3S.itnflta.
I UrtM ■ ** & Mmfr im.
HL leti.

•Sovenafci Narod' v*l|a p» jtitti sa lomfe bhrfe AvstroOgrshe:                          n NcmOJo:
S3Tlcte° ^**^ ""^*    '   K ^"     *** ***° "•****   .   .   .   .   K 6*-Strt leta     T         T    .   .    J 15 —        M a?bcAj fa « *»fe dežele: ■a nescc    „         ....   550     edo leto naprej   .   .   .   .   K 70-—
trprafanjetn glede fetsentov te sa] prilož! « odgovor dootantat ttl mtinki. 9prmwmiitr9 (»podaj, pritlJcjc tevo). Kultova alloa tt S, ttlaloa *t 90.
laaanrtl  te  nEMMfo po  BOfaflifcacai Moatan  te  alecf  1 mmv vtaok iar
Si mm »rok notlof: cokraf po Rita, đvakrat po Hrta. Mkrat po lOvta.
ffnaliBii  (caak pioator) 30 vfe, parte ta salivaie («ak ptoator) » vUarJcr.
fti v«cjlk tasercifati po dogovora.
a#vf aaftcafkl aaf pmnftjB HrtniM vc4a# 9^a^ P^ awfcsaatfd* ^JP9
fla taatt ■!■■«■ aaraete feret paalatve icaarji m m a»re«# aftaacr •liratf.
„Jfaro4*a Tiskana«« lolcioa M. M.
.SovemU Narod* vdja v Bj|aM|wl ■ doctavljea m ćom ali Ce ae bodi  pooj:
edo leto aaprej   .   .   .   .   K 56 — I četrt leti aaprej .   .   •   •   K 15—
pol leta      a      •   •   •   •    m 2»     I na oMtec     •      •   •   •   •   K 5*™»
Posamezna itevllka valja 30 vlnariav.
Dopis! aaj te tranktnjo. RokopM te aevraetja. Vwš*U*wt liđifi «ll#« *• • (v L aadstr. kvo), ttlafoa M. 94
Korak naprej.
Svetovni brzojav ie javil včeraj vest, ki mora razveseliti vsaketfa iskre-nc?a Jugosiovana. V letih od nesrečne fn vendar srečne mobilizacije naprej se je naše ljudstvo politično tako razvilo« In se je njegova pozornost t::ko obr-nila na zunanje poh'rične dopodkc. da je takoj vsakdo obeutil bodisi v razumu bodisi intuitivno, da so ZieJ;n;cne države ameriške napravile naši pravični stvari neprecenPivo usluge s tem, da so v toplih besedah ponovile svoja opetovana obetanja od lanskejra leta. ko smo ne već y dusi, nač pa Se formalno bli Avstrijci, in s tem, da so i^rceno in predvsem svetom priznale kraljevino Srbov. rirvatov in Siovencev kot državo, ki obstoia po volji svojega naroda in s pritrjevanjem dn;-Kih velikih narodov. Zajedno s Srbi iz bivšu kraljevine smo sedaj tuđi Hrvati in Slovenci priznani kot državnina-rod.
Dvakrat pomernhen je ta korak Ze-dfnjenih držav. Italijanskim splctkam se je bilo posreciio zadržati Antanto. da bi nas bila priznala. Evropske velesile, ki tvorijo Antanto, so molčale. U predkon-ferencam in posvetovanjem o zvezi narodov nismo pripjščeni. naši delegati ne zastopafo nas vseh. airpak samo staro srbsko kraljevino, ki je več ni, zato je pa pripuščen delegat Crne gore, ki ie po volji naroda tndi več ni.
To nerjnznanje in naS spor z Irnfi-fo je vnebovpffoča krivica, katero nam ie napravi! zadnji član drajbiirc^su ie jedna od najbolj pereiih cJosfe' *e podoI-noma nerešenih mirovnih vprasanj. Do-K!er se to vDra??nle ne resi do zahtevah piavice, tako doltro ne bo miru. Zivljenl-ski interesi našega naroda so tako ta-deti v živo, pravica je tako udaljena, da se ne bo naš narod nikdar pomiril T izgrubo nalbolf§e?T3 dela svojih sinov, z \7fpibo našega morja in svojih najvažnijih prometnih žil, ampak bi b!l proti svoji volji prlsilien postati element nemira, kakor prej Balkan. Pravica fn sila gonlta narode   v boj.
Amerika je to uvidela. Sonninove sple^kefn molk Lieyd Oeorg'ea, Clemcn-ceaua in ćelo male Belgije, ki je sama ra svojf leoži občutila. kaj pomeni krivica celemu narodu, so usrvarili re-vzdr^en položaj. Amerika fe jrorc-ij^kl vozel presekala in z energičnim deja-rjem pokazala Antantl, kod vodi pravi pot
Velika ameriska demokracija nas je prfznala v izredno toplih besedah, kakor v diplomatlčnih spisih sicer nišo običajni. S tem je izražen veliki interes, ki ga mora imeti vsak pravi prijatelj mira na ureditvi našepa vpraša-r.jR. Na5a mrro-vTra dele^aciia je ocividno dobro nadaljevala delo Odbora,
Lansin^ova poslanica nagla*>a rudi Se izrecno, da se morajo me?e naše kraljevine u^otoviti v sporazumu vseh Pri-zadetih narodov. To je tuđi od nekdai bilo naše stališče. Ne na Koroškem. ne na Stajerskem, ne v Prekmurm, ne v Banatu, niti v Macedoniji, pod Skadrom ob Judrijn in Kaninu pa vzdolž ćele obale Jadranskep:a morja ne zahtevamo ni-česar drusre^a. ne?ro to, kar nam gre. Toda drugi zahtevajo. kar Jim ne gre in stesrajo svoje grabežljive kremplje r>o naši Gorički in KoroSki. po našem Trstu, naši Istri, naši Reki in naši Dalmaciji. Na adreso teh pohlepnežev ie naslovljena Lansin^ova poslanica. Sporazum med narodi zaradi meic, to pomeni niĆ več in nič manj, kakor da Amerika ne prlznava londonske pogodbe, da ne priznava itali-jar.skega imperijalizma, to pomeni, da veh'a samoodločba narodov z a n a s ravnotako kakor ia vse drnge.
Prva velesila sveta Ie sr>oročtla Jn-j?os1aviji bla^ovestjc Pravice. Lanom pa je v jasnih besedah povedMa, da je londonska pogodba ničvreden kos raztrsanega popirjain da je konec sanjam o »mare nostro* in o »pio gTande Italia« na naš račun.
Napravljen je velik korak ▼ naprej ...
Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze".
Uvodni prometni nošegn blng sfanja.
Predsednik češko-slovaske republike, slavni Masarvk, je dovolil nekemu franeoskemu žuri.ulistti iz ^vi^e S. t. m. intervju. Francoz se ie zla^ti zanimal. kaksno stal-šče zavzenia veliki Ceh o vpraSaniu podunavske iederjcije. Funk-cijonar na tako odgovornem in visokem mestu, knkor ie Masarvk, se seveda ni mojrel o vprašaniu, ki zanima ve'ike in vplivne krose franeoskih kapitalistov. izraziti s tisto oštrino, kakor je to do-voljeuo žurnalistu, a^itatorju a]i pa kakor je to biio dovoljeno ćelo če.škernu n-inistrskernu nredsedniku dr Kramaru y Parizu, ko ie jasno poveda), da ćehi in najbrže tuđi mi pođonnvsko fcc'cra-ci]o odklar.iarno. Predscdnik Masaryk je v kratkih in prevjdnih besedah oć!-^ovoril na \-pra?anje, da se da razprav-Uati sploh samo o gospodarski federaciji in da pozna zpadovina tuđi takšne slućaje. ko se iz gospodarske federacije pod srotovimi posroji utesrne razviti tuđi politična- O podonavski federaciji pa ?e da govoriti se Ie po pravični li-kvidacifi stare Avstrije. Ta likvidaciia bo odvisna od dobre volje raznih inte-re5iranh skupin. Pravično rešenie vseh aktuelnih \-pra5anj te likvidacije bi mo-^lo biti konkretna baza za razgovor o inožnosti federacije,
Predsednik je s tem svojim odgovorom ostal v tnejah najprevidnejše formulacije, vkljjb temu je pa z nedvomno jasnostjo v kratkili besedah do dna osvetiti pofožaj: Najpref liKvidacija, ki mora b;?f pravična, t. j.. rni ne prevza-mema ?iohor?ih plačil za državne do!-£ove. ki nišo bili porobljeni nam v prid, ziasti pa ne prevzamemo \ oinih do!p:ov. ki jih boclo morali v katerikoli obliki nositi prema^anci. Sele po končani pravični likvidaciji je rno^oč razgovor o eventualnosti federacije.
JuKoslovanski finančni kroCT se pr>-polnoma strinjajo s tem staliSčem. Fste-?a mnenja moraio biti vsi naši-sloji in vse stranke, ker so z prevzemanjem tujih doljTov vsi naši sloji oškodovani delavski in kmečki ravnotako. kakor meščanski, obrtniški, banke, industrije in državna unrava. Imeli smo priliko govoriti z odličnim zastopnikom tukajs-rjesra bančne^ra koncerna, ki je isioiako izjavil: noćemo nikakržne donavske fe-deraciiL', niti politične, niti gospodarske, ker vidimo v njej Ie skrit poskus obnove stare monarhije. Ne £iede na likvidacijo pret'jklo^ti. ki bi se snno po sebi uinevno morala končati pred tak§-no federacijo, se naČeloma protivijo tci ideji. Proč od Dunaia! Tiospodarsko se moramo popolnoma osamosvrojiti. Hoćemo zvezo s Ceho-SIovaki in Pnljiki, za to potrebujemo vsi trije skupni koridor čez Bratislavo fPožnn). Jug'osla-rJavija je po prirodi bosa ta in lezi na mori u. zato Nemcern ne rabi. pać pa obratna Kapital in importne izddkc lahko dobimo od Antnnte. NcmSke jadranske trgovine nočemo sprečavati, toda stati mora pod naso kontrolo. Pot v Trst mora na vseh probah biti naš. Nemci imajo in bodo v bodočnosti imeli dovolj kapitala za. trgovino v inozemstva. Antanta mora tore] dobro pomisliti, komu da Trst in kontrolo nad Tursko železnico. S tem, da dobi Italija Trst in mosroče Se tuđi Beliak, bi Antanta otvorila združeni Veliki Nemčiji iz Hamburga ono cesto na iztok, katero Jej ie v Carigradu zaprla in na kateri bi Jusroslaviia morala stati kot močna Antantina predstraža. To pa srotovo ni bil Antantin vofni cilj v tej vojni. Zato moramo tuđi s tejra staliSča najener^ič-nv]c odklaniati italijanskc težnie za pripojenje Beljaka ali ćelo Maribora Nem-ški Avstriji. Tuđi valuta Nemške Avstrije ne sine in ne more biti jednaka valuti prirodno bogate Jugoslavije ali silne Ce§ke. V nijednem delu troedine-%2l slovenske.ca naroda se ne najde pri-staš takšne iederacije, vsi jo odločno odklanjamo.
Z naše strani |e stvar jasna: V interesu vseh slojev naSe^a naroda so mogoče Ie takšne gospodarske zveze naše kraljevine z dru^m! državami, kjer fe korist obojestranska. IzkoriSčati se ne damo več. Povećali smo m ponavljamo: Politične Mitteleurope smo se resili, o gospodarski Mittelenropi nam ni treba niti govoriti. Mi pa moramo to stališče vedno m vedno ponavljati, da |e slišijo tuđi drntf. ztasti o« oni finančni krofri inozemstva, kl U nam radi oaprtiH težka bremc—>
MZniase" pilani.
R i m, u januaru.
Dopis, odpnslan nam od prijatelja iz Rima koncem januarja je vtihotap-Ijen pnko straž pot oval via Dubrovnik - Biograd. Došel ie vsejedno še razmeroma prav brzo. Zanimivo osvet-Ijuje vkljub svoji kratkoći pravo mišljenje širokih Uiških mas. ki ie pa plaćani in dobro organizirani tisi: falsificira. Pisec živi v ItaUii stalno ie več let in nam je bil že pred vojno znan kot poznavalec dežele in naroda. —
Ljudi su vam ovde kao i vreme. Stalno promenivi, naročito u političkom uverenju. Posmotrač dogodjaja. malo sam se upuštao u diskusije, a ipak se uvoriti, kako su ovde retki ljudi, koji — barem iz daleka — poznaju naše prilike. No ta ih ignorancija ne spečava da govore o nama sa nekom kompentent-no£ću.
Oni su uverenu da ko prosta Maz-zfrficve spise, n kojima se i nas dotiče, ima i jasan poiam o nama. Ali ja držim da se baš čitanjem tih rasprava — i još ako se ne pozna ni geografija, kao što je to obično ovede — dobije o nama vrlo konfuzan pojam.
Pokušao sam. da fh iz te konfuzije izvedem na čisto, no nzalbud. Ne ide; odviše ima imena, pa ne pomaže ni geografska karta.
A sada o kostantnosti političkog uverenja.
U Diazovofn boi eri na od 4. pr. novembra a kasni«e i u celoj talijanskoj štampi se čista orbHfao tvrdi, 4»s»-ofu zadali smrt2iiuda$at««Ausrn*». Ostavimo frstoriji da o tome sudu Ja-ću samo da utvrdim, kako ie pra toga biio ovde u Italiji opste mišlenie, da se samo a sporazumu sa Jugoslavenima može doći do zajedničkoj? cilja, do brzos: raz-sula Austrije, pa su nam priznavali pravo na slobodan život i narodno ujedinjenje.
Kad je naše nieđinjenje bilo priznato i sa zvanične strane, mi srno držali
—  a Italijani nas o tome uveravali — da se londonski pakt neće izvršiti.
Veliko je tada za vreme Torreovog *rimsko£ pakta« s Trjmbićem i kasnije
—   bilo oduševljenje, da se je napokon postigao sporazum izmedju dva sused-nn naroda, i misrio se ie da će taj sporazum u interesu obojice biti stalan.
To oduševljenje je brzo svršilo — jer kako rekoh ovde se sve stalno me-nja — a za nas je usledilr* razočarenje.
Na dva dana posle njihove »Jflori-osa vittoria«. govorili su mi oni isti ljudi, za koje sam do juče bio »fratello slavo*: »Da nije bilo Kobarjda (Cnpo-retta), sada smo mogli dobiti ćelu Dalmaciju*. — »Pa tražite« reko bi ja. »ali ćete se ogresiti o načelo za koje ste ratovali, za slobodu naroda. »Si. ma noi siamo ora i vincitori« (Da, no sada sm.o pobednici!) — odgovarali su.
Njihova uzorno org. štampa, uspela Je svojim nedostojnim pisanjjm protiv nas, da za nekoliko dana potpuno pro-meni ovdašnje raspoloženje prema nama. Donekle je svatljiv taj upliv štampe na neke krugove inteligencije; ali za čudo je samo, da rektor rimskog uni-versiteta — u času kad se u Parizu po-stavlja (ili se barem truje da postave) temelj bratstvu naroda — izbacuje srpske studente iz aule nazivajući ih Balkanskim divljacima i grozeči im se puškom i mačem. Do 250 naše omladine mora da potraži sada kod drugih naroda bolje gostoprimstvo. Da ie gospodin rektor imao u onome času pred očima mase talijanskog naroda, kojima će trebati naš »divlji Balkan« i koje prema tome nisu njegovog mišljenja, bio bi se ponaSao učtivije i pametnije. — Da je tim masam dozlogrdila avanturistička politika barona Sonnina i comp. i nesavesno pisanje plaćene Štampe, vidi se | iz ovoga:
Dalmatinski djaci — 12 na broja — došli sa ovih dana u Rim da dokumenti Su Rimljanima I' Italianita della Dal-mazia.
Od ovih 12, četvorica $n morala ostati u ftrenzi na lečenju, jer su ih tako oduSevlieno fiorentinci dočekali da su 4 ostala premlaćena, Ostala osmorica su imala drskost da nastave put za Rim. (ijihovi kolege i« Rhna sa »vi-a Daimazia ftaliana«, kteii sa da maskiraju pravo rmspoioženfe.. Ali sa malo, jer već kroz via Nazionale izgubili su se poklici talijanskoj Dalmaciji a silnom izviždavanja i povicima »finjaoia coo goirste paiazsade«.
Traženje Dalmacije, kako vidite, ne nalazi u ozbiljnim naročito radničkim krugovima odziva. Ove mase vide u ovim nameSterrm demotracijama predigru novoga rata.
Za sada ove mase — predvodjene ljudima širih pogleda — sprečavanju ove demonstracije sa protudemonstra-cijama.
A!i se ne boje javno izjavljivati, da na prvi pokuišaj, da bi se imperijalizmi morao učvrstiti bilo i najmanjom vojnom akcijom — oni će u unutrašnjosti odgovoriti  barikadama.
Ako su do sada vladajući krugovi ostajali sduhi na spojene i nutrašnje sa-vete ljudi, da se mane imperijalističke politiku — nadati se je, da će na ovako energično držanje narodnih masa pro-menuti pravac svojoj politici.
im nam ]e trenutno trena?
V prijetnsm položaju sem o tem se Izraziti, ko nisem več član narodne vlade in me ne more zađe ti sum, da ravnam iz osebnejsra interesa.
