Leto XXIV., št. 66
LtfibHaiia, torek ti. marca 1944
Prete — Cena tr L
üpnivmSrvo MUDUana Poccimieva allea 5. Teiefoo fc M-22 «-23 «1-24
nseratru xtdeieJt Liubliana Puccimieva olita i - Ielefoo il-25. 31-26 fodruinicn Novi -nesto: Ltublianska cesia 42 izknueao Dstopstr za iei.im a baliie io iuozeroavo i Fi » A MILANO_
Kaiuni za Ljubljanske pokra noe on poStno čekovnem zavodu 4t. 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti. Con Pos« No 11-5118
Izbili ritk die cuce poocdnitl Naročnina znata m e » e i o c La IS.—s a taoaemsrrc rkliučnc »Hooedeliski» It» crom* Lu V..50
Uridoiiti« s Ljubljana. Puecmiiev» altea fc. 5. — Telefon štev 31-22. 31-23 5124_
Rokopisi se oe ttaiaio
Erneute SowjetangrifSe erfolglos
Verstärkung des feindlichen Drucks zwischen Bug und Dnejstr — Hohe Verluste der Boischewisten — Erfolglose Feindangrifie bei Aprilia und Cassino — Terrorangrifie auf Südostdeutschland —
Hüll bombardiert
Aas dem FührerhanptqHartier, 20. März. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Am Brückenkopf Nikolajew, im Ranm Wosnessensk nnd nordöstlich Perwonriaisk blieben ernente feindliche Angriffe erfolglos. Eine Kampfgruppe unter Führung des Hauptmanns Kaiberlak hat sich bei diesen Kämpfen besonders ausgezeichnet.
Zwischen dem mittleren Ukrainischen Kug und dem Dnjestr verstärkte sieh der feindliche Druck. Die Stadt Winniza wur-<le nach Zerstörung ailer kriegswichtigen Anlagen befehlsgemäss geräumt. östlich Proskurow wurden Teile mehrerer sowjetischer Schützendivisionen durch entschlossene Vorstösse unserer Panzerverbände zerschlagen. Hierbea hat sich die Pianzer-anfklärnngsabteOang 1« unter Führung des Hauptmanns Schiller besonders bewährt. Auch zwischen Proskurow und Tarnopol wurden flen Boischewisten durch erfolgreiche Gegenangriffe hohe Verluste zugefügt. Im Kaum Krzcnüeniez und bei Kowel steilen unsere Truppen weiter in schwerem Abwehrkampf.
Itn Gebiet der Pripjetsüjüpfe und am Südufer des Pripjet scheiterten zahlreiche Vorstösse der Sowjets. Südöstlich Witebsk kam es zu schweren örtlichen Kämpfen um eine Höhenstellung, die mehrfach den Besitzer wechselte.
Im Norda!»schnitt (1er Ostfront griff der Feind nur an der Narwafront an. Er wurde nach Abschuss von zehn Panzern abgewiesen.
Im Landekopf von Nettuno führte der Gegner südwestlich Apr-lia mehrere von starker Artillerie unterstützte, aber erfolglose Angriffe,
Die Verteidiger von Cassano schlugen gestern erneut alle feindlichen Angriffe, die während des ganzen Tages mit starker Artillerieunterstützung geführt wnr-| den, ab.
i In den Abendstunden des 19. März beschädigte ein Verband deutscher Torpedoflugzeuge beim Angriff auf ein feindliches Geleit vor der nordafrikanischen Küste 5 beladene Frachter mit über 30.000 BRT.
Schwächere nordamerikanische Bomberverbände flogen am gestrigen Tage bei unsichtigem Wetter von Süden nach Südostdeutschland ein und warfen an mehreren Stellen Spreng- und Brandbomben. Die Schäden und Verluste sind gering. 25 feindliche Flugzeuge, darunter 24 viermotorige Bomber, wurden vernichtet.
In der letzten Nacht warfen einige britische Störflugzeuge Bomben in Westdeutschland und im Raum von Berlin.
Deutsche Kampfgeschwader griffen den britischen Hafen Hull mit zahlreichen Spreng- und Brandbomben an. In den Zielräumen entstanden ausgedehnte Brände nnd schwere Zerstörungen.
Durch Seestreitkräfte, Bordflak von Handelsschiffen und Marineflak wurden in der Zeit vom 11. Ms 20. März 41 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Največfa prevara v svetovni zgodovini
»Times« priznava goljufijo z atlantsko listino
Stockho'm. 20. marca. Atlantska lisfna, lei sta jo Roosevelt in Churchill z ogrom-"o agits c.ijo preglasila kot izraz in obet tega stoletja tet jo vrgla narodom zemlje /j\ vabo. že davno ne predstavlja drugega '•akor največjo prevaro v svetovni zgodo-roi. Angleški zunanji: mimster Eden je to priznal in polagoma delajo isto listi v Angliji in Ameriki. Poudar ti moramo, da , - sedaj tudi »Times« priobči.1 uvodnik, v katerem je izjavil, — čeprav prikrito. ker občuti neprijetnost priznanja, — da je bila atlantska listina le vaba in kipa papirja. »Times« namreč ugotavlja, da- »niso imeli nikd?i namena, določiti z atlantsko listino političnih temeljev. Britanski list
pravi nato, da. ni bila atlatnska listina n-kdar dokument pogojev za bodoči mir, vendar ne more prikriti velikanske podlosti tega velikega slep51nega manevra in zato pripominja: »Popolno zanikanje načel o pravici samoodločbe narodov, k' je postavljena v atlantski listini, bi bil brez dvoma ukrep, čigar neprijetne posledice bi bile neizbežne.« Hinavsko pa pripominja list, »da bi bilo vztrajanje na. načelih samoodločbe v škodo zahtev načrtne politike vojaške varnosti in gospodarske organizacije še usodnejše«.
Tako poizkušajo prevaranem in malim narodom prikriti največjo Rooseveltovo in Churchillovo izdajstvo.
Mafaisko del® Savojcev
Nova razkritja južnoitali?anskega tiska
Benetke. 19. marca. Obsežna razkritja > izdajalskem delovanju Članov bivše kraljevske rodbine prinaša v Neaplju izhajajoči časopis sil Risorgimento«. Lst žigosa predvsem x>breznarodno razpoloženje« restolonaslednika Umberta, ki je v zadnjem času postal »trgovski potnik«. Z raznimi potovanji je poizkušal navezati za-.sebne d'plomatske odnose med savojsko rodbino in posameznimi zavezniki. Ker v sedanjem času nima nobena država na zemlji interesa, da bi bila v prijateljskih - >driošaj:h s kraljevsko rodbino, ki ima poginoma razrvane temelje, mora Umberto ori svojih pogajanjih nekaj nuditi. List natia I ju je. da vemo. da se je Umberto pogajal z Dc Gaullom. Francozi, ki danes na cassinskem bojišču in pri Nettunu do-ortaašajo najtežje krvne žrtve, tega ne delajo, da bi Italijo rešili, temveč, da bi si ugotovili del plena. De Gaulle bi bil za «avojski dom lahko dovzeten le v primeru, ako bi mu nudil mnogo več. kakor mu že •tak obljubujejo Angloameričani in Moskva. Ker poznamo De Gaullove zahteve proti Italiji, moramo s strahom in grozo gledati na njegove razgovore s prestolonaslednikom. List piše popolnoma odkrito, ria Savojcem ne gre za Italijo, temveč le xa dinastijo. V zvezi s tem je zlasti zanimivo Umbertovo potovanje k boljševiške-mu tolovajskemu poglavarju Titu. Umber-tovi razgovori s Titom so se vršili v vsej tajnosti. To dejstvo mnogo pove. Ako bi bila to poštena pogajanja, ne bi bile taj-osti prav nič potrebne. »H R'sogimento« svari ob koncu pred savojsko politiko, ki ie prav nič ne ozira na dobro države in ki se meni le za dinastične interese.
V Londonu m Washington» so užaljeni
Ženeva, 20. marca. Sovjetsko priznanje Radoglijeve vlade smatrajo v Angliji in v Zedinjenih državah za dejanje, ki nikakor ni v skladu z vojaško zvezo in s koalicijskimi pogodbami zaveznikov. Zunanji minister Eden je bil celo prisiljen izjaviti v spodnji zbornici upanje, da bo Sovjetska zveza v bodoče tako postopala z Anglijo, kakor ona z Moskvo.
Po poročilu »Associated Pressa« iz Washingtons je »samovoljno« priznanje Ba-doglijeve vlade v tamkajšnjih diplomatskih krogih povzročilo živahno razpravljanje o vprašanju, ali v Moskvi pri svojih odločitvah v evropskih političnih vprašanjih namenoma nočejo konzultirati Velike Britanije in Zedinjenih držav. Vladne uradnike v Washingtonu je posebno razjezilo dejstvo, ker se Sovjetska zveza xploh ni ozirala na posvetovalni odbor treh sü, ki so ga v Londonu ustanovili po moskovski konferenc" in čegar naloga je prav obravnavanje takih vprašanj.
Razširjenje legarfa v Neaplju
Ženeva, 19. marca. »Legar je prav tako nevaren nasprotnik kakor Nemec«, piše v iuiino Italijo poslani posebni dopisnik tf°-golističnega Usta >Oran-Rep»»bücaim. V
svojem poročilu pravi, kako se je po prihodu ameriške vojske v Neapelj izredno razširila epidemija legar ja. Izkazalo se je. da so civilna pomožna sredstva nezadostna, da bi preprečila razširjenje te kužne bolezni. Zlasti prometna sredstva in protiletalska zaklonišča, šole in univerze so postala prava infekcijska ognjišča. Le kakih 46.000 ljudi izmed poldrugega milijona prebivalcev so lahko cepili. »Naše čete so se izkrcale v Evropi«, piše dopisnik. ?>da bi tjakaj prinesli štiri svoboščine, toda, ali naj jih bodo deležni le mrliči prebivalstva. ki ga je zdesetkoval legar?«
Izdajalci usmrtili
Izdajalca Pucheuja
Ženeva, 13. marca. Tako zvano francosko vojaško apetacijsko sodišče je v petek - -nvio nriziv proti smrtni kazni, ki je bila izrečena proti bivšemu notranjemu mini-Pucheju v Vichyju. javlja Reuter iz Alžira.
ženeva, 20. marca. Bivši vichvjski notranji mimster Pierre Puchen je bil v nonedel i> k zjutraj ustreljen, javlja Reuter iz Alžira.
S tem se zaključuje usoda izdajalca, ki so ga sedaj izdajalci umorili po nalogu Moskve.
Pierre Pucheu. ki je bil danes ustreljen, se je rodil 1. 1899. Po končanih študijah je bil najprej učitelj. Okrog 1. 1920 je prišel v industrijo, kjer je pologoma postal eden izmed vodilnih industiijcev. Sredi februarja 1. 1941 je admiral Darlan poklical Pucheuja za državnega tajn ka za Industrijo v Vichv. V istem svojstvu je nato Pucheu avgusta 1. 1941 prestopil v notranje ministrstvo, ki ga je v novembru prevzel kot minister. Z izkoriščanjem svojega položaja je Pucheu skupno z Darilnem pripravljal izdajstvo maršala Peta na. Svoje premoženje in premoženje prijateljev je spravil v severno Afriko in je v trenutku, ko so se Angloameričani tamkaj izkrcali, izgin i preko španske meje. V Alžiru pa ga niso tako sprejeli, kakor je pričakoval. Po Daiianovi smrti ga je dal general Glraud zapreti ter poslal v pregnanstvo v južni Alž;r. Novega nasprotnika je dobil Pucheu v novodovoljeni komunistični stranki, ki ga je zasledovala kot bivšega zastopnika reakcionarne skupine francoskih podjetnikov in notranjega ministra vichyjske vlade. S podporo generala de Gaulle so izposlovali komunMi. da je prešel pred sodišče, ki ga je obsodilo na smrt.
DegMInl varalni manevri
Sofija. 20 marca. Po vesti kairskega lista »Al Mokattan« je degolistična agencija. AFI razširila v inozemstvu, zlasti v Zedinjenih državah, potvorieno vest. da je prišlo do nesporazumov med kristjani in mohamedanci v Libanonu. Zaradi teßa degolističnega manevra ie Fbanonska vlada priporočila domačim ii-stos», naj bojkotirajo veati agencije AFL
Odbiti ameriški letalski napadi
Berlin, 19. marca. O ameriških bombniških oddelkih, ki so danes z juga prileteli do področja Reicha smo zvedeli, da so se sovražnikovi bombniški oddelki po raztresenem od-metu bomb ob 14. popoldne obrnili in odleteli domov. Kakor ob prihodu so jfh tudi ob po-vratku nemški lovci in rušilci stalno napadali ter se spustili z njimi v hude letalske boje. Opazili so mnogo sestrelitev.
Berlin, 20. marca. Močne skupine nemških lovskih in ruš lnih letal so se v nedeljo od 13 do 15 popoldne zapletle v daljše silovite letalske boje s severnoameriškimi bombniki, ki so z juga prodrli preko alpskega področja. Prvi letalski boji so se odigrali že južno od Alp na severnem Hrvatskem. Več sovražnih bombnikov in poedine lovce za dolge polete so Nemci zrušili v bojih.
Berlin, 20. marca. DNB. Pri napadih severnoameriških terorističnih bombnikov na južnonemško ozemlje so Američani dne
19	marca po dosedanjih poročilih izgubili
20	štirimotornih bombnikov in še ne točno ugotovlieno šfev;lo lovcev. Bombniške formacije, ki so letele v močni lovski zaščiti. so nemške lovske in rušilne jate zasledovale vse preko italijanskega področia tja do Štajerske. Tako se jim je posrečilo. da so ameriškim bombnlškim oddelkom oreoreč:la strniene napade. Letala so morala za=;lno odvreči svoje bombe, ki so padle na nenaseljene kraje.
Sovra&aa letata
n,33 Bratstva
•
Bratislava. 20 marca Uradno objavljajo: Dne 17. marca so skupine sovražnih letal preletele slovaško ozemlje ter vrgle nekaj rubinih in zažigalnih bomb na okolico Bratislave. Zaradi slabe vidnosti m> /«„«rešile svoje cilje ter ni nastala niti rseona niti stvarna škoda.
Letalska W.tka
r.^-i seve«wo Ita Ilo
Berlin. 19. marca One 18. marca dopoldne So oddelki štirimotornih ameriških bombnikov v močni Icvsfcj zaščiti nrileteü v dveh valovih nad gornjo Ita! jo. Ž t pred obaln so trčili ob energično nem "ko krvsko obrambo »Messer-schmitti« jn italijanski lovci so trdovratno zasledovali v veliki višini leteče bombnike ter so kljub močni lovski zaščit«, ki je bila razporejena v raznih višinah, neprestano napadali Že nekaj minut po spopadu se je zruš lo nekaj severnoameriških lovcev. Fo razbitju leta'ske obrambe so ne m-'ki lovci napadli strnjeno leteče am trške bombnike Usoelo jim je di so posamezne bombnike izločili i z skup ne in jih sestrelili, ostala letala pa so prisilili da so brezcilino odvrgla svoje bombe.
Nov teror! ^«en napad . na Blm
Rim, 19. marca. V scbcto je bil Rim znova žrtev hudega anglo-ameri kega terorističnega napada. Sovražni letalci so si tokrat izbrali kot cilj predvsem tesno naseljen' stanovanjski ckraj »Quartiere Italia». Z zaž'i«a'nimi bombami so obsuli v tem predelu ležeče obširno področje univerzitetnih poliklinik Podrla s.-> se številna poslopja. Žrtev jc prcccj. Tudi škoda ie velika
Napad ani*ft!<3tB!erIs!nh letalcev na vatikanska vozila
Rim. 20. marca. V petek je neko anglo-ameriško letalo napad'o vatikanski tovorni avto Rimska poročevalska služba javlja, da je bil šofer ubit. sopotnik pa težko ranjen Tudi v soboto zjutraj je bil napaden vatikanski avtomolrl blizu Rima. Potniki so bili ranjeni. V obeh primerih so büa vozila pravi'no '.zna-čena z vatikanskimi znak' in s papeškimi barvami.
Zopet kršitev švicarske nevtralnosti
Bern. 20. marca. Uradno objavljajo, da so v nedeljo popoldne ameriški štirimo-torni bombniki znova kršili nevtralnost švicarskega o/račja. Pri FehraHdorfu. pri Kirchbergu (Togsrenburg) in pri D!e?sen-hofnu so strmo«*!-svila ameriška šlirimo-torna letala, v Diibendorfu pa je moralo zasilno pristati 12 bombnikov.
Petam v ClemwMst-Ferracdu
Vichv. 1°. marca Državni poglavar maršal Petain je danes dopoldne odpotoval v Cler-mont-Ferrand. da se pokloni žrtvam anglo-ameriškega terorističnega napada.
Potoplleiri arosrisM podmomaei
Amsterdam. 20. marca. Ameriško mornariško ministrst\'0 je objavilo, da nima vesti o dveh podmornicah, ki jih jc treba smatrati za izgubljeni. Gre za podmcrn'ci »Capelia« n »Sculpin«. ki sta imeli po 1500 ton in kakih 75 mož posadke. Poročilo pravi, da sta sc potopili najbrže na Pacifiku
Vezuv bruha
Amsterdam, 19. marca. Angleška poročevalska služba javlja, da od včerajšnjega večera Vezuv zopet deluje in bruh* žareče tokove lave. Dva toka sta se razlila z vrha preko tretjine severne strani gore. slabši tok pa se spušča v vzhodni smeri. Nad goro plava velik temnordeč obiak. Svojevrsten rdeč sij je ponoči od ure clo ure bolj viden. Iz Vezuva dvigajoče se oblake vidijo celo v Neaplju.
