Štev. 191
TRST. petek 9 julija 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
tuđi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabražini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-tiini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v flirokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■adaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa40»tot Ogla9e sprejema Inseratni oddelek uprave „EdLnosti". — Plačaj® se izključno le upravi rEdinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko-
je moč I
NAROČNINA ZNAŠA
za vs=e leto 24 pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»-
ročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira. Varočnina na nede)jsko Izdanje „EDINOSTI" at&ne : cela-i—	letno K 5-20, pol lo-ft 3 60 ■■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : uilca Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost1*. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Gnlatti St. 18. PoStno-hranilnlčni račun St. 841 652. TELEFON št. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Ogrsko ministarstvo zopet potrjeno.
BUDIMPEŠTA 8. Uradni list ie objavil oesarev lnitooročm dekret, s katerim je do-aedan e Wtkerlevo ministerstvo zopet potrjeno.
Cesarjev odhod na letoviSČe.
DUNAJ 8. Cesar odpotue bržkone t pooedtlek 12. t. m. na letovišče v lil.
Prihodnji namestnik za Bosno; in Hercegovino.
DUNAJ 8. v,Neue Freie Presse44 poroča, da se govori v tukajšnjih vojaških krogih, da postane sedanji zapovednik v Bosni general Vartš&nin namestnik za Bosno in Hercegovina, Istcdjbno bi se razdelila dežela v vojaškem ozira v dva vojna zbora. B 1 bi ustanovljen 15. vojni zbor za Bomo in severno Dolmtcijo, in 16. vo.ni zbor za Hercegovino in južoo Dalmacijo.
Ogrska.
BUDIMPEŠTA 8. Za jutri zvečer so pozvane vse stranke na koLferenco.
BUDIMPEŠTA 8. Danes opeludne ie imel trgovinski miriater Kc šut daišo konferenco s poslancem Hollo. Na kor f renči sta razpravljala o resoluciji, ki se jutri predloži konferenci stranke neodvisnotti.
Italijanska zbornica.
RIM 8. Predsednik je pozval posl. Cola' jani-ja, naj poiasri iregove na včerajšnji seji dana izave. Posl. Cola;ani je izrazil svoje obžalovanje radi včera;šnjfga inc denta ter izjavi!, da so se njegove besede nanašale ca politično in ne na moraiično odgovornost. 8 tem je kil iccident rešen. Nato je zbornica nadaljevala razpravo zakonskega načrta glede pegodb za poštni in trgovinski promet po morju.
Srbsko posojilo.
PARIŠ 8. „Tempa" poroča, da ima semkaj dospeli srbski državni svetnik Paču pooblastilo, da sklene posojilo za 150 mil. frankov.
Cesar Viljem in car se zopet sestaneta.
BEROLIN 8. „Vcss. Zeitung" poroča, da pride car dne 12. julija v Kiel, kjer se sestane s cesarjem Viljemom.
Biilow odstopi.
BEROLIN 8. „Nitional Zdturg" poroča, da pofctaGe naslednik Buiovru bržkone admiral pl. Tirpitz.
Proganjanja Srbov v Turčiji.
S KOPLJE 8. — Turška vlada namerava izgnati iz ekraja Poltnka vse srbske učitelje, skiicevaje se na zakon o postopačih. Istotako namera s a turška vlada razpustiti vse srbske organizacije. Med srbskim prebivalstvom vlada zbeg tega veliko razburjenje. Vse kaže, da bo pod mi&doturki se hujše, ncgo je bilo pod starim režimom, kakor hitro se nekoliko stres v svoji oblasti.
Potres.
PETROGRAD 8. U številnih krajev centralne Aaje poročajo o hud h potresih. Iz Turčije.
CARIGRAD 8. Minister za unanje stvari se je včeraj pri grškemu odposlancu Gry parna, pritožil radi gibanja grških band. Odpo-
PODLISTEK.
Avtobiografija,
Črtica. (SLAVKOV).
„Čemu obujati človeka k življenju ako ima hoditi po teko trnje vi peti kakor jaz. Greh je to, velik greh !.,..
Veliki je razočaranje in trpljenje, ki spremlja takega nesrečneža povsedi m će večje so muke, ko je izpoznal, da se bo moral posloviti od sveta, ki bi mu lahko dal, ako bi le hotel, kišSek kruha, s katerim bi se hranil in kotiček, ki bi mu bil v zavetje pred silnim viharjem, ki ga obdaja....
Uareti in Se tako mlad ! Kaj sem pravzaprav okusil od tega življenja ali kakor je nekateri imenujejo, od te večne veselice ? Nič! Samo gorje, stradanje iu zmrzovanje me je spremljal.) povsodi in če sem se ga hotel otresti, tedaj se me je še močnejše oklenilo.... u
Boris se je obupno zgrabil za lase in polastila se ga j'e misel, da bi se zaletel v steno ter si ob nje razbil glavo, ki se mu je izneverila sedaj, ko jo je najbolj potrebo-
Vftl.M.
.V mladosti so mi večkrat rekali, da
s!anec je zagotovil, da je grlka vlada ukrenila vse cd-edbe, da prepriči gibanje band.
SOLUN 8. Listi poročajo, da je admi-ralstvo javilo tukajšnjim oh'astnijam, da je bilo poslanih v Solun 10.000 t a. premoga, ker priplnje v kratkem semkaj turška flota.
CARIGRAD 8. V Drinopolju je bilo obešenih sedem podčastnikov, ki 60 bili obsojeni radi reakcijonarn- g* gibanja v mesecu juliju minolega leta. £i podmajor in en vojaški duhovnik sta bila degrad rana,
CARIGRAD 8. Na včerajšnji seji zbornice je zahtevala vlada za generala Goltza, ki pride semkaj prihodnji teden, in za vsnre-jem anglešsega odposlanstva, kredit 1000 funtov. V to svrho Be je sestavila komisija.
CARIGRAD 8, Kakor se govori, nameravajo zastopniki velesil poslati porti kolektivno noto, v kateri se iei podeljuje dovo-1 en je, da opusti macedonsko finančno komisijo.	_
K
parlame ntarnemu položaju.
TRST, dn« 8. julija.
Včerajšnja poročila iz parlamenta so bila sploh ugodne ; vsa poročila so se gladila nekam optiinutično, Nada je b la, da pride ipak v zadnjem hipu do sporazuaaljeni*. A današnja pori čila so zopet neug dneia. Mini-st-rski predsednik Bienetth je že g ožil, da, ako ne bodo nujni predlogi odt-gujeni nocoj do 7. in pol ure zvečer, bo državni zber takoj zaključen. Ako se ne posreči krščanskim socijalistom, da pripravijo obst ukcijske stranke da odnehajo, se utegne to dogoditi.
Mi »mi principijelni nasprotniki vsake obstrukcije. Vendar priznavamo, da so sluča i, ko je obstrukcija ne-le potrebna, ampak celo v dolžnost, da se prepreči veliko zlo. Ker je pa ob. trukcija nož, ki reže na dve strani, tudi ne bi smela biti vsakdanje sreditvo v parlamentarn h bojih. Zato moramo le obžalovat?, da je prišla pri na« ob »trukcija že tako v navado, da si rednega parlamentarnega življenja in parlamentarnih borb že skoraj misliti ne moremo. Trebalo bi, da pr da tudi pri nas enkrat do veljave parlamentarno načelo, da ima manjšina spoitjvati pravico veČine. Ne smemo pozabiti, da, če smo mi v opoziciji in manjšini, lahko pridemo jutri do večine. Nasprotje med strankami sedanje vladne večine je tako veliko, da na trajnost te večine niti ni misliti. Da sa razbije to večino in doseže premembo sistema bilo bi đesti legije z navadoic&i parlam£nt&-riškimi sredstvi nego z obitrukcijc. Z ,to mi ne moremo prav razumeti, če je obatrakciia v sedanjem momentu baš nu.no potrebna, to tembolj, ker je obstrukciia naperjena proti uredbi trgovsko-politiških odnDŠajev s slovanskimi balkanskimi državami.
Kljubu temu pa nam ne pade v glavo, da bi v tako težkih časih metali na&m poslancem polena pod noge. Povdar-iti pa iao-ramo da, če obstrukcija slovenskih poslancev ni dosegla drugo, je dokazala, da so postali tudi Slovenci faktor, s katerim treba računati.
Odsek za državne uslužbence.
DUNAJ 8. Odsek za državne uslužbence je na današnji seji vzel na znanje poročilo pododteka o službeni pragmatik:. V slučaju
postanem še nekaj. Ha, ha ! Aii ne vidite sedaj, ka: sem? Revež, sestradan cgan, ki nima mesta, na katero bi z mirno veit o postavil svojo glavo in rekel: „Vidite, to je moje! To ao sadovi mojega dela, mojega truda".