Ker smo bili vedno zatirani od av-strijskih vlad, se tuđi še danes ne more naša javnost otresti uloge načeine na-sprotnice obstojeće oblasti. Prezremo, da nas vse, vsakega posamnika, kliče trenutek k ustvarjajočemu smo-trenemu delu, k vladanju. Tako se zdi, da za del naše javnosti sploh ni mogo-če. predstaviti si oblast, ki bi nas mogla zadovoljiti. » katero bi mo*di sploh za-dovoljm T^ifi. Iz testa sledi, da v tem ostrem kriticizmu iz muhe napravimo radi slona, da ne pozAMHT Dardona y slučaju neuspeha, niti ne olafšalnih ali oprostilnih okoliščin. To razooloženje ni rodoljubno. Netiti isto brezmejno, ni Ie neopravičeno. ampak za narod pofcub-no. Priprosti mož bode obupal brez vzroka nad našo stvarja če mu io slikamo trdovratno Ie Crno. Učimo se ce-niti vsak v utrjenje naših notranjih raz-mer storjeni korak. Oproš5ajmo nepo-polnosti, ne podtikajmo brez tehtnih vzrokov odgovornim činiteljem zle volje in brezbrižnosti. Ne ubijajmo v narodu zaupanja v vsako vodilno osebo.
Glede pravilnosti tega naziranja najdem oporo v dejstvu, da ie naša druga narodna vlada, kakor je bila prva, sad sporazuma vseh pri nas obstoječih strank. Da ta sestava vlade ne obsoja javnosti k molku. je naravno. Sodelova-nje naroda je izključeno. ako bi narod ne mojfel zavzeti nasproti soorazumno postavljeni vodilni oblasti zmiraj svo-bodno svojega stališČa. Nespametna bi bila vlada, ki bi danes sebi vse zaupala in bi dobrohotno pobudo in nadzorstvo naroda nad seboj omalovažavala. Vendar pa ostane res, da sodelovanje javnosti ne more biti Ie načelno nasproto-vanje in iskanje slaoih strani na vsa-kem ukropu. ki se pri nas z^odi. Seveda smo v manjšini in vlada torej ni naša vhida. To udobno stališče lahko zavza-rrto danes vsaka naša politična stranka. Toda. ali je izrazila katera izmed strank zahtevo, da vlada kot večina brez pomoči dm^ih strank? Ce srno se pa odločili udeležiti se izvrševanja oblasti tuđi kot manjŠina, izvajati moramo pesledice. Načelna opozicija nam dotlej. ko nismo spremenili tega sklepa, ni dovoijena, ampak nas veže dolžnost k ustvarjaiočemu sodelovanju. Zdi se mi pa večkrat, da so vse slovenske stranke v opoziciji druga proti drogi. Ali menda same proti sebi? To je ne-vzdržljivo.
Se eden razlog nas kot stranko opominja, da posvetimo vso pažnjo državni konsolidaciji naših notranjih raz-mer. Ce vidimo pri drugih, da vsak hip nastavljajo revolver in izsiljujejo od skupnosti koncesijo za koncesijo, nas to ne sire zapeljati k pasivnosti. Tuđi če bi rni kot stranka sploh ne bili angažirani ▼ vladi, nas pogled v bodočnost siH krepiti državno misel in vplivati na ureienost razmer. Morebiti je ena ali druga slovenska stranka danes z eno nogo v vladi, z drugo izven iste. Zgodilo se ie že neredko, da je imel kdo dve Železi v ognju, Zakaj se nova deielna vlada toliko časa ni vzpostavfla, ozinv ma, rakaj ni formelno valeti v roke prevzela? Ali iz vzroka zunanjega položaja* ali ker se še kdo pomišlja? Bodisi kakor koti, nam kot odkritim prijateljem naroda treba z vsemi možnost-mi računati. Naš smoter mora biti, da noben dan v ti važni dobi ne mine, da U ne pcttli za korak bttžje k docrfr.
jenju državnosti. Zato nesebično, četudi smo tu in tam krivično prikrajšanu ustvarjajmo. vzbujajmo zaupanje naroda v samega sebe. Nikjcr brez nujne sile ne rušimo, ne tekmujmo v godraja-nju. Pozitivno delujmo.
Dr. Vekoslar Kukovec.
nemlRonncilondno Korupcija na Koroikem.
Posebno v zadnjih 30 letih črpati so nernški voditelji na Koroškem ves svoj i:pliv in svojo moč samo iz germanizacije. Bili so čaši, ko konservativni ali klerikalni krogi temu programu nišo Še sledili ; vsaj na Eunaj nišo odobravali n.ijhujših krivic, s katerimi nas je tr-pinčila nemška ljudska stranka. Ta stranka imenovala se je rudi napredna in svobodomiselna stranka. To svobo-domiselnost pa je razum evala ves čas samo na ta način, da je prlnašala po svojih listih vsak teden in sicer kakor je kazalo — včasih več, včasih manj —* nekaj člankov zoper »farjec in njih kuharice. Večinoma se je $lo samo proti slovenskim duhovnikom in tako irvrše-val se je objednem s »svetim narodnim deiomc tuđi »svobodomiselni profirram«. Ce so se spravili sem ter tja tuđi na, vero in cerkev v obče in grozili z od-padom od katoliške vere, se je to «go-ciUo pod pretvezo, da nemški duhovnik! nLso dovolj narodni, đa imaio tajne zveze s Slovenci itcL Tuđi po shodih žaro* potali so sem ter tja proti veri in duhovnikom. Istočasno o* so moffoČe po-slati kako deputacijo k Škofa in tndi si-ćer Iziavijali, da imalo tuđi glede vere najboljšo voljo, da pa je narodni nastop slovenskih duhovnikov veri na kvar, da je ljudstvo skrajno razburjeio in da vsleđ tejra ne bo več mogoče se držati katolicizma. Iste hinavske groŽnje, kakor v zadnjem časa. To so vtepalf nem-škim duhovnikom tako dolgo. dokler so se ti začeli vedno bolj adajati objema korumpirane ^ermanizatorične politike.
TudJ napram socijalnodemokratični stranki ubrali so isto hinavsko taktike Članke proti veri in duhovnikom, kojih sami v svojih listih nišo upali razširjatL, utihotapili so v socljalistične liste in bil je čas. ko je bil nekako program nem-Ških socijalističnih dopisov na Koroškem: hujskanje proti slov. duhovnikom in sicer na najbolj robati način. S lako nahulskanimi delavci delali so pod krinko IJudske^a gibanja nemško nacijonalno politiko. Delavci so dobivali po shodih kak arulaž, delavski otro-ci podporo »Sfldmarke« — ostati pa so morali zato v službi te klike, katera jih je vodila v boj proti duhovnikom splošno in slovenskim duhovnikom po-sebej. Ker ni imela socijalno demokratična stranka na Koroškem posebno r prejšnjih letih, pravih voditeljev, bila je večinoma asmo avantgardo nemško na-cijonalne klike. Za materijalno zboljša-nje svojih članov je Ie redkokedaj kaj dosega in tuđi pri volitvah se ni smela razvijati. Ko so prišle volitve, spomniB so se socijalisti navađno zopet Siovencev, ki so tedai tuđi vedno pod pir aH socijalno demokratično stranko, zana-Saloči se na to, da bodo vendar kedaj boli pravični. Nemška klika pa je vsled te#a mo^la nastopiti na zunaj tndi proti »nideči internaciionali«. kot »varuhinja gospodarskih interesov svojih volll-cev«, katere je branila z vitežko pozo in s pritiskom delodajalcev proti »soci-jalističnimi prekucuhi«. Ko so minule volitve. odprll so se zopet razni fondi, ki so bili glavni pripomoček jrermanizl-ranja tuđi socijalistom in stara komedija se je pričela. Kjer ni šio z lepa, je Slo z j?rda in socijalisti so vzeli raj§e nemško nacijonalni denar, kakor niče-sar, kajti dunajska centrala jim je mogla ravno tako malo pomagati, kakor tište male svotice, kj so se nabrale te lastnih doneskov.
Tako je rjflo pred vojna Med vojno so se razmere nekaj izpremenile. Nem-§ko nacijonalna klika našla je v vojaštvu zvestega in skrajno brutalnega ekseku-torja svofih želja in povelj.
Za Slovence odprle so se ječe, ali pa vojaške mučilntee. Treba je bilo samo vsakega, kl ni bil nemški ali nem-čurski privrženec klike, označiti kot p. v. in revček je moral biti vesel, če je mogel v večnem straho pred ječo ra fronto životariti.
Koroširi socijalisti so med vojno na zmaj sicer kolikor toliko varovali svoje stališče, toda svojim članom nišo mogli ponašati tkocaj nikdar. Samo
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD* *K 12. fcbnufja 1M9.
36. Iter.
fcarii imeli so dobiček od svoje organizacije. Sicer pa so bili delavci posebno tišti y slovenskih krajih naravnost zatirani. Med tenu ko se Je skrbelo za industrijske delavce drug>d po Nem-Škem kar najboljše, je dobivalo delav-stvo na Koroškem v najtežjih vojnih obratiti na dan komaj okolt 4 K: grlado-vali sos da je bil skandal in gorje tište-mu, ki se je opal javiti kako pritožba Ncmško nacijonalna klika zatrla je s po* močjo vojaStva vsako pritožba.
Kršćansko socijalna stranka Je pridobila na vplivn. ker je v cerkvi in iz-ven cerkve navdnšeno podpirala vojne cilje in zvezo Avstrije z NemČijo, če-ravno je skušala sem ter tja oodlrtati avstrijsko noto. Upliv na pa je postala v tem času posebno s svojim dnevnikom »Kžrntner Ta«rb!ait«, ki je daieč preko-sO prostaške »Freie Stimmen*. Okoll prvega lista bilo je vedno nekaj ljudi svetovne naobrazbe, katerih pač nem-ško nacijonalna klika nikdar ni imela. Ce si je za svoje namene po vojni na-lela gimnazijske profesorje a la Oraber in \Vutte ni spremenila s tem nič na vsebini svojih rovtarskih člankih, tem-več samo na tem, da ima sem ter tja kak puhli članek tuđi podpls.
Toda tuđi napredujoči kršćansko socijalni stranki se ni posrećilo dobiti vstop v zvezo tistiti klikarjev, ki so ka kor ves čas pred vojni, tuđi med vojno kovali iz svoje politike dobičko-nosne kupčije. Pred vojno imeli so v dt'želnem odboru svojo centralno organizacijo za vsakovrstna direktna in indirektna podkupovanja. Okrajna £la-varstva pomagala so pri raznih konce-sijah, trgovska zbornica pa pri ostalih prilikah.
Sicer ni bil vsak jednako obJaro-van, kdor te delal za nemškutarstvo. Najbolj dobičkonosni posli so bili lezer-virani že pred vojno, za najož:e prijatelje klikarjev. Vendar se le pa pred vojno skušalo vse te politične kunčije pocrniti s Dlaščem legalitete, četudi Je bil ta plaše skoz in skoz luknjast.
Med vojno Da so vrgli od sebe vsako sram. Ustanovili so vnovčeval-nico za živino, društvo za lesno trgovina neki krog oseb za upravitelje la-ških posestev, dobili so v roke podružnico žitno prornetne^a društva, mestno preskrbovalnico živil. in tako ie š'o ma-terijelno eksploatiranje nemško nadjo-nalne politike v klasje. Prvi so bili pri mizi kajpak da voditelji — Lemisch, i Hftnlinger Schumi v Celovcu, ro deželi pa župani O^ris v Boro vijah, Laner v Ribnici, Dreihorst v Trb:žu. Pinteritsch v Velikovcu, Michor na Čajni, Milonig v Straji vaši. trgovci Rainer-Tostenvvirt v Beljaku, Fritz Kraut na Bistrici prf Pl„ Keuschnisrg v Celovcu, Kulterer pri Grabštajnu. baron Aichelburs v Vetri-nju, Metnitz v Pliberku. Moschet v Podkloštru in odvetniki dr. Knanitsch, sedai tuđi dr. Reimlein, dr. Dorflinjjer, dr. Pilanzl. dr. Aichelberg Ud. Te naj-znamenitejše zastopnike politične korupcije in koristoslovstva, hinavske nasilnosti in frazerskih »bidermajerjevc na Koroskem, podpirali in ščitili so po ura-dih posebno predsednik Lodron, glavar Rainer v Celovcu, glavar Merlin v Šmohoni. okrajni stfavar v Velikovcu, fina nč ni  svetnik   Raunesrser  v  Beliaku,
državni pravdnik Portugal !. dr.
Koroško nemško ljudstvo varali so politični In materijelno, kar se je tem Užje posrečilo, ker je precej ravnoduS-no in malo misli. Toda proti koncu vojne so se rudi že marsikateremu Nemcu začete odpirati oči, posebno ko se je videlo, kje da rase bošastvo.
Po razsulu Avstrije nastala Je neka kriza: nemško vojaStvo hitelo je do-mov in v začetku često nič ni več zaleglo hujskanje proti Slovencem. Zato so prej omenjeni špekulanti na politično nerazsodnost mase vstvarili novi strah. namreč boljševizem. ki ie strašil tako dolgo, dokler je našlo seme političnega bujskanja proti Slovencem zopet nova tla. Slovenci so bili naenkrat krivi vse-ga pomanjkanja, vseh razoranih in ža-lostnih gospodarskih razmer in sicer samo za to. ker so v nekaterih čisto slovenskih krajih in dolinah dobili gospodarstvo v lastne roke in pokazali raznim političnim špekulantom vrata. Koliko Slovencev in Slovenk, ki so nosile na prošnjo Nemcev svoje blago v mesto, bilo je hudo kaznovanih. koliko se ie odvzelo za kazen slovenskega hir ga, ker jih je mestni magistrat v Celovcu in Beljaku ovajal radi vojne do-bičkarije, tuđi če se je šio samo za par desetic, med tem, ko so zgorai imenovani gospodje kupičili svoj dobiček. ka-kor in kadar se jim je zljubilo. Ker se je ovčica hotela tuđi sama malo napasti, razljuti! se je siti volk! In če ni bilo drugega povoda, hujskalo se je pod pretvezo, da Slovenci na Kranjskem Nemce žive pečejo na ražnju. Udarili so na koroški in nemškonacijonalni boben in razširjali bojni klic »ven s Slovenci* |d nam hoČejo vzeti na§o deželo« — med tem, ko je njihova bojazen imela samo eden in edini vzrok, da so se nemški politični koritarji bali za sad ove svoje politične kupčije. Kakor so znali II Uudje že pred vojno ucepiti ljudstvu miienje, da so Slovenci tišti, ki rnotijo mir, se jim je posrečilo rudi se daj, dokazati ljudstvu na KoroŠkem, da so vse mizerije krivi samo Slovenci. Nevarnost xa njih bogastvo ie bila odstranjena In bič, katerega so vihteli ves čas nad ljudstvom, imeli so zopet trdno v svo-jib rokah. A boi za nadvlado te klike še nj koncan. Prepričani so sicer. da jim bode sedai pomagala ameriška komisija, obliubliena jim ie Domoč od Italije, veselilo se, da iim pomagalo madžarski roparii in da naSe potrpežljlvosu še vedno ni konec.
Toda v Pariza zreio vendar le z ne-kim strahom: Korupcija nemške in av-strijske vladarske hiše ie padla. zdrob-Uena je hegemonija Prusov in madžar-skfc betiarov; te H kooec todi breorl-
merni korupciji nemSko-nacIjoiMil— Uk ke na Koroškem? Bof
Telnika v kraljevnu Ml
Na Dunaju fai v Gradca precuiiaio slovanske dliake iz dvoran tehniških visokih šol, dasi smo tuđi mi plaćali za te zavode, da si ie graška tehnika še pred nekaterimi !eti vabila slovenske diiake z inseratj v ljublianskem *rad-nem listu. O tem dalje pri likvidaciji!
Vprašanje tehničkih visokih Šol je vsled ncmlkega aasilstva perece ilasti za nas Slovence, saj je tin ostalo več" naših d:jakov nego drugih Slovanov. To vpra§anje pa se more dobro resiti ie teko, da si ogledamo po^r^j sploSnl svetovni položaj tehniske izobrazbe.
Svet je razdeljen v Antaiito in cen-Ualne države, ravno tako razpada tuđi z ozirom na posebnosti tehniškega pod-uka. Kratko lahko reiein. da Antantine države cio malena nimajo izrazitih visokih teliniških §ol. Nemčija in Avstrtja sta pa imeli veliko število naLiinih zavo-dov, namerijenih visji tehniški izobrazbi. ScveJa tndi Antnntine države ni-kakor ne zanemnnajo tehniške izobrazbe, nasprotno. inženir, ki se pripravlja za državno službo al! za zasebno z obzirnim delokrn^i-m. si mora prisvaja\i Utm strogo znanstveno podia^o za svol praktični rosel. L'va/ajeio teoretičn* temelj inženirskih znanosti, ki jim je isti za vse praktične odrede, uvažujejo pri tem vse predmet^ ki razvijaio duševno fribćnost in snlošno izobrazba, ki ste osobito potrebni inženirju. Velja oa to zlssti za Francijo in id Uilijo, kjer se prvi cive leti tehnike ?koraj prav nič ne razlikujem od nn.ih te^a.'ev filozofske fakultete. V Italiji niša imeli sploh no-benih tehnik do leta lWv. tcmveč le tthni^ke odrede na vseučil §;ih, tako-7.vani »stari sistem«, leta 190S. so pa ustanovili \1soko tehniko v Turinu in rruilo pozneje tutli v Padovi. Se leta t°14. je jfusn. Faiio porko £ac:oVarjal stnr: sistem na pariški krnfe~cici, sk!i-cnni po ri^ednarrdni komisiji za mate-rratićni poduk, katera n?m ie dala na svojih sestankih in v svolih jako obzirnih sp'sih najkoristneisi pregled sploš-nih rnzmcr matcmatiCnega in tehnićne-ga r^uka.