Stockholm, 20. marca. Po Reuterjevi vesti iz Neaplja je v noči na nedeljo pričel delovati Vezuv Njegov izbruh je precej resen in močnejši kakor vsi od leta 1906. dalje. Strokovnjaki menijo, da za sedaj še ni mogoče napovedati, ali bo delovanje povzročilo večjo škodo. Doslej še niso izvršili nikalfih evakuacij, vendar pa poataja položaj resen.
I sovjetski napadi ostali brez uspeha
OJačenje sovražnikovega pritiska med Bugom in Duje-strom — Velike boljševiške izgube — Brezuspešni sovražni napadi pri Aprlliji in Cassimi — Teroristični napadi na južno Nemčijo — Bcmbardiranje Hulla
Fiihrerjev glavni stan, 20. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Ponovni sovražnikovi napadi na nikola-jevsko pred most je, na področje Voznesen-ska in severnovzhodno od Prvomajska so ostali brez uspeha. V teh bojih se je posebno odlikovala bojna skupina pod poveljstvom stotnika Kalberlaka.
Med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom se je sovražnikov pritisk oja-čil. Po uničenju vseh vojaško važnih naprav so naše čete na povelje izpraznile mesto Vinica. Vzhodno od Proskurova so naši oklopniški oddelki z odločnimi sunki razbili dele več sovjetskih strelskih divizij. Pri tem se je posebno obnesel 16. oklopniški izvidniški oddelek pod vodstvom stotnika Schillerja. Tudi med Proskurovom in Tarnopolom smo zadali boljševikom % uspešnimi prot?nai>adi vclške izgube Va področju pri Krcmenjcu in pri Kovelju bi jejo naše čete še nadalje težke obrambne boje.
Na ozemlju Pripjetskih močvirij in na južni obali Pripfeta so se izjalovili številni sovjetski sunki. Južnovzhodno od Vitebska je prišlo do težkih krajevnih boicv za višinsko postojanko, ki je večkrat menjala lastnika.
V	severnem odseku vzhodnega bojišča je napadel sovražnik le na fronti pri Narvi. Po uničenju 10 ok!opr>?kov smo ga zavrnili.
Na nettunskem pre^me^ju ?** »zvedel nasprotnik južnozapadno od Ap'iüje več, z intKTim topništvom podprtih, a hrez-aspešnih napadov.
V	večernih urah lf marca je oddelek
nemških torpednih letal, ki je napadel pred severnoafriško obalo sovražnikovo ladij' sko spremljavo, poškodoval pet natovorje-nih tovornih pamikov z več kot 30.000 tonami.
Slabši severnoameriški bombniški oddelki so včeraj podnevi pri vremenu, ki je oviralo vidnost, z juga prileteli v južno Nemčijo ter vrgli na več mestih rušilne in zažigalne bombe. Škode in izgube so majhne. Uničili smo 25 sovražnikovih letal. med njimi 24 štirimotornih bombn'kov.
V	pretekli noči je nek2j britanskih mo-tilnih letal vrsrJo bombe na zapadno Nemčijo in na bcrlmsko področje.
Nemške bojne jate so z rušilnimi in za-; žigalnimi bombami napadle britansko Iuko ; Hull. Na cilju so nastali obsežni požari in te?ka razdejanja.
Pomorske ed5n;ce, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah in prot letalsko topništvo mornarice s*» ot? 11. do 20. marca sestrelili il sovražnih letal.
Finsko vofno psrošilu
Helsinki, 20. marca. Vojno poročilo z
I dne 19. marca se glasi: Z bojišč nimamo ničesar javiti.
Helsinki, 20. marca. Današnje finsko vojno poročilo pravi:
V	Finskem zalivu je naše obalno topništvo pregnalo sovražno četo. ki se je z
i motornimi sankami poizkušalo približati I neki finski postojanki. Na Karel;iski oži-! ni, na Aunuški in na Maaselkaeški ožini smo na pet;h mestih odbili sovražnikove napadalne čete. Z ostalih bojišč nimamo kaj javiti.
ml cbm&ifom feofi
na ssveru vzhodi
Berlin, 20. marca. DNB. Dne 17. marca so boji tudi v severnem odseku vzhodnega bojišča znova oživeli. Razen pri Neve-lju, kjer je sovražnik izgubil 34 oklopnikov. so boljševiki na severu vzhodnega bojišča napadli z močnejšimi silami še vzhodno od Ostrova. nadalje severno od Pskova in ob Narvi. Ti sunki so se z izgubo 32 sovjetskih oklepnikov razbili o-b odporu nemških grenadirjev ter e-ton«k h in latvijskih prostovoljskih oddelkov. 14 oklopnikov je bilo izločemh iz boja pri Pskovu, kjer so izkoristili boljševiki odmor v boiih za to, da so znova izpopolnili svoje težko zbite oddelke. V zgcdniih jutranjih urah v petek je nemško topm'Stvo za?uio sovražmkova zbirališča s težkim ognjem. Kmalu nato so tudi boljševiki pričeli svoj pripravljalni ogenj, na kate-resa so nemški topovi takoi odgovorili. V zašč;ti tisečev rranat in umr»ne megle so boljševiki nato napadli na ckem prostoru istočasno na sedmh točkah. Večina sunkov je obt'óa'a že v zapornem c srn mi ostale nan?»de pa so nem^k' ^r^na-imji odbili v ogorčen:h borbah. Tudi okioomki niso mogli preprečiti, da ne bi sovražnikov napad propadel. 12 so jih un;čili napadalni topovi, 'r so raztrgale mine. dva pa «e nista mogla več premikali.
Nadalin.je številne oklepnike je izgubil sovražnik cb Narvi. ko je ponovno poiz-! kušal prebiti nemške postojanke južnozapadno od mesta. Nemški »Tigri« in napadalni topov: so uničili 28 sovjetskih oklopnikov, izrned katerih jih je bilo 22 tipa »T 34«. Ker so nemške havbice, metalci min in protitankovsko topn štvo pravočasno razbili razna sovražnikova zbirališča, je obstojal ves uspeh sovražnikovega napada v treh krajevnih vdorih, ki so bili takoj zajezeni.
Zaradi težkih izgub je boljševiška de-
lavnost 18. marra precej popustila. Sovjetske čete so se omejile na slabše krajevne napade na jst;h točkah kakor v petek Vsj so se izjalovili. Ob tej priliki so se znova proslavili tatvij?kj prostovoljci pri Ostrovu. estonski oddelki pa pri Narvi.
Hude sovfstske izgube
Berlin, 19. marca. V vojnem porečilu z dne 14. marca omenjeni 59. nemški ar-madni zbor pod vodstvom generalnega poročnika Friedricha Wilhelma Schultza je zadal boljševikom v desetdnevnih bojih na področju južno od šepet.ovke Izredno težke izgube. Po silovitem tričetrturnem topn škem ognju so sovjetske čete 4. marca napadle obe kr li tega "fcora z močnimi pehotnimi in oklopnišklmj silami in osvojile nekaj ozemlja. Po smeri sunkov se je moglo ugotoviti, da je hotel sovražnik zapreti avtomobilsko cesto južno od Staro-Konstantinova ter obkoliti in uničiti nemški arma dni zbor. Boljševiki so ponovno poizkušali sklen ti obroč, kar pa se jim ni posrečilo. Kljub vsem težavam obrambnega boja in popolnoma zablatene-ga ozemlja so nemške čete odbile napade in uničile že v prv h treh dneh 164 sovjet-j s k ih oklopnikov. Kljub temu so boljšev ki naslednje dni vzdrževali svoj pritisk s 16 strelskimi divizijami, dvema oklopmškma zboroma in dvema topniškima divizijama. S to množco so napadali predvsem zapore vzhodno in sevemozapadno od Staro-Konstantinova, v sedemdnevnih težkh bojih pa je sovražnik d-rsegel le malenkostno zmanjšanje nemške bojne črte. Ta neznatna pridobitev ozemlja ga je poleg tisočev padlih in ranjenih stala 195 oklopnikov. 63 topov vseh kal brov, 129 strojnic 'in metalcev granat. 35 protitankovskih Dušk in mnogo ostalega orožja.
Sovražnikovi napadi pri Cassimi edititi
Berlin, 20. marca Medtem ko so se južnovzhodno cd Apriiije zjalovili napadi sovražnih napadalnih in izvidniških skupin, so se nem'ke napadalne akcije na nettunskem pred-m'istjii IS marca uspešno končale. Z njimi so Nemci uničili \tč odporr,-h gnezd in privedli ujetnike S podporo ladijskega topništva ie scvražn:k ujačil svoj topniški ogenj
S-edi'če bojev na juzno'talijanskem bojišču predstavlja b:!ka za Cassino, k je tudi včeraj divìsila z nczma-M^ano silovitostjo zlasti v bližini kolodvora. Nemški padalci in grenadirji. ki so iih uspemo podpirali 'e-talci so odbili vse sovra/n;kove napade z veliko uporabo materiala, čeprav jc stalno dovažal ojačenja Pri tem so ponovno zavzeli izgubljene grajske ruševine v severno/aradnem delu mesta.
V cs'a'ih odsekih iužno:taiijansfcejja bojišča je potekel dan brez posebnih dogodkov Pri Ca'te'fortu je ;me! sovražnik pr izvidniScih sunkih izgube. c«b jadranski obali pa so pri Villa Grandi Nemci odbili sovražno izvidniško skupino
Berlin. 2»> marca. Neki nemški napadalni skup ni je un:c'o. da je na področju pri Ariel-liju ob jadranski obali prodrla globoko v so-\Tažn'kovc črte Odkrila jc varno zaklonišče, iz katerega je sovražnik lahke sijajno opazoval bojišče in opravljal važno izvebrško službo. Skupina se je mudila tri dn< za sovražn kovmi črtami in se je vrnila brez izgub, n z dragocenimi ugotovitvami.
Berlin. 20 marca V nekem odseku bojišča na ozemliu Majella v visokih Abrucih je nedavno nemška baterija pre^netlj'vo uničila sovražnikovo izvidniško postojanko k- jo ie z osmimi sf-e!: razbila v nekaj sekundah
Hude fHwTffne bitke v Cassina
Berlin, 19. m« rea. Na nettunskem predmostju se bill 17. marca razen obojestranskih živahnih izvidniških' in napadalnih
akcij le še napadi težkega topništva na
Ardejo in Aprilijo. V teku enega meseca je ena sama divizija v tem odseku ujela 2242 sovražnih vojskov, med njimi 39 častnikov. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 55 oklopnikov in oklopniških izvidniških voz, 15 topov, 47 metalcev granat. inn:gn motornh vozil in avtomatskega orožja.
N~ južno talijanskem bojišču je v ti-r enak eni odseku močnejša sovražnikova napadalna skupina skušala napasti nemške črte. Nemci pa so jo z velikimi izgubami sovražnika odbili v bojih iz bližine. V odseku pri Cassimi so se l7. marca hudi posamezni in poulični Ix ji nadaljevali do poznega večera. Po izpopolnitvi izgub z novimi ojačenji je sovražn k koncentrično napadel casslnski kolodvor. Po težkih bojih mu je uspelo, da se je popò'dne tamkaj utrdil. Mestno središče je ostalo v nemški posesti. Na ostalih ooj ščih v južni Italiji ni bilo pomembnejših bojev.
Anglija pošilja Nov?zelandce v prve bofne črte
Ženeva, 20. marca. Po poročilih angleških dopisnikov o bojih pri Capinu so morali Novozelandci plačati v ruševinah mesteca Cassina neverjeten krvni davek. Meter za metrom so se moral; prebiiati naprej Tvorili so nri Cassinu napadalni klin. Londonska nrekomorska poročevalska služba ooisuie orecenečenie angloameriških čet zarad' 'airostf nemške obrambe in «tovori o tp/k-'h horl-^h re^čno dramatskeea znpčaia V trainem zahrbtnem osnju sk^fai vedno npvi.'nogq sovražnika so se Novozelandci in Nemci borili često v isti un'čeni h-:ši le da ie bil med niimi V »k zld 7atn ie naravnost občudovan ia \n*e^no. kako so Nemci prestali noni-iiefnn h»vmhardi-rnr>^e.
Z'ma se sicer bVža b koncu — potrebe pa ostajajo in se večajo.
%
V luči dveh socializmov
V slovenski ljudski oddaji ljubljanskega radia je v nedeljo opoldne predaval g. Stanko Sedla k. Obravnaval je snov, katere se je bil na kratko dotaknil v svojem idejnem članku v »Jutru« dne 7. t. m. »Zakaj sem nacionalist«, namreč nujno povezanost nacionalne ideje s socialno. Nacionalizem ni popoln, ako ni prekvašen s pravo socialno miselnostjo, socializem brez nacionalizma pa se izrodi v materialističen nazor, ki s svojim zanikan jeni vseh duhovnih vrednot človeštvo nujno vodi v propast, kakor najbolje dokazuje uničujoče početje protlnarodnega komunizma, G. Sedlak je med drugim izvajal:
Koliko je bilo rečeno besed? Koliko jih je bilo zapisanih? Koliko zborovanj, koliko demonstracij in manifestacij, koliko vpitja in štrajkov in med vsemi temi čudovitimi izrazi človeškega hotenja, njegove volje, njegovih stremljenj in njegovih zahtev plava mitična gloriola zaželjene oblike človeške družbe, ki naj bi se uresničila z nekim socializmom, z nekim poj-movanjem po konkretni, pošteni, znosni in pravični družabnosti, z ustaljenimi, po vzorcih večne pravice ukrojenimi odnosi med človekom in človekom, med narodom in narodom. To osnovno hotenje človeka, da bi razčistil odnose in razmerja med samim seboj in svojim bližnjim, je staro ko človek sam. Ko je človek prvič prijel za kij. se je poleg vseh svojih drugih ciljev boril, morda nehote, za boljši položaj in ugodnejše razmerje med seboj, svojim rodom in svojim plemenom do drugih, njemu bliže ali dalje stoječih soljudi.
Tako je šla nit človekovega razločevanja med seboj in svojim višjim in go-po-dujočim dalje, preko sužnjev in mimo tla-čanov prejšnjih vekov do modernega vprašanja proietariata. Problem pa je danes tem bolj pereč, ker naj bi se ves današnji boj, ki že nekaj let požira najboljše človeške moči. voieval za novi svet, v katerem bi se naj uresničila prabitna želja človekova. Milijoni so potrdili svoje koncepte, vsak svoj program in v^ak svoje načrte v neprestanem trpljenju in pretakanju krvi, in to v dobro enemu samemu bitju, kj se mu pravi človek!? Prehajamo v absurd in kontrast, ki postaja še bolj tragičen v sodobni človeški drami če pomislimo. da nekje v ozadju v zakulisju klanja in nečl°veških žrtev st^ji Jud, in-scenator in režiser dolgega dialoga, v katerem sta se partnerja zagrizla drug v drugega v borbi na življenje in smrt.
Vprav Zid, oni večni trgovec z zlatom in človekom je poznal človekovo zadnjo željo in poslednji sen o sreči, ki naj bi jo dočakal na tem svetu, poznal je človekov egoizem in željo po ugodju in bogastvu, poznal je do dobra vse najslabše, kar je v človeku skritega in končno je bil Jud, ki mu je to najslabše vabil in klical k življenju z besedami, da bo dosegel potem človek uresničitev svojih prastarih stremljenj in .želja. Tako je čl°vek s svojimi podivjanimi in izmaličenimi geni postal kontrast s samim seboj in s svojimi cilji. V zaslepljenem in podžiganem pehanju se je pognal naprej, dvigal pesti, da bi razbijal, je grozil in preklinjal. Ta je počasi postajal judovski komunistični socialist, ki je bi! vedno manj in mani človeški., pa tudi vedno manj soci j a len. Z zarotami, z iun°ri in uboji so se borili za dobro človeka. Z ugaslimi ognji vsega človeškega v sebi so menili prižigati plamenice novega človeka in novega sveta!?
In če pogledamo danes v urade.. pisarne. tovarne in obrtniške delavnice, med ljudi, delavce, njihovo povezanost, solidarnost in vzajemnost, se bodo človeku odkrivale one pomanjkljivosti in vsi oni nedostatki, ki jih noben sistem, pa naj se imenuje tako ali tako, odpraviti ne bi mogel, ker so vsi ljudje ne glede na to, kako jih ta ali oni materialistični socializem poimenuje: proletarijat ali buržua-zijo, malomeščanstvo. kapitalizem in podobni strokovni nadevki. razgrizeni od vseh mogočih elementarno slabih lastnosti človeškega karakterja ki so jih današnje kaotične prilike še v večji meri poklicale k življenju in uveljavljanju (zavist. sovraštvo, egoizem itd.).
Kje je krivda? Kje je resnica?