Zunaj je tulila burja in zdelo se je, kakor bi se vsi zli duhovi spravili nad mesto in je hoteli uničiti. Okna v sobici so se tresla, vrata so škripala, a Boris ni imel za vse to ne cči, ne ušes. Odprl je svoje okence, stegail roke proti mestu in divje zakričal : Ti, ki živiš tisoče in tisoče ničvredne-žev lenuhov, ali nimaš prav nič za-me? Ali se ti zdim morda prepešten ? Ali ne slišiš klica nesrečnika, ki ne zahteva, ampak milo prosi koščeka kruha, da le zamore polteno živeti ? Ali hočeš, da postanem takošen kakor je ta druhal, ki jej polniS žepe ? Zal, niso ms za kai tacega vzgojili in to je ravno moja poguba! Usmiljenja prosim, ali slišiš ! 1...
Ali mesto ni čulo, ni se oglasilo in ni oznanilo usmiljenja! Burja je bila njegov odgovor in Boris je mislil, da čuje vmes pridušen smeh usede, ki ga tako kruto preganja....
V daljavi je videl avetlo luno in bliSčeče zvezde na neba....
Menil je, da se mu amehljajo in mu vabljivo mežikajo kakor da bi ga klicale k sebi....
Stisnil je pesti, zaikripal z zobmi in as
da ne bo možno na jesen pravočasno predložiti vladne predloge, se je sklenilo, da se alužbeno pragmatiko i.dela aamoatojno na podlagi načrta izdelanega od zvez državnik uradnikov.
Sanitetni odsek.
DUNAJ 8. Na danaimi seji sanitetnega odaeka je bilo sklenieao izvoliti pododbor, k naj pripravi zakoniki načrt glede zoboteh-niške obrti.
Gospodarski odsek.
DUNAJ 8. Gospodarski odsek je na avoji današnji seii rešil zakonski načrt glede odredbe za ureditev industrije mineralnega olja.
Zadnja pogajanja za parlament.
DUNAJ 8. Miaister.ki predsednik baron Bienerth je imel danes daljšo konferenco z voditelji obstrukcijonistiških strank. V parlamentarnih krogih se govori z g-tovostjo, da če ne bodo umaknjeni nujni prt dogi do 7. in pol ure zrečer, bo državnozborako zasedanje zaključeno.
DUNAJ 8. Danes popoludne se je cg'a-ailo pii ministerskem predsedniku baronu Bie-nerthu odposlanstvo krdčansko-sccijai. stranke, obstoječe iz župana dr, Lurg rja, princa L ch-teniteina, dr. Gessrranna, piedsedmka Pattaia in poslanca dr. SchofF rja in Pischka, ki ao prosili, naj vltda počaka s sklepom glede za-kl nSenja parlamenta, ker namera»a ktščansko-s cimlna stranka začeti pogajanja z obitruk-cijskimi strar.kami v svrho odstranitve obatrukcije. Eot končni rok za končanje teh pogajanj je določena sobota popoludne. Ki-niiterski predsednik je izjavil, da je pripravljen čakati a konečnim sklepom do rečenega roka.
Konferenca pri ministerskem predsedniku.
DUNAJ 8. Minis:er;lti predsednik baron Bienerth je danes ob 2.30 uri pop. v navzočnosti ministrov ZiČeka, dr. Brafa in dr. Weis*kirchneria vsprejel poslance dr. K o-r o š c a, dr. Šusteršiča, Staneka, Uir-žala in podpredsednika Za?worko. Baron Bienerth je došlecem izjavil, da se je odločil na ta korak na nasvet od različnih strani, ker noče, kakor mu nalaga dolžnost, opustiti prilike, da bi zbtljšal parlamentarne razmere. Vlada ima od začetka nan en, da upravlja korektno in objektivno. Vlada mora obžalovati, ako se jej ni potrečilo, da prepiiča vse stranke o tej svoji dobri namen. Vlada smatra za svojo dolžnost, da stori vse, da omogoči t sem državo ohranjajočim strankam pozitivno sodelovanje. V to svrho hoče vlada na prej zbližati oba naj veča naroda na tleh čfcikoga deželaega zbora. S tem bi bilo zastopnikom obeh narodov olahčano tudi skupno dalovaaje v državi V zvezi s tem, ne sme vlada ničesar opustili da zbliža stranke v narodnih prepor&ih vprašanjih, ki ao sedaj ovirala delovanje v državnem zboru. Mioi.ter-ski predsednik jo naglašal, kako si je vlada svesta pomena južnih dežel za razvoj države in kako so najnoveji veliki dogodki ta interes le povečali. Vlada bi vsako aktivno pribo-ritev najzadovoljneje povspeSevala. Sklenila je tudi pridobiti čim širjo pcd.ago za svoje lastno delovanje ter za vodstvo poslov poslanske zbornice. Da ie vse to izvrši, je pa potrebno, da ae najprej odstranijo zapreke v parlamentu samem.
Vlada, ki je popolnoma atoržla svojo dolžnost in ki ima tudi za bodočnost najbolje
namene, mora odk'ac'ati vsako sokrivdo, ak se ta slednji poslue izjalovi.
li nisterski preu^ednik je potem navzoče poslance prosil, na; s t* ujo pogoje, ped katerimi bi bili pripravke«..: um t^iti obstrukci;-ske nu:ne predloge. Kakor edan pogojev po-'eg več drugih gospodarskih zshter, o katerih se je unela dal š* razprava, je v prvi vrsti ustanovitev češkega vseučilišča na Morav-skem. Dotična postavka bi se morala st .viti že v proračun za 1910. Na to zahtevo, kakor tudi na vprašanje, kako staliiče, da zavzema vlada glede ustanovitve slovenske fakultete v Ljubljani, je miniiterski predsednik pripomnil, da ne more, ne da bi prejudiciral pricc pijelnemu stališču vlade, za umaknenje nu cih prodlogov iz načelnih razlogov in z ozirom na zistem, ki je podlaga njegovi vladi, dovoljevati političnih koncesij. Koncem je ministerski predsednik prosil, naj mu pošljejo še nocoj poročilo o svojem sklepa, č»=š, da ne more vlada dalje trpeti sedanjega stanja • v parlamprtu.
Konferenca načelnikov klubov.
DUNAJ 8. Nocoj ob 8. uri se je pod predsedstvom predsednika d*. Pattaj-a vršila ikocfe ecca načelnikov klubov, ki se je bavila z vršitvi;o prihodnje seje. Določilo se je, da se jutršnja seja takoj po otvoritvi zopet za-kl uči ii da se prihodnja seja določi za torek 13. julija. Čas do torka se ima porabiti za pogajanja med rajnimi strankam:, da se prične zopet redno delovanje. To parlamentarično akcijo bo Dotaknili krogi krščansko-sociia'ne stranke. Odobrile so akcijo vse druge zbornične stranke,__
KnKo naj bi bil sestavljen tržaški mestni svet ?
Zadnja Številka „patrijotičnega" lista „La Monarchia", dokazuje, koliko zastopnikov bi imela v našem mestnem svetu vsaka stranka, da imamo proporcijonalni volilni zistem. No, omenjeni list je tako samovoljno pokvaril številke, da so zaključki, do katetih prihaja, pov<em napačni« Poitavil je kar samovoljno sledeče številke: Diaastičnih volilcev 15000 s 30 zastopn;kov Socijalističnih „ 8000 „16 „ Slovenskih „ 8000 „16 „ Irredentovskih „ 5000 „ 10 „ Nemških „ 2000 „4 „ Mazzinijanskih „ 500 „ 1 „ Razpršenih „ 1500 „ 3______„
Skupno volilcev 40000 z 80 zastopnikov
Kje je vzel litt gori omenjene številke, nam je naravnost neumlivo. Samovoljne so in le plod fantazije. Če že hoče „La Mo-narchiaw dokazati, do koliko zastopnikov bi imele posamične stranke pravico na podlagi proporcijonalni g* volilnega zistema, vzeti mora za podlago Število glasov, ki so bili oddani za posamične stranke, in ne številk, ki ekzistirajo v glavi kakfga fintasta. Od kje je vzela „Monarchia* 15000 dinastičnih volilcev, ki jih na volitvah sploh nismo videli — to nam je uganjka. Uganjka pa nam je tudi, čemu in s kako pravico je nas Slovence prikrajšala za celih 1000 glasov, dočim je Nemcam pridodala ravno toliko glasov ?!
Vendar poglejmo, koliko zastopnikov v tržaškem mestnem svetu bi pripadlo posa-
zmaknil od okna. Stopil je k stari omari in začel iskati po njej. Pregledal je vsaki kotiček, vsaki predal in slednjič našel košček kruha, ki ga je hlastno zgrabil kakor bi se bal, da mu izgine naenkrat iz-pred oči. Legel je vzuak na posteljo in začel gledati staro škorjo. Bila je sicer trda, a njegovi zobje akoravno vsi otrpli, so je bili kos....
Zagledal ae je v strop in za trenotek so ga zapustile misli, ki so ga mučile ves večer. Truden in zmtičen je kmalu zaspal. Še v spanju je držal v desnici košček kruha kakor bi hotel reči: „Samo košček, dajte mi ga !u
Tako ga je našlo jutranje solnce in ko se je zbudil, se je čutil malo mirne,šega, ker ga je spanje nekoliko okrepčalo. Zbral je vse misli, da bi se le spomnil, kaj mu je bilo včeraj, a to se mu ni posrečilo. „Moral sem imeti pač mrzlico, je rekei in vstal iz postelje. Šel je k mia in opazil na njej papir, na katerega je bil začel pisati prevod novega romana.