Francozi ima^o ?vojo slavno Ećcole polytechnique«, visoko solo Stirih teča-jev. izvrstno ureieno. histor?čno uteme-lieno, ki pa nikakor ni tehnika, temveč kakor jo Francozt sami imen'if>]o. dru-j?a pariška »fa:ultć des Sciences«.Vsako leto se oglasa za sprejemni izpit te Sole približno 1000 kandidatov, dasi jih ne more biti sprejetih več neseo približno dvesto. Materijal je fbrei silno nresejan, dijaki. navajeni na hitro, dobro in eksaktno delovanje, so interni, leta jim štejejo v vojaško službo in sele po usoeŠno dovT^eni soli jih č^ka praktična tehniska izobrazba v drugih zavodih: za rudarstvo, za mostove in železnice, za kemijo itd. Imajo pa Francozi Še posebno tehniko za sp!o?no inzenirsko izobrazbo: »ćcofe centrale*. Francozi in Itsiijani zavzemafo stališče. đa Je potrebno samo malo število zares dobro izvežbanih inžcnlriev, ki spadajo med drševno elito državljanov, ražen teh pa veliko število izvrstnih irontenev, obrtnih mojstrov itd.. ki se vezbajo po srednjih tehniških šolah. odnosno v praksi sami.
Ansleži im^lo posebne tehnisice odrede na vseuč!l!sčili; Cambrids:e,Oxfor(}, Manchester, Liverpool, Leeds itd., ražen tega ra posebni za\od »Imperial Collecre of Science and Tecbnolosry« v Londona in še veliko število državnih in privatnih zavodov za srednji podnk. Izvrstni anjrleški poduk. tuđi na fakul-tetr.h. jrleda sicer pred vsem drugim na praktično nporabnost. pač pa se v teh vefikan^kih zavo jih ?ahko individnalizt-ra, ko?ikor se hoče. in Iznoje se tore] tam kikor izborni praktiki tako tuđi teoretiki.
V Beosrradn «mo tuđi imeli tehniški odred na vsenčilišču.
Sklepajmo: francoski. anjrleški In itaPjanski visokotehni^ki podfik je na-menfen vzcroii tehniške elite, v malem Stevifu, določene za vođitna mesta v državni in zasebni sJužbi. ražen tesra se nahaia tam veliko število dobrih obrtnrh §ol. Mladeniči, sposobni, đa dospejo do vrha tehniških znanosti, se izbirajo na Francoskem p<» strogih sprejemnih izpi-tih. na Anvdeškem v zavodih samih s pomočio naTvečje individualizacije pođ-uka. Na Francoskem in v Italiji je tehnički poduk znanstven, skoro enak one-mu, ki se daic visoko§o!cern nrvih te-čajev na filozofski faktulteM teh c*rrav.
Na Nemškem fn v stari Avstriji so imeli izrecne tehnike. Poduk se je ozi-ral pred vsem drajrim na srednjo zmož-nost. NajboliŠi dijaki so si moralf iskati sami grlobejših znanstvenih temel;ev. dosflkrat jih je Sola zadržava'a. ne pa | pospesevala. Ce smo mi kljub temu r<v nosni na veliko število izvrstnih slovenskih in^eniriev, se imamo zahvaliti boU slovenski duševnosti in marljivosti ne^o pa nemškim tehnikam. Zlasti pre-tiravanje jrrafičnih predmetov Je pre-utrujalo visokošolce tehnike, jim krađk> Čestokrat drajcroceni čas. đa ga nišo mo. gll rabiti za važneiše predmete, in lib ciostfkrat navdajalo z nesrečnim iuuzo-rtom do golih vnanjdsii. Oovoril sem prilično o tehn:škem podnkn z dekanoni pariške filozofske fakultete (FacuttĆ đcs Scienas). jr. Appellom. Poveđm! ral le, da se tud! franeoski diiaki kal lahko zagledalo v rraftčna dela ter z njimi čai tratilo, dasi so tam rrafičn! predmeti desetkrat manj obšinri. NemSKe tefinfk« so izvežbovalc preveliko število In2e* nirfev srednje zmoŽnostt premalo pa tikih. ki bi si bfl obranili kliab petfetnhn selskim t*^^"11 dostojno dnSevao cib6-
«m> proizratanle tzddkov. ne samo vojsko, aropak tud! poehdt; AaUntae dr-žave so pQ0osn« ■• r^Bkm i«wUdbt; podmorski čoin, ><ropt«. taok ttd, NemSka Mmika te pa skonU nim bahati z nitaner dragfan. aeio s lem. đa ie iznaidb« drugih mA»triaH«iraU V najpopolMgem obsefi afi k veOemi t velikim stroski povečavrta v posamca* nih izvodih. Tuđi v topništvu bi se dalo to lahko dognati. Zmaffa antante Je gotovo zmaj?* pravienejiih. torej todi vab. liivejših idei. ampak pomagala }• antan-t) gotovo todi iznajdljivost njenih inže-nirjev.
Moja današnja naloga ni in ne more biti. dm v kratkem članku utemeUhn predio*, da naj pritrdimo temu ali one-mu stitemn, poudarjam pa. da se moramo ozirati na ome njeno ra/liko teh-ni§ke izobrazbe prej, ko se odločimo za definitivno obliko naših tehničkih šol.
Neka) pa moram Še povedati Ker je stvar skrajne nujnosti. treba nam je nek?.i ukreniti takoj, to pa mora biti izvedi j ivo.
LJj.tanovitev popalne tehnike, z vso opravo, z naučnimi sredstvi vred. to je težko, drnaroceno početje. Ni misl'ti na to v kratkem Nafmanj oprave u treba odnosno za teoretični poduk v prvih dveh let ih. ki je prav lahko zjedinien za vse stroke, izvzemsi kemijo. Za praktične tečajqc pa nnj teredo naši d;j?ki v Pariš na: C'cole nationale supericurc des Mines, E'cole nationale des Pouts ct Chaussees ... itd.. kjcr sprelemajo vsako leto leno število dijakov iz inozemstva, u*ivajočih skoraj pravice fran-cosklh, tuđi glede državnih izpitov. Treb^ bi biTo seveda zato. da bi nacrt podiika prvih let 5Oi?Tr»šal z zah*evami sprefcmnesra izp'ta onih zavoiov. ki so r>a za vse do malera iste. Pač na so tuefi profc5orii in rektorji teh velikih šol tafco razvidni in tnko vzprejemlitvi j?o srndje. da smo takih Še malo videli mi Slovenci.
Ostane vprašanje jezika. *J©. to pa crotovo ni porazno za Slovence, sni se nni ne bo treba vjrlabliaH v filološke fV ntse francosčine, katerih le res hndo clo5fT. Praktične vežbe v razgovoru, končno par predavani v francoskem jezika bo zadostovalo, kar manfka, Pariz ga da dobrovoljna.
Dr. Rikard žnpančtt.
VcđoB certs kroljestva SHS.
Zagotovitev prostega prometa po vodnih cestah notranje zemlje spada k eminentnim življenjsklm vprašanjem vsake države. Zato ie za naše mlado kraljestvo velikeza pomena, preskrbe-ti si pri seaanjih mednarodmh mirovnih pogajanjih tud! v tem oziru pokoje za iTcoden razvitek prometa in rdra-veira narodnega gospodarstva in skle-niti take trfcovske in pomorske pogodbe, v katerih bo zajcotovljena svoboda vodnih čest do morja In do industrijskih središč.
2e pri mirovnih pogajanjih prej-Snjeza stoletja se ie vpraSanje varne fn proste olovbe vedno pretresala Tako se je danajski kongres leta 1815. bavi! t. razmerami Donave in onih ve-letokov, ki tečeio skozi več držav in so od mori a plovne.
Določili so se členl, omenjajoči prostost plovbe od točke, kier postane reka plovna, do izllva, dalje so se določili javnovamostni predpisi za Dona-vo: obrežne države so bile dolžne, vzdržavati vlačllne poti in vsa dela v svrho ohranjevanja plovnih voda; tuđi t rečnimi carinami se Je bavi! ta kongres, ki nai bi se v olajšanje plovbe koliTcor mojfoče enostavno priredile ter naj bi se odpravile vse stare nakla-diščne in preklađiščne pravice, v koli-kor so ovirale plovbo.
Po krimski vojni leta 1856. je na pariškem koneresn donavsko vpraša-nje dobilo mednaroden značaj, ker se je pole^ komisije obrežnih držav, kl je v smisla dunaiskfh kongresnih sk!e-pov vse plovbene za deve imenovanega veletoka stalno ohravnavala, ustanovila §e ena komisija, obstoieča iz čla-nmr velevlasti, katere naloga je bila, skrbetl za izbolišanle In tuđi nadzoro-vanje izliva Donave v Crno tnorie.
V koTiko je bil vpliv obrežnih ve-Jevlasti medna rodno ddoČen, se razvidi !z odredbe oari^kes^ mfrovrjejra kongresa, do katerem se smatrajo za prihndniost načela o donavskem Izlivu za def evronskecr?? javnega prava (de troit public de V Etfrooe).
Iz dnevnlkov ie razvidno* da le z prirom na 5cđanj« rrrirovna po«:afa-^i delesrat Srbije ali p^^v^aprav ce!e kraljevine SHS, sroso. Pa§ić, posebno naulašal važnost vodne ceste iz Donave v EireT«Vo In Sredozemno morje, in sicer no Moravl In VardaHu in po-m?^ rio^r^ti. dosoeti po vodni cesti iz c~!'!rm v ??rce srednje Evrope. Rnv--nt^Trr) m>!t^va mlada Čeho - slovačka drfiv^ ra Pratjo po Labi svohoden rfoSod do Severne«ra In Vzhodne^a ir»r>rfa: DraTrđani iti H^mbur^ naj tv>-st?*»eta sev^^ni pristanišči čeho - slo-vasTc« republike.
Požun se bo preobrazi! v preltla-đtšče za 5eho • ^lovalko oođonavsVo trrrmno in rinvht po Donavi fe bo t^lroi nričeia, rv ^eojrrađn so fe Ce^V^ Vnmi^ite, ki š^^»rafo to vnra**n«e?) Fn»«co!tVn rennbltV^ uof ****** nr»vteo mrt^tc plovhe tvt P#»*»n. Vtefl. Orfrf tu L»W t» v*e *n*e«fc! TW«?»va i>» «•! wv ?ef«tie vr«r n«v#«^ r»da na vseb vđ» Uh vnđ^ni eettaM
Za naf«; lnrrxTfyf>w^o   kr^fe^hpp
****** Z O^"nni nn v^1^*»?ovV» IK>»^h*HŠ TVm«va t «*fev»Hr*| **HtoVi: ?i^o, ' ***h*
tuđi TU*. Ht^v^ tn M^m v tm&e*. Predfio Te Mf« Twr*1#m J*t^m H-
aMatla. ae k raxteaala plovba po Savi! od Beograda do izliva LjubUanice pri Zaloga, to 1c 774 kn po Ljubiianict pa ml Zalota do naMadllfa UuMiansko Spodklisko trgovtea. Viša po relet nišo modo plavatt Udio. ker Jih io oviral vodopad aa Pužinah in pa konclome-ratno skale, moleća Iz strate pod Ljubljana Po tei proti Je šeJ promet tamo nekaj časa (1739.-174dJt in sicer, ko so napravifi štiri mnetne prekope s stanlćniml satvornicami (kamera za plovbo), da je bilo motode obiti str-mec Po propadu prekopov so zopet v Zalotu nalagali blago In sa odpelja-11 v LJubljano (pribili. 4*2 km). Trtov-sko življenje je bilo koncentrirano v Ljubljani »na Đregu«. kjer se je naha-jalo prekladiSče za plovbo po Ljublja-nici od Ljubljane do Vrbnike, v dalja* vo kakšnih 23 km.
Zaradi vamejše plovbe po Savi se je moralo nevarno, v str uzi se nahaja-Joče skalovje med Savo in Zidanim mostom odstraniti. Izstreliti^ je bilo treba posebno pri »belem Slapu« in pri Prusniku (med Zagorjem In Hrast-nikom) leta 1736. in 1737. posebne kanale. Umetno so se napravile tuđi vla-čilne poti za protivlak. V Ljubljanski kotlini, v KrSkih lojnh in hrvatsko-slavonskih nižinah, kjer je bila strusa Save div ja ter so morali do vsald veliki vodi preložiti plovni žleb v dmg rokav, so zaradi ohranitve struje in potrebne Rlobine stavili zjrradbe lokal-nega značaja, kakor povprečne zgrad-be za odbijanje vode od bresca, zapore in prekope. Obenem z resruladjo reke so se izboljšala tuđi orometna sredstva, čolni. Posebno se »e stremilo za tem. da bi veliki donavski čolni mogli brez prekladanja dospet! do Radeč,
V dobi najviši es:a promctnej?a razvoja na Savi so prenašali med Siskom in Zemunom »barketoni« tovor 5000—6000 centov (2^—300 ton): med Zemunom skozi Sisek do RadeČ so vozile »barcele« ali »sepserine« z no-silno zmožnostio 1000—2000 centov (50—100 ton), od Radeč do Zalosra pa so vzdrzale promet »lađie« ali >tom-basi«, veliki, odprti. ne čez 1 meter se potapljajoci leseni čolni, noseći 300 do 400 centov (15—20 ton).
Kar se tiče plovbe, vršila se je ta navzdol potom toka. nazaj pa so vlekli ladjo čolnarji ali pa voli. idoči po obrežnih vlačilnih potih. Sa\-ske ladje z nosilno zmožnostio 6000 centov je moralo vleči 14—16 čolnarjev in pri močnem padcu 20 parov volov s 30 gonjači. Od Zaloga do Siska je trajala vožnja tri dni, nazaj pa 14 dnL V slav-nem se ie tovorilo sočivje, oves rž. laneno In konopljeno seme, koruza, kaša. kar so pošiljali v vrečah In Icse-nih sodovih (»lajte«), držećih do 15 vagan«vt potem vino v malih ovalnih sodčkih (barisle«) ali v večjib (»banke  ali »biinkarcec) in trzovsko blago
v balah.
Po Ljubljanici in Savi do Beojfra-<fa so opravljali službo na ladjah kranjski Slovenci. 2e Valvasor je drastično slikal njihov pomim in predrz-nost v soteski med Savo in Zidanim mostom, kjer Sava »srdita« vw brez-nmna bi razdovjana iz ponllne, dlvja »»Sau«« postane«. Od Zemuna do Or-šove so oskrbovali plovbo Srbi Naj-večje srbske veslaške ladje, »račine« imenovane, so izdelovali v Jasenovcu ob Savi Srbo - banatska Donava je nudila plovbi velike težkoče tam, kjer vstopi veletok iz nizine Bačke v ero-zijsko dolino, južno od Moldove, v strusro znamenitih kataraktov do Pla-visevice: kljub regulaciji je plovba tam še danes težavna. Pod Plavišico se 2000 metrov široka Donava zoži do 170 metrov. Zaraditesra plovba ne trpi, ker se vodne mase vale med visokimi skalnimi pobočji nad 60 m zloboko. V sledeči kotlini Oršove je veletokova struga v četi širini preprežena s peči-nami, ki tvorijo 2elezna vrata. Le pri visoki vodi je bilo možno ta kraj preploviti. Pri nizki vodi plovejo sedaj ladje skozi prekop. kl je izstreljen na desnem bregu- Projsa kataraktov neha pri Železnih vratih; od tu navzdol ni več omembe vrednih vplovbenih za-prek- Pod Oršovo se je pričela že plovba na jadra. večinoma last grških brodarjev. Plovba ladij se je vršila po Savi In Donavi navzdol s tokom« nazaj pa so jih vlekli li ud je, konji ali voli. Paroplovba se je pričela po Donavi leta 1830. in se je ob normalnih razmerah raztezala z blajtovnim in osebnim prometom od Rejrensburga do Suline 2383 km. Rečni palniki vo-zijo po Savi od Siska do izliva 604 km daJeč; od Siska do mosta pri Zagreba vozijo parnlki samo kot viačilcl ploskib ladij za regulacijo Save, K mreži vodnih čest v Jugoslaviji, po katerih vozijo parnlki, spadalo Še: Drava od Bar-ča do izliva v Donava 229 knu Tisa do Sesedina 148 km, Temeš do Pan-čove 3 km, kanalizirana Đesa do Te-mesvara 115 km, Francov in Franc-Jožefov kanal z 235 km, Bošut od Ljubna z 49 km.
Vlačilne vlake oskrbujejo med Reffensburgom in izlivom Vaše pri Komorna kolesni parniki; preje delo-mi obstoječo verižno plovbo so odpu-stili. V srednvem teku Donave med Du« najem in Tum - Severinom se uporab-Uajo tuđi parniki z vijakom in lesene vestaJke ladje, medtem ko $o pod Že-lesnfml vrati že vse vrste pamikov, to-vornih čolnov In jadernlc v prometu; od Bralle dalje pa večinoma pomorski parniki. Od leta 1916. naorej vlači ob <fesnem prekooovem brejru v Železnih vratili vtačHn« lokomotiva po dve pokil vlačilfri ladji luivzcor.
Vlačilni vlak poviroča nad Duna-Jem in čez katarakte srbske Donave velike telava: toda rano la to močna taodtada. ispooolotti tetalč&a   sred-
stva ta s tem tuđi ob netuodnih   raz-merata premagati vse težkoče.
Te okoliščine v zvezl % napredu* Jočlmt resulacijskimj <ich 50 vzrok, da se sa podonavsko plovbo porabUajo danes večinoma moderne železne vlačilne ladje z nosilno zmožnostio 600 do 700 ton (60—70 normalnih vago-nov) ta vlačilni pamfld s strojl do 1000 konjskih siU medtem ko so bili pred 25 led v porabi samo 400 ton noseći čotnj in neStedljivi parniki z nezadost-niml strojL
Jugoslovansko krali estvo bi bne-lo torej po Donavi z\xzo s Crnim morjem m Orientom, kl razven 85 km dolge proze kataraktov do Oršove, po-polnoma od sova rj a kot prometna cesta za »veleplovbo. Od Oršove do izliva v morje bi bila potrebna samo dela za vzdrževanie veletoka in pa od časa do časa poglabljanje (blagro-vanje).