Ni dvoma, krivda je pri zgrešenem človeku in pri Judu Komunizem ie religija judovske trgovine, je pajčevina. v kateri se nabirajo ljudje pokvare in ljudje Ja-hkoverja. presiepljeni s svojimi lastnimi željami, privezani na židovske obljube, hlapčevsko upognjeni po lastnem egoizmu, pripravljeni za vse najslabše, da dosežejo svoj položaj in svoje mesto. In tako judovski komunizem hazardira s človeškimi dušami in njihovim vrednotami, s človeškimi eksistencami in z življenji samo v en smoter in za en sam cilj: za oblast in za zlatnike. Tako je židovski trgovec izdal in propagiral svoje slovarčke tujk, da je vanj lahko zapisal: komunizem. socializem, materializem. dialektika in podobno ter je pri vsem tem pristavil, da vse to vodi človeka v srečo, le upreti se je treba in razrušiti zunaj in v sebi vse. kar te dela za človeka. In ceremo-nialni človek se je cbdal in nakinčal z emblemi in kokardami in pod prapori svojega rdečega suženjstva korakaj pojoč v jetnišnice kot vlečejo živinče v klavnico — pa to ima vsaj nekaj zle slutnje in se mu pred vrati usmrčevalnice. ki diši po krvi. upira, da bi čez prag stopilo — samo človek ne — ta je navajen hoditi s peskom in bruni v očeh in gledati jasno. ta je zmožen sklepati in spajati absurde z logiko in log ko z absurdi, samo človek je zmožen ovreči vero. ki mu govori besede ljubezni, resnice in dobrote ter si kupiti karto za partijsko pripadnost v veri. da si je priboril vstop skozi vrata. ki vodijo v paradiž! Kot se s človekom plemenitost in želja po njej poraja in dviga, tako s človekom zopet pada in poginja. Samo vsled zaslepljenega fanatizma. samo zato. ker jib je naščuvala neka kcminterna, ker jih je osvobodila zakonitih vezi in jim ponudila kost ki ji pravi io socializacija, rdeči raj in sovjetsk1 red
Tako je nastajal monopol za »srečo«, za gospodarsko in duhovno »srečo« človeka. Kot. se radi nevednosti človekove ustanavljajo razne pisarne in biroii, ki imajo en sam namen »reševati«, »informirati« in »pomasati« človeku, tako ie nastal tudi judovski uradni socializem, ki je najosnovnejša in na.jboli upravičena Človeška hotenja menil izrabiti v nove kupčije in nova izkoriščanja. Monooolizirani socializem s komisarji in komisarjevci. s političnimi urami in mitingi, s taborišči in jetnišnicami, s terorjem in z b;či. z likvidacijami in čekisticno policijo — vsa mogoča sredstva za dosego in ohranitev človeškega raja. človeške sreče...
Človeške sreče brez narodnosti, brez knlture, brez žive umetnosti, brez lepote, brez poštenja in resnice, broz lh'bezni. brez družine, brez zakonov, brez Boga!
Tu, prav pri marksistični negaciji in zapostavljanju pravih dobrin človekove in človeške osebnosti pa pričenja naš pravi socializem, začenja oni duhovni socializem, ki je last vsakega posameznika, jedro in plod njegovega karakterja, njegove vere in njegove prave in resnične srčne kulture, ki je baza njegovega socialnega zadržanja in obnašanja do svojega s°človeka. Nikjer namreč ni zapisano, da pripadnost h komunističnemu partijstvu overavlja človekovo socialnost In ta je ono, kar more in lahko pomaga človeku — bratu tovarišu v delu in prijatelju, sodrugu v družbi vsakdanjega človeškega dela in izživljanja na katerem koli področju. Zato čim manj komunistov-so-cialistov in čim več socialnih ljudi Razumljivo je, da je treba, da je nujno, da vsa človekova socialnost v nekem urejenem in organiziranem delovanju mero-dajnih doseza tiste, ki jim je namenjena, da je zato treba urejenih razmer, sistematskega dela. po katerem se vrši vsa administracija državnih in izvendržavnih poslov, da je nujna neka močna in dale-kosežna zakonodaja, ki gradi in črpa iz moralnih temeljev — toda za vse to je treba samo razumnih in poštenih ljudi, treznih misli in dobre volje.
Vsem bo danes odigravajoča se drama človeštva zapustila pečat velikega usodnega doživetja v večji ali manjši meri. Globlje ali plitkeje bo vrezala za vse to ali ono spoznanje, ki mu je bil o včeraj še tuje in nedostopno. Iz spoznanj in doživetij, iz izkustev in nesreč, iz vojne in krvi, iz vsesplošnega uničevanja kulturnih in materialnih dobrin ki so delo in laist človeka in družbe, sedaj pa žrtev zračnega gangstrstva in barbarstva, iz bede in nemorale, iz vsega zla, ki se je razlilo čez svet in človeštvo, je treba novemu redu odpreti pot v nov svet, v pravi novi red novega človeka — novi red. ki bo lepši in vrednejši kakor je bil včerajšnji njegovega očeta. Iz teme sovraštva mora čim jasneje, svetleje in prepričeval-neje vstajati svet, kj si bo prijateljsko podajal roke v delu z naravo, v harmoničnem umirjenju in iztreznjenju v onem zadnjem spoznanju, da smo napram veliki Usodi, napram Bogu, neskončno majhni in da je edina dolžnost, edini cilj in edini pametni smoter urediti razmerje med nami in njo in končno z razumom v okviru srca graditi in dopolnjevati veliko stavbo človeške zajednice.
Na podlagi omenjenih spoznanj, ki jih bomo ljudje po človeško doživeli in sprejeli vase kot neobhodno potrebno vrednoto. smemo upati, da se bodo ob novih socialnih ljudeh porazgubili razni zgrešeni materialistični pojmi o socializmu, kakršni so marksizem, trockizem in lenini-zem. Pri nas so iz tega komunistično social tet i enega mozaika uspeli tisti, ki so propagirali dosego sreče s pokolji. požigi in umori...
Tukaj pomaga samo iztremienje, ki -prihaja med nas žal šele ob uri najtežjih in največjih nesreč. Teda v vsesplošnem razsulu, ki ga povzroča bestialni komunistični človek, se odkriva tol-ko bolj zaželena dobrina regeneriranega človeka. Kajti krivda vsega/ je končno spet tam. kjer se začenjajo vse krize in vse bolezni, namreč pri človeku. S podiv.ianim, s ko-rupcionističnim in pokvarjenim človekom se je zlo zadalo in raznaslo in le z dobrim in poštenim človekom ga je mogoče ozdraviti.
S kadrom pedagogov, vzgojiteljev in učiteljev, ki se bodo zavedali velike moralne odgovornosti pred samim seboj, narodom. državo in Bogom, ki bodo vedno v stanju dajati svoj poln odgovor za svoje delo. bo mogoče vzgojiti rod ljudi, ki bodo v stanju opravljati veliko kroženje človeškega veletoka. v katerem bo slehernemu jasno, kaj je socializem in kaj je nacionalizem. To dvoje pojmov je prav gotovo bistvena vsebina človeka njegove osebnosti. Po teh vidikih bodo vzgojili mladino, da bodo mladi združeni v delu in študiju, da bodo delavci in inžen.ierji njim predpostavljeni, tehniki in obrato-vodje vsi za enega in eden za vse. za dobro njh samih in naroda Vzgojili bodo s tem tudi družino, da si bosta žena in mož žena in mož in nič drugega, da se bo socialnost očitovala v na.iveč.fi meri tam, odkoder vse izvira in izhaja in na čemer vse sloni — v družini. Ločitve in podobne zgrešenosti ožjih medsebojnih vezi človeka in človeka pa bodo zdecimirali. na minimum in ga kot takega pregustili onim. ki bodo kot redke, nepomembne in pomilovanja vredne izjeme potrjevale vsesplošno pravilo n dobrem in dopolnjenem človeku, ki lahko vse doseže in vse premore kar .je n.iemu namenjenega, le če ima voljo, voljo in še enkrat voljo!
Stanko Sedlak
Hrvatski minister o plistokratils in boljševikih
Zagreb, 20. marca. Hrvatski minister za ljudsko izobrazbo dr. Makanec je imel v univerzi govor, na katerem je dejal med drugim: »Temelji plutokratske politike so brezobzirni egoizem, neprestano izkoriščanje, kult zlatega teleta in popolno pomanjkanje vsakega občutka morale in časti. Dočim trobijo skoraj do onemoglosti v svet, da se bore za • svobodo malih narodov, ne priznavajo n. pr. hrvatskemu narodu niti njegove najsvetejše pravice, namreč pravice do lastne države. Njihovi letalski gangsterji ubijajo brez vsakega smisla hrvatske žene. starce in otroke ter uničujejo hrvatska mesta.« Ko je ožigosal verolomnost Britancev, je minister prešel na boljševizem, o katerem je dejal, da predstavlja najbolj tiranski sistem vladanja. kar jih je sploh bilo v zgodovini. Boljševizacija Evrope bi pomenila za vse evropske narode najsramotnejše in naj-grozovitejše suženjstvo. Rešitev Hrvatske in Evrope je možna le v zmagi nad boljševizmom.
Tito bi se rad obogatil
Carigrad. 20 marca. Carigraiski list »Tacin« javlja, da bi se tolovajski poglavar Tito rad polastil zlata bivše jugoslovanske države, ki je v
V	zvezi z akcijo, ki se je začela pred štirimi leti in ki je naselila nemške narodne skupine iz tujine na novo priključenih pokrajinah Velike Nemčije, je te dni državni namestnik na področju Varte v bivši Poljaki. Gauleiter Greiser, poročal Führerju. da je novo naseljeni nemški živelj v Povartju dosegel mogočno število 1,000.000 duš. V to število so všteti tudi kmetje z družinami, ki so še na potu iz pokrajin ob Črnem morju.
V	teku vojaških dogodkov na ikra;inskih tleh so se pod okriljem nemäe vojske vmili
v	domovino nemški nascljenci z bregov Azov-skega morja, nadalje iz Melitcpolja in iz Zito-mirja. Ta preselitev je eno izmed najsijajnej-ših del nemške organizacijske sposobnosti saj se nikoli v zgodovini niso načrtno in v najlepšem redu preselile tako ogromne ljudske množice.
V	Litzmannstadtu (bivšem Lodzu) so priredili posebno svečanost, ko je bil dopolnjen milijon preseljencev. To številko je dobil neki 38Ietni kmet iz okolice Taganroga, ki je pri tej priliki opisal strahotno trpljenje nemškega življa pod boljševiki in dal izraza svojemu veselju, da je zdaj rešen v okrilju domovine.
Ponovna osvojitev
Burme je sen
Sanghaj. 19. marca. V pregledu vojaških dogodkov na bojiščih v Burmi je izjavil japonski govornik na tiskovni konferenci, da se zavezniške sanje o ponovni osvojitvi Burme pred pričetkom deževne dobe in o zgraditvi oporišč na kitajskih tleh zaradi kasnejšega napada na Japonske niso uresničile V južnem odseku se je ob rek; Kaladan razvila za tamkaj obkoljeno 81 zapadnoafriško divizijo »ara-kanska tragedija« V osrednjem odseku so Japonci vrgli nazaj sovražn kavo glavno silo kakih 10.000 mož. ki je nameravala ponovno osvojiti Mandalay. V severnem odseku nadaljujejo cete treh čungkinških divizij ki prodirajo v smeri prot; dolin' Hukvang. zaman proti trdn 'm japonskim gorsicim postojankam.
Novi japonski uspehi v Burmi
Tokio, 17 marca Topništvo angleškoin-dijskih branilcev Port Whiteja in Kenndy Peaka na srednjem burmanskem bojišču so Japonci po zadnjih poročilih prisilili k molku. Posadke se skušajo umakniti, japonsko topništvo pa je sovražnikove postojanke in zveze z zaledjem močno obstreljevalo. Tudi tu je bilo mogoče opaziti, da so se Angleži umaknili prvi in da so morale indijske čete kriti umik.
Japonca zavzeli
va&fco gorsko utrdbo
Tokio, 18. marca. Z indijsko-burmanske meje javljajo, da so elitni japonski oddelki v četrtek zvečer pričeli splošno ofenzivo proti močno utrjeni sovražnikovi postojanki na 1000 čevljev visokem Kenne-dyjevem vrhu. V teku popoldneva je zaradi proboja posebnega japonskega napadalnega oddelka prenehal sovražnikov odpor. Po zavzetju vrha nadaljujejo japonske čete zasledovanje sovražnika, ki se v neredu umika v Tiddim. čigar padec je le še vprašanje časa.
Japonsi so sestrelili
v Burmi 21 letal
Tokio, 18. marca. Japonsko letalstvo v Burmi javlja, da je velik bembniški oddelek zadel v polno avtomobilsko cesto ter naprave na severu in zapadu letališča Sil-chia, kjer je na osmih mestih zanetil požare. Vsa japonska letala so se vrnila s tega napada nepoškodovana domov. Med drugim napadom istega dne so japonske letalske sile na poti proti Silchiji sestrelil dve sovražnikovi letali, ki sta jih skušali napasti preko Arakanskega gorovja. Pri nadaljevanju poleta je to skupino napadlo 30 sovražnikovih lovcev, izmed katerih so Japonci zbili 19 letal. V teh bojih se je eno japonsko letalo s svojim pilotom namenoma vrglo na sovražnikov cilj.
Tokio, 18. marca. 81. britanska divizija na bojnem področju Burme je bila vržena s sunkom japonskih čet skozi gost pragozd v brezmejno zmešnjavo. Sovražnikove čete so se umaknile japonskim silam v paničnem begu, toda Japonci jim bodo bržkone s hitrim stranskim sunkom odrezali umik.
Japonski ukrepi
za dvig nrdxvodnje
Tokio, 18. marco. Obveščevalni urad objavlja, da je vlada na svoji sobotni seji sprejela nove ukrepe za nadaljnji dv!g delovnih uspehov delavcev, da bi na ta način čim hitreje zvišala narodno bojno moč. Program cbsega uvedbo sistema, ki bo preizkušal delovne uspehe posrmeznih delavcev, izgradnjo voditeljskega m pomočniškega sistema v posameznih tovarnah skupno z razširjenjem ukrepov, ki bodo k delu pritegn il žene in dijake. Nadalje so nameravani ukrepi za 7boljšanie življenjskih razmer in zdrTMtvenega skrbstva za delavce. Nadaljnji predpisi se ba
vi	jo z določitvijo osnovne potreb? delovnih sil ter z njihovo pravilno razdelitvijo Za izvedbo teh obsežnh in pomembnih ukrepov bo ustanovljen poseben sistem za nadzorovanje delovne uporabe in dodatnih možnosti za vzgojo in šolanje delovnih sil.
Spofi med Severno
in Južno Ameriko
Amsterdam, 19. marca. Državni tajnik Hull je izjavil na novinarski konferenci v petek kakor javlja Reuter, da se vlada Zedinjenih držav zelo zanima za odnos med Zedinjenimi državami in Argentino. Hull je odklonil komentar k članku o drastičnih gospodarskih ukreph proti Argentini, ki je izšel v petek zjutraj v listih Zedinjenih držav.
Stockholm, 19. marca. Kakor poročajo iz Washngtona. je vlada Zedinjenih držav kljub trudom boiiviiskega diplomata Fernanda Ituralteia odklonila priznanje boli-vijske vlade. Kakor javljalo, bo Washington ponovno podal bolivijskemu vojaškemu kabinetu poziv, naj odstopi.
DENTIST'TEHNIK
za prvovrstno prakso, po možnosti absolvent prvega letnika Dentistične šole, se sprejme takoj pod najboljšimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »JUTRA«.
Gospodarstvo
Sprejemanje poškodovanih bankovcev
Združenje denarnih in zavaiovalmh zavodov je na svojo intervencijo glede zamenjave poškodovanih bankovcev prejelo od šefa pokrajinske uprave dopis, iz katerega je razvidno, da bo podružnica zavoda Banca d'Italia v Trstu zamenjavala tudi za Ljubljansko pokrajino obrabljene in poškodovane novčanice in bankovce, ki so nesposobni za promet, toda samo v omejenem obsegu. Res zelo slabe in poškodovane novčanice in bankovce bodo izločevali iz prometa pri poštnih uradih in pri Poštni hranilnici. To je razumeti tako, da bodo poštni uradi in Poštna hranilnica sprejemali poškodovane novčanice in bankovce samo v rednem prometu, to je v primeru vplačila nakazil itd., ne bodo pa morda poškodovanega denarja zamenjavali. Javne blagajne bodo sprejemale poškodovane in obrabljene novčanice in bankovce kakor doslej.
Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov se še nadalje prizadeva, da bi pristojna oblastva določila zavod, ki bi poškodovani denar tudi zamenjal in ne samo sprejemal v plačilo.