Tedaj mu je bilo vse jasno in preživel je vso sceno fie enkrat v duhu. Polotila se ga je jeza, zgrabil je za papir, ga raztrgal in vrgel v peč.
„Kakor vidim", je dejal, „ni a prevajanjem niči
Lotiti se moram dela in napraviti moram kaj aemostojnega. Morda bo mpeh boljši!.,.. Sno? bo rea težko izbrati, ker je dandanašnji avet jako izbirčen« Zahteva vedno le
interesautnosti, ki mu napravljajo le hipno naslado in užitek".
Razmišljal je vse jutro o snovi svojega prvega dela in se naposled odločil za popis svojega dosedanjega življenja „Moja avtobio-grafija" bo imela morda kaj uspeha. Znjo opozorim morda nase kakega mecena, da mi kaj pcmore",
- Lotil se je dela in prav lepo mu je šlo od rok.
„Še par dni potrpim in potem bo vse dobro".
Up na uspeh ga je jako pomiril. Nič več ga niso nadlegovale žaloitne misli, ki so mu skoraj zagrenile življenje. Preobrat, ki se je vršil ž njim, je opazila tudi gospodinja in prav vesela je bila radi tega, V času odkar je Boris pri njej stanoval, se je tako priljubil, da ga je imela kakor za sina. Ker je znala, da že nekaj dni ne hodi nikamor na obed mu je dajala opolcdne in zvečer jesti, na čemer jej je bil Boris iz srca hvaležen. Delal je ves dan, ker je hotel delo kmalu dovršiti. Sklenil je, da je ponese k znanemu založniku. Upal je, da mu bo ta spis reše-nik iz slabih, žalostnih časov, ki ga te-rejo....
V par dnevih je bila biografija dovršena, lepo na čisto spisana in nekega popoludne jo je Boris mahnil po mestu k založniku. Oblekel je bil svojo najboljšo obleko, ki je biia shranjena v škatlji na omari in v njej je izgledal ie precej čedino*	(Zvišetek pride).
Stran II
„EDINOST" St. 191
V Trstu, dne 9. julija 1909
mičnim strankam na Bih glasov :
Italijanski liberalci	so	dobili
Sbvenci	„	„
Soči sini demokrat je	„	„
Nemci	„	„
Mazzi nijanci	„	„
I '.a J. kršč. iccifalci	„	H
podlagi razmerja	oddali 763	glasov 9109	„ 7220	„ 881	, 485	„ 421
Skupno torej oddanih 29879 glaiov Ker ima mettni svet 80 svetovalcev, ima torej Ti&k h 372 vohlcev pravico do enega zastopnika v mestnem svetu.
Po tem računu bi	imel tržaški mestni svet :
Italijanskih liberalcev	32
Slovencev	25
Socialistov	19
Nemcev	2
Italijanski kršč.	socijal. 1
Mazzinijancev	1
Akad. društvo b:di mlademu akademiku predvsem iola — dobra šola za življenje. —
Priznavamo sicer veliko vrednost pohajanja visokih Sol v svetovnih mestih. Vsak pa ni v tako dobrem gmotnem položaju, da bi mu bilo to možno. Vrhutega je osobito za medicince Gradec večie koristi, ker se mora
njihov študij osredotočiti v laboratorijih in
institutih, do katerih ▼ večjih mestih radi pre- cerkvi preganjajo Romune m velikega navala nimajo dostopa.	na vBe možne načine. Vspričo
Le v zadnjih dveh letih so madjar-s k a sodišča prisodila romunskim časopisom a a Ogrskem 182 let ječe in nad 300.000 K glob. Pravo zborovanja in združevanja obstoji za Romune le na papirju in celo njihova volilna pravica drž ivni zbor je tako pristrižena, da ie od 400 poslancev le 15 Romunov, čeprav teorijo Romuni 4. del skupnega prebivalstva. V šoli in
jih inaultirajo tako žalostne
Skupno 80
Kakor je torej razvidno iz tega računa, bi iaiijamki liberalci res ne imeli absolutne rečiae v mestnem svetu, ko bi se volitre vršile na podk gt splošne io enake volilne pravice s proporcionalnim zistemom.
Sedaj pa poglejmo, koliko zastopnikov bi pripadalo v sorazmerju z oddanimi glasovi posamičnim strankam na podlagi sedanjega volilnega reda 1
V I. mestnem razredu je volilo 959 voli! cev. prihaja torej na vsakih 60 volilcev 1 zastopnik. Pripada bi torej: Ital. liberalcem, bi so dobili 706 gl.
»« » 109 n n » ij 93 „ in m 51
S ovencem Nemcem Ital. kršč.
soc,
12 zast. 2 » 1 * 1 -
Zato skuša akad. tehn. društvo „Tabor"	usode Romunov na Ogrskem je romumkim
nadomestiti svojim členom občno izobrazbo	zdravnikom onemogočeno, da bi šli v Budim-
poleg strokovne.	.	pešto in da bi tam skupno z Madjari skrili
V njegorem področju obitaja izobraže-	resda slarja, valni klnb, ki prireja predavanja iz vseh strok, Ta spomenica — ki vsebuje najoitrejo
vseh polj. V živahni debati se potem tovari-	kritiko vsega madjarskega režima — bo na-
ško msnjavajo mnenja, katera poredati je dana	tisnena r nemškem, fraticozkem in angležkem
rsakemu prilika.	jeziku ter jo dopcšljejo rsem zdrarni-
,, Vrhutega razpolaga „Tabor" z mnogimi	škim korporacijam rse Errope. časopisi (slovenskim^ hrvatskimi in srbskimi)
in najrazličnejšimi revijami in z bogato knjiž-	Nakup ruske transportne ladlje nico, ki je vsakemu členu vedno na razpo- Od Strani Avstrije.
lago, —	..... . « i j- a - Kakor smo poročali, je kupila uorava
O naših stremljenjih priča „Omladina , | aTitroogrske mornarice od neke nemške ladi-glasilo nar. rad. dijaštva. Kritike, ki se čitajoj jedelnice parnik „Moskva", ki je bil svojčas vsako leto po časopuih, kažejo živo, kako; zgr&djen za rusko mornsrico. potreben je bil dijaški list v tem žaeru, kakor j „Arbeiter Zei t." napada radi tega'o j stro je „Omladina". Njen nalog je seznanjat! čita-inago T01D0 u?ravo. Pij9 namreč: Ta parnik telja z ?iemi kuiturmmi vprašanji. Poleg tega gtane gmilijona kron. Ko bi bil parnik prinaša strogo znanstvene članke izpod peres tegi denarja vreden, bi ga Rusija ne prodala,
Skupno
16 zast.
najboljših naših pristašev.
Nar. rad, dijaštvo ie prvo začelo izdajati koledar „Dijaški almanah" in je s tem odpo-mcg'o potrebi, ki jo je čutilo dijaštvo že leta in leta „D. almanah" prinaša poleg informativnega dela tuii znanatveni del, v katerem najde vsakdo najkoristnejše. — Kritike so ga vspreiele kar najljubeznivejše.
E izsekutiva, izvrševalni organ nar. rad.
V II. velikem razredu je volilo 3442 ideje, izdaja „Znanstveno knjižnico*, ki pri-roli'cev. Na vsakih 215 volilcev prihaja torej' naša najboljša dela zianstven:kov. Ravnc^er
en z&atopnik, ali na posamične stranke :
It. liberalcem, Slovencem Nemcem It. kršč. soc., Soc. demokr.,
ki so dobili
2098 439 444 252 187
gl.
10 2 2 1 1
zast.
Skupno	16 zast.
V III. mestnem vol. razredu je volilo 3226 rolilcev. Na vsakih 202 volilcev prihaja po 1 zastopnik, ali na posamične stranke: It. liberalcem ki so dobili 2271 gl, 11 zast. Slovencem „ „ „ 460 „ Nemcem	„ „ „ 166 „
Socija.'i.tom „ „ „ 187 „ Mazziir^ancem „ „ „ 103 „
Skupno	16 zast.
V	IV. mestnem volilnem razredu je volilo 15181 volilcev, torej po 1 zastopnik na vsakih 947 voidcev, aH na posamične stranke:
It. liberalcem, ki so dobili 5961 gl. 6 za it. Slovercem „ „ „ 3192 „ 4 „ S)c:jal!3tom „ „ _„_5554 „ 6 „
Skupno	16 zast.
V	1. okoličanikem volilnem razredu je volilo 1302 rolilcer, 8 svetovalcev, prihaja torej na vlakih 163 volilcev po 1 zastopnik,
aU:
Slovencem, ki so dobili 913 glasov, 6 zast. It. lb:ralcem „ „ „ 366 . 2 „
Skupno	8 zast.
V II. okoličanakem volilnem razredu je g'aiovalo 5709 volilcev. 4 svetovalce. Na 1427 volilcev torej po 1 zastopaik, ali na: S.ovence, ki so dobili 3996 glasov, 3 zast. Socijaliste „ „ „ 1343 „ 1 „
Skupno	4 zast.