Prekopanje kataraktov pri OrSo-vi bi bilo edino večje podjetje v Donavi, potom katerega bi postala Donava od izliva do Dunaia v doteosti 1933 km cesta za veleplovbo. Po nacrtu je predlagana visoka jezilna naprava pri počini »Juc« (nasproti hudournfku Porečka na desnem breuu), nakar bi bili vsi katarakti z najvišje ležečo brzico >Stenka« vred preplavljeni. Ta pred-los:a je plovbi Že zato v Drilo*, ker bi bil potreben le eji zadržek v zapomici in r>ri tem bi se nrldobilo tuđi vodne moči za 200.000 HP. Po končanju teh re^ulačnih del bi bita vodna cesta za najmani 2 metra globia In Uroka tako, da bi bil promet v obeh smereh z vla-ki tuđi ob najnižji vodi do Dunaja za-?otovlien. Vsa dela na kataraktih pri OrSovi so se ccnila na 38 miliionov kron. stroSki rejrutaclje Donave od Iz-liva Morave do izliva Vasre, kakor tuđi na raznih kraiih po osrrski struel do kataraktov. bi znašall 40 miliionov kron. Regulacija nemško - avstrilske Donnve je. razven nekaterih dopolnil-nih del. dovršena, tako da bi bila s pri* meroma malimi stroski najmaniša srlo-bina dveli metrov v kratkem času lahko mogoča.
Brodarske razmere na Donavi so se razvijale do noveišesra časa na preje popisani način. Z ozirom na to, da so se meje izpremenile, ker naj nove obrežne države z dohodom v Orient in potom vodnih čest v osrčje Evrope uživajo jcosoodarske dobrote, dali©, ker je dobilo podonavsko brodarstvo na pariškem konjrresu mednaroden značaj, naj se Dolee obrežnih držav tuđi vse na velebrodarstvu ndeležene velesile zalnteresirajo na gori opisa* nem stavbnem projektu velcbrodarske vodne ceste.
Donava nad Dunajem hrta zaradi svojega strmea in hitrosti toka značaj gorske reke in ne zadostuje zahtevam veleolovbc ker pade njena vozna globina pri nlzki vodi pod 2 m. Urav« nava reke za nizko vodo ne bi dosegla poglobilenia profila in bi se moral U del veletoka zato kanalizirati.
Narejena sta bila v to svrho dva stavbna nacrta, po enem naj bi se na-redil ob strani veletoka prekop sa plovbo v dobi nizke vode. ob visoki vođi, to ie približno pol brodarskega leta, pa bi se vršila plovba po prosti glavni strudi. Drugi nacrt priporoča znjeŽene stopnje s premičniml jezo-vi. poleg katerih naj bi bile stanične zatvornice. Jezilne naprave bi služile rudi za zaježenje gornje vode v orido-bitev vodne moči. Na ta način bi nastala za čolne do 700 ton nosilne zmož« nosti nepretrgana vodna velecesta do Regensburga In KehTheima na Bavar-skem in po že obstoiečem prekopu med Donavo in Meno bi bilo možno nriti do kanalizirani Meni in Renu do Rotterdama ob Severnem moriu. Od Stra&burga ob gorenjem teku Rena pa ie proti zahodu po prekopu med to reko in Marno lahko doseči franeosko vodno omrežle. Pri Ruhrortu ob dole-njem Renu se odcepi srednjeevronski prekop. držeč skozi vso Severno Ncm-čijo. Ta veže Ren z Vezero in bo po dodetavl Se manikajočih 180 km med Hsnoverom \n Labo. vezal to reko z Odro fn Vfslo do Branibora, Vsi pre* kopi Nemčiie in rečne re«rulacife sot Izvzemši vodnih čest vzhodno od Berlin a. kl s!u?ito le nrometu čolnom % nosilno zmožnostjo do 400 ten. doston-ni čotnom za 700 ton. Francosko nrr»re?Je vo<f»iih čest je prfi-deno za čolne z no$tt«o zmo?nost?o 300 ton. (Konec prlhodnjlč.)
BRoi \m ni se inDieio ea slnoslBl ffdiiii mi
(Konec.)
Poglejmo si argumente nasprorrrt-kov — Glavni hi — to le naravno — najpopnlarnejši je: Italijani so naši naj-bolj zagrizeni in najnevarnejši narodni in poliiični nasprotniki; gojiti njih jezik bi se reklo; izkazovati sovražaiku uslu* ge, pospesevati njegove naka.ie, da ja ti se mu v roke. Odgovarjam: Ce bi imel le trohico bojazni, da pouk Italiianščine na srednji soli pomeni nslago sovraž-nikn. da te moje vrstice krhajo oštrino obrambnega meča, ki ga s toliko pravico obračamo proti Italijanskemu imperijalizmu — z grozo bi vrgel pero vstran! Toda: do danes je veljalo — m bo pač vellalo tudl v naprei — na-stranfe. da je lezik nasprofoika« če ga obvlada izobraženec, orožje proti so-vralnjka Poznati sovratnika, njegovo naravo, njegove sile in slabosti je došle! pomenilo oiačenje, ne oslabitev lastnfh Šans. — Ni mi treba opozarjati, da na§i politični voditelji v Primorja obvladaJo italilanščlna In L 1913. ni |a % Florenci kolega. trŽaiU UaiUaa. aa-
36  Stev.
»SLOVENSKI MAflOP«, dne i*, fcbnurja 1919.
Stran 3.
vajal kot doka« naše (slovenske) a«Te-
sivnosti dejstvo. da se slovenski inteli-genti selijo iz Ljubljane in od drugod v Trst in da vsi ti govore laSkH
ugovarjali mi bodo: In vendar poznamo vsi potujCevdJni vpliv nemških sci in nemškega pouka, kl je propojii vkljub ociporu ćelo izobražence taka, da bo treba mnogo napora, da se ga oproste. Na to bi odvrnil: Prvič ne gre devati vsega kulturnega germanizira-nja. ki smo ga prestali, na rovaš Soli: ponemčcvaJi so v uradih; vpregli so nas gmotno v ncrr.ški voz (industrija, trgovina!): zaprli so po najboiiših mo-cen vse druge dohode h kulturi in blagostanju ražen preko nemSSne (eno-stran-st!).    Dalje je treba razločcvati:
nemško    solo,      ntmški    pouk    __    pa
pouk nemščine. Ali je nam mlaj-šim ki smo biti deležni samo slovenskih srednješolskih učiteljev, pouk nem-šćine otroval značaj, oslabil nacionalno odporno silo? Ne. Toda nern^ka šo-la. vodena od zagrizenega nemškega (ali janičarskega) učitelja v iiemškem duhu. ta šola, ki se jo je posrećilo obraniti našim zatiralcem prcdvsem na naj-OKroženeiših točkah — na mc-ji. — pa tuđi sredi našega ozemlia, ta šola je pać bila vedno strupena kultura r^narodo-valnih bacilov. — Vr-e to velja enako za dosedanje javne in zasebne italijan-ske sole v našem Primorju. — Danes pa, v svobodni domovini, ko imnmo svoje sole popolnema v svoiih rokah, ta nevamost pač odpade. — Končno omenjam, da bi obstojala resna nevar-nost da se z jezikuvnim poukom inficira ljudstvo, narod s tujim duhom !e tedaj, Če bi hoteli vptlja« tuji Jezik v sofe. ki iih poseča m'adina v rnasah, toret v ljudske, nadalievalne, nižje strokovne Sole. Toda na to nihče ne misli. Tu govorimo o srednHh šolah, in kar bo tu jujeroslovansk? sred-njcšolski profesor — s ciljem j n s: o -slovanske narodne kulture in politične siinosti pred očmi — pove-da! učencu o tuiem narodu, to bo učen-cu, bodočemu kulturnemu delavcu. le v korist in v oporo v narođnostnem boju f
Drusri ugovori proti itnlii3n§5lni so lažiega kalibra, v kolikor so sploh res-ni. Dopisnik v »S!ov. Narodu« z dne 3. februarja meni, da je gibčmst in pri-k u p Ij i v o s t italiianskega jezika na^i samostojnosti posebno nevarni !n pri-kupljivost francoščine? Kio jo bo taj5!? Si'jer pa ierrajo v vplivnosti tuiih jezi-kov navadno drajri moment? v!ogo, ne njih fonetična in melodična milina. Nem-sčina je vse prei kot blasrotriasna. in vendar so se je Drcd nedavnim časom oklepafi z zamaknjenim občiidovan?em ćeli s!oji našega nareda. — Dalje opo-Tzrja dopisnik na nevamost, v katero nas spravlja zapeljiva italijanska umet-nost Ne podeenjuiem vpliva tega kul-turne^a faktorja; le zdi se mi. da spada v področje drugih kulturnih zavodov — ne sole — skrb, kako zabraniti nevar-nost za prospevanje lastne umetnosti. Naj se italijanščina vpelje v srednje sole ali ne — v naših fclediščih bodo se doigo dajali Verdija in Pucciniia (da ne bi bilo nikdar slabsih firm!). in naši kultivirani fjudje bodo magari nehote priznali veličino predstaviteljev renesansne in poznei§e umetnostf — ne da bi to vplivalo Škodljivo na njih politično prepričanje. Stcer se pa bojim, da v našem narodnem življenju Titi lastna umetnost še dali časa ne bo igrala od-ločujoče vlojre.
Trst (in Gorica in ostalo) bo na vsak način naš: če ne v prihodnrfi me-secih, pa v prav doglednih letih; nili malo ne dvomim o tem. Toda da bi nam tam kd?f bolje služili francošćina in an-Rleščina kot italijanščina, kakor trdi dopisnik z dne 3. februarja — ali se spla-ča gubiti besedo v odgovor?
Le en ugrovor proti italijanšćini — z druge strani — Se navajam. Neki stro-kovnjak je mcnil: Ce se bodo srednje-šofei učili latinščine in francoščine. po-tem je pouk Italijanščine popolnoma od-več; učenec si bo iz teh dveh jezikov       italijanščino      brez      težave
—  skombiniral    ali    kaj!      Kot   vzsrled Iahkote     je     navedel.     da   bo   vsak nčenec prepoznai v italijanski    besedj »tavolac latinsko »tabulac; čemu torej očiti se italijanščine. ko prre brez tepa? -— Ne bom spominjal, da tuđi fran-cesko »table«  ni ba5 manj podobna  latinski besedi  (Čemu torej pouk francoščine itd.?). Ne, ne!      V tem oziru ie stvar resna: Ce bi imela slovenska romanistika nastopiti taka »fahkotr.a« po-ta »poljudnosti« in površnosti, potem je boljše, da ji danes stopimo za vrat! — Tistega mnenja sem seveda iaz tuđi. da dveh romanskih jezikov pol ej? latin^či-nc ne kaže uvajati v i s t i zavod. Z^o-raj sem na razloge oprl svoje nazira-iile, da kaže italijanščino — vsled kul-turnega pomena in praktične vrednesti
—  ohraniti  na srednjih  šolah. Pri  tem sem seveda  mislil  na tišti dei sloven-skega ozemlja, ki gravitira proti morju. Kot protiutež italijanščini velja vpeljati
—  ker se gr^čina itak umsk.ie rnođer-nemu jeziku — kak germanski jezik, torej   angieščino  (pomorske  zv^zeu.    V severovzhodni polovici ozemlja pa bo najbrže ostala poleg, oziroma za fran-coščino — iz docela slovensko narodno-egoističnih ozirov — nemSčma predmet na srednji šolt. — Končno omenjam, da se tuđi srednješolcem. Iri studiralo kot obligatni romanski jezik ftaHjanščino, ni treba za ćelo življenje odreci franco-ščini. Izobraženci v kulturnih deželah so neredko zmožni tuđi več kot dveh tnjin modernih jpzikov, vsaj v razimievanjiL In pri tei priliki zagotavliam. da si bo s privatnim Studijem nčenec ki bo poznaj latinščino in italijanščino, lažje pridobi 1 znanje francoSčine nego učenec    latinščine in francoščine znanje italijanSčine-
Naravni razvoj je namreč ta: francoSči-na se ie iz latinščine razvila v prav ka-nJrtedsflčoili fonetKaBi taonealh m-
ko Stadija, v katertm m nahaia daaes italijanščina. In pedagoška v obče ni proti načelu, naj se učenec preko laž-jega, bližnjega lotevm kompliciraiiei-šega.
Moi odgovor na vprasanje: ali naj ostane italijanščina na naših srednjih šolah? je torej odloćen in — upam — utemeljen »da<. V našem svetem bola za Primorsko in Ooriško bo poznanje italijanstva na^im izobraiencem in političnim bojevnikom koristno in potrebno. In če borno dokazali, v tem boju in v ostalem. politično jako&t in kulfurne uspehe* potem doživimo tekom prihod-njih 15 let zadoščenje, da se bo naš so-sed onkraj Jsdrana, bod'si prijatelj ali rwe, prldno in uspe&no uči! našega je:-:ika. Brcz takih potrebnih dokazov nam pa tadi Francozi, naši nedvounmi prijatelji, ne izkažejo te ćast*.
Dr. Stanko Skerli.
Važna seja liutiilonsliejo o&činskesa sveta.
Svotan protest proti  laSIcl
okupaciji  In slovesna Ufava
z«s ušle ujedinjenje.
Ljubljana,  11. tebruarja.
župan otvori sejo on 6. uri in konstatira sftlerJČnost. Za verifikatorja imenuje obč. svetnika Verbiča In Župan-Č i č a. Naznani. da se ic občinski svetnik Kraicher oUpovcJal svojemu mandatu in le bil na njogovo mesto poklican na-mestnik Fran ^ k u 1 j. mestni učitelj, ka-tereca pozdravlja.
Ivan Stele ♦.
2upan stoje: Slavni me^tnl svet! Dne 6. t. m je umri tjospod Ivan S t c f c. Seveda ml je težko govoriti nekrolog možu," ki je bi! moj politični nasprotnik. Ali to me rič ne motl, da bi ne pri/nal objektivno, da je bil pokojni obćinski svetnik biefe de-laven mož. Vsak se zmnti. Imel pa je naj-bolj^e namene na nestu, katero Je zasto-pal. Nimam povoda, da bi mu ne i7rekel tcKa priznanja Sledi mu v ?rob na?c so-čutje in na*e nsmttjenje. Ohčinskl svetnikl so   pp^Iu'ali   no^mrtnico   stnie.