Povišane cene za živino v Primorju
Tržaška »Deutsche Adria Zeitung« poroča obširno o novi ureditvi odkupa klavne živine v tržaški, goriški, videmski istrski in kvarnerski pokrajini. Razne okol-nosti so v zadnjem času povzročile zvišanje produkcijskih stroškov v kmetijstvu. Zato so pri nespremenjeni uradni odkupni ceni za živino nastale težkoče v oskrbi prebivalstva z mesom. Pri dosedanji nizki odkupni ceni so kmetovalci zadrževali doma živino, ki bi jo sicer prodali, kar je zopet povzročilo veliko povpraševanje po krmi. V številnih primerih kmetje tudi niso prodajali telet, kar je neugodno vplivalo na proizvodnjo mleka in mlečn'h proizvodov. Zato je bilo treba povišati odkupno ceno za živino. Zvišanje odkupne cene bo izvedeno tako, da ne bo povzročilo podražitev mesa. Kme*.ie bodo dobivali poseben prispevek k uradni odkupni ceni. Sredstva za te prispevke da na razpolago Vrhovni komisar za operacijsko področje Jadransko primorje
Nova odkupna cena znaša za vole prve vrste 9, 10. odnosno 10.80 lire (cena je različna za posamezne pasme živine), cena za vole druge vrste znaša 7.80. 8.80. odnosno 9 40 lire; cena za vole tretje vrste pa 6 30. 7.20. odnosno 7.60 lire. Cena za krave prve vrste znaša 8. 9 in 10 lir. za krave druge vrste 7. 7.60 in 8.40 lire. za krave tretje vrste 6. 6.60. odnosno 6.80 lire. Odkupna cena za teleta se giblje od 9 do 13 lir. Polovica odkupne cene predstavlja vedno osnovno ceno, druga polovica pa državni prispevek k osnovni ceni. Ce bi se produkcijski stroški v kmetijstvu zmanjšali, bo pri nespremenjeni osnovni ceni znižan državni prispevek. Državni prispevek bo izplačeval Gospodarski zavod za živinorejo v Julijski pokrajini v Trstu. Prispevek se prizna tudi vsem onim kmetovalcem, ki so od 1. decembra lanskega leta naprej oddali živ'no. Ti bodo še naknadno dobili izplačan državni prispevek.
GOSPODARSKE VESTI
= Predlog za likvidacijo družbe Motvoz in platno d. d. V soboto 1. aprila t. 1. bo v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke 22. redni občni zbor delničarjev družbe Motvoz in platno d. d. v Grosupljem, ki bo sklepal o predlogu upravnega sveta glede likvidacije družbe in ovolitvi l:kvidatorjev.
— Obrtna banka v Ljubljani v likvidaciji poziva v »Službenem 1'stu« svoje vlagatelje iz novega poslovanja, naj dvignejo svoje vloge, ki so jim na razpolago na blagajni Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. S. 1. aprilom t. 1. preneha obrestova-nje teh vlog.
= Denarna nakazila Italijanskih delavcev v Nemčiji. Nemški listi objavljajo navodila o nakazovanju prihrankov italijan-sk'h delavcev, zaposlenih v Nemčiji, ki so bila izdana na podlagi dogovorov, sklenjenih med nemško in italijansko vlado. Od 1. marca t. 1. smejo delavci in nameščenci iz Italije svoje prihranke pošiljat: v domovino le če imajo veljavno bančno izkaznico za pošiljanje prihrankov. Take izkaznice izdajajo podružnice zavoda Deutsche Bank. Vplačila se vrše pri podjetju, kjer je do-tični zaposlen. Podjetja morajo nadzirati, da nakazila ne presegajo zneskov, ki jih po stanju razmer lahko prihrani delavec. Vplačila se lahko izvrše najkasneje štiri tedne po vsakem izplač'lu mezde ali plače. V Italiji so bili izdani ukrepi, da se bodo po septembru 1943. nakazani zneski takoj izplačali. Okrožnica izrecno povdarja, da noben drug način nakazovanja prihrankov v Italijo ni dopusten. Zlasti ni dovoljeno pošiljanje ali prenašanje nemških bankovcev.
= Nemško albanski plačilni sporazum.
Z odlokom nemškega gospodarskega mini. | stra so bili v Nemčiji izdana nnvodila za ! plačilni promet z Albanijo, na pollagi nem- j ško albanske pogodbe, ki je bilr* podpisana j v Tirani 27. decembra 1943. Plačila med Nemčijo in Albanijo, ki so doslej Sla preko nemško-italijampkega klrinškega računa, se bndo v bodoče izvrševala neposredno z obračunom med nemško obra^rntsko blagajno in albansko narodno banko.
= Propadanje Anglije kot Industrijske
države. Londonski »Daily Mail« napoveduje v nekem članku, ki je izzval veliko pcBomost, proptadanje Anglije kot in lustri j^Jce velesile, če ne bodo naš1 i novih rezerv premoga. Angleška ležišča premoga bodo skupaj z ornimi, ki se àe ne izkoriščajo, izčrpana v 75 letih. Sedaj obstoječi premogovniki j-® bodo izčrpani že v 45 letih. Anglija je doedej razmetavala svoje bogastvo premoga, kar je treba v bodoče preprečiti. Zato bo morala Anglija kmalu prenehati z izvozom premoga.
= Badoglio razprodaja Italijo. Italijanski listi poročajo, da je Badoglijeva vlada prodala neki skupini brazilskih trgovcev z umetninami večje število edinstvenih umetnin iz sicilskih umetnostnih galerij. Nadalje poročajo, da so bili razni rudniki in premogovniki na Sardiniji oddani v eks-plcatacijo nekemu ameriškemu koncernu. v Alžir pa je prispela komisija strokovnjakov, ki bo prevzela rudnike in premogovnike v Siciliji.
= Decentralizacija romunske ndiMftn-je. Da se ne W nadalje koncentrirala romunska industrija v sami Bukarešti, ne bodo romunska oblastva v bodoče izdajala
več dovoljenj aa ustanovitev lndustztjBtab
podjetij v glavnem mestu. Nove tvernice naj se po možnosti ustanavljajo v zapadnih delili Jržave, kamor se bodo preselile tudi tvomicc, ki bodo evakuirane iz vzhodnega dela dežeie.
= Znižan obrok tekočega guriva v Zedinjenih državah. Pretekli petek je bila znižana v Zedinjenih državah dodelitev bencina potrošnikom. Obrok se zniža na 2 galoni za v sale avtcmo.,il. V tej zvezi po;<cčajo, da se v Ze-Lnjemh državah dnevno proda preko črne borze 2 in pol milijona ga len tekočega goriva. Pri nakupu tega tekočega goriva igrajo važr.o vlogo ponarejena nakupna dovoljenja.
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Slovenski Rdeči križ je poKrenil akcijo za preskrbo onih Ljubljančanov ki bi bili moreb;ti prizadeti po letalskih napadih. Gre za one. ki bi ostali brez strehe in prosi dobrosrčne meščane, da bi sprejeli v oskrbo vsaj začasno, dokler se zanje drugače ne preskrbi, navedene ljudi.
Raznašalei živilskih kart bodo hkrati oddajali strankam primerne vprašalne pole, katere naj izpolnijo in jih oddajo pri Slovenskem Rdečem križu na Marijinem trgu 5.
Zaplemba imetja upornikov
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov Dnneva Simona, železniškega uradnika, stanujočega v Ljub-1-ani. Vodovodna cesta 22. in dr. Tomin-ška Teodoria. bivšega tajnika Vrhovnega sodišča, stanujočega v Ljubljani. Cerreto va 28.
Vseh zavedsn Slovenec bo podpisal narodna pratikemtw rtsiično spamen'eo.
Turški p©s*aKJk v Berlinu ssa pati v Ankaro
Carigrad. 20. marca. Turški poslanik v Berlinu, Saffet Arikan. je v petek prišci iz Berlina v Carigrad.
Stavkovni g!&2&je v Äeiieriki
Stockholm. 20. marca. Slabe socialne razmere v angle k h rudn:k;h to privedle do novih stavk. V Worcesterslr-u. v angleškem Mid-landu rudarji v soboto niso hoteli iti na delo. Tudi v Južnem Walesa še vedno stavka kakih 10000 delavcev, splošno pa stavkajo še vsi mladoletni rudarji.
Kratke vesti z vsega sveta
Vichv, 18. marca. Dva zakrinkana in oborožena tolovaja sta med uradnimi urami napadh in oropala nekega zobozdravnika v Niči. Odnesla sta za 60.000 frankov zlata in nakita za kakih 25 milijonov frankov.
ženeva, 17. marca. Bila je velika napa« ka. ker smo se vmešavali v argentinski vladno krzo, se pritožuje južnoameriški strokovnjak in b:vši namestnik zunanjega ministra Welles v članku, ki ga' je ponatisnil »Daily Herald«. Anodé!:o zunanje m nistrstvo se ni le vtikalo v notranje ž.a-deve bratske republike temveč je pripravilo tudi ostale panameriške države, da so se vmešavale v i3te stvari.
Bratislava, 17. marca. »Pogodbe Obvezujejo-!- piše »Slovenska Pravda-. Zveza Slo-vaška-Nemčija je Slovaški pr nesla same prednosti ter šč t; slovaški n2rod pred veliko škooo, ki bi ga doletela, ako ne bi sklenii te zveze. Slovaška je dala svojo besedo in jo bo tudi držala. Kaor zapusti svoje prijatelje v stiski, propade ter s- poleg tega nakoplje še zančevanje in sramoto.
ženeva, 17. marca Vsak dan prinaša nove dokaze o popolni neui?pešnosti zavezniške polit čne strategije, piše All ster For-bes v posebnem članku »Daily M a il a«.
Madrid, 17. marca. Z ukrepom pravosodnega min:stra je bila 1900 političnim ujet-n kom iz državljanske vojne priznana pogojna svoboda.
ženeva, 17. marca. »T mes« poroča, da. je v avstralskem zavodu za politične znanosti predaval zunanji minister dr. Evatt o položaju Avstralije po vojni. Z značilno odkritosrčnostjo je napovedal težko socialno krizo z množestveno brezposelnostjo :n z vtO kim cbubožanjem.
Stockholm, 13. marca. Iz neke objave ameriških oblasti je razvidno, da morajo iskati Zedinjene države delavce za premogovnike. Premogovne zaloge postajajo vedno bolj nezadostne in sleherno odlašanje zastran razdeljevanja premoga utegne katastrofalno učinkovati.
KINO SLOGA	Telefon 27-80
Nov UFA-film bogate in globoke vsebine, po noveli W. Kimmich-a. z naj-markantnejšimi filmskimi umetniki
NOČ BREZ SLOVESA
Tragična zgodba o usodepolnem srečanju, usodni ljubezni m zanemarjenem zakonu
Anna Daramann, Rari Ludvik Diehl, Hans SÖhnker Predstave ob 15., 17. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Mlada slikarica doživlja pri svojem poskusu, da bi se uveljavila v pestrem monakovskem umetniškem ž'vljenju. mnoga bridka razočaranja
Ne girvori mi o ljubezni
V glavnih vlogah: Heidemarie Hatheyer, Mathias Wleman i. t. d.
Predstave: ob 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Napeta kriminalna drama, kj Je pred 15. leti bila senzacija svetovne javnosti
ZADEVA DR. CRIPPEN
Odlični igralci: Rudolf Fernau, Getrude Mayen, Rene Deitgen Predstave ob delavnikih ob: 15.. 17 tn 19. uri.
Kvomi&zm
*	Uradi za raziskovanje rase in ljudsko politiko v Italiji je prišel v zadnjem času pod direktno nadzorstvo ministrskega predsednika Mussolini j a. Vodja urada je dr. Preziosi, izdajatelj obzornika »Vita Italiana«.	_ .
*	Pcpis sadnih dreves v Nemčiji. Nemški državni minister za prehrano je odredil, da -se mora od 24. do 30. aprila letošnjega ieta popisati vse sadno drevje na državnem ozemlju.
*	Smrt v Ilirski Bistrici. V Ilirski Bistrici je umrla v 71 letu svoje dobe Frančiška Srebot, vdova Valenčič. Pokopali so jo na domačem pokopališče dne 15. marca.
*	Dve vrsti kruha na Sl°vaškem. Od 1. aprila čalje bodo smeli peči na Slovaškem simo dve vrsti kruha: običajen ljudski kruh, sestoječ iz mešanice pšeručne in rže-ne moke. ter :auh boljše vrste iz pšanióne moke. Obenem je od 1. aprila dai je prepovedano uporabljati za krušno pako dodatek krompirja.
*	Usmrtitev oboroženega neznanca v Cremen!. Vojaška straža v Cremoni je ustrelila te dni nekega mladeniča, ki ni imel pri sebi nobene izkazne listine ter je nosil vojaško uniformo in nekaj ročnih granat, samokres in zemljevid.
*	Finski otroci na Švedskem. Trenutno se nahaja na Švedskem že 17.500 otrok, katere so evakuiral i iz finskih mest. 5500
7« letmca ge. Ltnnbarjeve
Zdrava in čvrsta bo danes 21. t. m. ga. Ciabrijeia Lumbarj eva, upokojenka nagega gledališča praznovala sedemdeseti rojstni (.lan. V skladu s časom in lazmerami bo ob-
itJISt

njak siavi jenka svoj življenjski jubilej tiho v • rogu svoje družine na domu v Trnovski ulici. ^krc!g nje se bodo zbrali le njeni otroci, ki lim je tako skrbno posti ala pot v življenje, eia ;70čaite mater, ki je razen za svoj poklic živela samo zanje. Ga. Lumbarj eva. vzorna žena svojemu sedaj že 16 let pokojnemu možu Jakobi*. je dart vala življenje 16 otrokom. Od teh jih danes živi še 10, ki so po večini že preskrbljeni in na u£ nih položajih.
Lumbarjevi so ani malone v vsej Ljubljani po svojih pevskih odlikah. Veselje in dar ta pesem so podedovali po jubilantki, ki je --*elik del svojega življenja prepela in prežvr-golela. Polnih 36 let je delovala kot pevka na odru našega gledališča in se je od tam spominjajo še mnogi starejši obiskovalci naše Tali je. Pela je že v stari Filharmoniji pred . 1890 Pesem ji je bila poleg veselja, ki ga e doživljala v krogu svoje številne družine, .'lavna toplina in vsebina življenja. Zato se ii omejevala samo na poklicno delovan je, temveč je pela tudi pri raznih pevskih zborih, Kjer je bila vedno iskana moč.
L. 1926 je ga. Lumbarjeva stopila v pokoj n se popolnoma posvetila svoji družini. Ni ji lilo lahko zapustiti desk, ki pomenijo svet. S seboj je nosila mnogo lepih in bogatih doživetij. V spornimi nanje ji bo vedno živa zajest. da je v polni meri izpolnila svojo dolžnost in koristne; izrabila svoj pevski dar. Pridružujemo se čestitkam njenih svojcev, prijateljev in znancev in želimo ge. Lumbarjevi, da bi v zdravju in zadovoljstvu učakala še mnogo srečnih let!
V e zna vrata stanovanjskih hiš moraio biti prvih 10 minut po alar-rniL	r»cdr<evi, bodisi ponoči,
odprta. Nato se lahko zapro in zaklenejo.
finskih otrok je prevzel švedski urad za socialno pomoč, 3000 otrok pa se nahaja pri zasebnih dobrotnikih.
* Žrtve zadnjega letalskega napada na Rim. Po vesteh iz Rima je zahteval zadnji napad ameriških bombnikov na to mesto 150 mrtvih. Natančno število oseb, ki so bile pri napadu ranjene, še ni ugotovljeno.
Iz Ljubljane
u— Nova gTObov». Po težki in m.iòni bolezni je za vedno zatisnil svoje trudne oči g. Ivo Turel. Za njim žalujejo starši, štiri sestre, dva brata in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo pokojnega spremili v torek ob 16. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminula je ga. Frančiška W o 1-fova. Za nio žalujejo soprog Franc n rodbina ' žagarjeva K večnemu počitku bodo ranjko spremili v torek ob 17. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. križu. — Pokojnima naj bo ohranjen lep spomin, a užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Ur— Toplota dnevno narašča. Jožefcvo je bilo prav toplo in se je živo srebro čez dan dvignilo nad 10» C. V noči na ponedeljek živo srebro prvič po 12. marcem ni več padlo pod ničlo- marveč se je obdržalo eno stopinjo nad njo. Pač pa je ponoči padel barometer. V ponedeljek zjutraj je bilo nebo precej gosto zastrto, vendar je čez dan spet posijalo sonce.
u— Na jutrišnji produkciji šole Glasbene Matice, ki bo ob 18. uri v mali fil-harmonični dvorani, bodo nastopili naslednji gojenci klavirskega oddelka prof. Silve Hrašovčeve. Navajamo jih po vrstnem redu, kakor bodo nastopali: Korenini Janez, Seršič Vidojka. Matičič Polonca, Hribar Tuša, Zoreč Milena, Mahnič Vanda; četveroročno bosta igrali po eno Tomčevo skladbo: Hribar Tuša m Zoreč Milena, drugo pa Pavlin Lea in Korun Tatjana. Natančni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Ponovno opozarjamo. da so na sporedu te produkcije izključno le dela domačih avtorjev. K- obisku produkcije vabimo starše, mladino in sploh vse, ki se zanimajo za domačo klavirsko literaturo ki je v zadnjih letih lepo obogatela.
Ur— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča učence zavoda, ki so zaradi izrednih prilik zamudili šodsko leto, da bodo mogli delati naknadne izpite v mesecu aprilu. Izpiti se bodo pričeli dne 12. aprila. K izpitom se morejo javiti tudi tisti privatisti, ki so se že enikrat prijavili, pa zaradi višje sile niso mogli priti k izpitu. Isto velja tudi za učence, ki so se prijavili že prej k sprejemnemu izpitu. Prošnje za pripustitev k izpitom se bodo sprejemale do 5. aprila. Opremijo naj se z zadnjim šolskim izpričevalorn in dokazilom ovir. nastalih po višji sili. Privatisti morajo priložiti poleg zgoraj označenih dokumentov tudi rojstni list, davčno potrdilo in nravstveno spričevalo.
u_ Meritvene znake obnavlja mestna
občina ljubljanska zaenkrat v bežigrajskem in svetokriškem okraju. Pri tem v poslopja in ograje vzida va jo aluminijaste znake trikotne oblike z vsekanUmi številkami. Ti znaki omogočajo, da se pri merjenju lahko najdejo na cesti zakopane merske točke. Zadnje čase so nadzorni organi mesta opazili da nekdo te znake odstranjuje ter s tem dela škodo javni imovini. To je pravi_ vandalizem, saj ta pridobi s 5 dkg aluminija samo nekaj lir, mestni občini pa napravi na stotine lir škode. Zato mestna občina opominja vse zbiralci starih kovin, naj smatrajo take znake za občini ukradeno blago, javnost pa naprošamo, naj storilca, ki bi ga pri tem poslu zasačila, takoj naznani mestni občini ali pa najbližjemu stražniku, da bo oblast, lahko poskrbela za primerno plačilo takega vandalizma.