Skupno bi torej pripadalo posamičnim strankam v mestu in okolici na podlagi sorazmerja glasov v posameznih razredih: Italijanskim liberalcem (z onimi štirimi zastopnik), ki jih je volila trg. zbornica 45 zast.
Slovencem..........19 „
Socijalistom..........9 „
Nemcem............4 ,
It. kršč. socijalcem.......2 „
Mazzhijancem . . ........1 „
Skupno	80 zast.
Iz tega sledi, da smo Slovenci po norem rolilnem reda prikrajšeni za najmanje 7 zastopnikov, ki nam bi Šli v sorazmerju s številom glasov, ki so jih dobili naši kandidatje v mestu in okolici, da se jemlje v poštev davčna moč prebivalstva. Ako bi pa imeli splošno in enako volilno pravico s proporci-jonelnim rolilnim sistemom, bi imeli r občinskem zastopu med 80 členi 25 Slovencev! Pri tem pa nam še prihajajo • trditvami: „T oo^ci sono!"
Številke, številke in ne prazne, bombastične fraze!__
Tovarišem abiturijentom!
V kratkem zapustite domovino, da se pade s'.e v vseučiliška mesta, kjer vam bo nadaljevati strokovne študije.
Težko je mlademu akademiku najti pravo dražbo in ni vseeno, kako si jo izbere. Ker dovzetna, mlada duša se lahko nasrka duha, ki škoduje možu na njegovem poznejšem delovanju.
Ker se v zadnjem času po časopisih ogla-Sajo iazna akad. društva — liberalna ia klerikalca — ki se hvalijo s tvojim narodnim radikalizmom, zato smo kako členi nar. radikalne organizacije moralno prisiljeni pokazati vam na podlagi našega dela in naših uspehov, kako je nar. radikalno delo-
j izhaja v pre?cdu knjiga „Miselni razvoj evrop skega človeštva- delo slavnega češkfga učenjaka dr. Fr. Drtine. Pripravljajo ee že originalni spisi za prih. letaike.
S tem je pokazalo nar. rad. dijaštvo, da ma je predvsem do pozitivnega dela. „Znanstvena knjižnica* pa hoče tudi odpomoči pomanjkanju znamtvenib del, ki so naravni predpogoj vseučiliškega vprašanja.
A ne samo izobrazba posameznika leži na srcu nar. rad. dijaš:vu, oprijelo se je tudi izobraževanja naš?g) ljudstva.
3 ponosom lahko imenujemo dobro znano „Prosveto", ki šteje mnogo podružnic in r kateri delujejo radikalni akademiki, organizirani r društvih „Adrija", „Tabor", „Slovenija". „Proiveta" je danes brez dvoma veiik kulturen faktor, kar priznavajo tudi njeni nekdanji najhujši nasprotniki.
Z njo smo pokazali, da imamo smisel za majnšiiko delo.
Svoje ideje smo skusili tudi uveljaviti v družbi sv. Cirila in Metoda, kar sa nam je popolnoma posrečilo. Sanirali smo nezdrave družblue razmere, kar kaže najbolje njen lep napredek v zadajih letih.
Iz naših vrst je že izšla krepka vrsta mladih, izobraženih, energičnih mož, ki zavzemajo vodilna mesta r domovini.
Poleg izobrazbe skrbi „Tabor" svojim členom za koristno zabavo. Prirejajo se skupni izleti v graško okolico in znanstvene ekskurzije. Tak<h prireja društvo vsako leto mnogo. Po zimi združujejo člane čajevi večeri.
Z) krepilo telesa skrbi „Tabor", da vstopajo členi v „Sokola", v katerega odboru so čudi njegovi društveniki.
Na podlagi teh izvajanj se ne bo težko odločiti onim, ki jim je do resnega dela, r katero akad. društvo rs topijo.
Da pa se rzdrži „Tabor" še r bodoče na dosedanji višini, zato poživljamo rse one, ki mislijo študirati r Gradcu, da rstopijo r naše društvo.
V njem najdejo dobre prijatelje, ki jih z veseljem rsprejmejo, dano pa jim bo tudi dorolj prilike, izobraziti se in zastaviti vse svoje sile r delu.
Z nar. rad. pozdrarom!
Za odbor: N. J. Vrabl	N. V. Brezovnlk
t. Č. pred tednik.	t, č, tajnik.
P. S. : V počitnicah dajejo informacije za študije r Gradcu sledeči torariši:
Za jus: N. J. Vrabl Središče, Štajersko: za medicino : Mirko V. Brezornik, Vojnik pri Celja, Štajersko ; za filozofijo : Ljudevit Mla kar, Laporje pri Slov. Bistrici, * , tehnikar: Fran Fischer Gornji grad, Stajer
ampak porabila bi ga za svoje potrebe. Kup čija je torej že sama na sebi zelo čudna. Je pa tudi vprašanje, kdo je vojaško oblaataijo pooblastil da izda omenjeni strešek ? Ali za gospoda Scboiaicha morda ne veljajo zakoni ? J !	_
Republikanska ideja v Bolgarski.
V Bolgarski se vse čim bolj širi ideja, da se monarhija zameni z republiko. Ta ideja ima pristašev v vseh slojih, a voditelj *'ej je bije minister Takev. Pjroča se, da bodo pristaši te ideje imeli r kratkem relik sestanek, na katerem se organizirajo in osnujejo stranko, ki bi imela že na bodečih rolitvah stopiti-^ borbo. Republikanska ideja nahaja največ terena v južni Bolgarski, kjer so imeli posett-niki radi zadnjih dogodkov veliko škode, ker je bila turška meja prometu zaprta.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Demisija častnikovzarotni-k o v. „Magdebtirger Zsitung" poroča iz Be-legagrada, da je 16 častnikov zarotnikov podalo vojnemu ministru generalu Ži7kor:ća ostarko.
Eralj Peter odide teh dni r spremstvu prestolonaslednika Aleksandra na letovišče r Ribarsko Banjo, kjer ostane rse poletje. Princ Jurij ostane v Belemgradu.
Dnevne vesti.
Zaaramoralcem in razbojniškim napadalcem ! ! Da zna „Piccolo" lagati, smo vedeli, da zna pa tako nesramno prevračati resnico, da zna tako grdo zavijati, kakor je storil to v predvčerajšnji številki, ko piše o načinu, kako da se fabricirajo javaa nasilstva in o vprašanju, da-li slovenaki Sokol veka viaj toliko kolikor polic, nadzornik? ! t— tega si pa nismo mislili. Eako se je vršilo vse dajanje, ki je biio po „Piccolu" „grozno izzivajoče za italijanski Trst", to lehko povesta visokošolca, jeden Lonjerec.
drugih tacih junakov, ki so mi — predao sem se zavedel — strgali sokolski znak z brutalno silo. Tudi obdelali bi me bili gotovo prav pošteno, ali zmanjkalo jim je časa.
Ni zastonj Vrhova cunja pozivala v soboto pred slavnostjo svojih „kulturovoscev" na poboje in napade na Slovence, ki se bodo vračali s sokolske slavnosti. In tako nas ti dogodki uče, da se moramo tudi mi odslej primerno — pripraviti proti takim napadom. Italijani pa naj pomislijo, da bi se — ako bi se taka divjaštva ponavljala — tadi nad njimi utegnil uresničevati pregover : dane3 meni, jutri tebi! I
KedaJ bomo imeli jezikovno usposobljenih sodnikov in sploh sodnjiskega osobja? Kolikorkrat sem imel posla na okr. sodišču, vselej sem naletel na sodnike, ki niso umeli slovenskega jezika! Tu 3i te dni sem bil poklican k nekemu uradniku na c. kr. okr. sodnijo. Ne le, da je bil poziv laškf ampak tudi moj priimek je bil pokvarjen ! Šel sem, da vidim, kaj se zahteva od mene. Laško rabilo sem vsprejel, ker je bila stvar, v kateri sem bil klican, — pričeta od druge strani r laškem jeziku.
Dotični sodnik ni sposoben za razpraro r slovenskem jeziku in je mDrai iskati med uradništvom človeka, ki je opravil poiel sodnika.
To se dogaja dan na d£n in to vedno na škodo strankam, ki gubijo po nepotrebnem dragoceni čas io pa nri š*odo slovenskega jezika zmožnemu uradništvu, ki mora opra^l'ati svoje posle in one — nesposobnih sodnikov ! Ksdaj bo vendar boljše ? !
Čemu se nastavljajo jezikovno nesposobni sodniki in uradniki ? Zakaj se postopa zmmi na način kakor da ?mo mi narod sli državljani drage vrste ? Muje mnenje je, da mora biti enkrat konec eri neapesobnih sednih moči. Ali še niso gospoda, ki odločujejo o raznih imenovanjih, prišli do prepričaoja, da z jezikovno neipoiobnim oiobjem trpi ugled ju-stice in trpijo državljani — oni dtžavljani, ki imajo pravico zahtevati, da vsaj c. kr. oblastnije govore in razpravljajo žajimi v slovenskem kakor deželnem jeziku ? I
Kedor ne pozna deželnih jezikov, naj ne aspirira na mesta, na katerih ima posla veči* noma z ljudmi, ki jih ne nmeje.
To moramo zahtevati ker imamo pravico do tega.
