajnos* tjo izpolnovati, pri Lernur se pa tudi brezmadezno obnaSanje zahteva. Liistiioi'o/jne, nemSko in siovemko pisane proSuJe, katerim se inorajo pri-loziti prepisi spriceval, se naj po- Sljejo pod-„-lZ.4W' v G-radee, poste restante. Izdaten, stalen, postransk dohodek si laliko prisuzijolspo-sobue in jsanasljive mem (do-sluzeiiiiii iemlrniom se daje prcd-nost), ki pridejo vc ^krat % obciri-st\mn v dotiko. Popraf/jje set „G. S. 1890," Graz postlagernd. Proti kaslju, hripavosti in zasli2enju je edino vspestoo szedstvo David-ovo 2ganje iz sladkcga izlecka Cognaik - Malz - Exf rak t Vdobiva se po vsrh lckarnah^ drogeri- jah, prodajaJnieah dobro dise5ih jestvin in v Gorici pri A. Mai&goii. Jja Ma|o dobro apmljeai is pcftaiiir porta S :J m\m t Gorki, ulica Horjili .it. 17- priporoca se vljudno pri visoko castiti da-bovgdiui v napravo ccrkvenih pusod in orodja najjiovejSe oblike, kot; nionstraue, keiihov itd. itd. po najnizji ceni„ Stare reii popra^i, tar jib v ognji je^ zlati in posrebri. Na idagovoljno vpto^anje rudovoljno odgovarja, W> M ¦ i>» ^u imm ia poitaint irotto 1 mss^^-mHmmsm Voasilnt listl AMERIKO K(»lj. beJgiJMki poitni parnik trij, vlad*. f& pthmno zastopstvo '¦> Ilea Star I^lnie !|; in Wien, IV, Weyringergaaae 17 if J ali W •Tosei* StraHHei* M\ Mi Sp«dition»b«r. fur .lie k, k. 0™t. Bta»tnl«alw)eu in |Sj rM Intmhiiuk ^ Stev. 4G p. o. Oznanilo. Nazninja se, d» javna dralba Mstttil IV. ietertlel'i t. j. mesecev oktobra, novembra de-cembra bo zacela v ponedeljek 9. MARCA 1891. in se bode nadaljevaia naslednje ietrtke. in pondeijke. Ravnateljstvo zastavljavnice ia z njo zdruzene hranilnice. V Gorici, dne 6 februvarja 1891. BiLiEUiHSOTlSEiENl v Gorici, t nunskih ulicah h. š. 14, sprejema v tisek knjige^ knjlžtec, čatatke« vlzltae liste* vabila, okrožuice, sonete, peticije, cenike, jedilne liste, bolete, vozae ia mrtvaške liste, žalna pisma in vsakoršna dela, ki spadajo v delokrog tiskarske umetnosti po prav nizkih cenah. Tiskarna ima v zalogi TaakoTrstBlh tlskaato za cerkven* rafco, kakor: za spričevala, račune, duevnikc, zapisnike, preglede, roskaze, posnetke, kauouske table, matice (matrike) za krst, birmo, zakon, smrt, velikonočne liste, kakor tudi za popis duš (status) v latinskem, slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku itd. itd. Tiskarna daje poroštvo za natančno in hitro postrežba in za nizkost cen. iD^odgewrni vrednik: M. MM®. -- Hii&rijanska Tiskkroa a Gorica.