POOBLAŠČENI CIVILNI G KOMETE R
irkF
JE ODPRL SVOJO PISARNO za vsa geodetsko-geometrska dela v
TAVČARJEVI ULICI 3-II
u— Sadjarska in vinarska podružnica Moste sporoča članstvu, da naj javijo do srede, to je do 22. t, m. gg. krajevnim blagajnikom (Lavrič, Velikonja, Gašper-šič) potrebo semenskega krompirja.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno vsakomur, sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 21. in 22. marca. Moderna stroiepisnica, desetprstna metoda Učnina zmerna Pouk dopoldne, po-
Vezovanje častnega meščana mojstra Jožeta Plečnika
Od nekdaj glavno mesto dežele z največjo slovesnostjo praznuje deželnega patrona sV. Jožefa ter v njegovo varstvo izroča nešteto svojih sinov in hčera. Zato je bil navzlic težkim časom tudi letošnji praznik sv. Jožefa posebno živahen in veder, saj menda v vsej Ljubljani ni družine, ki bi ne vezo va la kakega Jožeta ali Jožice na čim veselejši način.
Za tradicije mesta in za lepe stare navade vneti generalni tajnik g. Franc Jan-čigaj, ki z vso požrtvovalnostjo upravlja posle mestnega župana, je seveda tudi ob tej priliki pokazal svojo tankočutnost pri izkazovanju zaslužene časti ter je zato na prvem mestu z vso toploto in tiu<: rse-mi razpoložljivimi sredstvi skušal	'ti
čast najslovitejšemu Ljubljančani	t-
nsmu meščanu, mojstru Jožefu Picv.a.ku.
Nosilec županskih dolžnosti se je na praznik dopoldne z večjim spremstvom pripeljal na tihi dom velikega godovnika za trnovsko cerkvijo ter mu v imenu mesta Ljubljane izrekel iz vsega srca res tople čestitke za god, posebno je pa poudaril. da so voščila tako e>dkritosrčna in topla. kakor je goreča in lepa godovnikova ljubeze-n do večne umetnosti, ki je poklonila toliko lepega, čustvenega in večnega mestu Ljubljani. Z željo da bi častnega meščana današnji krvavi časi ne motili pri ustvarjanju je ginjenemu godov-niku z vso prisrčnostjo izročil z najlepšim cvetjem ovita, današnjim časom primerna darila.
Po izredno ljubeznivo izkazani zahvali in gostoljubnosti se ie predstavnštvo mesta Ljubljane poslovilo od častnega meščana mojstra Jožeta Plečnika z zavestjo, da je v skromni meri izpolnilo samo ukaz tradicije, kako nai mesto Ljubljana izkazuje čast svojim za mesto in narod najbolj zaslužnim rojakom.
Bil je dobro znan tudi v Ljubljani. — Nadalje je padel v borbi z banditi vodja celjske Standorte Sepp Egger, ki je že od leta 1927. pripadal narodno-socialistični organizaciji v Kapfenbergu. Kot častnik se je boril v Franciji in Jugoslaviji. Na vzhodni fronti je bil nevarno ranjen Za hrabrost je bil večkrat odlikovan. Po okrevanju se je priglaisdl za organizacijsko delo na Spodnjem Štajerskem. Julija 1942 mu je bila poverjena novo ustanovljena bram-bovska standarta v Celju. Ob veliki udeležbi je bil pokopan v St. Jurju ob južni železnici.
Odlikovanja. Z železnim križcem II. razreda »ta bila odlikovana naddesetnlk Marko Lovr č iz mariborske okolice ter desetnik Rupert Glader.
Zmrznil je v noč» na 16. marec 32 letni čevljar Franc Dobrič iz St. Lovrenca pri Za vrču. Sel je po cesti od svojega doma proti postaji Veliki Nedelji. Spotoma je obnemogel in so ga zjutraj našli mrtvega
Iz Trsta
poldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: TrgOvsko učiHšče Chri toCev učni za-vcd. Domobranska 15.
u— Bodite previdni z voj'šk'nii naboji! Kljub pogostim nesrečam mladina še vedno sega po vojaških nabejih in drugih eksplozivnih stvareh. Ena zadnjih žrtev otroške neprevidnosti je postal 141etn: sin posestnika Mila n Glinšek iz Šmarja. Našel je ročno bombo, po kateri je toliko časa tolkel s kladivom, da je eksplodrala, pri čemer je far.t d^hil hude poškodbe po životu :m obrazu. Ponesrečenca so pr.peljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
u_ V p°čstUev spemna g. Schleimer-
ja Josipa, upravitelja odd. za zdrav no zaščito mater in otrok hit. zavoda v p., so darovali uslužbenci Higijenskega zavoda 1022 lir za revne otroke Dečjega in materinskega doma v Ljubljani. Pie meni4 im darovalcem najiskrenejša zahvala.
Smrt na bojišču. Dne 18. februarja je padel na južnem boj šču junaške smrti 301etni desetnik Franc Zdravje, k-: ima sorodnike v Pliberku, Beljaku in Pulju. — V Volšperku je umrl dvakrat ranjeni narednik Ježe Kosteinik, odlik ovan z železnim križcem I. in II. razreda.
V	visoki starosti 81 let je umrl v Celovcu železniški upokojenec Janez Prešeren. Zapustil je sinove, vnuke in pravnuke. — Na vzhodni fronti so padli koroški rojaki po-ročnik-pilot inž. Viljem Werzer, ki je bil odlikovan z železnim križcem I. in II. stopnje ter z zlato letalsko sponko in s častnim pokalom državnega maršala, star 29 let, nadalje 32 letni prostovoljec pri SS Edvard Mitterberger, ki je bil prav tako večkrat odlikovan, in 25 letni naddesetnik Herman Koller.
Pianist Friderik Wührer, ki je zadnja leta zaslovel v Nemčiji, nastopi danes, v torek 21. t. m., v dvorani komorne glasbe v Celovcu. Igral bo klasične skladbe Reger-ja, Beethovna in Schumanna.
V	Borovljah priredi organizacija KdF danes, v torek, predavanje v kinu. Dr. Herbert Griebitsch, vodja umetnostne zbirke v Duisburgu, bo ob skioptičnih slikah predaval o značilnosti starega nemškega mesta.
»Ü* V> - »vi
Smrt znanega kočevskega rojaka. SA-
Sturmführer inž Alfred Büsbach, vodja prosvetnega urada in narodno politični referent pri okrožnem vodstvu v Brežicah, je padel junaške smrti v boju proti banditone. Rodil se je 18. aprila 1908 v Gradcu in Je dovršil gozdarske študije v Zagrebu. Kot kočevski priseljenec in aktivist je opravil zlasti veliko nalogo v brežiškem okraju, na naselitvenem področju.
Tržaški prefekt sprejel člane prehranjevalne komisije. Tržaški prefekt dr. Co-ceani je sprejel ravnatelja prehranjevalnega komisije dr. Gerarda Romana in svetovalce K. Derina, M. Luceardia in B. Tomasinia. Vsi štirje so poročal: prefektu o prehranit-venem položaju in o težavah, ki se porajajo na gotovih področjih. Prefekt Coceani se je podrobno zanimal za razna vprašanja ter se zahvalil komisiji za stvorjeno delo. Izrazil je zagotovilo, da bodo težkoče odpravljene.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 65-letni Oskar Dinom, 76 letna Filomena Mess-ner vd. Ošaben. 80 letna Toinažina Gospod-netič vd. Fanta, 461etna Štefanija Pestelj, 49 letni Ernest Stari, 89 ietna Marija Krez vd. Ortolani ter 11 letna Natalija Rupena.
Smrt znanega pomorskega strokovnjaka V Trstu je umrl inž. Henrik Šamani. Pokojnik je deloval pri raznih l. djedelni: cah. Pozvan je bil, da predava na prvi stolici pomorske arhitekture na ustanavljajoči se tržaški pomorski inženjerski fakulteti.
Smrt znancjja trf-.škega pk-snfga mojstra. Te dni je umrl v Trstu M-rij Quen-zatti, ki je deloval več let k^t p! -sni noj-ster in ki je bil v tržaških družabnih krogih zelo znan.
IFmen. Te dni so se poročni v Trstu mizar Marij Bratanič in gospodinja M. Pečenko, uradnik Angel Fiankovič in gospodinja Petra Rifo.
Ustreljen in težko ra«Jen. Tržaški zdravn k dr. Okoin je prihite! z reševalnim avtomobilom Rdečega križa na ko-misariat varnostne službe na Dalmatinskem trgu. od koder so zahtevali pomoč. Tukaj je načel 31 lei nega kovača Franca Merska, ki je imel strel v ledjih. V ulici Fabia Severa pa je mora! dr. Ckom ugotoviti smrt 18letne°a šoferja Marija Ben-ka, ki je bM ustreljen v glavo. Benkovo truplo so prepeljali v bolnišnično mrtvašnico. Mrrškn pa v bolnišnico. Merškovo stanje je zelo resno.
Iz

Beieinica
koledar
Torek, 21. marca: Benedikt.
današnje prireditve
K«no Matica: Zadeva dr. Crippen.
Kino Sloga: Noč brez slovesa.
Kino Union: Ne govori mi o ljubezni.
DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek, Resljeva ceflta o, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-tar. Vič — Tržaška cesta.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Ker se včerajšnji nedeljski popoldanski predstavi V Operi in Drami zaradi alarm» nista mogli vršiti, bo uprizorila Oper» »Princesko« na praznik, v soboto 25. marca, ob 14.30, Drama pa »Cvetje v jeseni« v nedeljo 26. marca ob 15. uri. Vstopnice ostanejo v veljavi, na željo pa vrne blagajna tudi vstopnino, in to v predprodafl v Operi.
DRAMA
Torek, 21. marca, ob 18: Razbiti vrč. Fed B. Sreda,' 22. marca, ob 18: Matura. Red A. OPERA
Torek. 21. marca, ob 18: Netopir. Izven.
Cene od 36 lir navzdol. Sreda, 22. rnarca, ob 18: Gorenjski slav-ček. Red Sreda.
Oddajni ska skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOREK. 21. MARCA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7 40 poročila v nemščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. Q.10—9.20: Koračnica: napoved sporeda (nemško ;n slovensko); koračno«. 12 00—1230: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nem'"ini in slovenščini. 12.45—14.00: Vedra el.is' a: igra Radijski orkester, dirigent D. M. S'janec. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14 10—1500: Vsakemu nekaj 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18 00: Pomladi vse .-.e veseli. 18.45—19.00: Zdravniška ura (dr. Ivo Pire) Radio daje zdravstveni pouk in zdravniško pomoč. 19.00 do 1930: S'ovenska ljudska oddaja. 19.30 do 19.45: Poročita v slovenščini; napoved sporeda. 19.45—20.00: G'a:bcna medgra. 20 00 d; io 10: Poročila v nemščini. 20.10—21.15: Dunaj pozdravlja Ljub'ano. 21.15—22.00: Komorni koncert : sodeluje Ljubljanski godalni kvartet in Mila Drnovšek (klavir). 22.00 do 22 10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Rahlo napev doni.
Proslava dneva junakov. Slično kakor v Trstu so proslavili dan spomina padlih vojakov tudi v Gorici, njeni okolici in v drug.h krajih tega področja. V Gorici je bila svečanost otvorjena z vojaško parado na trgu Battisti. Vojaški poveljnik je imej spom'ncki govor, nato je zadoneia perem o dobrem tovarišu, na tekališču Verdi pa so bile postrojene edirice nemške voj.ke. Slovesrost je bila zaicljučena z vojaškim koncertom v goriškem Javnem vrtu. Istoča.-no so bile pro-lave tudi v goriški okolici, in sieer na pokopaiišču v Solkanu ter v kostnici na Oslavju in pri mostu v Pevmi kjer so bili po' o ž. en i venci nemških vojaških oblasti, goriškega prefekta in nemškega svetovalca.
Razdeljevanje soii. Od 17. marca dalje razdeljujejo v Gorici po 150 gramov seli na oseb:- za drugo polovico meseca. Razen tega dobi vsaka oseba 50 gramov paradižnika. Cena 26.50 za kg.
Omejitve v jotrošnji električnega toka. Goriški prefekt je izdal odredbo, po kateri je prepovedana uporaba električnih ogrevaln h sredstev. Vse ogTevalne naprave, ki jih imajo po trgovinah, bodo zasežene. Potrošnja električnega toka za razsvetljavo se mora čim bolj omejiti.
Promocija Goričanke. Na vseučilišču v Urbinu ie bila promovirana te dni Gori-činka gdč. Nerina Palič na podlagi svoje dizeitan jske teze, ki se nanaša na staro-krščanske mozaike oglejske bazi'ike.
Smrtonosne opekline. Triletni Stanko
ILegša iz St^ndreža št. 156 se je med igranjem polil z vrelo kavo. Otrok je dobil liude opekl'ne po vsem telesu. Prepelja'i so pa v goriško bolnišnico, kjer je pa za usodnimi poškodbami podlegel.
Ve-Lio dela naše pravne vede
V založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani je izšla nad 1050 strani obsegajoča knrga Codex iuris canonici — 7. ■■■■ -c on i k cerkvenega prava. Veljavna beseda o tej monumentalno izdani knjigi gre strokovnjakom, ki bodo gotovo po zaslugi ocenili slovensko izdajo celotnega zakonika latinske Cerkve. Kulturni kronist se samo mimogrede z respektom zaustavlja pred tem pojavom, pred uspehom dela, ki pomeni nesporno obogatitev našega strokovnega slovstva.
Zakonik cerkvenega prava, kakor je bil sestavljen po ukazu papsža Pija X. in razglašen z oblastjo papeža Benedikta XV., je prevede! in z novimi odloki priredil univ. prof. dr Alojzij O d a r. Tako popolna in izčrpna izdaja cerkvenega zakon "ka je tem značiirejša. ker smo Slovenci med prvima, ki so dobili Codex iuris canonici v celotnem prevodu. Če uvažujemo pri tem naš današnji položaj je izdaia tako obsežne knjige že z za^
ložniškega stališča izredno dejanje, na drugi strani pa je izraz posebno tesne povezanosti našega naroda z latinsko Cerkvijo in njenim tisočletnim duhovnim redom.
Izdaja pa je zanimiva tudi zaradi tega, ker je dvojezična: latinsko-slovenska. Tako stoji nasproti vsakemu slovenskemu paragrafu njegovo !at;nsko besedilo. Tu-' di lajiki vemo, kolikanj je latinski jezik združen z vsem ustrojem in z vso tradicijo Cerkve ki je sredi enega največjih prelomov svetovne zgodovine — ob zlomu rimskega imperija — prevzela marsikaj iz begate zakladnice grško-rimske antike in postala na novi podlagi nada-ljevalka stare sredozemske kulture, ki je
vtisnila odločilni pečat zapadnemu čiove-štvu. Zaradi te tradicionalne vloge latinskega jezika v sicer un verzalno usmerjeni Cerkvi, — je ostalo tudi v naših dneh temu jeziku njegovo prvenstvo, saj prav' institucija, ki združuje toliko narodov vseh celin sveta, neogibno potrebuje za svo.ie organizatorične diplomatske in zakonodajne namene en sam ob-čevalni jezik. Tako je vsaj v okviru Cerkve ertala latinščini vloga, ki jo je imela ves srednj vek: preko nje se združuje
in usmerja hierarhija vseh tako različnih narodov in nje prvotno besedilo odlrča
v vseh najbolj subtilnih sporih elede avtentičnosti v verovanju in izražanju, v zakonih in obredih.
Codex iuris canonici je v svojem latinskem izvirrrku delo tankočutne pravne učenosti, silne logične natančnosti, stilistične in jezikovne preciznosti, kakor to ustreza vekoyitim izročilom Cerkve in njenih pravnikov. Obsega v prvi knj;gi splošne določbe, v drugi določbe o osebah in klerikih, v tretji o zakramentih (tu je tudi zakonsko pravo), v četrti o cerkvenem sodstvu in njegovih postopkih kakor tudi o postopkih pri razglašanju blaženih in svetnikov, v peti knjigi pa določbe o kaznivih dejanjih in kaznih. Nato se vršite razni dodatni dokumenti (konstituciie in motuoropriji), prav kakor navodila kongregacije za upravljanje zakramentov. Uvod, ki je objavljen samo v slovenščini, je iz peresa kardinala _ Petra Gasparija; v njem je zgoščeno prikazan historiat, značaj in pomen cerkvenega zakonika
Prof. dr. Odar je imel vse prej ko lahko delo s prevajanjem besedila, čigar izvirnik sloni na več ko dvatisočletni ju-ridično jezikovni kulturi in v katerem so posamezni p>oimi v interpretacij-kem pogledu tako izredno delikatni nemara celo bolj nego v posvetnem pravu. Tako pre-
vajanje zahteva izredno jez kovno znanje in globoko juridično in teološko izobrazbo. S tem. da se je slovenski jezik v zadnjem stoletju tudi juridično močno razvil in izbrusil, je mogel debiti Codex iuris canonici tako adekvatno sloven ko besedilo. kakor je že 1. 1553 dozorel za prvi slovenski prevod sv pisma (Dalmatinova biblija). Samo kdor presoja preciznost in zgoščenost latinskega besedila, ocenjuje pravilno težkoče. ki jih je prinršalo prevajanje takega teksta v slovenščino Prof. dr. Odar pa se r.i omejil samo na prevod, marveč je posamezna poglavja opremil z opombami, ki omenjaj-' zlasti judikate najvišjih cerkvenih sodišč v vprašanjih, kjer so nastali dvomi ali raz'čne interpretacije.