Našim poslancem pa priporočamo, naj porsdo na Dunaju, da mi ne trpimo reč na naših sodiščih — nesposobnih sodnikov in uradnikov. Nam ni na tem, da bi sodio osobje bih slovensko — zahtevamo pa, da mora biti popolnoma žmožao nagega jezika.
D r ž a v 1 j a n.
Izpreznjena služba. Na tukajšnji državni realki je izpraznjeno mesto rednega učitelja telovadbe.
Tovariši! Delavci! Prihodnjo nedeljo, dne 11. julija t. 1. ob 5. uri popoludne pohitite vsi v Barkovlje, kjer se bo vršila v »Narodnem domu« veselica v prid štrajkujočim tovarišem In tovarišicam v Ajdovščini. Kaši tovariši v Ajdovščini vodijo že čez me3ec dni junaški boj proti močni tovarni, ki jih je leta in leta izkoriščala. Pomislite, da kar se dogaja danes njim, se bo zgodilo morda jutri Vam. — Sveta
dva slovenska visokošolca, jeden drugi Svetoivančan, ki sta se mirno vračala !dolžnost vsakega slovenskega delavca je, z O p čin skozi T-strsaki proti svojemu domu.-da se udeleži nedeljske veselice ter s
kakor
e fjra italiani! ter „Z\'. , v. . , v mirno idoča sta morala tuii iena družina in da socutstvujemo z na-
Nič nista kričala, „Trieste xe slava vio !a, ampak
praktično poskusiti to, kar sta že čitala: da je namreč med Italijani po mestih v Itali'i še mnogo banditor, ki mirne ljudi od z a-dej napadajo, Vsa d7atisočletna latinsko italijanika kultura ni mogla iz blaženih italijanskih krajev odpraviti teh elementov; hvala Boga. da Trst pomalo n e h u j e biti italijanski tudi r tem oziru. Da hoče tržaški žid kar naenkrat napraviti iz Sokolov navadne policaje, je umljivo, s a i ima v srojej g i n a s t i k i n o t o r i č-n i h rrhunor.
Da sta bila slovenska „Sokola44 napadena in da sta se-lo braoilnr dokazuje že dejstvo, da ao ju branili tudi trije policaji Italijani, doma iz Kormina in Pirana. Ša bolj pa dejstva, da sta bila Sokola ra-Staj*»riko;! njena, med tem, ke je dvajsetjrica napadal-1 A ' cev Italijanov napadla policaje, da so se mo-
!tem pokaže, da smo res vsi delavci
i šimi tovariši v Ajdovščini. Zatorej Iv si v nedeljo v Barkovlje!
Organiziran delavec. Prošn a do usmiljenih src. Pred 14 doevi ie nenadoma umrl zadet od mrtveuda delavec Josip Novak, atacnjoč v ul. della Riva št. 4; zapustivši udovo Frančiško s tremi otročiči, ki se nahajajo sedaj v»i v največji bedi. — Apelujemo na usmiljena srca, da se u<milijo nesrečne družine.
Goriški deželni zbor je ra?pu§čen. Volitve se bodo vršile v pozni jeseni,
„Adelsberg" se bo imenoval nov Lloj-dov parnik. „SiOTeaec* vprašuje zakaj da ne „Postojna" ? Mi odgovarjamo da zato ne, ker „narodna" občina Postoina tega ne zahteva. Pri Slovencih dobite vs<\ kar hočete, samo ne narodnega ponota. Tem marre pa je kaj [tikega mogoče pričakovati od purgerjev naj-
sko ; za farmacijo : Fran Min&rik Gradec rali braniti s sabljami.	.	„ .
Sackstrasse 4; za trgovsko akad. : Ivan Jer- Vprašamo „Piccolove" mazače, kdo ima nove.šega slovenskega mesta, ki n irao dopu-
n	rr . .	.1____-____i.z.tUL	__L i.i.iu fi^airk r) a .a	—___ia mi' ..
man Krško Kranjsko.
Proti madjarskemu nasilju.
V Budimpešti se bo vršil mednarodni kongres zdravnikov. Zdravniki iz Bomunije se ne udeleže kongresa, a centralna zveza
reč pravice hoditi po tržaških ulicah, tržaški slovenski okoličani, ki so že stolet a tu ali morda privandrani reguicoli-banditi ?! Tržaškim italijanskim kričačam pa kličemo : Danes nas še napadate: pride pa čas, ko se nas ne boste upali več. Mi gremo na<
LIH UUOlCZlO »uugio.a, a wuma4u« 4'M a	. , X	-	.	A	,	,
romunskih zdravniških društev je sestavila Pr e 11 Ce ste surovi — te ste r be spomenico, r kateri naraja razloge, ki so bili	»la TOltfa ml,ena non C1 tan"
jeli
za romunske zdrarnike merodarni za neude- 8e ležbo.
V spomenici je rečeno : Ko priđete r glavno mesto Ogrske, se boste zgražali, ko boste čuli, kako tam 3 in pol milijona Bomu-munov, ki tvorijo četrti del skupnega prebivalstva, ječe r suženjskih rerigab in so oropani rseh fundamentalnih svoboščin. Tiskovna svoboda velja le za Madjare in Bomu ni kakor tudi druge ne madjar ske narodnosti morajo trpeti r ječah in plačerati denarne globe, ako so se drznili napisati kako arobodno besedo.
Pre-
Razbojništvo laskih kulturonoscsv.
smo:
V nedeljo na rečer sem se rračal s sokolske slarnosti na Opčinah. Šel sem po ulioi Carducci. Kar se mi je približal na desno stran ]unak neodrešenega Trsta, Ogledoval me je po jopiču, ne da bi bil jaz r prvi hip slutil kaj hudega. Prišel sem do trga Gol-doni. Tu pa mi je ta fhi cvet laške kulture zakričal r obraz: „Basta con fussti distin-zioni>! in r hipa je bilo nad mano kakih 10
ščajo, da se šopirijo r svetovnoznani jami sa-monemški napisi,
Daljni potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem ooiervatcriju so v predminoli noči zabeležili potresni aparati kita»trcfdlai po-trea. katerega središče j« bilo oddalieno okolu 5000 km. Začetek ob 10 uri 4<5'22" po noči, maksimum objll uri 16'3i", konec ob 12 uri 58' po noči.
Iz Bazovice Dne 1. avguata, povodom desetletnice ia razritja zastavo pevskega društva „t/p»u se b) vršila tudi ofijijcloa otvoritev našega „Narodnega doma", ki ga je nedavno otvorilo tukajšnje „Gjapodirsko društvo".
Bojaki! Prihilita tega dn 3 v Bazovico, da daste zadoščenja vrli.ii Bazo*čan.om, ki tako krepko stopajo pj poti napredki na kulturnem in gospodar«'^am polju 1 Vipored bo objavljen pravočasno.
V Trstu, dne 9. julija 1909
»EDINOST« gt. 191
Stran III
Družbi sv. Cirila In Metoda je vpoalal
g. I, Keber, trgovec ▼ Ljubljani, Stari trg, zopet 150 K kakor Cisti dobiček pri prodaji družbenega čistila za črevlje. Iskrena zahvala I — Gospodinje, rabite le to čistilo, ki poleg ■roje izborne kakovosti doprinaša tudi naši šolski družbi dokaj denarcev !
Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se zavezali plačati: Balbina Vele, Limbljana ; Jos. Bole trg. na Reki (plačal 200 K); Učiteljsko društvo za brežiški — aevniški okraj ; Š. V. iz Maribora ; Reš Ferdinand. Hra-;t iik: F an Matelj, Ljubljana; Miloš Stibler, Celje ; Jos p Lenče, Ljubljana; Tsrezina Lenče, Ljubljani*; Politično in prosvetno društvo za Krakevo in Trnovo ; Klun Anton, S-einach; S okenski dijaki I. drž. gimnazije (plačali 200 E) ; C ril P«rc iz Curiha; Dr. Jan. Jenko prim.rij. Ljubljana; Lovro Petovar, Ivanjkovci; Aston Gnus in Miloš Jio*, učitelja na Štajerikem ; Oton Pio j, notar v Črnomlju (plač. 200 K) ; Vatroslav Holz, Ljubljana (plačal 200 K).
Slovenski dijaki I. drž. gimn. v Ljubljani darujejo družbi sv. Cirila in Metoda 200 K s pozivom ra slovensko javnost, naj stori vsaka slovemka korporec ja in vsak petičen S.ovenec isto kot odgovor na Roseggerjevo zbirko za „Schulverein". Vsaka občina pa daruj za vsakeca »vojfgi občana 1 vinar in zbranih bo 2,000.000 kron za našo šolsko družbo.
200X1000 ali odgovorimo „Roseggerju".
Na poziv ptd tem zaglavjem je došla „Dmžbi s?. Cirila in Metoda" cd cand. ing. Cirila Pirca iz Curiba v Švici naslednia brzojavka: /pišite me v kolo tisočine z vsoto 200 K.
Družba sv. Cirila in Metoda častitim
„ZaplctfiSom* :
„C=kiro7 sto
blesteč:h so
za našo dražbo šteli.
Mar dvignili zaklade so,
ki v kresni noči so goreli? —
To zlatih src je zlati dar
Ciril Metodovih dobrotnikov —
marljivih je „^aplotnikov".