^ii^an naznani, da ie v'ada sporočJla, ds se I© ustanovila državna posre-dovalnica n delo. vsled Česar naj bi mestna obalna otmi«;tHa svojo posredo-valntco. ZačasTio se uredi stvar taVo, da bo mestra p<>sredovalr»ica <ic oosl-.va'a. a!i namen ji bo le ta, da nanoti vsaVccra. kdor se pri n»ei oc'.isi, v d^avno posrcdovalni-co. — \Tađa ie odo>^:la onkritie ra mestni pr<->r?'T!n — ObČ. svetniva T. i kozar in FranchelM sfa v radrif sej! podala nn'to^hi nrot! eestni felez-nici. Uo-ava jc» sn^rcuVla. da ie dotićre nedostatke od^^a^'-i. Pp*o?Tjcfif. Vn^eri «H sfnvila ^bc svet^iVn K a v Č i č f^ J e-cr II č, ie Ž"nt»n od^torj?! dt»'^lni vladi. — Ved ».Turnslavfio« fn »Vanrelem« se fe b!fa rarvnela pn|«mlka. VA ?e očitala Z. Pecivu r?»77ie rr»xi. na \>'^r ?e e. T^cseic za* \qi\] krivico inooo Y. M orfna^io mest-< ne^nj ^a^f.id11 a^r» nrpd ra7*t^^T??ceMi rrfv-p?.1^** Pc^ek". Trr-"» x?t^| ra^cod'*"!i *** i^^e-niMefo <: jvtrarf »Vn^re^a«. <ri i^*»r»iTie ?u-r>sn.  ž'tr>nn  ^Tr.it*-^  tn  Unt T»o<rnfr«o  da-
prebfvalstva  ^^  f<*+o   f>'*   c<?  nrečita. »Naprc|<*  In  Perdna-
Žapanr Obžaljujetn, da se moram zopet baviti ?. »Naprejcm*. N?eki Perdaji na Jenko\1 cesti it 16, kateresa ne poznam, je priorrin  v »Napreju«  dolso  »Po-
slamo', za katero je odgovorno tuđi ured-niš*"O     »Napreja«,     ker  vse     kaže    da  se
sirinla i njim, ker ga je priahćib brez v^a-ke pripombe. Vso zadevo sem sicer že po-iasnfl v listih, vsa zadeva Je notorična. Dne 6. in 7. novembra, ko je v Avstriji vse propadalo, je prišlo do dogovora med magistratom in žitnim uradom, da na} mestna aprovizacija spravi s kolodvora žfvila, to ie bila znf«Teva, katero je stavilo tuđi osob-ie na kolodvoru, ker drugaće fej bilo radikalno vse pokradeno iMestna občina je speljala živlla in drti^e reći s kolodvora. Izkazalo se je bilo, da so prostori v cerkvi rv. Jn/cfa nezadostni, Lato sem doloćil dve sobi v jubilcjni ubožnici, treba je bilo uhrambe. da bi ne prišle te reci v nevar-nost, kakor se je bilo dr»j?odilo v cerkvf <iv Jožeia, kamor so bile udrle ženske. Nekaj testenfn in sladkorja se Je opravilo tja, drugo ostalo tam. Glede sladkorja moram omeniti. da si je bila nabavila aprovizacija, se predno so bik' uvedene karte, 7 vasonov sladkorja, ki se je dctil med bolnlke in otrokc v malih množinah. Stiri   vacrone   smo   ga   razdelili.   Vojna   zve-
za je dobila sladkor iz mestne zaloge. ker Ka ofic?ia!na zaloga ni imela- Meseca decembra   so   dobili   v   Ljubljani
sladkor, ko pa drugodl nišo dobili nić. Istotako smo meseca ja-Tiuarja razdelii j dva vagona sladkorja. ko ga nišo imeli ne v Gradcu ne na Dunaju niti prahu II vreč sladkorja je še tu. Za otrokc in bolnike je spravljen v ubožnici. Tuđi ma-karoni so 5c tam. Kar se je izpeJjalo, se Je vse inventiralo Prišla je bila vest, da je *e p'Mn'g vagon robe. đa so Sivila vmes. Speljali smo tuđi toT ostalo le tam le 7 zabojev, vse drugo smo spravili v Jubile)-no ubožnico. Drugo Jutro so bili vsi zabojf na kolodvoru izpraznlenl. Le veliko uslu-20 smo storili vladi, ko smo spravili blago r a ranio. Vse je bilo inventirano. Odre-jena je bila preiskava s strani noverjenl-5tva za socijalno skrbstvo Ni pa 51o za to, da bi se smela vrSit! preiskava ▼ takih ra-vodfh Dve komisiji sta si dali to dopove-dati. tretja komisija, morda pod vodstvom g. Perdana, pale odrJa v nbofnlco in vse zaoc^arila, tndi za-loire rospodinjstva. Dru«^ dan so slcer na Intervencijo pecate odstranili, ali priSle so v javnost razne vesti In s strtnf sacl-Jalnifa demokrator se Je ičttva* lo na tak način, da ga moramo Javno obsojatt Zavreli moramo »Poslano«, Vt pricenja s trđitvilo » žiman se pere«. Županu se ni bilo treba prati Ciste roke Imam In teh rok ml me nosta umarala ne »Maprel« In ne Perdlfi. f2!vfn-Mfd ftinann) Pa<m ao ćelo oo ffosDodinll. Dnftfll sa Ini^nr I omviK * aH 4 zarone kiuimjlila. 11 tt«Č I ftfola Itd. TConMiiiratl moram »leMi: 41 late M Še tnmi av amamM mi 114 mv I
vcUnr, kmterD ntvao aavaiaja, m poakr* bett ima «a vaakega lajterfc, koatto ta vt^ cerio u 1 K # vis. S tem sueskom naj bi si bila napravila premoienje Ako iik |a otkrbovaJa i 1 K 40 vul na dan. |e sto-rila veliko dobro deio. Ako smo abotnid kaj dali, sata dali zaio, da se mora vzdr-levati, kajti kar prideia na polju, ne zado-stuje. Nečuveno pa je, da se goepodinjo postavlja na sramotni oder in jej se očita. da. si je kupila ćelo hiio. (Kupila $1 je noko koćo iz premozenja pa ovojem oćetu.) Tl-ste komisije so bile nepostavne, po-verjenik za socijalno skrbstvo le nepostav-no pojitopai,    ker    jin nj celokupna vlada
odobrila in ne sodišc«, kl je čtiino koni' petentiio za to. Pa tuđi rum je bU ▼ ubožnici Na kolodvoru so nas prosili, da naj ga odpeljeino. Rum se je prodaja! tuđi v Uosposki ulici in pri ubožni akciji. Predno priđe redakcija s takinii inJami.imi napadi, naj bi bili prišli vprašat. kaj je s tem rumom? Potem pa so vdrll tuđi v Trdinovo stanovanje. PrevrgU so vse stanovanje Po vsej sili so hoteli dobiti velike zaloge. pod posteljo so zlezli in stare škornie so preobrnili. Debili so 20 kg Madkorja. Ali bo Kristan prizna!, da ie ta sladkor prođal Trdini. ko je bii bolan; kupil ga ie pri Vojni zvezi, ki ic bila založena s siadkorjem. Trdina dela in se žrrvuje in ako bi pri aproviza-ciil ne^ imeli kniiRovodie Vclca in ravnatelja l rdine, bi bili morali ie zdavnaj za-preti. Velikanska je krivica, ki se godi temu moiu Bil pa |e steber in ie še vedno steber aprovizaciji. Antona Kristan« moram povedntf še to: Vse one zabije so bili pregledati. Velik del v nifh 5o bile otro$ke igrače. Najbrže so jih ofici-ji bivše Avstro - Ogrske naropaii v Renečijl. Dotern okratki za okvlrje, naj-\ eč pa servtcev iz porceiana. Vse to je bilo pokradeno v Bcnečiji Danes je dof>lo od vlade porobilo, da naj aprovi-zactia vse to p r n d ^ če5. kaj bo-rnn mf to spravllalf nroH. Komisarfl pa so kričali, da je za p* 1 mili iona te robe. Vse revere bi morali odstraniti Iz rb^^nice in <c bi ne Hilo prostora za pol mflifona te rohe. čučm >e. da se najveće nenmno^tl rnHi^le venije:o. Pravijo tuđi. da so ta«n oi^aHi sfroji Pes pa so tim trite ^ivalnl stro't. Anron FCrf^tan Je trdil v seli, da so fzjrinfli med tem časom o i s a I-n i s t r o H, prefno Je vse vlada pre-V7f»la. Tn je rr e r e s n I c a. katero mora^ ia vrnlti s tetra mesta. n-%verfen!?tvo rni nan^avt. Var hrV^e. a 1 I da *em nkradel kake Disalne stroj e. te^a si ne ntistfm očitati ne od trraitt, ne od mini* <itra fn s n 1 n h n*» od nobenetra. fns^fn<:'i   svetniV!   Jf)?  živahno  pritrjujeio
7*ohl»iiba   dveh   novth   m^^^anov.
?f«nan *a*">M*r«M nova meSJana zz. M. So k li č a  in   Fr   ^ajca.
S^reTem  v  obrltisfen  rvero.
^atri^t-atni svMnfV Fr. fiovćhr n^rr^a o pro^j! nnTVovneTa rd"avniva ćr. \Tadfml^ia P e r I a n a in vpok. viklera mnrrjn^^V^a VomK-^-H Frana K " V ^n a-n a 7i\ sr)t*ercrn v nSVnsVn rvezo Tx"b!'an-«vo Sn^Jem se odobri PlaCati ima ta pristojno  tr*Vso.
Ponoi^itev ob^Tnskeza sveta.
Po driol^^ Ka rodne vlade gteđe po-D^lnitve ovč?n^'p*fa sveta mesto odstoniv-?ih nens?V:h ob-.inaHh «vern?l*ov se d^lo-či p<^t mandatov jutioslovansld »ocijalro-dcn^'^atJ^nf stranki in oo en mandat JDS iv ST.S (Poro'evnlcc ćr. Nova k.) Novi cbČinsM  svetriiki  se  d^'o^Iio koncem  seje.
Protest  protf  la^kl  oknnacfjl. Poročevalec     dr.     Nova k:     SVele^e rane se dotlkam ob misli na trDko  đejstvo. kj je v posmeh \Tem načelom pravičnosti, na  dcj'stvo,  da  je  lep del  naSe ju^oslovaj!-ske   zemlje     rasedenc    po    Italijanih. ki    se   na     jeziku     strinjajo    « W i 1 s o n o v i m i   načeli,   v dejanjih r>a    k a ž e i o    svojo    vcjIčjo    nara* vo     imperijalističnes:«        znača-\ a    la^omnosti   in  n^hleonosti  tuje  semlje, da je zoDct dnici del naše domovine zase-den  po  Nemcih   —  nremacancih  v  svetov-ni vojni. Bratje. naši niti za trenotek ne iz-^''bljajo  vere  In  ooffnma,    da    jfm   recimo nji'iovo  in  na^o  zemljo.   VI  Drloada   kralie-?;tvu Srbov, Hrvatov in Slovencev   Mari je Jadransko  morje  za  to  tukaj,  da  oh  njem izgine   jusjoslovanski   narod?   Trst   Oorica, Peka.   Istra,   Primorje.   Dalmacila.   -?lovcn-sVa   Koroška   fn      slovenska    Štajerska    s o nn'a   zemlfs.   na?a   Ia5t   Nasji so plm<*a Trs*a in Peke, na^a so b^da f^ori^ka 7.   Ooi-fco.  Slovenske   Koros"ke   in   slovenske $ta'erske   v   orosluli   Avstriji   nismo   pustili z  vidika:  v  kraliestvu  Srbov,  Hrvatov   m Slnvencev pa 17'avljamo*  Celovec Heliak, slovensko KoroSko ter slovensko  Štajersko --  brez  ni ih  za  nas  ni  jfosuodarske^a  žlv-Henia.    Vse,   prav   vse.   kar   je    ia-go slovanske? a,       mora       ostati naše.     sicer     oblečemo     Žalno nbleko,   katere   ne   slečemo.     dokler    ne dos^^emo     svoiih   pravic,     katere   si   borno znali — Ce treba --   tuđi   izvojeva-t i.    Ne  priznemo  ne   strategtčnifi,  ne političnih, ne drugih  mejnih Crt. poznamo samo crte narodnosti, na?© pravice in naše last-nlne   Cc pravi WiJ<=nn, da iz mirovne kon-ference  ne  srne oditi  noben  narod  ozlovo-Ilen   in  da  se  mora   vsakemu  oriznart  njegova   pravica.  —  je  za  nas  vorašanje  rečeno. 2urnalistlčna  retorika  naših  narodnih sovra^ikov sliV^ položaj tako. !<ot da smo mi  volkovt.    italiJani  in  Nemci    pa    ovce. Potvorjena   resnica!     Res   je  le,    da  borno •tvoje pravice do naš"e zemlje čtrvalf tiidi z besnostjo ranjene rv*cri. Vemiemo v svoje nravfce, ventjemo v lastno  junaštvo ln v tastno ener^ffo, verajemo v pravičnost mf-rovne   konference   fn   izlavljamo:   Ne   pedl lneoslovansVe  remlfe  tnicu:  boia  nočern^! Pa se (ra Mdf ne strašimo. Predlagani, da sprefmete  sledečo
motadio:
V mi nevamosU. ko odločnje mtrov-na konferenca t Parim o nsodl fnffosfo-vanskeca, po ItaHfanfh !n Nemcih zasede-neca ozemlia. rlasti Gorfftke hi slovenske Benečlie, Trsta, Reke, Istre. Dalmacije, đelor Kranjske, slovenske Koroike In Štajerske, rastopstvo oestne o b -Čine Ljubljane, prestnlice sloven-skeca ocetnli«. rbrano v tejl dne 11 It-bnnula 1919 sorlasno
da so ta po Jajtoslovanlh kompaktno ob-ljndena <wemHa ttMro*!ownska In đa ao ▼sled leca neloSIHr M samostotne !■ neodvisne države Sloveicev, Hr-rator   !■   Srbov;
naJ^Aafa proti ftalljyaU, 4tfMM mmh
aaerfSČBO proti nasilnemu te protteaJonl-tenu postopanju lasedajočlh oblasti % imh rodom. bivaj<^em v tem ozenljiis
IV.  afettva.
đa se vse po Italijanih in Ncrađh zasedeno jasoslovansko ozemlje, to je Gorička (brez Purlanije). slovenska Benedja, Trst Istra. Reka. Dalmacija, zasedeni deii Kranjske, slovenske Koroške in slovenske Štajerske in nadalje Prekmurje in Medjh murje, zdrufijo v smislu točke 9. Wilso-novih načcl o samoodloćbi narodov, pri-znaiiili in s preie tih po vseh zavezTiiških državah  in  po celem kulturncm svetu,   v
eno edinstveuo, neodvisno in nedcljivo državo Srbo*. Hrvatov in Slovencev, ter končno
V.  izja>!ja,
da ne pripozna nobenc druge oreditve driavnesa položaja tepa ozemlja ter da je pripravljeno, boriti se za dosego tćsa svojega cilja  do zadnjega.
Resolucija <e naj pr«Iie ministrstvu inostranskih dela v Beogradu ter o njej obvestf Narodni svet odsek za okuoirano ozomlje. (Živahno odobravanje.) Resolu-cija *.e sprejme soglasno.
Prispcvek ra Čankar^v sponenliL
Poročevalec dr. TriJler: Glede na samostalni predlos: občin. svetnika M I i -na rja za dovolitev prispevka za Can-karjev spomenik predlaga v^oto 1500 K. Se sprejme.
Lstanovitev  meSćanskib  sol  v  Ljubljani.
Temeljito je por"jai občin. svetnik Jakob I) i m n i k. Solski odsek predlaga: Slavni občinskJ svet skleni: I. Vse ljubljanske ljudske Sole se preosnuiejo tako, da imamo poslej le petrazredne deške, oziroma petrazredne deklKke ljudske Sele. II Namesto dosedaj obstoječih šestih, sedmih in osmih razredov se ustanove: 1. v mestu etia deška štiriraz^edna meščanska 5ola; 2. v mestu ena dekliška Stirirazrtdna mešćanska šola: 3. v Spodnii Siški ena de-5ka Stiriraz'cdna meščanska 5ola; 4. v Spodnji Si'ki ena dekliška štirirasredna me^^anska ^ola III. Ljudske Sole so pod svojim vodstvom, me^ćanske pa pod svojim ravnateljstvom. IV. Mesinemu šolske-mu svetu se naroča, da skliće nemudoma konferenco strokovniakov za sestavo učnih načrtov za imenovane štfri meščan-ske sole. V Vsestransko prri!i3ene učne nacrte ie predložiti obćinskemu svetu in vi'jemu šolskemu svetu v odobrenje. VI. PoverjeniStvo za nauk in bosotastje se na-oro^a, naj takoj s-tstemizaje učna mesta ra sfužbe razT3*^e. VII. Mestnemu magistratu se naročau da nemudoma za-^rje s prinra-vamT za otvoritev meščanskih šol s pri-hodnjirn   isolskini   letom.   —  Snrejeto.
Prenredftev   mestnem   dekHŠke^a   liceja.
Poroćevalec občin. svetrik Dimnlk. Predlog šolskeza odseka se elast: 1. Mest-nemti magistratu se naroča, da stori pri po-verieniStva za uk in boenčastie potrebne korake, da se mesrni deVIiSkJ licej podrža-vt. 2. Westr«i dekliški licej se razSiri na esem razredov in Dreosmi^e v dekliško realno gimnazijo. 3. Ravnateljstvu se na-rača, da sestavi sedaniim rukajšnjim Taz-rrteram odg:ovar'ai<:>5 očni nacrt za osen> razredno dekliško realno gimnazijo. — SpreJeto.
Popolnitev  čUndv   mestnega   ŠoJskega sveta.
IzvoljenI so: A. Lifcozar, dr. Pipen-bacher. dr. Trfller in R. PustoslemSek; na-me^tniki: A. Hudovemik, E. Franchetti In S. Praprotnik.
Računski  sklepL
Odobre se računski sklepi: mestneca zaklada, ubožnega zaklada, zaklada me-ščanske imovine, nstanovnega zaklada, amortizačnega zaklada, pehotne vojažnice, mestne klavnice. vodovoda, elektrarne, po-j:rebnes:a zavoda, zastavljaJnice, priprege. Sprejme se poročilo mestne klavnice Klede zviianja klavnine, in sicer za vole in bike od 4 na 5 krcn, konje od 2 na 3 krone. praSiČe od 1 K 60 vin. na 2 K. oziroma 4 K. teleta od 1 na 2 K. koštnme na 2 K. Ktavnina je bila skoro vedno ista, dasi so rasli stroSki v klavnici. Treba je velikih popravi!. Zato «e mora klavnina zviJati. Ponadala bo okoli 40.000 kron več Glede Ši?ke se določiio iste Dristojbine, kakor v mestni klavnici. Spreime se po-roiilo za zviSanje cenc elektrIČnemu toku Iz me^tre elektrarne. Cena se zvlša za 2 vinarja pri hv - uri za luč, za motorje za 1 vin, pri hv - uri, za električno cestno železnico pa za 0*5 vin. ori hv - iirL Povijanje veiia od 1 februarja 19T9 dalie. Stro-šld eleVtrame so ^e pomnožili z«i PO000 K.
—  Se sprejme. (Poročevalec podiupaa đr. T r! 11 e r.)
Nakno travnlkov  t Rakovi JelSI In sia%bi^ča uckdanjcica knežje^a dvorca.
O ponudbi upravi teljstva kneza Auerspcrga ra nakup t ravni kov ▼ Rakovi Jelši in stavbišča nekdanjega knežjeza dvorca   se  pooblašCa  gospoda  župana*  da
kupi   oboj© za  vsoto   140.000  K.   (Poroč. dr. T r i 11 e r.)
Policijska  era.
Po izčrpanem dnevnem rcđn Javne seje stavi občinski svetnik Fr. K a v Č i Č interpelacijo, zađevajočo omejitev policijske ure v Ljubljani in predlaga: 1. da naj se policijska prepoved glede dopoldneva prekličc; 2. policijska ura naj se določi na 10. zvečer; 3. prošniara glede na policijske kazni nai se u sodi. — Sprejeto. — Nadalje se bavi občin. svetnik Kavčlč s kavarno v nckdanji kazini in priporoća županu resnega Uubljanskega ponudnika.
Tajna sela.
Magistrata emu konci pistu dr. Riko P a x u se ie dovolil poli crni dopust ▼ svrha da napravi predpisani izpit — Mac. konceptni praktikant dr. Ivan Letnir je bil imenovan sa zaćasnega madstratnega koncipista. — Ravnatelju dekliJkeita liceja Ivanu Mieherjn se je dovolil dopust do 1. maja 1919. Ravnateljske posle na zavod« vodi v tem Času profesor. Ant Jnf.