Praktično pre<?ledno:t knjige izpopolnjuje sezndm aktov sv. sto'ice ter abecedno kazalo h kanonom v Zakoniku Tako setavljena in urejena knjga <?e uvršča med reprezentativna dela slovenske pravne vede v kateri zavzame tudi cerkveno pravo svoje že tradicionalno mesto.
ELusptnrarnova prebava -»Hamleta«
Dunajsko Nemško ljud;k0 gledališče ie pred dnevi prvič vprizorUo »Hamleta« v temeljil predelavi častitljivega nestorja
nemških dramatikov Gerharta Hauotman-na Poizkus, dati Hamletu določnejšo podobo ni nov: toda doslej s« je izvrševal v glavnem z dramatui*škimi in režiserskimi pripomočki, ki niso segali v samo strukturo Shakespearove nesmrtne tragedije, marveč so le izkoriščali razne interpretaci jske možnosti
Gerhard Hauptmann je Shakespeara popravljal prav pri samih temeljih njegove tragedije o danskem kraljev;ču. Tako je n. pr. pai Sìiake^peai u samo na-
značeni . zapletljaj z Norveško postavil dokaj v ospredje in dal nastopiti samemu Noi'vegu, ta k i si o je dal norveškemu kral eviču Fort nbrasu mnogo večjo vlogo. kajti oba princa zasnujeta zrroto zoper uzurpatorskega danskega kralja. Sploh je Huuptmannova predelava Shakespearove vrhunske tragedije prenesla nje težišče v politične konflikte, tako da kralj Klavdij ni samo vsiljenec na pre-tclu, morilec in krvoskrunski pohotnež, ki vzburi Hamletovo pravno vest in ga sili k maščevanju 7a umorjenega očeta, marveč je tudi polit čno agirajoča oseba.
S tem se seveda spremeni takisto Hamletov odnos; njegova vloga poprime ao-ločnejš: značaj. Stare spore glede Hamleta. ki se je zdel bodisi blazen, bodisi tak melanholik in skeptik, da se ni mogel odločiti za dejanje, so reševali že mnogi režiserji v smislu jačjega aktivizma; um-ijivo je da je Hauptmann spričo tako koren t h pobegov v strukturo Shakespearove dramatske pesnitve sploh zaktivizi-ral« Hamleta in je na pr. znameniti monolog »Biti ali ne biti« prestavil iz prvega prizora tretjega dejanja v predzadnji prizor celotne tragedije: Šele po mnogih spletkah in boju zoper zlo tega sveta. posebej zoper kralja Klavdija, sme razdvojeni in razočarani kraljevič izreči berede, ki pomenijo njegovo življenjsko izpoved !
Preosnovani in predelani »Hamlet« baje bolj nego prvotni ustreza duhu časa, zato je vprizoritev Hauptmannove predelave dosegla znaten uspeh in vzbudila splošno pozornost v nemškem kulturnem svetu. Kakor grške tragedije začenjajo tudi Shakespearove postajati predmet temeljitih dramatskih predelav in »pomladitev«. ^	,...,,,..
NAROČITE SE NA ROMANE DK!
mamee
m_____,mlm »i-ni —
jro svetu
Med tc.ii je minila tretja nedelja v marcu, ki jc v športnem koledarju nekako na prelomu me J zm.vco in spomladansko sezono Zato je tudi njen spored sestavljen iz dogodkov zimskih in letn:h pano:?, čeprav zdaj v vojni ta razdelitev ni najbolj stroga in se nastopajoči in gledajoči ravnajo po načelu. <ia je bolje kar' koli kakor sploh n'č!
V	Nemčiji jc bi' spet v ospredju^sport-n;h dogodkov — nogomet. Natančno 75 prvenstvenih tekem je bilo na sporedu zadnjo nedeljo in premajhen je pro&tor, da bi jih tukaj navajali vse. temveč le najvažnejše kakor na primer: I FC Nürnberg—'Weiden 4:0 Hertha —Tasmania 2:1. Blau-Weiss— LSV Berlin 1:0, Tura (Lipsko)—Dresdner SC 4:2 (1). Brno— Praga 4:1. Düren 99—SV Köln. Sülz 99 5:0, Rapd-WAC 4:2. FC Wien—Amateure, Stcyr, 3:0. Wien na—Austria 4:1. Stuttgarter Kickers —Sportfreude 8:0 itd Med prijateljskimi srečanji je bilo največ zanimanja za dvoboj Monako va ;n Stuttgarta, v katerem so prvi zmagali z 2:1. Neljnbo presenečenje je doživela brez presledka uspe na vojaška ena;storica »rdeč h lovcev«, ki si je morala dati od LSV Hamburga naložiti hud poraz z 1:5. Prvenstveno tekmovanje v Nemčiji se polagoma bliža višku, saj se že 30. aprila začne ožje tekmovanje 31 okrožnih prvakov, od katerih je do-zda.i z gotovostjo določena dobra polovica, med njimi devet od zadnje nedelje.
Izmeti obilice športnih dogodkov na drugih področjih (med boksarji, rokonnetaši. smučarji. atleti in drugimi) omenjamo samo naslednja dva:
V	teku čez drn in strn v okolici Beriina je na 8.5 km dolgi progi zmagal ponervno znani Brinkmann s časom 27:58. s katerim je spet potrdil svojo odlično tonno.
Na skakalnici Vcgtlanda v Mühlleitenu je prišlo na dobro obiskani tekmi v smuških skokih do zagrizenega dvoboja med bivšim svetovn;in prvakom Bradlom in njegovim ne-varnim tekmecem Schneidenbachom. k; se je
ki.nčal s težko zmago bolj rutiniranega Bradla. *
Švicarji so bili najbolj agilni v nogometa in smučanju, pa tudi sicer niso držali križem rok. Na zelenem polju velja omen ti izide prvenstvenih srečanj iz tako imenovane nacionalne lige, ki se glasijo: B el—Basel 2:0, Cantonai—Lausanne 1:1. Grashoppers—Young Fellows 1:0. Servette—Young Boys 0:0. Lugano—Grenchen 3:1, (Tikma Lugano—Curih » je bila e>dlo'/ena.) V tabeli še zmerom Lausanne. čeprav je to pot utrpel tevko izgube. V ostalem je športni spored v krasnem vremenu izpolnjevalo tudi več uspelih smučarskih prireditev. svoje prvenstvene nastope pa so imeli tudi plavalci v kritem bazenu, o katerih pa uspehi v številkah vsaj do zdaj še niso bili objavljeni
Dodatek k razpisu
za tekmovanje v table-tenisu za prvenstvo Ljubljanske pokrajine
2SK Hermes pošilja s pn>šnjo za objavo:
V	soboto 25. t. m. ob 15. se prične tekmovanje moštev. Prijave do 14.30 v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta 20a. Tekmovanje gevspodov kategorije A in B. naraščaja in gospodov v dvoje se prične v nedeljo 26. t. m. ob 8.; prijave do 8. Tekmovanje dam bo od 10 dalje; prijave do 9.30 vodji turnirja.
Vsak udcleženec turnirja bo prejel ne glede na dosežene uspehe lepo spominsko darilo jubilanta. Opozarjamo ljubitelje namiznega tenisa, da se udeleže tekmovanja, kajti turnir nudi tudi slabšim igralcem možnost uveljavljanja v kategoriji B. v kateri lahko nastopijo samo igralci, ki doslej še niso dosegli nobenih uspehov. Lepe nagrade in možnost igranja z izvrstnimi žogicami »Olympia« sta pa razen vsega še posebno privlačna.
Prosimo vse udeležence, da se pravočasno prijavijo, da ne bo nepotrebnih zamud pij tekmovanju.	Vodstvo turnirja»
MALI O
tHri,3tffl'1Mt
sa» **» «m«bo pia«» «» «a^i IT--JO ca dri. to pro», takso —■Ä ,anj«^SoSF all «ftoLJ-
aa te ogla*» je t • - Z» «enltv» la dopisovanj» J« piateti sa vsako besedo I. l<-. » «m druge oglase I» —-60 « b®-» dr*, to prov. tato» —SO. s» daj*-S ötfro I.	Najmanjši
urno* ea te osrlas» Je I» »—
.UHARICA s .i..) tojna. išče službo k n : od'asli družini tudi Ve» fciàaa deli. Ceni, o-mudbe na. Ogi. odd. Ju-p aod »Kubaricac..
^	6484-1
knjigovodja bi ; -»cist. diplomiran e to e .ir òt z vzletno prakso v nduWìji, s poznavali i era bančne stroke, s ziv njem it&lijanščme — o primemo službe. — r ii.dbe na ogbsni odd. Ie .< Jutra« p d značko v.,y.xten<	6 <69 1
UONTOR'STINJA z dobrim znanjem nem-š- ie išče zaposiitev za t k..i. Ponudbe n.' c aas. oddelek »Jutra» ped šifro »Vsako pisarn Ak0 d'io
Muzikalni AVTOMAT
znamke »Danubia«, v dobrem stanju, 2 valja s 14 melodi i ami, proda Doirav-äeic Ivan, Jezica. &403-6
ELEKTRO-MOTORJE : s.5 Ks. A. E. G. 380 660 Volt, 4 Ks. »Škoda« 380,' 220 Volt. 3 Ks. »Elin« 380/660 Volt, prodam. Vsi motorji so novi in kompletni s stikali. Ribniška, ut'ca l'i Moste-Ljubliana.
6^32-6
ZABOJE
in lesc-ne kovčke, ugodno prodam. Ogled od 10. do 12. dopoldne in od 2 do 4. ure. Mesto; trg 17-111. v..it» 6 6356 6
VAi.ILNI APARAT n.. električno ogrsv nje, cedim. Krec&r. 7.-loška "e 153 Moste. 6357 6
damkf srajce
iz b.iist Sifon:.. 10 komadov. predvojno blago —
6499-1	i--------, --
-, „nnun. tv ibi'i'Ìi Ugodno p:Odr.m. Naslov V
L DOBRIM /.«A.NJfc. I	^ Jvtra 53536
nemščine., »sie kou.oi;^.- -	^ ìevi.JE
ni,, zaposlitev za ... -	43. pr dam. Na- i
ponudbe na osi. odo. J i- . clnfc-	1 . i
tra pod »V=a.- , dehx.	6i?3-i
P.RIVSKI POM' I N i K
delavec, žbo. Ponudbe n . odd. Jutra pod t:: ko|«.
:e slu-
orr'.isni -N top 649M
i • Tf-r-wü-.' "
fi i ,
1 . v&gSšit*"™ ofeä»-Ott* I*OSTREžNICO
•hj, dopoldan: ks u • pic:-mem. Zalokarjera ulic.. 14.
63^-la
^ UZKJN.IA v>a hišna del» « -P*«! me. Plača in hrana dobra. V-rstovškova 27, ob koncu i.!b.,čne tovarne na levo.
6 92-Is.
čETLJAK, POMOČNIK m; takoj sprejme. Meše. Medvedova 19. 64l3-la
OOSP. POMOČNICO veščo vseh hišnlii del — iščemo aa t. april. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6i83-la
frizerko
dobro znat, proti dobn pieci, sprejmem. Zgla»iti se pri Pintariu Eawstu — . Rimski trg 2. 6473-la ! NATAKARICO
par letno p'ateo.. Pd<š-
lov v , odd. Jutr
6361-6
SKRIPTA
Ocrris : .Ekottou-.sk« poli-t •';■ . Bi'imoviò: ;>EkO-r.OKi-5'Ka veda - in drug». s,r. :!.- m. Ponudbe na ogl. odd. Jut a pod »PraVO«.
6363-6
DVOKOLO
moško in žensko, dobro ohranjeno. prodam. ,N<;-BlOV V Ogl. Odd. JUt 11.
6292-6
VRTNO C TO
celo. z.i prenesti. 2.50 X. 2.50 prodam. Vzamem parcelo v najem. Podlim-to.rskegu 48. Sp. šiškr.
6390-6
BLAGO
sivo, izv:st-ne kvalitete, zmieniam za Hubertus plašč. Hubertus blago n.li pelerino. Vlš na postave 1.80. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Hubertus-,	6394«
OMARO in posteljo s posteljno omarioo. malo r; b'jeno. p odam. Ce-ta v Ko-eze i	6397-6
KOBILCO
s par letno p-aKso. p>ia- ; za;prn-ij;vček, komat, m-no. vsestransko pošteno, j ^ VC7 sedIo> p1ohe «■edttje ftjarosti, čedne i ; , prodam. Rnoi
zuruniosti, verno, za s e-dino mesta, sprejmem takoi ali pozneje. Ponudi; s sliko proti vrnitvi m opisu prejšnjih služb na ogl. oddelek Jutr(l pod Skrbno in «rio*.
6475-la
BRlVSKKtìA pomoeniKa im dobro frizerko, sprejmem. Naslov pov- o?,las. oddelek »Jutra«. 6458-la
POSTREŽNICO m\ služkinjo, iščem za takoj. Hrattt. n Ptanovanjs v hiši. izloča dobra.. — TS"'Seva c. 69a-Iit (Bežigrad) d s:; no	6507-1.1
kitharicó
«i; postrežnico k 2 oseba-ma, iščem takoj. Hrana ir plača dobra Naslov v ogl. odd. Jutr. 6505 la VRTNARJA
popoldanske ure — sprejmem. Domobranska cesta 7	6502-la
DELAVCE k 50 vajeni poljskih in t tnlh de!, spreimem takoi. Adamič. Sv. Petra c. 31	6439-la
HI6NO POMOČNICO sprejmem takoj. Dobrj h-una :n plača. Vdarcič. Sv. Petra 31. 64SO-la
ŠIVILJE samostojne v dan ski konfekciji in pei ihi, spreime-1:0. Ponudbe z navedbo
in r in'o. prodani. Snoi. Jež:ca 97 .	6399-6
GOJZER.IE št. 13 in gumijaste škornje, dobro ohranjene, prodna». Naslov v oei odd. Jutra.
6400-6
BLAGAJNO
železno, stoječo, sistema Wertheim - dobro ohranjeno. proda: ABC — Ljubljana. Medvedova c. 8, noleg kolodVova Šlska.
6418-6
RADIO MINERVA 393
prod.-.m. Pi&n-na Kernhäuser, Dalmatinova 10, priti., levo.	6410-6
MLADEGA VOLČJAKA prod:.m. Samo v dobre roke. Naslov v cgl odd. Jutrsv.	64-13 6
2 PODSTAVKA pločevinasta za cvetlice, dolga po 2.65 cm, široka 20 cm. 2 steklenici, p k-casta .>štefan«v« in več i o porcelanasto skledo, prodam. Novi trg 1-1, d sno.
6411-6
MOŠKO OBLEKO
rjavo, za visoko postavo, čevlje coprite 43. mo:ke sr ijoe. spodnje hl če, dežnik prodam «Ji zame-nj.-rr — te kupim mali električni režo. — Ogled Salon Fitnòi. Kongrrsni trg 3.	64-09 6
LEPO PREGRINJALO postelji, s klota-.to
cu. IÄ	za 2 Tjostelji s klota-jto
dosec.i-.nv- ^zaposiecost: na ; i;odlcK;o predvojno bkigo osi. oddelek Jutra pod ; m 5 rn temno plave svi-»Zmožne	6510-ia ' ir prodam Po'.ikovr. ul
DIJAKA	13	6335-6
y ' pomoč p j vrtnem n | HARMONIKO drugem delu. sprejme p: i kr0matično nr im oz. sama Tribuc. nad Flor:- > za-nenjam va diatonično j.,nsko c-f kri;o.	• ,u klavirsko. Ponudbe
mrnajm^js^T^; 'WS.^g nm ogl odd. Jutra nod ; r,	'	6375-6
fex'-'-^V1■ "	MODERNE OPREME
SPREM' \v<.	: Za spalnice in kuhinje.
S klavirjem /a , , SK.rad, vaj \ ffem proti
honorarju. Ponudb ogl. odd. Jutr.. p. ci je«.
Va
vj'i'jj
PLINSKO PE» kopalno, bakreno, znamke »i-Unia«. brezhibno in dva nova plašča zi (Draht-rrifen>. prod. :n. Prečr.a vlica s
prodam. —- Vpraša v- pr vratarju Narodne tiskarne	6057-6 Električni KUHALNIK
na dve .arelni plošči, prodam. Dobovšek Ivan. letica.	6102-6
OTOMANO prodam. Tržaška črtita 52. nasproti mil. rne. 6401-6
tvo Vidmar, Vodnikova C. 31.	6378 6
. ... BI. AG O e; 107-3 ; svetlosivo, z» d.imski kostim. blago za moški p~>-vr-n:k. volneno temno-med-o blago za damsko obieko — damiist kavno garnituro zu 6 oseb ter gradi za moške spodnje hlače prodam Ze'iarsk. 11-1. '	6380 6
NOVE KAPNE blazine, prt. prodam. — Naslov v ogl. odd Jutra.