Povsod ime jim dično nai zasluje,
Kjer koli jezik se slovenski čuje !
Zavarovalna družba „Croatla" v Za-
grebu, započela je kakor d"znajemo tudi pri nas poslovanje z življenskim oddelkom, ter prejema pocudbe za zavarovanje na življenje. Ob tej priliki priporočamo ta kunlantni zavod vrskemu, ki se mi?Ii zavarovati.
7'žaška mala kronikg.
Vreme. — 01 nekaj dni se nahajamo v
ap-ilu, ah morda še nekaj več nazaj. V minoli noč je po grozni so parici nastala nevihta, termometer je padel kar za 10 stopinj in včeraj zjutraj je lilo kakor iz škafa. Celo toča je bila pomešana z dežjem. Tekom popoldneva se je nebo zvedrilo. Za kako dolgo ? Barometer je šs vedno jako n'zio. Kljubu tema zdi se, da se vrem9 počasi zboljša.
Izbil je oko s oji ženi. Alojz Bresan, »tanujoč v ul. Farneto š:. 4, je predsinoč-njem prišel nekoliko natrkan domov in se skregal s svojo ženo, Fracčiško. Pri tem jo je s petjo tako močno udaril v lice, da ji je razbil punčico očesa. Kakor sodijo zdravnici, je oko zgubljeno za vedno. Bresana so aretirali.
Čudno presenečenje je predsinočujem doživel g. Kari F., st?nujoč v ul. Toro. Ko se je poTrnil drm^v, je na§el v svojem neza-pr'em itmoTsn u žntko osebo, ki ie je bila lepo komodno vtabsrila v hiši. Poklical je redarja, ki je vzel žen»ko seboj na policijo. I>ta je 28-!etna Ana B&tič iz Gradiške, ki je brez posla ia stanovanja. Za to si je sa ta ne-avaden način poikdla prenočišča.
Izseljenci na povratku. Paraik Avstro-Amnkan? „Msr:ha VVaibngton" je predvčerajšnjem priplul po 14 in pol dn.evni vožaji iz Siw-Yorka. V Ameriki se je tkrcaio nanj 209 4:sel,encev.
Težka nezgoda. — Koc až Ivan Tomšič,
star 38 let. ee je včeroj pnpoludne po delu z vozom vračal iz Zaveli. Po nekem klancu ni zatora dibro zaprla, voz je vdaril proti zidu in Tomšič je padel pod to z, Dre rebri sta biii potolčeni ; tudi p) oit&lem delu telesa je oeirtčnež dobil znatne rane. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico.
Koledar in vrema. — Danes: Anatolija dev. Juti: Amalija dav. — Temperatura ▼čeraj cb 2. uri pop. -f- 15'° Cels. — Vreme vieraj : zjutraj dež, popol. lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: — Obiačno in deževno. Znerni vetrori. Temperatura mila. Počasno boljšanje.
Društvene vesti.
Ustanovni občni zbor Glasbenoga društva „Trst" v Trstu, ki se je imel vršiti t seboto, dae 3 t. m., a se ni mogel vršiti radi nepričakovanih zaprek, se bo vršil danes v petek, dae 9 julija t. L ob 9. uri zvečer v prostorih .Tržaškega podpornega in bralnega društva**, ulica Stadion Št. 19. I. nadst, Odbor Trž. kol. društvo ..Balkan" vabi vse gg. člane na seitaaek, ki se bo vršil nocoj točno ob 9. uri zvečer ▼ kavarni .Minerva". Ker ie dnevni red veleva2en, na-<Jp ati se je obilne udeležbe. — Kolesarski „Zdravo" !
Pevsko društvo .Ilirija" naznanja, da so redne pevske va;e vsaki torek in petek. —'
Pevci so naprošeni, da redao zahajajo k vajam, ker se bodo učili novi zbori za društveni koncert, ki ga priredi .Ilirija* na obletnico razvitja svoje zastave dne 22. avgusta na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu, kar naj uvažujejo cenj. bratska društva o določanju dnevov za svoje prireditve. Dne 3. oktobra priredi društvo koncert ▼ dvorani „Nar. doma" v Buzetu. Pevske vaje so vsaki torek in petek od 8. do 10. zvečer. Naj nihče ne manjka, da bode nastop časten. — Vs prema j o se nove pevske moči, ulica Montecchi 15, I. nad.

Teloyadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
v Trstu
V	nedeljo 11. t. m. priredi ženska po-družnica Ciril in Metoda v Trstu svojo vrtno veselico v „Nar. domu" pri sv. Ivanu. Članice te podružnice so blagohotno sodelovale na naiem sokolskem zletu na Opčinah, in zato je dolžnost vsacega posamičnega Sokola, da pohiti v nedeljo k Sv Ivanu.
Na zdarl __Odbor.
Mar. delav. organizacija.
Dolžnost vsakega tovariša in zavednega delavca je, da pride prihodijo nedeljo dne 11. t. m. na delavsko veselico v prid štrajkujočimtov. v Ajdovščini. Veselica prične ob 5. uri popoludne v „Nar. domu" v Barkovljah.
Občni zbor zadružne gostilne članov N. D. O., ki se je moral vršiti nocoj, se preloži na prihodnji teden. — Za to se bo vršila nccoj odborova seja ob 7.30 uri zvečer,
Darovi.
Za damski paviljon na sokolskem zletu je daroval lastnik kavarne „Minerva" 2 stekl. pelinkovca; g. Steiner je pcdaril „Sokolu" nov sokolski kroj. Iskrena zahvala.
Nadalje je podaril gosp. M. Ples s en kuglupf.
Za sežan. žensko podruž. nabrali so , abstinenti" pri kuhanju češnjevca pri Malalanovih 7 kron. — Dal Bjg še mnogo tacih » abstinentov41 I	_
Vesti iz Goriške. .
Gledališka predstava. Pevsko izobraževalno društvo „Presern* v Št. Petru pri Gorici uprizori dae 11. julija Meškovo dramo „Mati". Igrali bodo domači diletantje. Grbičev „Slovanski brodu bo pel moški zbor društva „Zvezda" iz Sovodnje. Začetek veselice — ki .e bo vrSila v prostorih g. Antona Farlana pri Mitn;ci — ob 3. ia poi uri popoludne. Potem bo ples, h kateremu bo sviral oddelek vojaške g^dbe polka št. 47, iz Gorice. — V slučaju slabega vremena se veselica odioži na dan 13. julija.
Dijaški zbor v Gorici je priredila v sredo pevski večer „pri Jelenu" na korist dijaške kuhinje in otroškega vrteča.
Nesreča na delu. V Tolminu se je na neki zgradbi nenadoma podrl obok in podsul zidarja Antona Kragulja. Priskočili so tovariši in po velikem trudu so ga cdkopali izpod razvalin. Kragslja so težko poškodovanega prenesli v gDriško bolnišnico usmiljenih bratov,
V	LoČniku pa se je neka Nardin S. tako neprevidno kretala pri stroju, da jej je odneslo dva prsta desne roke.
Pevsko društvo „Zorislava" v Sežani priredi v nedeljo dne 18. t. m. celodnevni izlet na Artviže (817 m. nadmorske višine). Opozarjamo cenj. podporne člene na to tu-ristovsko partijo, ki je tudi za zmernejše planince in — z ozirom na dejstvo, da se vrši sestanek in skupni obed izletnikov v Loki pri Dujcu — posebno še za nižje turistovske duhove zelo pripravna in hvaležna. Odbor poskrbi za pravočasno vsprejemanje prijav.
Razstava ročnih del zavedov „Šolskega doma" v Gorici je kaj zanimiva. V petih oddelkih so lepo razvrščeni predmeti in splošna sodba je, da so izdelki taki, da delajo vso čast učnemu osobju in učenkam. Videli smo par posebno lepih umetnih del, in razstava zaslužaje, da si jo ogleda vsaka Slovenka, saj so to dela slovenskih pridnih rok. Razstavo je obiskalo mnogo dam iz na&ih, pa tudi iz laških krogov.
Društvo veleposestnikov na Goriškem bo imelo svoj občni zbor dne 12, t. m. ob 10. uri predpoludne v reitavraciji „pri Jelenu" ▼ Go ici. Opozarjamo na interesanten dnevni red, ki se glau: Volitev novega odbora, ko* Ionsko prašsnje, starostno zavarovanje, vinska kriza in slučajnosti. — O zborovanju bomo poročali.
Velika veselica v prid družbi sv. Clriia In Metoda v Gorici je vspela prav dobro. — Težki oblaki, ki so se v jutro grozili, da nam ooem gočijo naš narodni praznik, so se proti poludnevu razpršili in imeli smo uprav ide-jalno lepo vreme. Že ob 4. pop, «e je obširni Katarinijev vrt polnil raznovrstnega občinstva iz vseh slojev. Vojaški orkester je igral slovanske komade in med tem se je vršila šaliva loterija. Občudovali smo bogate dobitke, in urejeno je bilo tako, da je vsaki nekaj dobil. Naše neumorne gospe in gospice so razprodale obilo razglednic, šopkov in srečk. Po dovršeni šaljivi loteriji je sapelo „Pevtko in glaibeno društvo* dve daljši pesmi.
NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek
Alla citta di Trieste, Trst
Velika izbera moških oblek od E 14 do 44, deških od K 9 do 28. - Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu- in inozemskega blaga za
obleke po meri, ki B6 izvrSojejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc sa delavce, po neverjetno nizkih cenah. ----
„Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torrente)
1
Novo pogrebno podjetje (H. stmiei in dr.)
z bogato opremo za vsakovrstni pogreb
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana.
ZALOGA
VOŠČENIH SVEĆ. — Prodaja na debelo in drobno.
Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49.
blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni).
Zaloga cementa
Tovarne Portland - Cementa ... Z-mm AAmAMiMil«	- i I
društvo z om. jam. v Spljetu — 1U C6lHGHtjHli& plOSC
SILVIO 9IALOSS1
Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89.
A
Mnenje g. dra V. Fapodopoulo
VARNA. —• —
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Predpisal sem večkrat Vas izdelek leznato jKina-Vino Serravallo", ter sem dosegel z istim vedno izvrstne vspehe.
VARNA. 26. oktobra 1908.
j)r. V. fapodopoulo.
r
■ohištvo
na
solidno in elegantne
po zmernih cenah
Rafaele Italia
T38T — Via Maloanton
g

Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk
■—■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. ■—■
■ V moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 friSen kruh in ae dovaža vsak čas tudi na dom. - Dobi se H| tudi najfin. moke iz najboljših mlinov, biitute in posebno pa specljallteto Ea čaj. Dobi se tuJi veliko Rj) lzbero buteljk, ruma ln vsake vrste čaja. Vse po najnižjih cenah. — SpoStovanjem V. 8KERC. H
■ H ■ ■ ■
Odlikov. tržni čeuljnrnicn
„Calzoleria Triestina*4 Trst, ulica Giosuć Carducci 21
--Za pc letno sezono--
izbera : obuvala
iz črnega in barvanega nenja za gospode, gospe in dečke kakor tudi platnenih čevljev.
Zadnji uzoroi, kroji ln barve.
Delo solidno in natančno. — Jako zmerne cene.
Poskusita FIGOVO KAVO najzdrivsjil kavni prldatok. toljftlh prodajalnlcah. =
„Salutin" k,J, B*
flnejil Is Dobiva m v visi
■V* Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh te »MALI OGLASI' v ,Edinosti*. ^H
Zaloga tu- ln lnozem. vin, iplr!t%, llkerjov
in razprodaja na debelo in drobno
Jakob Fer&auc, Trst
Via delle Acque 6, nasproti Caffe Central*
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinov«« ■livovec in brinjeTec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raa-pofiilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo U» franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
Predao nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Angelo Palmo
TRST, ulica Giosufc Curducci 20, kjer najdete solld. blago
IV" po najnižjih cenah. "VI
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCeiTK IZZ prejemnih sob, posebne olajiave	-J--—-

%
Stran IV
„EDINOST'4 št. 191
V Trstu, dne 9. julija 1909
Pozneje ie je razv 1 enimiran plet, ki je trajal pozno ▼ noč. Udeležba je bila prav dobra, da-ai aro pogrtšaii nekatere, ki ao i? mlačcotti ostali rajši doma. Na srečo je bilo takih malo ; med drugimi smo videli ca veselici tudi dež. pO'lacca A. Klančiča. Mnrg> Goričanovje prletelo tuli na veliko sokoUko slavncst na Opč ne. Gmotni u p-h je povoljen.
Iz komenskega okraja, 7. julija. — Dne 22, junija se je vršila v Komen volitev novega cestar ga odbora za komenski ckraj. Volišče je bilo: občinska pifarrica komen-škrga županstva. K vrlitvi so do&li vBi žu pani in podžupani komfnskrg* okraia, 70 mož. Ob 11. uri je otvoril volitev g. dr. G ružo v in, podtajnik gniškega deželnega odbora. Ker so se gla«ovi cepili, ti prišlo do izvolitve vseh 7 odbornikov, *mpak izvoljeno je b lo istega cLe le 5 odbornikov, Izvolieoi ao bili Grg:č F., župan na Velikemdolu, S e-pančič Karol, župan v Temnici, P-ric Jos., občinski ta ni k in posestnik v Šmpclaju, Digalin Joiip, župan v Škrbini in Abram A- ton, župan v TupelČah. — Za druga dva odbornika je trebalo cžje volitve, ki se je vršila včeraj — 6 julija baš tako v Komou. Izvoljena sta bila N-mec Fr., podžupan v Nabrežini, in Zavadlal A., po župan v Klancu pri Gorjaoskem. — Marsikonu se bo čudno zdelo, da ni nobedeu iz Komoa izvol en v cestni odbor. Tenu bedi povedano, da e temu kriv domači brezpotrebni razkol ki nam dokazuje, da je istioit izrek : „Kjer se dva prepirata, se tretji sme ett. — Novemu cestnemu odboru, oziroma odbornikom nasve tujemo, da si izbero sposobnega načelnika, ki bo svoji nalogi vešč in ki bo sposoben za vodstvo dela cestc« ga odbora, kajti ceste v našem okraju niso aubre. Ako jih primer amo s cestami v sežaoikem okra u, ali celo z onimi v Furlaniji, po Gerišktm in Tolmin skem, reči moramo, da so slabe, — Na svetujemo novemu cestnemu odboru, da zastavi vse svoje moči v to, da se ceste zbolj iajo. Grušč za ceste naj se polaga primeren in ne kakor do sedaj: debelo kamenje pomešano z zemljo, ki ob deževju in nalivu preuzročuje strašan.ko slabo blatno cesto, po kateri ne morejo ljudje hoditi, a še manje vprežna žival voziti. Tovorna žival je izpostavljena na takih cestah velikim mukam, osrbito če radi tega, ker vozniki večkrat preoblaga o vozove z bis g Dm tako, da se uboga žival ko maj polagoma potika naprej po cesti. —
Vlada je dovolila opetovano že okoli 12 000 K za lov kobilic. Akoravno imajo iolski otroci in učitalji že počitnice, ae vse jedno še trši lov na kobilice v našem okra'u in ae bo še nadalje vi šil do 18. t. m. D sedaj je nalovljemh že na tisoče hI kobiic. Upamo, da jih bo bodoče leto ve iko manje. Da ae jih pa popolnoma izneb'nn, nimamo npanja, kajti za seme jih še vendar ostane. — Jaca so čez zimo zelo ustrajna; ne zatre jih najhu ša zima. In tako se pojavljajo kobilice od leta do leta. Stdaj se že pojavljejo v Goriškem okraju in Furlaniji. Znano ie namreč, da kobilice selke (Pacby jlus mg'a tor us — Wanderheuscbrecke) petujejo. Pri hajajo iz Afrike in Azije v E-ropo. Ako jim je vreme ug)dno, se zelo množijo. Zro in uničujejo vse, kar je zelenega, a potem lete dalje v druge kraje. — Take kobilice se nahajajo tudi v južni Rusi i in v Turčiji, Da so že večkrat prišle v srednjo G ropo, je znano. Tako n. pr« so lani in letos dc&'e k nam in na Ogrsko. V Aziji, Afriki in Ameriki se nahaja;o sorodne kobilice, ki tudi uničujejo, kar najdejo zelenega. Takih nesreč nas Bog obvari!
Vesti iz Istra.
Iz Doline, 5. julija 1909. Ko amo danes praznovali god naš h blagovesfnikov Cirila in Metoda, je iz lastnega n*g ba nabral med *ejm>>rii in zavednimi. Dolinčam občinski ali g* Ivan Štranj K 7 08.
Na predle g g. cadučitelja Bunca je pa med gosti pri Pangercu nabrala gospica Nita Logar K 14 18. Skupaj torej K 22, ki so se odposlale isterski družbi Cirilo-Metodi.ski v Voloiko • Opatijo.
Ob tej priliki bi prosili, da bi naša „Iiterska družba1* jemala v obzir tudi iBterske Slovence in jim n. pr. ustanovila kako šolo ■. pr. na Miljskih hribih.
Nis V o d o r a n III.
Razne vesti.
Naslednik Jagiča. — Kakor se javlja, je prof. Btrneker iz Vrati«la?e odbil ponujevo mu mesto profesorja slavistike na danajskem vseučilišču.
Živ zakopan je bil deset dni, delavec Pet?racli v predoru, ki se gradi na novo v St. Gailecu v Š«ici. On misli, da je bil pod zemljo več mesecev in ne nekaj dni. Sedaj je nevarno obolel. Lotila se ga je mrzlica. Vendar se ziravniki nadejajo, da ga obranijo pri življenju.
Samomor v blaznicl. V Mauer Oehlingu se je 5. t. m. na nekem drevesu obesil umobolni odvetnik dr. Viktor Gerbet Hormann. Sprehajal se je po vrtu, a ko je r pazil, da ga nihče ne gleda, se je obesil. Preden ao ga našli, je bil že mrtev.
Dvorna opera na Dunaju. Obelodanjena je uradna statistika o tečajn zadoje a?zcne teg) gledališča. Dalo se je skupno 300 večernjih in 10 popoludanskih predstav. Pred stavljalo se je 93 oper od 64 avktorjev ; 12 je bilo novitet; uračunane so v to število tudi neke pantomine in baleti.