—   Žlvfnocdravnik   Ivan   Pestotnik   le bQ imenovan za mestneta Živinozdravnik* v IX. člnovnem razredu; magistrata! kont Miha  Verovfek   pa  sa  blagajnika  pri raestnem ulitninikem zakupu  — Vdovi po magistratnem slad Dermotl te jt do-▼olila    normalna    pokojnlna I« podpora ▼ zuestai 400 kron v pokritje pogrebnih stro-škov. — Prošnji  z&k  učiteljice  Arzell-nove ra vjšjo draginjsko doklado se le ugodilo. Občmskl svet je đovotfl rostHnJ-fko koncesifo   Jof.   2 a b ) e k o v I  m  pre-vet COStlfniJMi koncesll: mi Mesarski ce-
sa 4 m im   Đlk   PredOTtćt to m AMbrpiewi ftv J m Jm Jvtal Pf •-
I PolltUne vesti.
ss Seit načelstva JacosJovansko D6BOkralsk0 Stranka se je vršila vče-raj popoldae. RazpravUalo se je o raz-nib važnih in perečih vpraSanjih dr« žavne in socijalne politike ter o teko« £ih strankarsko političnih vprašanjih, Sklenllo se je med drueim zahtevati. da se Državno Veče skliče brez odio-z*. ker je to nujna narodna in državna potreba. V Beojrrad je odnoslana sle-deča brzojavka: »Ministrskernu sveta v Beogradu. NaCelstvo ju«, demokratske stranke v Ljubljani ie v svoji da-naSnii seji iz zunanje in notranje političnih razloKOV naglasilo nujno potrebo zborovanje Državniega VeČa. Prosimo ministrski svet. da ara brez odlo-^a skliče na zasedanje. Predsednik dr. Ivan Tavčar, tajnik Josip Brcznikc. Nadalje se je zlasti 5e razpravljalo o ustanovi tvi jednotne jugoslovanske demokratske stranke za vso državo Ja vse njene pokrajine in se ie sklenilo poslati tri zastopnike z potrebnim! navodili na sestanek delejcatov vseh Ju-jtoslovanskih demokratskih strank odnosno struj in skupin. ki se vrši 15. L m. v Sarajevu.
= Državno vtleCe aH dežefnl aebor? Od vseh strgmi se množijo za-hteve, da priđe ljudstvo samo do be-sede. Te popolnoma uoravičene želje dajejo tuđi priliko, da se prtelašajo zahteve, ki so neumestne. Mnogi dela-jo to v najboljšl veri, nekateri so pa hujskači. ki bi radi komai doseženo ravnotežje zopet prevrnill in radi svojih interesov izzvali zmedo v mladi državi. Notranji politični položaj v naši kraljevini je danes ta, da smo po dol-Kotrajnem či§čenju svojo hišo ra silo pomedli. Sedal tTeba oojdobiti rveze med posameznimi ookrajinarni, v prvi vrsti je treba urediti železnišlđ promet izmeno blafca v notranjostl, osi-srurati vsaj dosedanjo kmeHjsko. industrijsko in obrtno produkcijo, poskr-beti, da se otvorijo meje za uvoz naj-potrebnejših industritskih proizvodov in pripomočkov, ki jih doma nimamo. urediti denarno vprašanje, izjednačiti srednji stan in resiti uradniško vpra-šanje, napraviti vsaj na.ipotrebnejše za varstvo delavcev, oskrbo invalidov. krnetijsko reforma odpraviti centrale, vzeti na znanje odnosno izpremeniti začasno ostavo in še več drugih takih vorasanj. Zlasti pa morajo naši narodni zastopniki dofočiti vsaj začasno in za najnujnejšo potrebo, v k a t e r ih upravnih jedini c'a h naj s'e v bodoče šiblje lokalna u'pra-va odnosno kako se imalo razvijati agende sedanjih d e-želnib in Zemaljskih vlacL Jasno ie, da pri teh ostankth avstrij-ske uprave ne more ostati in da nismo 2 ustrojitvijo deželnih viad na kraju, ampak še le čisto pri začetku svojega administrativ-nesra ustroja.
Vprasanje čest vprasanje fokalniS gospodarskih zadev itd. se dajo začasno in v koiikor nišo pridržana skle-panju Državneea Veča, odnosno ukre-pom deželne vlade, reševatl bodisi v okrajnih zastoDih, bodisi ▼" cestnih odborih. bodisi v ad hoc se-stavljenih interesnih zastopstvih, ki bi funkcijonirala kot sosveti v posameznih občlnah ali svezan občin« Na ta način bi se že z živo prakso pričela ustvari ati ona samouprava, ki polasra najveČjo važnost na to, da vodi v prvobitni upravni jedinici, t j. v občini, narod sam svoje posle in da deval-vira na višje instance le ono, kar spada v skupni delokroz okrož-ja odnosno ćele države. Ta zdrava upravna avtonomija, ki kliče vsake^a posameznega občinarja na sodelovanje pri upravi, je predpojroj vsake zdrave in močne narodno-dr-žavno politične centralizacije v jedinstveni državi s svojim centralnim parlamentom
Ta centralni parlament ali Državno Veče se mora sestati brez o d I o e a, deželni zbor priđe na vrsto Še le za njim, zavedati se borno pa morali pri tem, da so deželni zbori le ostanek Avstrije in pripomo-ček za razdelitev našegt naroda v celo vesto raznih deželnih uprav« Praktična posledica tega spoznan ja je, da se kolikor mogoče mnogo samoupravnih posiov prenese na okrož-j a, da s tem polajcoma postanejo vsi deželni zbori in sabori nepotrebni in da odmreja To je tuđi v duhu demokratskih načel in strankinega programa, ki zahteva, da se kolikor mogoče Široki sloji naroda direktno u d e 1 e ž u j e-jo uprave, Česrar v deželnein zbortt samem ne bi mogli nikdar doseći. Ta demokrat mise i in zahto-va je temelj za postopanje naše stranke v sedanjih vprašanjih. ki se tičejo avtonotnije ali centralizma.
— Odiičeo naš defaivec r Inorem-stnL »Journal de Oeneve« prinaša o g. dr. Bogumilu Vošnjaku naslednio noti-co: »Gospod Bogumil Vošnjak, profesor prava na zafrebški univerzi in član ju-goslovanskega kluba, je bil ravnokar imenovan od ministrskega sveta v Beogradu glavnim tajnikom delegacije kra-Uestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci. — Gospod Vošnjak ie Slovenec Roien je bil 1&12 v Ćeli« na Stajerskem. Izboren pravnik in vn-bticist ie izdal med vojno več poliričnfli del, med drugimi: »L9 Administratioa des Pays Vougoslaves sous la domina-tion fraocaise«. (Uprava jufsoslovanskfli pokrajin pod iraocosko vlado)« nm remptrt ćoatre V AllemJume: let So^ v«ies€ (Slovend bmdt proti Hmtm |
Stru 4,
•8LOVEHSKI NAROD*, tet 11 fcbroar)* lllt.
^6 Jtcv.
uvodom g. Lndovika Jarava in profe-sorja Jamesa Browna Scottzu »A Dving Emplre« (Umirajoča država). Zadnii čas je imel politično misijo v Združenih državah.c                                     j—&,
= Nekal o Ivaan Stefetn- De mor-tnia nil niis bene! Ako o kom. velia to za nearečnega Štefeta On. ki ie bil med onimi. katerim ie zeodovina vžcala za vse čaše pečat narodnega izdajal.^tva, je bil brezdvomno naimani kriv. pa tra ie   zadela  morda   naitracičneiša   nsoda*
Ce velia za koga izmed te družbe izgovor ali zaeovor. da ie bil zapelian, zaveden, velia to za Stefeta. ki tra ie iz-korišeala ta Šusteršiceva družba kot izvrstneffa časnikaria in porabnetza acitatoria — za se. Kako so svoi čas razni >prvaki< terorizirali in izrabliali lake liudi kot urednike z li-tom vred pa tuđi dniere. to nam pokaže brezob-sirna in neizprosna politična in kulturna zsrodovina. ki nam ie brez ozira na levo in desno razkrinkala že razne pri znane > velike« naše >duševne« vu-ditelie v vsei naeoti (trlei dr- Grafen-aueria - 2ierona in dr- Prijatelja znane kn i i ere!) in iih bo še - . In štefe ie Ml tadi urednik . . Xe moremo so tedai siriniati s tistimi dosrodki. ki so se baie vršili ob niegovem žalostnem posreHu« Izmed veeh onih zasluži on naimani. da se blati niesrcv spomin na tak način- Kaiti v svotih mladih letih ta nesrećni elovek ni bil brez zaslue->Slovenecc poroča o litcrarnem društvu >Zadryisric k/itero omenia v svoii biblijo&rrafiii že Glaser in zdai tuđi najnoveiša Grafenauerieve slovstvena fceodovina. >SIovenecc pravi, da te 8tefe v tei > Zadruzi« navdušev.M Can-karja. JZupančioa in drusre. ko ie že te-dai pisal za >Slovenca< • • . Ker som bil tuđi član tecrp, društva skoro od niefcoveca prveera početka in torei poznam razmere. mi bodi tu đovo'iena mala korektura oziroma dopolnitev« 8teff» ie bil rea eden izraed Fte^rov te >Zadru2:e«. — sai se ie preselila iz r»voioca posebneera društvenesra lokala ▼ Florianski ulici ćelo v štefe'ovo sta-novanie Toda tedni. ko ie ta >Zpdruea< cvetela. ie bil Stefe znamenit sotruđnik >Slov* Naroda«, ki ea ie tedai ureieval dr. Mniaron- Stefe ie tedaj pisal mnosro za *Narod«. rudi literarne krtice v ^Podlislkuc. in zn&šal uredniku tuđi doneske drueih- Bistvenih zaslue" s\ ie pridobil za znani sbod zauimih mož napredno stranke 1 1894. V on?m čaeu je bila tndi >Zadnirrac na vi5ku. in re8 ie. da ie bi Stefe tedai sila ideialen in agilen. takorekoč duša društvu- O tem. da bi bil vplival na razvoj talenta Oankarieveira ali Župan čiče veća ravno Štefe. ne more biti erovora A. da si ie Dridobil s svojim tedarnim delovnniem trainih zaslu?. o tem ni prav nob^nesra dvoma. Z sodo vi na te >Zpdrucre< is ne-razdružno zvezana z nie&ovim Imenom- (Teč o isti v šfiidiii o >Cnnkariu — popotniku«. ki iziđe v >Liublinn-skem Zvonu«!) Ko pa ie Štefe od >Slo-venske^a lista« prestopil v uredništvo >SlovpnerK. ie: ^Zadrucr^«' ra7mđM, in to ie bil tuđi tflavni vzrolt nienesra razpada- To seveda ne krati 6tefetovih \zajs\ug. ki si iih ie pridobil s svoiira delom v tem drn&tvu. iz katereffa po iz-•žli malodane vsi noveiši slovenski pi-satelii* Toliko obiektivni resnici Da iJiubo! Besedam. ki mu iih fe zapi^nl |iđr. Izidor Cankar t- >Slovencac: >Ve spodobilo bi se da bi rnu roi ffre§ni in ;omotni liudie bili strožii sodniki. neso mu bo pravični Boer« — pristavljamo: jPravieni mu bodimo tuđi mi! Eno pa ie !ffotovo: tako žalo&tne nsodo pravno on med onimi ni zasluži! . • • Onemu mlađemu Stefetu - Zadru žan u ohranimo blacr ppomin! Pri bivših sZadružanihc mu ie zasrotov-lien- — T>r. Jos- C- Oblak.
= Mir in male države. Mirovna konferenca je začela bagatelizirati male narode in države. Res dela Wilson še vedno ekspozefe. ali veliki zavezniki interpretiralo in kom^ntirajo te izjave na svoj način. Cloveku se nehote vsiljuje misel da Scnnino in Wilson ništa prava sodelavca, pač pa da je tvoril Wilson pravo dvojico s Fochorn, ko sta začela ofenzivo proti Nemčij!, in sicer eden matcrielno, druotf moralno. Ta vtis dobi človek skoro iz vseh franeoskih listov, ki kar mrgolijo »petih velesil« in niih skiepov in se vse ostalo omeni samo tako v oki epa ju. Vendar pa se tuintam kdo spomni skoro z neko bojaznijo. da so bili v zadniih petih letih čaši. ko se je nekoliko več crovorilo o malih narodih in namiguje indirektno, da bi se ti čaši Jahko vrnili, vrnili zlasti. če se bo po-stopalo na konferenci še nadalje po tem načinu. Francoska opozicija to že tuđi avideva. Avjanist Gaavain piše v »Journal des debatst z dne 28. (anuarja pod naslovom »Mir in male države«: »Pred-včerajšnja seja mirovne konferenec ni nudila popolnoma harmoničneija vtt^a. V prvem delu so se sli5nle najplemeni-tejŠe besede o tesni solidarnosti vseh narodov. malih in velikih, v mirovnem deln, ki mu bo podlaca zve^a narodov. Predsednik Witson, ki je stalno povđar-jal v svojih poslanicah In govorih v Ameriki pravice malih narodov. je izja-vil, da se mora. Če se hoče uničiti tuđi korenine te vojne, »dovol'ti vsakemu naroda, da Je svoj Gospod in da dela, ne Kar hočemo ml, ampak kar hoče sam.« Z nevoljo se je dvi«rnil proti sistemu, ki obstoja v tem. da se »postopa s celimi narodi kakor s kakšnimi lastninami in poroStvi.« Gospod Orlando Je bil jako zgovoren o potrebi kooperacije med narodi. Pristavi] je ćelo, da »se še Ie da-nes račenja in rodi pravica narodov.« Mi pa smo mislili, da obstoja ta pravica ie dolgo in da so smatrali sile. ki so imele interes na tem. da je ne priznalo, da je bolj komodno, če jo zatajijo. Pa navdušenje gospoda Orlanda ie bilo vsaj za sedai dobro. Predznamenje. Na druid strani ie Leon Bours:eois rokazal xclo modro, kak^ »e treba vstvariti sta-cje, odjrovartajočc načetom prava in potegniti meje v skladu z želiarru na-todov samih. Povabil ie konferenco. naj prcdpiše obvezno razsodišče in potrebne sankcije, da se ukloni vsak skupni volji narodov. Na koncu je povzel mi-sel g. Orlande in slavi! »potrebno sode-lovanje z ozirom na te nebroj-te intere-M. katerik mtdtcbojoM odvisooct   po-
stala vsak dan ofja.« — To fe Mi opo-gumujoč začetek. Za. zaključek je oa-znnnii predsednik konference. da bo imelo v petih komisijah, ki imajo nalo-go studirati velika vprašanja đne\nega reda, pet komisij zastopanih v »direk-toiiju, vsaka po dva zastopnika hi da bo petnajst drugih sil. takozvanih »za posebne interese« imelo v vsem pet zastopnikov. ki jih naj določijo spo-ra2umno m2d seboj. Zaiudenje većine na strani imenovanih petnajst sil. Gospod Huysmans, v imenu Belgije, in po-tem njegovi tovariši iz vrste netnaistih so po vrsti izrazili svoje začadenie in žalost z ozirom na kontradikcijo med premisami in zaključkom. Kako je bilo mosočc po veličastnem govoru o solidarnosti, enakih pravicah vseh narodov, deliti narode v dve kategoriji, kjer bo imelo ret med niimi po dva zastopnika. vsi drugi pa sktipaj oet, tako. da već držav. n. pr. Belgija, Srbija, Romu-nija, drška ne morejo imeti zastopni-kov? (Jospod Clemenceau je odgovcril, da nišo kr^eni interesi nikogar, ker se bo lahko vsaka sila uveljavila ix> svojem zastopniku v vsaki komisiji. Gotovo. Vendar je bizarno, da >e zbero z velikim pompom zastopniki ^ele vrste sil, da se jlm naznani, da boclo pripusče-ni samo kot posvetov.ilci. — To posto-panje je zlasti žaljivo glede na 2vczd tiaiodov. Obžalovanja vred.ia zmcJe-nost, ki vlada v začetku konference, rodi neirebežno nasprotje in trenje. Ni bilo treba klicati k preiiminarjem miru sil, ki se nišo boievale. nasprotno r>a bi bilo treba povabiti vse interesirale, da raz-pravljajo o zvezi narodov. Naravno je, da ret zveznih velesil ne pripusti k svojim posvetovr.njem o likvidaciji vojne z Nemčiio Liberije in Nikaraguc. Nasprct-no pa ne bi bili smeli izključiti nobene civilizirane države od pravilnoga za-stopstva pri konferenci za zvezo narodov. Ce bi bili začeli, kakor smo pripo-ročali neštetokrat, z ustanovitvijo ome-jene lige narodov, ki bi obsegala seda-njc zvezne in prijateljske držuve. bi bilo ledično, dn ne bi bil? klicali k raz-pravam drugih oržav. Aninak to posto-panie so odklonili in so ?e hoteli takoj postaviti, jako postaviti. Tedai pa je nelogično, delati omejene komisije, da se posvetujejo o splosnih interes'h. — Francija smatra po tradiciji za čast ća spoštuic in brani male si1e. To je pravilo njene stare diplomacije. Oba Napo-ieona sta šla druga pota. Kam sta nas pripeliaJa. je znano. Treba se je vrniti k tradiciji, ki tvori našo rešitev. Lahko je mogoče, da so dr/ave. ki smatrafo za svoj interes, da vzbuiajo nasprot? nam nerazpoloženie malih dr:r3v. ki nam zaupajo. Zdi se mi. da ni pametno, nasprotno. da bi se vdali tem *u gesti ja rn.«
Joso J«ThovIč.