6430-G
HARMONIKO
kromatično, prodam. — Pred škofijo 19. Rupert.
6451-6
SPALNICE
orehove imitaci ie, proda Zor Jože. strojno mizarstvo, Aljažev«, c. 14. Šiška.	6429«
KRATEK KLAVIR k<JX"ertni. s prvovrstno kovinsko medeninsko konstrukcijo, črno poli-tiran, prodam. Znamenite znamke, skoraj nov, sijajen zvok, primeren za ženid/beno darilo oziroma- okras sobe! Direktne ponudbe samo resnih re-flektantov na ogl. odd. J-ut-i pod Dobra naložba denarjr,».	6438-6
V KOMISIJ. PRODAJO sprejmem proti skromni nagradi mzne stroje, vozila. glasbila, «parate, 1 rezne operne, tekstilije, 1 konfekciie. razne servise in druge dragocenosti. Za pošt n izvedbo transakcij nudim bančno garancijo. Istotako se t-udi za nakup priporočam cenj. občinstvu. Iirjom na razpolago primerne p-ostore zi shrambo. Hinko Priv-šek. komisijska trgovina. Ko'odvo-fka ul. 7 — na-soroti Mestnega kopi ji-š*5s.	6437-6
GOLAZEN škodi j i vot podgane, ščurke. stenice, molje, grinje, Itane àrve mravlje, ribice, kočiče. m ši, voluharje, brc morje. uši. vrane, pokončajte. Hišno gobo uničite! Strokovna pojasnila in navodila pri: Inž. Prezelj. Woifor» ul. 3.
6224 6
JEDILNICO
iz orehove korenine, p'o-dnm Naslov v ogl. odd. Jut-a.	6435 6
vaZNI ŠTEDILNIK žeh^ni. prodam. — Cerna 1300 Ur. Jerneje v« št. 21. podhiJje.	6251-6 j
MERCEDES 170 V j zadnji model. iZ!*edno !e pa limuzina, naprodaj za i 90.000 lir, rad- denarne stiske Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Luksus avtomobil«	6 Ì97-6
TRICIKEL in moderno motorno ko
10	(zednji model), ugodno nap odaj. šušte.ršič — meh. delavnica, TyrSevj 13 (Fic-o'.x-c. levo dvorišče).	6496-6
STRUŽNICO in več varilnih i paust" v. kompresoriev in r tilnih strojev Jielo ugodno prodam. šušteršič, meh. de arnica. T/rševo 13 (Figovec. levo dvo-išče)
6494 6
BRIZG ALN1CO
sa gršenje v siučaju le-takkih n padov, p ipr.iv-na za gasilske čete a! i z.i gašenje večjih objektov, najnove jši model, na motorni pogon, ze]o ugodno prodam. Merkur Puhar-jevu 6.	64.93-6
VELIKO SERIJO 53 znamk, prodam za 3000 lir. Ponudbe na ov;!. odd. Jutra pod »Veliko«.
6506-6 ŠPORTNI VOZIČEK v dobrem stanju, predvojni mateujai. prodam. Linhart.-.,; 26-i. 6504-1?
Umetniško SLIKO JaroelaVa Hilberta in ver" drugih, ugodno prodam. Berčič. /bašnikova ul. 16, podpritličje — Kolez:ja. Trnovo.	6503-6
VlI.iKO SJ.1KO OLJI:, delo rokojneßa slikaria Ivam V.ivpotiča, protlnm 4000 lir. G. Berciò, Ko-lezi i a -Tr novo. Zh : š n i k ov.-, it.	nodpritUčie.
SMOLO in strešno lepenko In. — predam. Resne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj 9'.	6488-8
MOJ KO BI.AGO za ženski kostum, temno sive barve, prod m. Bre-raec Konrad. Krakovski nasip 26, pr tličje levo.
6513-6
BLAGO
mod o, za damsko obliko
11	rjavo kotenino. prodam. Niislov v ogl. cdd. Jutra.	" 6512 6
SEDEŽE — KI.OPI j tapecirane z naslonjalom, j p i nrern c hišna zaklo ; nišča, ugodno prodam. — Ogled'pri sklad:ščniku na dvorišču gostilne Kle-menčič, K ekov trg 11.
6446 6 KLAV. HARMONIKO s 120 basi, 4 registri — >Scandalii-, p polnom.i 1 novo. prcd.im. Sv. Petra 42.	6447-6
: hJ.KKTRICNI MOiCm i »Siemens Schuckert«. 2800 j obratov, 24/35 V. -y'iis , Watov. proda Dohovšek Ivan, lež-ca.
SNSEKSBAJ
6105-6
LMIVALNK garniture
iediini servis, v^ze. ste-klenlno in porcelan sva-tilke, slike, stoie ' itd., prodaja in spre jme v komisijo pisarna Tribuč — nad Ftorijansko cerkvijo.
6450 8 D.AMSKE ČEVLJE športne, Luxor, štev. 40, prodam, Ciril - Metodov i 37-b. p'itličje. 6479 6
TEHTNICO avtomatično, novo, ugodno podam takoj. Naslov v ogl. odd. Ju t uà. 6474-6
PEČ NA ŽAGANJE ii» lončeno, razne čiste zaboje in steklenice, ne-kai namočenega sadj« zi žganjekuho. radi poman j-künja prostora, ugodno prodam. Naslov v ogias. odd Jutra	6473 6
OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranjen, predvojni, prodam. Tovarniška ul. 19. M71-6
MOŠKO KOLO skoraj novo, ugodno prodam. Mehanik Ambrož — Ciril-Metodova 71. «470-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, v zelo dobrem stanju," ugodno prod-m. Meloni* Ambrož. Ciril-Metodova 71.	6468-6
SPALNICO orehovo irai taci jo, 11 kosov, lična, izdelava — •ugodno proda Potočnik Jože. Jernejeva 19.
64677-6
BLAGO
za moèko športno obleko prodam. Naslov v ogla« , oddelku »Jutra«. 6462 6
OBLEKO iz p etivojneoa. blaga, za I3!etnega dečka in gojze-rice št. 41. prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«	6463-6
DIRO NA PERESIH ogrodje zapravi-ji včka in stiskalnico za zelie •— ugodno prodam. Poizve se v Dravljah. Vodnikova cesta 287.	6460-6
PRAŠIČKA jesenoa in 1 par čevljev za fanta št. 35. prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
6456 6
FIAT TOPOLINO
še v novem stanju, z osebno in dobavno karoserijo. prodam, šušteršič, meh. ' delavnica, Tvršev.i 13 (Figovec. lev«, dvorišče).	6501 6
VEČ BICIKLEV (domskih in moških) — nn-iboliše znamke, zelo ugodno prodam, šušteršič meh. delavnica. Tyr-ševa 13 (Figovec. levo dvorišč«-).	6498-6
BOE
stare in nove. lisičje m dihurjevc, polhovke, stare in nove usnjate kovčke in aktovke, čebelni vo sek. ščetino, usnja ta jermeni iu polhove kože stalno kupuje trgovina Zdravič. LJubljana. Stari trg 30.	5462-7
PISALNI STROJ dobro ohranjen, po možnosti bol i še znamke, kupim. Gerovac. Kolodvorska 8.
1-379-7 KNJltrl., r.ist); IS?. ■ n REVIJE. raznovrstne, kupujemo. Knjigarna Janez VhA--en LJubljana Stritir-ipva 4	1-375K
LETNI PLAšč trenckot. zmenjarr, z«i bres-bibni Hubertus plašč — ali takega kupim. — Prečna uiicu 8. 6256-7
-.< tKLfci*iv.i različnih vi m tcu< a jemo. Dobro plačamo Na Vaio 'elio iilr prevzemamo aa domu B Guštin, Vodnikov trg 2	I-3I8-M—7
ZN/. M KI •edantib P- •- . •*• f. -odi kompletne sat-ture tanni Ponudbe na t>i odd 1'itra rod »Po
ZNAMKI
kompj 'O rKc d; posi mesate p rt. j e tud pn~-kamorske kupm; Ponud
be ped sZinan-.ke« Ca OS
ood Jutra.	>c«211
ZNAMKE
kupujem celotne zbirke, tudi prekomorsko. Ponudbe na ogl »s. oddelek »Jutra; pod »ibi ka-
6140-7 BR1I.JANTNT PRSTAN ubane ali slično kot darilo kupim takoj. Naslov v o^-I. odd. Jutra.	6009-7
PHRZIJANER PLAic ali bizam, kupim takoj. -Naslov v osi. odd. lutra.
6008-7
PISALNI S «KOi.
ptenosen, kakršne noi. znamke, kupim tako:. Ponudbe na Ogi «».Id. lutra n,.0 >%Nti"v> "•»: ebi»"—o«-.
-016-7 MOTORNO KOLO dobro olirai., no, 2X1 ccm. kupim. Naslov v > „i.us-nem odd. Jut si. 6115-7
SPOiti.M VOtiit.. čist. kupim. Ponudbe i. navedbo cene na o:l. odd. Jutra pod -Brezhiben«.
<>-■»(» i-7
KOVČEG
.-a poiC'-.'.i:i nov. pied-vo|ni izdelek, kupim. P-i-nudbe na . .' .«!<!. ' '.•". pod sKovč-ig«. 6381-7
SI<» B> (i kupim. !-.»rni ■ odd. Jut a pod štev. 7 .
CEKINE kupim Ponudbe poslat' na ogl. odd. Jut . p • »Kupim.	6384-7
VALILNA -JAJCA (Leghorn), samo čist.>k:v-no pleme, kupm ali z.i menjam za i-ta Rr'in Island. Stupica Gr dršče 2.	6.106-7
mo ke obleki:
stare č- vije pe no. po hištvo itd., staino kupu je: Drame Alojzija, Ljub I jan«. Gallusovo n-ibre ie 29.	6393-7
KNJIGE v raznih jezikih znanstvene. ni.xiicinske. teh nične, novejšega (a-;,, ča sopise in tudi cele knj ž-nice, kupuje stalno knji garna Kieinmayr B m berg. Miklošičev» 16.
6373-7
KLAVIR
koncertni in skobelno miao, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod & Koncertni klavir«.
6457-7
ŽIVALNI STROJ
Singer, kupim. Novejšega tipa. pogrezljiv, okrogel čolniček, dobro ohranien. — Istotako kupim druge rabljene šivalne stroie, radio aparate: Telefun-ken Eiaupunkt, Orion m Philips, stoječe in regi-strlrne blagajne, plsnlne ln druge rabljene stroje ter predmete. — Hinko Privšek, komisijska trgovina. Kolodvorska ul. 7, nasproti Mestnega korxih šča.	6436 7
PLAN NSKI VESTN1K letnik 1895. do vključno 1900., kupim. Ponudbe n ogl. odd. Jut-a pod »Pia nlneo«.	6433 7
PLETILNE STROJE tudi rabljene, ploske in okrogle, n« ročni in mo torni pogon, takoj ku pimo. Ponudbe na Se-vis Biro fiejenburgova ul. 4.
64327 GROZDNA ZRNCA in želod, kupujemo. C o mmerce d. d.. Vič. Trs. t-ska 5.	6445 7
MOŠKI TRENČKOT za večjo postavo, kupim. Naslov oddati v ogl. odd. Jut'a pod 'Trenčkor-.
6477-7 ŠPORTNI VOZIČEK pokroman in dobro ohi-a-njrn. kup-m. Naslov pustiti v oglasnem oddelku >Jutra» pod >>Sportni«.
6465-7
STARE AVTOMOBILE
ter motorna kolesa — v vsv.kem stanju, kupimo p-oti zelo dobremu takojšnjemu plačilu. Merkur, Puharjeva 6. 6495-7
SMUČI dobro ohranjene, z robniki, dolžine 2.05 do 2.10. kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smuči«.	6395 7
MOTOR cca t 6 H. P . 220 voltov, enofazni, broz krtačk v d obre-r. stnju kunimo Kino U11 ion.	.-17-7
SLOVENSKE KNJIGE in noveiše nemške ter časopise in evi je. kupuje kni'garn« žužek, pa safi.	6415-7
BROCKIIAUS Leksil-ou. z.ic!njo izdajo. kup; knjig, rnn Žužek — pac«ža.	6416-7
V.OiINSKO ŠOLO F. Kiichier, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »šo'a . 6408 7
PER I JANER PL A Č lep, dobro ohr.-.njen. kupim. Ponuditi: Smole Jo-sir», krzna- . Šclenbure-o-va.	6376 7
GNOJ
kupim ali preskrb ini v Zameno krompir. N«>siov pustiti v ogl. cdd. Jutra pod »Zamena t. 6326 7
SL KO MARIJE veliko, oljnato ali gobeVn in zlat prstan ab zapestnico za darilo, kup m. — Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Lepo«. 6383-7
SESALEC ZA PRAH 25 kg žime, kuh.nj. ko nože. dcige, tanke, »rte proste», v dobrem stanju. kupim brez pes ed nika. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6387-7
BLAGO a» moško obleko, svetle btt-ve ln ducat moških žepnih robcev, kpplm. Ponudb-, na osi. odd. Jutr.1 ped • Samo j.r.-dvojno biago».	63T4 7
ZGODOVINO dr • Grudnovo n M al ovo. broširano, kupim. P. nud-be 7, navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zej-dovina -.	6379-7
KO" E
lisičje, veverič.ne, dihur-jeve. stro.iene in nestrr»-jene p'a'-ujf.m po ogr> mno v.sok h cenah t go-vina Zdr.vi.- Liublianr Sv 1-1 trg SO	:.463 7
IKF' I NO DOBRO "* Fi.AčAMO za oiCikel-Riime. r.tar- b! I cikle, motorna kolesat..sta-I re avtomobile ter arume za motorna kolesa 'n a v tomob-le Me. kur Pu 1 -r_ Jeva 6	6492-7
fELEZNE POSTELJE dobro ohranjene :n ž m-n ce. kupim Ponudbe n.i oo'asni oddelek »Juta« p. ti »Priložnos;-. 6508-7
rm
J	O k».
z neoviranim vbodom — Oče miren in soliden gospod Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. ali 15. april«.
6257-23^ OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, išče go>pcd z» takoj ali b 1. aprilom. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »»Stalen oospod«.	6328 23a
SOBO
izven mesta, po možnosti s souporobo štedilnika — iščem. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Lastno pe-ilo .	6455-23a
30»» I.IR NAGRADE Zu prazno sobo s štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod Kjerkoli«.	6500-23a
j PRA.tNO SOBO
j stanovanjsko s kuhinjo, j iščem. Ponudbe na ogl. 1 oddelek Jutra pod Ml d uslužbenec*. &i36 21a
fnosobno SIANOVANjE mirno in sončno, zamenjam za dvosobno komfortno v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod »Stroei center l«. 6372-21
ENOSOBNO stanovanje, lep» žični soba in kuhinja z velikim vrtom, zamenjam za enosobno stanovanje. Stanovanje Je brezplačno. Ponudbe no ogl- odd. Jutra pod -Brezplačno..
6364 21
STANOVANJE
ozir. skladišče. oddam. Bližina nove Sišen. cerkve in famvaja. sončna lega. 1 več.'«. 1 manjša goba, predsoba, 'kuhinj?, shramba. 7.a sklediš e p-i merno br-z popravil. Za stanovanje potrebna položitev tlaka. Zato znižana no-iemnlna. Ponudbe na oid. odd. Jutra pod »Pocodba*	6439-21
TR SOBNO stanovanj«', krasno (kopalnica, k.-bin.t. plin — aimenjarr. za 2 ali 1-sobno. Ponudbe na ogl. od J. »Jutra« pod šifro »fl'k-i zaželjena«.	6511 21
, NJIVO
j znotrm.; bloka. o<lda'ii v n-jem. Ponudbe n.i ogi. odd. Jutra pod »Njivr. j ;;C00 kv. m .	6359 17
pian no ali harmonij, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod Komna-ziciia-.	6496-17
NJIVO ne Kodcljevem. pi< lesenem mostu, odd m v najem. N.islov v ogl (Odd. Jutra	6476-37
OPREMLJENO SOBo
takoj oddam gospod čni. Ro/na ul cu 19. 6444-23
opremljeno sobo
lepo. sončno, oddam s 1. aprilom em os- b:. — Dalmatinov«; 13-IV. desno.	6487 23
STAVBNO PARCELO
kjer koli v Litibljani, kupim proti tako;šnii gotovini. Cena 2 ozirora r.a lepo in kraj ni važna. Ponudbe na 03I. odd. Jutra pod )»Sem takoiSnii kupec«.	6421-20
PARCELO \ neposredni bližini sle dišča mesta za zidavo pet-r.adstropnice, prodrm /a 900.000 lir. Ponudbe r.a ndd. Ju>ra p»d nOsem minut od glavne pošte«.
6423-20
P YBCELO
za ziilavo vile v izmeri 700 k\. m. tak«-.; prodam za 200.000 lir. Ponudbe na o>J. od J. Jutra pod »Tik
tramvajske postaje«.
6422-20
I E PO PARCELO
nj suhem te-cnu jr velikosti 768 kv. ro.. t-.kuj p o dam. Pooüldbe na ogl. odd. Jutr^ pr»d »90.W>0 f ■ r<-.	<s-12t-20
KRASNO PARCELO
ni sončni legi prodam za 150.000 lir. Ponudbe na Ofi!. odd. Jutr.' roc1 -wSOO kv m r.	/:«'»«-",0
\Tč I.EPIH PARCEL
sta-bnlh - --d-m. Po nudbe na o>,l. odd. Jutr?, D<--d Cy.idno 1944 .