Naznanjam
■»lavnfiru občinstvu iz mesta in dpfele, da sem prevzel do-broznano gostilno na Pioseku „Pri Kavalirm", preskrbljeno v^aki čafl z gorkimi in mrzlimi jedili vsako vrstnim vinom in teranom v buteljkah. Toliko za gospodo kclikor za pripreate ljadi. Za obilen obi*k se priporoča udani Fran Adamič.	1242
I otnvičraripm Lepa Pr09t?rea »^ba z
LCLU i Idual JOIII. !ep^m senčnatim vrtom odda &e v najem z uporabo kuhinje ali brane na gostilni pri Ka^a inu na Prošeku	1243
Dir»il#nli -ktjrifc" ee prf,da P° nizki ceui. Ulica D ILIR Ulj Ganpare Goizi it. 3. H., vrata 5. (1247
Soba
vrata 5
mebLovana se odda v najem za, L6 Kron na metec. Uiica Gaspare Gozzi štev 3 II.
124*
Išče
je v hiši
aq služkinja za gostilno. Ogla-ki se je v wu Konsumnem društvu v Kojatu. Voda
1244
Nelfa fin C na je z£ubila v nedeljo pri po-Ivcna y uopci etaji tramvaja na Opči :ah zlato
zapestnico. Jsh; rošen je dotićnik, ki jo je našel, da
jo pTinese v Upra\ništvo .Edinosti, kjtr dobi primemo
nagrado.	1245
moderna spalna soba ter pohištvo za kuhinjo, yo zelo nizki ceni. — Kje? po^ In^eratni oddelek Edinosti pod St. 1226.
Proda se
MLAD URADNIK
ki dopisuje samostalno v slovenskem in hrvatskem jeziku ter pozna tudi nemški in italijanski jezik, se sprejme.
Ponudbe pod: „S. C. T. 2"
Poste restante, Glavna poŠta, Trst.
Nov avtomobil t^Zll 2™boJS„"
Ponudbe pod Šifro „ANTO 25U0", poštno-lež»-če Ljubljana.
1223
1I|Xq s tremi prostori, z vodnjakom in 80 k fcr. Mi Od vrta prve vrste se proda blizu postaje Vrdala (Sv. Ivan). Cena 4COO kron. Naslov pove Inse-atni < ddelek Edinosti.	1233
Zdravnik In ranocelnik
Dr- Dinko CecIlazlC
specijalist
za otroške bolezni
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal Fenice). ter ordinira od a. do 3. ure popoludne.
-1- Siulio Reddeuen -i-!
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
2 ~ TELEFON štev. 813 t: ::
Kfrnrplčno orodje, ortopedični aparati, Modercl, umetne roke in noge, bcrglje,
klini pasi, elastični pasi in nogoviee. elektrot^rap evtične priprave, aparati za ■mmmmhmnb Inhalaclj o. j///;/^'//'«
SKLADIŠČE potrebščin za klrnrglona zdravljenja. Fotrobiolne Iz gum *a ln nepredirnega
hi .v.
Hotel " ilbbazia
Ulica Geppa štev. 20
(Piaza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom.
Sobe od K 2'— naprej.
Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija s sloven. in nemško kuhinjo Cene zmerne. Ud*ni J. Woachitz.
Nsva prodaj&toica ur In dragocenosti
O. BUCHEE
(ex drug Drag. Vekjeta)
CORSO itev. 36 — TMT
itnnfl iniiut sroaiti. mi tiijet.
fivjitl Izkor zlatanlne, srekrnln«, d raj oceneitl
In iepnlh ur. Kupuj* ln zmenjujs staro zlat« In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naredbe In popravlja vsakovrstno, srekrnln« , ia žepne ur«.	C«uo smorno.
Z0B0ZDMT1HSD' AMBULATGS1J
Dr. Viktor Bondel
Trst, ulica Sen Glovsnni 1,1, nads.
9-1_3-6
Umetni zobje .
zobov.
Szdirarsje zobov brez m m vsake boidčm@
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. X Čer mak inj.Cuscki
TS8T
ulici dslia Caseraa" i tov. 13, II. nadst.
Ed na od c. kr. namestništva avtorizi-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vieh mrčesov, stenic in vseh drug h živalic
CARLO JENULL
Dela niča In zaloga TRST, ulica Tesa
Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. ::
nnnnnmmnuunnnnnn
|f Prodajalnica manufaktur. blaga H
K EMR1C0 de FRAMCESCHI n
X	— TRST —
uliea Nuova 53 — vogal Piazza Goldonl ^
S — s podružnico — 5 ulica delle Poste 10 - vogal ul. Taldlrlvo g
^ Velika izbera bombaževin in volnenega ^ ^ blaga, perila za moške, ženske in otroke, ^
pletenin, nogovic in drobnih ^
^ Cens imtnie. predmetov CsE8 nserae.
* nun* *x *****
Zaloga obuyala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISENTINI
Trst, ul. Giosue Carducci 31.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
Za birmo in poroke.
Najfinejše
sladice in bombone
dobivajo se v prodajalnici
R. Schaffer — Trst
Via Antonio Caccia štev. iG
Pošiljatve na deželo.
POOOOOOOOOOOOOOP
Giuseppe Orisi |
Osnove vodnih napeljav : O Uvoz in izvoz jajc in perutnine o
Postrežba na dom.
Luigi Musico
TRST, VIA SAN MAURIZIO 9
Postrežba na dom.
Štajerskih in furlanskih kokoši in razne divjačine. ::

Si
-J l> 1 Z
t it n

za vzvišena, malovodna mesta, vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja ob delana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na vsako višino in oddaljenost brez stroškov in sa-modelavne napeljave za hiše, kopališča, stranišča, vodnjake, sa-model. napajališča in gasilne
^nton JCunz
ces. kr. dvomi ralagate j Največja slovan, tvTdka monarhije.
Hranice (Moravsio
Prospekti brezplačno in poštnine prosto.
naprave.
ae^ Najboljše stiskalnice za grozdje in masline
so naše stiskalnice „ERCOLE" =====
najnovejšega in najboljškega sestara z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vae droge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
<— Najbolje aatotuatićno patentOTace trtne brizalnice
S v n h on i a*' ^ deluJeJ'o>ne <ia bi Jih bil°treb* goniti.
"	— plugi, stroji za grozdje, sadje
in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AUtOiatiĆIia OrlZgallUCI Čistilnice, rešetalnice. — !Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava.
PH. IMAVFARTH & Co. Tovarna za polleHeifste m vliiste stroie DUNAJ n. TaDorstr. 7
Odlikovani t reh driavah sveta z nad 620 rlaUnti, srebrnimi in dastimi kolajnami. JlastroTuni ceniki m mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani


Točna ln »olldna poatreioa.
	1 rs
	
	00
	**
	55
	O
	U,
	a
	H
	H 1
Rudolf Exner, Trst
===== VIA DF.TJ.A STAZIONE Stev. 17 ==
Fllljalko: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse svetovne proge.
Sprejema je tuli DohiStro in inge predmete t slramtio r lastna za to pripravljena suhi sMJa.
EDINI TRŽAŠKI ZATOD ZA ČIŠČENJE
EN SHRANJEVANJE PREPKOtl v
,VACUM CLEANER". |
Točna ln solidna poatreib*.
— Izključna prodaja perutnine —
Trst - ulica Campanile Št. 15 vis ŽL-vij Alberti
O priliki Binko5tnih praznikov veliki dohodi kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje in praženjc. Poulards, fosl (stare tri leta), kakor tudi PURANI.
O O
ooooooooooooooco
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije »*. Salarini
Ponte della Fabra 2
(vogal Torrente)
ul. Poste Nuove
Alla citta di l^ondrs
Velik i*bor izgotovljenih oblek za moške in de'ka tOBtumi za otroke. Površniki, močne jope, kolohi farnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavska obleke. Tirolski loden. JSepremočljivi plašči (prif.uJ angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih ceu&i.
1000 dvanajstoric zgotovljenih — obrobljenih —
Rjuh brez šiva
150 cm širokih in 2 metra 25 cm dolgih, iz garantiranega platna, ki je tkano iz najfinejša lanene preje, uporabljivo za vsako opremo, ae prodajo vsled reduciranja produkcije po
2 kroni 80 siotink
komad. - Pošil a se po poštnem povzetju
najmanj 6 komadov. Naznan am cenjen, odjemalcem, da ostane za oddali po inventuri zopet približno
4000 m dobroohranjenih ubs-l,enih najfin. rumburških
platnenih ostankov
(brez pogreška) dolgih 6 do 12 mefov, po 50 stot. meter ; izbranih ostankov od 12 do 18 metrov po 53 stotlnk meter. Za trpežnost jamčim tudi takrat.
Pošilja se v zavojih pj 5 kg (približno 40—45 metrov) po poštn. povzetju,
P ~>ZOR! Za kar ne ugaja vrnem takoj denar, tedaj nikak riziko.
S. Stein Nachod
na Češk em.
mmmmmum^m^