= Gospod Dubols in istina. V Ce-Iovcu se Je mu a i! a te dni švicarska studijska komisija pod vodstvom gospoda Duboisa. Nemški listi so prin^sli poro-čiia o tem potovanju, ki ga je g. Dubois napravil iz Ćelavca v Borovlje. Gospod Dtibois pravi, da te zs med vožnjo co-bil vtis. da se vozi po popolncma nem-žkem ozemija. da ie našel na napisih večinoma nem^ka lastna imena in da šttje prebivalstvo v l^orovljah samo 2v. Slovencev. Zaključek. đa je ozem-lje ncmško. ker so napisi na javnih in privatnih poslopjih nern§ki. je popolnoma napačen. Ako bi g. Dubois hotel pre-živeti Ie par dni med domamim ljudstvom na ozemlju južno in severno cd Celovca, bodisi severno ali južno od Drave, v Boro vijah ali njega okolici, bi se lahko takoj prepriča!, da govore Ijudje med sabo Ie slovensko in da pre-pevsjo nnirajši slovenske pesmi. Ozem-lje ra. na katerem ie doma on 3 ogromno število slovenskih narodnih pesmi, kakršno vsak dan laliko najde g. Dubois v zbirki g. prof. Scheiniga, ozem-Ijtr, koder so vsa imena vre!cev, poto-kov in drugih voda. hribov in gor. go-zdov, krajev* in vaši skoz in skoz prist-no slovenska, je slovensko in bi tuđi ne postalo nemško. če tuđi bi ćelo pokrajino prelepili z nemškimi napisi. — Lastna imena pravih domačinov v Borovljah in v okolici — o tiijcili ne govorimo — so vsa slovenska z eno ali dvema izje-tnama. Gospod Dubois je lahko čital sloceča lastna imena: MlinariS, Pazaj, Prešeren. Ogriz. Hernik. Dovink. ATištč, Anton'ć. Sodija, Cinkovec. Ovć-ir. Jane, Zabtočan itd. Kdor ima ta imena 7a ncmška, temu ie težko pomagati. Po narodnosti in pokolenju so rrnvi Bcrov-lianci Slovenci. Gospod Dubois v ccl'h Borovljah ne bo našel, ako se potrudi stvar resno in temeljito preiskati. niti ene domaće rodbine, v kateri bi ne bila slnvenšCina se pred 20 leti   izkHučno
obćevalni jezik. Ako so Borovljanci ražen 2% vsi Nemci. kako je mojro'-e. da je v Borovliah znanih na stotine in stotine narodnih popevk? Kako je mocroče, da obstoja tam slovenska oosoiilnica, dasi so y okolici v razdalju Komai dveh ur Še tri druge slovenske Dosojilnice? Kako je bilo mogoče telovađno društvo »Sokol«, tamburaško društvo »Strel« in podružnica Družbe sv. Cirrla in Metoda? — Gospod Dubios zakljnč.ije svoie poročilo s konstatacijo, da ni dobi] vti-sa, da bi bila pokrajina pred kratk:m Jn s silo ponemčena. ampak da je neTnStvo vkorcninjeno globoko v srca Ira^stva. Gospod Dubios se gotovo ni bavil z zgodovino kraja, o katerem piše Dru-gače bi moral vedeti. da je bi1a Ijn^ka šola v Borovliah pred še ne tako dotgim časom poDolnoma slovenska« da je na njej ačitclj Somer nčence pouTeval ćelo v ćirilici in koncem Solskcga leta izdal slovensko pisano letno poročflo: za časa Janežiča so borovefKkl dfjiki na siednjih šolah v Ce lovcu sloveli radi iztornega znanja slovenskoga ierflca. Borovlje so bile več desetietif središte vsega druStvenesa živilenfa v Sp<H}nTem Rožu in slovenski pevci iz Borovelj so vživali naiboljse ime po cetem sloven-skcoi KoiotJML   Pn otvGffttvi mm
Sdskeca potlopja. ki shdB seđaf kot ob-činski urad. ie imel tedanji župan Jost otvoritveni govor samo v slovenskem ieziku. Ko je nadučitelj Fojcger astanovil pevsko društvo »Alpenrose«, ie pevcem obUobil, da Jih bo očil peti nemške in slovenske pesmi. Začetkom fe bilo tuđi res tako; peh so med drakitni Prešer-novo »Luna sije«; pred par leti so članom mienovanega društva prepovedali govoriti slovensko; čermi je to bilo treba, če so Nemci?
Pred približno 15 leti je postala ljudska šola v Borovljah iz utrakvistič-ne popolnoma nemška. Ražen nemšku-tarskesa nadučitelia delujejo na njej sami trdi Nemci in Nemke. Ako naj otrok razume nemški jezik, moraio starisi, ki še dandanes večinoma vzgajajo deco v slovenskem jeziku, skrbeti za to, da se pravočasno Driuči nemškemu jeziku. Ne preostala jim dru.^ecra, kot pošiljati otro-ka v nemški otroški vrtec. V šolah, v ljudski, mešćanski in strokovni, prepo-vedujejo učencem, med sabo govoriti slovensko; sramotijo pri vsaki priliki slovensko govorico in nčijo slovensko deco peti »Wacht am Rhein«. »Bis-marcklied« in enakc. Po!e£ učiteljev so vsi nradniki sami zagrizeni Nemci iz tuiih krajev. Pred sodiščem, na pošti, v davkariji. na železniški postaji se ne sme govoriti slovensko. Ražen »Schul-vereina* je »Sudmarka« vrgla osjomne svote v Borovlje in naselila tja nemške rodbine. Kar je v Borovl'an pristno ncmške^a, je vse tuie in to tuje nem-štvo pač tvori morebm več kot 2 od-stofka vsejja prebivalstva. »Sokolu« je avstrijska vlada sprva prepovedala korporativni nastop izven boroveliske^a okraja, nato tnd? v Borovljah samih, prepovedala mu je potem kroj. nato ćelo prireianie ijrer v zaprtih prostorih. Župan O^riz ie tekom voine vse narodne Slovence spravil na fronto, za vojno sposobni njegovi pristaši so sedeli^ doma. Ko je podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« priredila veselico v slovenski gostiini. je naicl Jupan Offriz nrete-pnee iz Celovca in St. Vida. da bi veselico razbili. Leta in leta se je pote-fcovala »Po°cjilnica v Boroviiah« za ko-stilniško krvncesiio, pa vedno zaman. Mnojro bi se §e dalo v tem pogledu no-vedati: z ozirom na vindajoče razmere naj zadostufe to: sr. Dubo;s. ali bi naveden cjra ravr^n^a ne smatrali kot nasil-st\ro tuđi v Švici?
Kralfevina
Srbov, Krvatov in Slovencev.
Slovenci   in Srbi   in   netnške lftSi-
Na Dunajn izhaia neka >Militarische-Korrespcadenz«. menda nezskon^ka hčerka avstrijsl-'eff?. Strefflenrievesra >MilitRrblatta<- Koresnondenca ie slabilo avstrii«ke armade in vseh on?h čet. s katerimi etuo inieli borbe na s&-verni mx?ii. Enn zarlniih š*evilk prino-veduie da Fe i© mariborska posadka t»reisnie*ra 47- mari bor eke*?a domacesra peJnolka med boii uroaknila na Litinico in da se nahnialo pri polkn nnoiri Slovenci, ki ee vkiinb svoii narodnosti ral-še DFiznavaio k Nen>ški Avetriii- Rav-notam ie po tei koresnondenoi tuđi mnosro vofakov rnariborskeca 20 dom-rolka. ki *e tuđi donolniuie z iužn© Štajerske. Neniec ne razume, đa biielo tel:o navpfJhpi niesra sameera r»o zoheh tildi če bi bi!? resnicne. ker ie to đov dokaz, da moramo radikalno nanravili konec etari avstriirki nndvladi in zlorabi nn=eea liuđstva Višek nolitične navih'jrosti ie pa trdltev (e koresnon-den^e. da so mnosri merodnini Srbi iz nreišnie iu^ne Osrfke proti združeniu Bannra in Ba<"ko s SrHiio. marver &n horeio t??no xvezo s Hrvatsko v fođe^ rativni ocrski državi, z neomeionirni narodnimi Dr^virami itd- Kdor Ie koliC-kni nožni mišlienie Srbov v vojvodin ti na tuđi misHenie tnniošniih nemSkih kolonistov. temo izvabiio bedaste đunfti-pke trditve s?.mo noniilovalen_ na^meh-Repco pa if». dci sr)ravli?»io Nemci po raznih ovinkih tuksne vesti tndi v fran-coeke li**e-
So»«!ia bonferenca v DaJmacin. Split 10. iebnmria. (Lj. k. u.) Dalmatinski d'vrtsnr urad poroča: Po i«idTativi sređnJe^ofsVfh profe^orjev se ie sklicala te dri Informativna arjkcta v svrho areditve Solstva. PokraHnska vlada ]e fmenova!a svojt^i  dcfeccatortr dr. Or!so<:ona.
Kavi in eai 7* ,Tajro^Iaviio O^rsko in Nom?ko Av*ftiio. Bnd^Tnoešta, 11. "rp^niaTTn 3>^*?crv3r TTfrirsn«1 noro-*Y-a: Dva vol*Je* tran?T>orrna narnika fita (iosnela na P^ko n torororn kavo in ?a-irm zn Jnsroslaviio. Osrrsko in Nemško Avsfr'io-
^VcHman^i v*T**T»«»«e«*niki ne l>i r?>đ» «?*1i pvoiib «emlu?5?s. RariiAVO. 12» rc^rnrri:!« Vodi a muslimr^^'e or-r-apir-ciie in flan Državneo-a VeČa dr-H.nlMKe^   -   TTr-a^fT^iosi   ie     odnotovel     v
Beograd, da izroč vladi memorandum proti nampravpni fl^rnrni reformi
Or**?»ni»ariia niži'h df^oim'kov nn. Tfrrafskem. Zagreb. 12 febrnnri^-Veeenii l'.^ti nororfior TJ^ne«;. ko se zbirnio vsi narodni kroH. da ?im boli« zasfopalo svoie st^novske interese in nrede svoie materiie^no etf«!?3^ eo fe a>>rali tuđi zasfonnitk kiito^'Sirena nf*-ieffa klera iz eele držav« STTS na zhutv neni sestankn. da pe oopvetu1pio o rer-kve-nih m Rtr«novpkib r^'^merr'n v kff^o-ližki cerkvi Glavna to?ka *e btla ««n^-eiia sociialnih krfvic tmmI katerimi trr*\ m\ ni^ia dnnovSčina ▼ Jaff««1»v1^# V tem o^irn Ie Wla PTtT*i©ta ce^a vrffta r*-«o'nHi lri bođo cln2!1e ft* emernlos oe-lotne^a ni£ie«ra klera SHS.
»•Hie Ten Bo«nA tu Her^-nrino. B a r a-ievo. 12- f€*^^^•♦^fa. TnkM se ^ ••-stavci r.sč»*n\ odNor žetemičaHer i* Po<m© \n H*»T*r©«»t>vine ki «1 te »tavfi n?.!o"o. d« onr+nirirtk ie?eiJT»i5^o n^liiS-benj^tvo t+h ^^»e! brex m*Hke ?i«« in vere na i^kiin^no nnr&Hni*™ «?alWe» Ore«n!isa^ila Ko nosirtii^ia Pohiti na to Hm te^neiše ^vere s ie'*Jr*iilsfc'f'ri orra-n'T^cii-'ni v SrhHI. nn F^vntfsVpfn 1» Slove^iil. da H po t*Vo ?imf»re1 ©wio-ral^ državna žele7nf^ir«ka o^«rflni»!f»ci-ia- Bosanskm oTcranfsHla sto^jMt &šr
vafak«. Zagreb. 19- februari«- Taf-aik mco«)oTanskeca odbora v Londonu dr> Jediikovskv priobčale ▼ današnjem >Obzoru< isjavo, v kateri pordaria nui-no potrebo, da etorimo mnogo več isa na£o propagando ▼ inozemstvo, kakor smo sedai- Za propagando se mora bri-trati ne samo država got taka. marveč vaaka narodna pokrailna tndi sama za-8» Inozemska javnost ie o nas in naših razmerah silno slabo poučena. O iugo-
Blovanskih prostovolicih. o katerih so ie že pred kratkem pisalo po celem svetu se sedai ne Diše več. kakor da bi iih bila noč pobrala* V več Antantinih državah obstoia mnenie. da kulminira iucoslovanslio vnra&anie v tem. da dobi Srbiia kako luko ob inđranski obali To nanarno stališ^e so še v zadniih letih žali' off DOflpirali tuđi razni erbski državniki Tako ie halo n. pr« poslanik Ristić v Rimu iziavil. da par sto kilo-metrov ob iaflranski obali za Srbe nima pomena. Na take iziavo in na tem nazi-raniu inozeiDake tavnosti co zidali Ita-liiani svoio iraDeriialisti-no kamnanio Tako ie zanemarila Rusija na?a vpra-&anjia vsled nepoznania razmer in vsled malomarnosti. Anarliia vsled prenaclie-ixih računov. i u Franciia i>rieiliena po kritičnih vomih in političnih položa-iih. Naloera naže prooaerando mora biti. da ob 12- uri popravi, kar se še da to usodanolne zmote
llinistrski predsednik Stoian Pro-tU priđe v Zacrrcb- Zagreb. 12- febru-arja* Kakor se poroča iz Beograda bo prišel ministr.fki r>ređ~ednik Stoian Protić tekom prihodnieira tedna v Za-creb-
O pogajanjlb ▼ Mariboru se poroča z dne 11- februar ja: Posjajania se kompliciraj«, ker Nemci svoj npt stavljaio nove iz-prcmlnjevalne predloge. V glavni točki, namreč glede demarkacijske crte, še ni sporazuma, in sicer se Nemci ie nišo do-ločno izjavili slede ozemija zanadno od Lipntc© in Se ni jasnosti tlede Mure. Zdi se, da Nemci pogajanja zavlačujeio name-noma. Jugoslovani so že prvi dan pokazali vsestransko prijenijivost, kJ ne more biti večja. Ni v interesu Jueoslovanov, da se brezplodna pokajanja zavlaČlilejo. Treba je. da se Nemci končno odloćijo. Priča-kovati Je. da bodo pokajanja jutri definitivno končana. — Martborsko obmeino i>o-vetjniStvo je o današnjih nogaianjih ljub-Ijanskemn đopisuemu uradn poslalo na-stopno službeno obvestilo: LJubUana, dne 11. iebruarja 1919. Pozalanja med zastop-nitci Jugoslavije in Nem51<e Avstrile o de»-rnarkacijsVni crtah na Štajerskem bo se danes ▼ Maribom nadallevala. Ker se §e ni dose^el poooln sporazum, so se odgodila na rutriSnii dan. Začno se ob 9  zjutraj.
Milan Pribi€e\if. Zaereb. 11 februari a. (1A kor- urad.) Povodom vesti, da namerava Dolkovnik Pribiče-vić stopiti v T>okoi in so posvetiti poli-tičnermi delu med iucoslovanekim kmetskim liudstvom. se ie obrnil so-trudnik Novina rskeea odseka do sro-spoda polkovnika same£ra, ki mu ie iz-iavil. da ie vest resnic-na- Polkovnik Pribićević ie i si & vi I: Vložil sorn pro^-nio za vpokoiitev. Jaz nisem bil voiak ro pokliča in zato. da bi dosegel vibio šaršo. ampak samo zato. ker sem so ▼edno zavcđal. da. ie osvoboienie in niedinienie mocroce parno z voiasko silo in potom revolucite Zato 6em do sedai delal kot voiak in kot revoluciio-narec- Danes ie voin»ko delo končnno. Vsni tako upaiao- Sedpi ie za to ideio naiboli potrebno politično in kulturno đelo med narodom« Kar se tiče programa, na čierar podlneri hočem delovati. p© bom na-vsak na<*in priklučil veliki demokratski stranki Srbov. Hrvatov in Slovencev- Zastopal bom v niei nai-iskreneiše Jus:oelovan?;tvo- Poteeroval se bom za obsežne reforme na korist kmetom za radikalne odredbe v svrbo modernissaciie nažecra lavneera živlie-nj ti- Tuđi našo votsko bo treba modernizirati ni. podlaci demokratske^»a na-dela- Več bom moerel ^toriti kot ne-odvisen delavec, kakor če bi obdržal uniformo.
Vsa I ti Ko pametni. Zaereb. 11 februana. fLi- kor- iirad-) Kakor poro-čaio fisti. se bosta dosedai lor'eni nođ-porni društvi hrvatskih in srbekih vi-sokošolcev na zaerebškem vseu^ilišcu etrnili v enotno društvo pod naslovom >JufroslovPTisko  podnorno  društvo«.
Avstrii«ki o stanki. Saraievo 11- februpria (Li. kor- urad ) Narodna vlada za Bo^no in Hereesrovino ie izdala okrožnico. v kateri pozivlia vse učne zavodo. kakor tildi vse posamezne o6i-telie in duhovnike, nai otvore kar nai-vee te^aiev za analfabete V Bo9ni ie danes približno 80% analfabetov. ker ie bivša avptro - ocrrska uprava siste-maiično ovirala r.izvoi šolsiva- Se po-elednie leto ie bio 70^5 šoloobveznih otro^" brez foiskera pouka*
Boroevićev arhiv v Zairrebn. Z a-cr r e K 12- februaria- V Zacrreb so i>H-Deli^ili Boroovićev arhiv, ki obstoia predvsem iz dnevnikov feldmariala in draerih važn»h doknmentov veeh so-§kih bitk- Arhiv ie shranien v 70 zabo> iih in obsecra ves materiial eoške voine ražen zadniih 4 dni Ten noivazneiših dokumentov tlo seđai še nišo na Sli in *e
xnoEro5e. da 6: iih io teđo T>risvoiil. đa jjh Do^neie drairo proda al! na da eo bili ob splošnem kao?u zadniih dni avstrtt-eke armade kie ir^Tiblieni' fte tekom tesra tedna bođo odšli novi vplaški do izvedenci v slovenske nokraiine. ki bodo ekušali tuđi te naivažneiše dokumente izslediti. Dnevnike o sošteih bit-kah ie oleal Boroevii sam- Arhiv se nahaia v univerzni kniižnici ▼ Zasrrebu. kler ra nre^leduie posebna v to dolo^e-ni voi^^k« VoTni«!iia Vri va^nei^i do-crodki in akti ce bodo. kadar bodo ves materiial nrerledaH obelodanili.