6335 2J
Ki O
VPÒ-*t«:'.10Var> ;o. v S'ed: Sču, piod . V h-1' je dob o vpeljana gostilna, z velikimi vin^k .-. i kletmi n prostor 7 manišo industrijo. P -nvdbe n g .dd Jutra pod '"* i m-,?	6324-20
STAVBNO PA RCM O lepo. pri no* , ce kv,, v èssi, i.-god-io potisi Našlo» v og' >~dd. Jutr	('336 "0
HI »O
-tnnovanjsko d «rgov sko. v Ljubljani, kupim Ponudbe n^ ogl. <dd. Jut-a pori »Rizpolcžij v k i pital«.	641S-211
LF.PO VILO ili h šo, na lepem pro štoru, kupim fcikoi pot; gotovini. Cena ialiko tud; 111 lijon.sk Ponudbe ni cgl. odd. Jutra p -d -P možnosti lep vrt . 6420 2J
VILO aii HIŠO z večjim v-t..m, kupim. Pismene ponudb- n« ogl odd Jutr. pod Kupoc. .
638 1 20
HIŠICO
enodružinsko, n« Rudni ku znotraj bloki, podim. V: lnska -ončia lega. bajno iep. r zgled, bližina t :imv..j-i Picela 640 kv. m. Cena 95.Ks, H . Naslov V ogl. odd. Jutra.	6410 20
PARCELO v Ko/in i dolini. Cca. 500 kv. m. za vilo. t koi pr. -ö m. Ponudbe na o 1 odd. Jutra pod Rabim denar«.	7369 20
STAREJŠO HIŠO
pritlično, na Celoviti cesti. prodam. — Na Prostoru kier stoji sedanja hiiéa se da sezkfcti trl-nadstropna stavba. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dobra nalo&ba denarja*.	5560-20
GRABENO PARCELO vogalno, prodam. Zaasid Diva takoi Bližina Šišenske cerkve in tramvaja, 460 kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»Peščen teren«. 7441-20
STAVBNO PARCELO 660 kv. m. na Rudniku, višinska sončna lega. prodam. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Pavšalno 35.000 lir«.	6442-20
ZAMENJAM ali prodam 75V. štiri stanovanjsko komfortno hišo za Bežigradom — s 100.000 hipoteke. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod ». Za dvo- ali t-istano anj-sfcCK.	6452 20
LEP KOMPLEKS grimozen. podam pod zelo ugodnimi pogoji soa Bežigr dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Za trinarJsropmce«. 6453-20 HIŠO
šeststanovanjsko nov-ozi
deno. za Brt5igr om. prodam za fiksno cf-no Lir 660.000. Hipoteka cca. Lir 60 000. NnsIov v ogl. odd Jutr...	6454 20
STARO EUŠO hlev ali sbčno poslopje ali samo zemljišče ssa ureditev delrvnice. ktioiu ali vzrmem v ne jem proti plačilu 10—20 l-.tne najemnine. Ponudbe na 03I. odd. Jutri ood »Zno traj blokam	C422-20
RFAI.ITET.VA pitam» H-biJ m Mi o. Ci-galetova l.p, proda reč !c. £>ih stavbnih pa-cel v vseh delih mesta, po zelo ugodnih cen'h 6.81-20
HIš?CO kupim ali zamenjwm za lepo stavbno vilsko par-e-lo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »VsRko I
6472-20 STAVBNO PARCELO p-'.dam v Spodni. Šiški (A*Ve— c > »-»1 n v ce kvi Naslov v cgla nem oddelku »Jutra . 64CS-20
Ženit ve
TAKOJ POROČIVA
mladi gospodični ali vdovi, s premoženjem ali samostojno obrtjo. Dopise pod »Dva gospoda* na oglasni oddelek »Jutra«.
645925
V SO-OlO ZVEČER
iu tramvaja padli paket vezenin. Prosim gospoda, ki ga ie pob ai. nai ls»ga proti nagradi Oddi v gostilni Derenda. Borštnikov trg.	6485-37
USNJENO TORBICO rjavo, večio, od moje pokojne žene Eie. iščem. Ce je event. odduno r popravilo kaki trgovini, založena (prodana) ali pozabijenm naj se proti plačilu v ne Ltiit eku Si*čku. Vilharjeva 41.
6398-37
MALA PAPIGA
zelena »Koki«. Je ušia-V*ne naj se proti dobri nag-^ di Sod-vBk» steza 4,
Sv Fiorijnna ulica ni grad.	643437
VREČA 7. BLAGOM
ki je bila 16. t. m. zveče s tžaškim viakom na kolodvoru pomotoma zamenjana se proGi do.ično znano osebo, ki Je tudi v vleku doplačala za prtljago 21 lir. da isto vrne. V nasprotriem s.uiaju bo zasledovana. Naslov vo~l. odd. Jut-«.	6448-37
DOT'CNA OSEBA ki je vise;, paket pri Sokolu v nedeljo zvi-čer, je dobro znana n s* »pu-ša. da ga vrne i<tit?m.
6509-37
DENARNICO
z večjo vsoto denarja — sem izgivbil. Dotična ose-bs. ki jo ie našla je dobro poznan«, kajti b'Ja Je opazovana. Zat<» jo n pro. ftm. da jo odri 1 r upravi Jut-a, drugače bo irrcla posledice.	6480-37
BRE PLAČNO Je na razpolago večja ko iičiia »leša od parnega 3:ot'a<. — Poizve sc na Ciril-Metod..v; .oesti 75.
6464 37
BORZA DELA nnjno potr^bu.je *,» Ljul>-Ijnnsko pokrajino	*
trideset ŠOFERJEV
Kolikor ni izučenih na razpolago, se bodo novinci izšolali v posebnem šoferskem tečaju ter nato zaposlili v Ljubljanski pokra j'ni. Samo brezposelni reflektan. i naj .se takoj prijavijo Borzi dela.	J-514-I
Ne, koliko kdo da za Zimsko pomoč, ampak koliko bi mogel dati, oa «o bodo nekoč gledali
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po težki in mučni bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči nafi sin in brat
IVO TUREL
Pogreb dragega pokojnika bo dne 21. marca ob 4. uri popoldne z 2al, iz kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. KrižiL
Ljubljana (Dravije), Renče, Chiavari, dne 20. marca 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
t
Umrla nam je naša ljubljena žena in teta. gospa
WolS Frančiška
Pogreb drage pokojni ce bo v torek 21. marca 1944 ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Janeza — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. marca 1944.
Žalujoči : FRANC, mož in rodbina ŽAGAR
Javsia CzsMa,
•tn«' 'l'i. inarca 1944 ob 15. uri v prostorih j&yiiih sklad';?. Ljubljana, Ciril-Metodova
O;«!, mah tovorni avtomobil.
Liklic.na ceni.....
Mwtóma (rlktilica, nosilnost
C00 kg. izklicna cena M-'-i.orno J«i>lo. 500 ccm. izklicna cena . .....
Motorno kolo, 150 ccm, izklicna cena.........
5!;.torno kolo, 125 ccm, izklicna cena........
Vsa vozila se lahko pol ure pred drtžbo o g letin j o in pre zkusljo.
Kupnina se inora položiti v l oke pr i dražbi prisotnega r-estnega Izvršilnega organa taki j po zdražitvi en«ga nli drugega imenovan h predmetov.
PV"g kupr.'ie moia položiti zdražit?lj tudi 8 r/r združene vsote iz naslova državnih in občinskih t.«k« in poslovnega davka.

E-.4
Lin	3«.0«W1.-
Lir	22.«KI0.-
Lir	5.500.-
Lit	7.500.-
Ur	7.500.-
f
» <? M*M
Vsemogočni je poklical k Sebi v boljše življenje našo preljubo teto. gospo
ANO MRAMOR
Pogreb drage pokojnice bo v siedo 22. marca 1944 ob 15. uri iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, rine 20. marca JP14.
Žalujoča rodbina P KG A NOVA in ostalo sorodstvo
Dotrpela je naša ljubljena soproga, mama. sestra, teta in tašča, gospa
PAVLA UDCSVIČ
SOPROGA POLIC. STRAŽNIKA V POKOJU
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 22. t. m. ob 2. urt popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv Križu.
Ljubljana, Trst, 20. III. 1944.
Globoko žalujoči: •JUST, soprog. DANICA por. LUKAŠCIK, LILI J AN A. bčerki in ostalo «orodstA-o
		Hffiéyj
		
s.'-
Zahvala
Vsem, ki ste počastili spomin naše nepozabne
Milke Bratlna
roj. JANEŽIC
in preljubljene Milice, in nam kakorkoli izr-ažili sočutje, se iskreno zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 20 marca 1944.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene gospe
Vere Ksritzky
ro). FURLAN
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji v težki bolezni lajšali trpljenje, jo spremili na poslednji poti, jo okrasili s cvetjem in počastili z ganljivim petjem, ter vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočustvovanje.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek 23. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi sv. Nikolaja.
Ljnhljana, dne 20. marca 1944.
Žalujoči rodbini: KORITZKY in DR. FIJRLANOVA
A. E. Weirauch:
r
8
Roman
Za Hpoi-ede niso imeli denarja, točke so si bili kar s svinčnikom prepisali z lepakov na zmečkan košček pa.p rja, sicer pa so tudi brez tega že po zvokih spoznali vsako skladbo na pri-j mah ... in mnogi so imeli pred- seboj odprte note, da bi hkra-tu citali in tem bolje razumeli, ali pa, da bi si v naglici kaj zabeležili, kar jim bo pri štuc&ju v pomeč. Ne. Inge je bila vsa zadovoljna s svojim slabim prostorom, tu ji je bilo dobro, semkaj je spadala, tu se je čutila med sebi enak mi.
In ko se je pozdravno ploskanje uneslo, ko je n'stopila slovesna, pričakovanja polna tišina in je zazvenel v to tišino prvi sladki zvok mojstrovih gosli — tedaj vob-če ni več Vedela, kje sedi. . Dvorana, vse mesto, vsa zemlja se je nekam pogrezala, Inge je bila na drugem svetu, in temu svetu je bilo ime: glasba...
Tisto jutro po koncertu se je Jožefu vendar že ponuààia priložnost za odkrito besedo z Mariom pi. Holvayem.
Mario je spal dalj časa kakor po navadi, nenavadno dolgo je sedel pri zajtrku in Tstal po mnogoštevilnih časnikih, ki jih je bil Jožef prinesel, pregledoval poŠto-prebiral kartice, ki jih je bil Jožef pobral
s cvetlic, zada;al razigrana vpraš nja n z zadovoljstvom poslušal Jožefovo zatrjevanje, da je treba vse k ako s.aet zabeležiti vei!k uspeh... in zd jci je vzdignil oči :z-nad pisma ter z namrščenimi obrvmi vprašal: včruj, Jožef, ali si dal Gaivvsovi mili vstepnico? Morebiti je zadnje dn. ni h lo sem?«
Pač, gospod. Pred včerajšnjim ;e Oila gospodična tu. seveda sem ji dil %rstopni-co.<.
»Tako? Nu, vsekako snoči ni sedela na tistem prostoru. Zaman sem se oz:raI "o nji. Prazen pa prostor tudi ni b i- Morda je bila prehlajena, p? je dala vstopnico komu drugemu, da ne bi zapadla. Kajti, da je ne bi z: nimalo, si prav za p> av ne m.i-rem misliti.«
>Če smem povedati svoje mnonje. . -š je Jožef previdino začel, »tedaj bi sodil, da je gospodična vstopnico nemara prodala .. "
»Oh, Jožef, nesmisel, prav nič podobno ji ni- da bi kupčevala z brezplačnim1 vstopnic" mi...«
.»Rada gotovo ne, gospod. Toda kdo ve. koliko so ji ponud li zanjo. Prekupčevalci z vstopnicami 90 zahtevali nesramne cene. In morebiti je bila skušnjava prevelika Nočem si prisvajati sodbe, a gospodična je zadnji čas takšna v deti, kakor da bi... nu da... . kakor da bi živela tako rekoč v pomanjkanju...«
»Takooo. Jožef? Res misliš?<
»In v zvezi s tem sem hote! gospodu nekaj povedati, kar me že doigo tež . Gospodična m: v predsobju zmerom pu-.-li napitnino ... se pravi, nap tnino, ki po mojem nemeroclajnem mnenju daleč presega njene razmere. Nerad bi jo razžalil 0 tem, d bi jo o.-ibil. a tudi sprejemati jo. mi je mu3-no če pomislim, da si 30 nemara od ust utrguje.«
Jožef,« je ìekel Mario, ki se mu je mahoma za sv ta lo, >vcš k j si? Osel!«
Jožef se je molče in dostojanstveno pri- j klonil, nagnil glavo nekoliko na stran in j trznil z obrvmi.
»Ne, Jožef, ti n;si osel — osel sem jaz! ( Tak zato . .. zdaj mi je marsikaj j sno s tem otrokom se moram pomeniti ... To seveda ne gre! Veš. kol'ko ti je zdajala v teh mesecih? Vse mora vzet nazaj povrnem ti!«
Jožef se je nasmehnil in v zn men je veličastne odpovedi skomignil z rameni »Zadnje tedne nisem več nič jemal, gospod. Skušal sem puščati denar, kjer je ležal — toda gospodična ga n' vzela na-zij. česar po mojem nemerodajnem mnenju tudi ni bilo pričakovati. Zdaj leži v indijski skrinjici pod zrcalom — vse, kar se je nabralo zadnjih pet al! šest tednov.«
»Nisi osel, Jožef, slovesno te prosim m. zamero. In danes bomo vldelL kako bi se dah stvar spraviti v red.«
Ko je prišla Inge h pouku, sprva ni sli-
šala besedice ni- o koncertu ne p honotui-ju. Z-ielo se ji je pač, da b- morala sama začeti govoriti o tem — izraziti mu svoja z hvalo in svoje občudovanje. A tedaj b morala hkrati priznati, da ni sedela n* podarjenem prostoru- morala bi pojasnjevat1 in utemeljevati, zak j, in to ji je b* 1-nila mkak-r.a pl hest. Vsekako tega ni mogla storiti kar nanagloma, brez priprave in zaleta, in Hoivayu se je prav danes nekam čudno mudilo začeti s poukom.
Sploh je bil videti tak, kakor da bi hodil z m slimi kdo ve kod; vse nečiste tone ji Je Lzpregledoval, naj ae je sama še tako grozila nad njimi, in toliko važnega mu je očitno rojilo po glavi, da je bil za vse drugo gluh. Ali je bil t: ko utrujen ali pa ga je čakalo danes še mnogo opravkov; res dobrodušno je bilo od njega, da je cele pol ure trpel njeno 'gro, samo zato- ker ji ni bil hotel spet odpovedati.
Snočnja očarljiva pesem njegovih gosli ji je še vedno zvenela po ušesih; vso noč, ko ni mogla zaspati, je bila sanjarila o tem. da bo igrala, kakor še n'koli ne, *waj pa se je z vsakim tonom bolj mučno in bolestno zavedala nepremostljive razlike. Tako majhno in grdo in revno se je cuti-la. k: kor nikdar prej, in prvikrat Ji Je bilo žal. da se mu je bila tako drzno vadila za učenko. Videla se je v novi, mrzli m okrutni svetlobi, skopo nadarjeno, zanikrno dekle z dežele, ki mu je bik) z vsilji-
vostjo in bi ezobzirnostjo uspelo zaskoč'1 slavnega mož;, tako da zdaj ni vedel, kaj naj stori, da se je otrese. Skoraj smilü se ji je in najrajši bi bila spravila svoje gosli, se mu iskreno zahval'la za njegovo zlorabljeno dobroto in mu obljubila, da ga v bodoče ne bo nikoli več nadlegovala.
Kakor v zasmeh ji je zdajci položil na stojalo Paganin jev Capriccio v Es-du.u:
«Dajte, poskusite to stvar, snočf ste jj slišali od mene. Se pravi, ne... saj je niste slišali..
i Pač! c je rekla z velikimi, začudenimi očmi. »Seveda sem jo slišala! Oh. m prekrasno je bilo! Tako čudovito... ne zamerite, da vse do zdaj še nisem zinila o tem...«
»Kako pa. ko vas ni bilo na koncertu?« je vprašal zelo ravnodušno, z lahnim poj-»mehom v glasu.
»Seveda sem bila,*; je odločno zatrdita — nato pa se je zbrala in z zat k:jo4m se glasom dodala: »Samo da •.. ne na prostoru. ki sem ga bila dobila od vss___:n
za katerega se vam še enkrat prisrčno zahvalim . .
»Torej ste vendar bili?« Spet je bil videti napol potolažen. »Zakaj pa ne na mojem prostoru?«
»Sama sem si biia pr skrbela vstopnico... že davno prej ...«
Bcfcdttieiter • Urejuje: Davorin Ravljen. —
Für da» Konsortium ».Intro» als Verlar U*frantarj»t jTim
Za knnzoreij nJntra < kot izdajatelja: stank« Vlrant. — Für »Narodna tiskarna A. U« afe v«MM*w«rftlidi • a« ÌMM11 oddelek «dgvvatjM f Jiémiiiìi VfHM
UruokaMle - X» »Narodno
d. 4.0 fcot