KeolRftna domovina.
Nc^areno! V Idrili Ie sedai naata-niena kalabrežka stotnila. kl ie ▼ strah Tsem prebivalcem* Nobena ženska ni ▼eč varna pred temi >ku1tnrono8ci«. V kratkem času so ustrelili ie 5 žen«k. kJ n* nis« hotele udati in sađovoliitf po-hmtmmt tek vročekrvBeieT. Dne 5. t m-ee Ie zrodil t Spod- I dri i i ialosten elu-dal Omeniene?a dne ie nrišel neki ita-Uianski narednik ▼ Prelovcevo hiSo na ' Poklonu- V hiši se ie nahalala ta čas i edino Ie PreTovčeva hci Mir«. Niena meti ie bila ta čas v mlinu. To priliko 1e hotel >dičnic narednik oorabitl ▼ svoie nečedne nanese in hotel dekie BMlfifeL Đtkl§ mi 09 tf Msltto sjdili to '
branilo se fe * vso silo* Narednik pa fo ie nstrelil ▼ riavo Umrla ie takoi- Po-sreb uboere žrtve laske pohotnosti se Io vrftil 7 t m. ob veliki udeležbi me-scanov* Poirreba so ee — seveda! — udeležili tuđi ffeneral s-svoiim Ča^t-nistvom in voiaško godbo- Storilca so ie moćno razbnrieno. ter komai caka re-zaprli No. da! >Za opsieniti prostotu.« Slični sluČJiii se ponavliaio in ljudstvo siive izDod italijanskesra jarma. To te jarem.
LAške *harlelrtiiađe«. Dne 3. i- m-se ie vršila v Iđriii velika voiaška parada, kateri te prisoetvoval nek ffene-ral iz Trsta. K paradi so spravili vse mostvo. corfeko artilieriio. stroine puške in oklopno avtomobile MeŠčani nišo smeli na ulice- Raz hiš. kier so na-staniena različna povelistva. so plapo-Iale laske tri kolore- Meščani so se iz-praševali čemu ves ta nomp. Kasneie so zvodeli. da se ie vršila ta parada v proslavo — zasedbe laesta Tdriie. Cuite in stnnite* Ono moštvo. ki ie prvo za-sedlo Idriio. ie bilo odlikovano. Ali so še spominlaie. s kakimi napori in veli-kimi boii so hrabre iaške čete zavzele Idriio? Da. res ta doirodek bode traino ostal zapisan z zlatimi črkami v zeodo-vini 1 armade in hrabre zavoievalce slavno >trdniave< Idriie bodo še pozni rodovi plemeniteca kalabrežkeea naroda slavili« Harlekini — na lahkih avto-mobilih z belimi zastavami. ko že davno ni bilo več ne duha sluha pobeorle avsiro-ocrrske armade, 60 ee pripeliali v Idrijo!
6LICTCE IZ TRSTA.
Kako dobro   so Italiiani   informirani •
narodnostnih razmerah v Trstu.
I.  Na krize vem po tu.  ki *a moraio hoditi Slovenci v Trstu, da dobiio potno dovolienie  v >inozemstvo< — Jucosla-viio. priđe slovenska dama tuđi do polkovnika  (colonella G.V stareiseea uo-spoda,   Imenuie mu svoie   pristno slovensko ime. >Kako. je-li to ime italiian-sko<. vpraša vliudni  cospod. >Ne. elo-venskoc. >Tn tako dobro erovorite itali-lanski?« >Seveda pri večini Tržačanov ie teko.    So Slovenci,   a srovoriio tuđi dobro italiianski.c >Ah, torei tako slabo emo informirani.c
II.  Italiianski častniki. ki sahaiaio r okolico Trsta, eo vsi presenećeni, da se že y neposredni blizini mesta ne sliši
več niiliov  >dolce si«.
III.  Neka italiianska dama v Trsftt
govori e svoio znanfco z občudovnnicm o tunaštvu češko-slovaekih lecril. Znan-ka. Slovenka io opozori. da so to vendar tišti nrei tako zaničevani in obso-vraženi SIovani. iste krvi kakor Slovenci v Trstu. sNe to ni moeoče.codiro-vori izobražena Italiianka. to ie popolnoma izkliučeno. Ceho-slovaki po latinsko pleme, kakor mi. Ie da eovori-io svoi posebni iezik.
IV.  Znan italiianski škof s Primor* ekeea se srre poklonit    k    euverneriu Petiti    di Roreto.    >Ekscelenca.    treba zopet    vpeliati    6lovanske    pridice    v cerkvi. ker liudstvo iih zahteva.« >Se-veda, seveda, odgovori eruvemer. vpe-Itite povsod zovet    slovanske   pridiee, se več kakor poprei.    Tuđi tu v Tretu hočern odrediti,   da se zooet slovensko pridi'^uie.    tako pridobimo Hudetvo za se.c Skof: Eh. 70000 tili ie. ne moretno Iih. kar tako potlačiti.   (Dra??oceno pri-znanie.)
V.  V Gorici se pocovarla italiliin« ski častnik. v civilu vseučiliškl profesor za italiiansko filolosiio na neki znani italHanski univerzi. >Čudno, čudno.« pravi profesor, sai vendar poznam na-tančno vse dialekte.   ki se irovorito v Italiii od Sicilije pa gori do Alp. a tejca narečia tu ne razumem.c    Priiateli   ea opozori. da io. kar se crovori v Gorici ni italiiansko. temveč slovensko. Kako. to ni mogoče. to mora biti gotovo kak poseben italiianski dialekt. sai ie ven-đar v vseh u radnih   iziavah,   da se tu govori Io italiianski.
Xov internirane^ Dr- Ludovik Jenko. občinski in železniški zdrav-nik v Aidovščini. ie v času. ko bo so 6novali Narodni sveti v naši domovini, prevzol predsedstvo Narodnesra sveta v Aidovšcini. Med umikom avstro-osrrsk« armade ie z drucrimi odborniki skrbel, da se ie Aidovščina kolikor moeooe obranila ^kode. posebna naloea ie bilo čuvanie velikih municiiskih zaloe Ku so prišli Italiiani. ie z županom vred. kakor se io zeodilo to po vaeh drugih krajih. vložil protest proti okupaciii-Na-to se ie Narodni svet prostovolino raz-šel. Kraievni povelinik v Aidovščini. neki &tornik i talijanske armade. ie od nrvesra trenotka nastonal ekraino brez-obzirno trtral slovenske zastave in da-ial oreiskovati tuđi hiše. ali nimaio liudie morda ka i skritesra: sli so pri teli preiskavah tako daleč, da so ćelo odni-rali podove v hisah. 29- decembra 1918. ie dr- Jenko bil snreiet radi bolezni v tržaŠki sanatorii kier ie ležal do 4- fe-bruaria 1919 Ze ves ta čas eo Drihalali
v sanatorii karabinerii poizvedovat po niem in tuđi nieera i zn rase vat 4 t* m-ie bil pozvan na karaHinerski oddelek, kier se mu ie vročil ukaz. da se mora do 9. t- na. prierlasiti v Civitavecriii r Italiii v svrho intemaciie na Sardiniii Dr. Jenko se ni ozdravel; ne samo. da
ie vsled bolezni o^label. aronak bil bi tuđi notreben đališesra speciialistične-era zdravlienia. Governatorat I© proJI-nio. da bi se dr. Tenku dovolilo odi ti na Dunai. oziroma definitivno zapustiti sa-sodeno ozemlie. odklonil.
»OorSki Slovenac«- O narodni dostoinosti piše >Goriški Slove-nece. ki era plaču i e italiianska okuoa-cii8ka obi "st. katera dan na dan na nai-nesramneiši način erazi narodno dontoi-nost V naisršora svitu nam kaže italiianski značai okolnost, da list covori o narodnosti đa ^narodnopt mora biti vsakemu človeku naisveteiša stvore v Istem hipu ko hoće eoriski deželi zbrisati slovensko lice- Izvpia: »Delnimo tako. da irre firoriški S?ovenec bode enako naibolišenm izmed slovanskih plemen.< Gotovo ie. da bo ime eoriške-ffa Slovenca čislano in da bo v čast Slaviii ali to se bo zeodilo Ie pođ Juco-slaviio Itpliian^ke rožnate besede. sa katerimi H?i bođere trnie, so bile zaman izrovon'ene. Narodno ponosen ie nas eoriski Slovenec in ob tem ponosu se bodo razbile v?e italiianoke vabe — O Solskih zadevah nrioHcuie no-seben članek. rekoč. da so bile doslei ođprte na Gori žkem nekatere slovenske Sole. >drusre so Se emirom »aorte, ker so Solska pos'opia ooskodovana ali knr saftiitA  "^»^ sočl*c  KAk#  m^
36. S!€V.
»flLOvemia   l*AROEr*i*12 Mrvai}« Iti9.
Stnn 8«
drzna laž! Kier so Solska oosloDla, so ih zasedli ltalnanski voiaki nameoo-ma. da i 9 poduk onemo^očen. kier iih ni. tam ni sole pa četudi bi bilo na ras-volaso dmzo poslonie, kier pa 80 ođ-orli >slovensko šoloc. 90 \o odorli a -foskusom. da bi priceli otroke poitaJi-lančevati- Postonanie s učiteljskim r.*obiem je skandalozno. Vse to. kar r»iše >Gor- Sloveneo o Bolskih zadevah ;e v naivečiem aasprotiu z deiunskimi solfikimi razmerami- — Pod naslovom >Prvi Q8neh< piše >Gori3ki Slove-necc da ie dobil nekai naročil z dežele <na pritsk seveda). dobil ie i>a rudi nekai pišem, polnih sovraštva in razžalie-nia- Pravi, da nasprotnost dotičnikov r-roti delovaniu >Gor Slov < ie već kakor onravićena z niih stali Sca To ie na re» Resnica rnu ie ušla iz neresa- Ti--mskemu italiiarjskemu delovaniu na-proruie vsa Goriška- To delovanie bo ■ ;aliiane še dracro stal*>
Ves pošteni Vellkovec za združitev z Jugoslavijo. Deželna vlada za Slovenijo je nrcjela \z Vefikovca dopis, ki pravi med cp.'srim: Način, kako so nemski spremlje--alci arneriško komisijo pri njenem dn> -em T>osetu v Velikovcu po!zkusa!i informirati«. Je nas Slovence in slovensko ml-slečc Nemce tako vzncmiril, da si usoja-<.rn še enkrat prositi pomočf. Nemci se r.i-s.j bafi nobenih sredstev, da bi dobi!! ve-:;ro tec so sku$3li oooolnoma slovensko ureWvafstvo v okolici z ra7de1Jeva^!em rfađVorfa, Kave fn ćmzih stvari pridobiti ta se Na ta način so hoteli v^hi^diri v ko-rr»fcfH popofnoma naoačno razirame. da ie kolica nemSka. Ljudi, ki pfso niVdar nem-SVo sovorfli trt ki jezr'Va solob ne r27'mie-\f\ so kratkomalo naredMi za N^mce. da bi taVo mo^Ii korni'-n? nrećn"tti poVra'Jno kn* icmšVo. Ko bi bita knmteiia obf^Vala Ve!i-Kovec kaVo n^deljo d^n^ldne neparra^ic-rr„ h\ kr.mi«rjia r?e s!i?aTa nf*i besedtee TH>-T??Tce. Prosimo tnrei. da sMrffe v<:&. da r>«fani»TTio v Jnt?^!ova"«H d^avi. VeliVov-VA Nemcl so že pričrli hnlskati vniaštvo, ;iaj bi v morebitnem bo}u  ne strelialo.
SlovansRl ml
Veški knmi'dati r»a Dnnafa fn na Sižiem Avsfrii-kem Dnnai. 11- fe-brmria rVinnf=ki f^* fo podavili v vseh đunai>kih volilir^ okroži'h stoig kandidate Istotako tuđi po v^f»h kmot--Vih ob^inah na teritoriji Nižio Av-^rji^ice Knkor v-?e kaže. se bodo Cehi n^eležili volitev v Nemški Avstriii.
immM.
NI malo! Berlin, 10. febrnarja <LJ. k. 0.) ćehoslov. tisk. urad poroča: Vse ^ekijsko časopisie prinbčuje najbrže ofici-czno vest, da bo Belgija za'ntevala od NemČiie  10 milijard  vojne odškodnine.
Ostretši pojjofl za Nemce. London, lij. februarja. (L). k u.) Glasom Dun. kor. tirada poroča »Dailv MaH«: Foch se ima ni vsakf obnovi premirja boriti z novimi dvonmnostml in izgovoru Položaj vzbuia 7h*ti na Francoskem neoriTetne ohčutke. Ako se mora premfrje zooet obnoviti, bodo ?,l?frand NemčH? stavili nove po<roi<?. Vi iih bo sfeer Nc^čffa sprefela. a skoro cAtovo Ttrnorirafa. Da se to ^nemoeočl. bi Vln potrebno zasesti na or. Csscn. Nevar-ro^t oa se more prenreć'ti samo s ta^olš-ti>n demobrtiractio Nomčiie. 7a vzdrfe-ca"ie not*-anjeca miru. zadosttiie Nemč'il amo mathna ?5rve'Thanr» ?eta. To b! bilo vse. Var  se  lahko  dovoli   Nemčiii.
Nemške vesti po raznih ovlnkfh. Frankfurt ob Meni, 11. februarja, Lj. K a.) Glasom Dun kor. urada javlja »Frankfurterzeitung« iz Geneve: Posrajan-a vojnega sveta o premiriu z Nemčijo so ^e nadaljevala v ponedeljek. V svojem nvoJnem članka prizna »Temps«, da jo ned vladami veFesII veliko nasprotstev. Zahteve, ki naj jih stavi Franctja so postale dvomljive. V pariških političnih kro-gih Ie 9. t m, krožHa vest, da so operacije maršala Focha dospele do takih težkoć, da se je bati razpora med maršalom Fo-ehorn in Lord Milnerjem. kl zastooa Lloyd Oeorgeia v predsedstvn angleSke delegacije.    Tiskovni   urad  franeoskega    voinega
minfstrstva je razRlasfl rvećer dementi o •azDoru   med     Fochom   Jn     Milnerjem   radi
zahtevane zasedbe tvornic za orozic v Essenu. Priznava pa potem, da je bilo preče) nesporazumljenja o nekem vprašanfu zaradi vojaške varnosti Francoske. Očl-\1dno e, da Ie naziranje mar§a!a Focha x!ede rekvizicije Kmooovih tovaren in iz-roćitev vsesra materijala nemške artilerije, tJašlo mnogo usovorov.
Vojna odškodnfna. Pariz, 11. febm-Ma. (Lj. k. u.) Glasom Durt kor. urada avlia Agence Ha vas: Komisija za odškod-mno je v ponedeljek voč oredsedstvom Clotza zborovala ter razpravijala o na5e-lh. pod katerimi nai se zahteva od^kodni-ha. Klotz Je notem omenil o nekem delu. M ti ie leta 1916 izdal nemški generalni štab jn ki dokazuje slstematičen značaf opustošeni, ki so se izvršila v franeoskih indu-Strijalnih podietith.
i Za odškodnino- Budimnešta II* februaria (\A kor- urad\ Ce*>oplor. tisk urad noroča: Glasom >Az Estove-t'fl^ porobila iz Rof+^rdama iavHa ^Dailv Telecra^hc i« Pariza: Fr?»n^o-zi nnmeravaio Ren«ke provi nce i meti zasedene. dokler Nemčiia ne poplaća voine odškodnine.
mirovno feonferenca.
Medna rodno posofflo. Lagano, 10. febnrarja. (LI. k. u.) čehoslov. tisk. orad WMča: V rimskih bančnih kro^ih se so-^'orj o poj?ajan]ih za veliko mednarodno wso}ilo, ki je določeno za dlie zveze na-"odov. S tem posofilom se bodo pođpirale >^e držnva, kojih finance SO po vojni naj-3olj troele.
Velike oči. Lvon, 11. febrnarja   (L|. :- n.  Brezfično.)   Pfv?i  nemsTtf  poslanfV  v »VasMnfftonu   jjrof  Bemstorff  ie   leta   T9M •^načil   pneoje    premirja,  Vaterc  bi   Nem-,:'a  v    nrimem    zrnate  bila    narekovafa ranciii. TI no^nll hl bili nastopnl:  1.> od-^n  vseh   francosMh     kolonJJ;   2.)   ođstop 'pVra??n   »reme   Franco«Ve:    3)   mf^Vod- j '"a   10 miliiard:    4.)    odnrava    carfne  «1 ^3**10 ne^^Vo bla^o v FrancfM za dobo 1 l^t. N^m^Ha  sf pridrS?!    pravico, razve- j |3viti   tarife   za   nvoz  fnificosklH    orofzvo- ! ^v v Mpmčlto; 5.) fr^ncl^st se odoove ra 'rtbo ?s let obveml voia?Vj <1n?b«: ^»> vse ;inco^ve  t^Hnf^ve  %e p^rnSffo:  7.)  Fthi-5a   fzročl   NT»m^f?!   tri  mflltmie  t>v*K  2000 . 3pov ta 40.000 konj; 8.) nemOA patoitl v 1
rranciji se ifitttlo • po—bnimi tMkxmi; 9.1 Franeija se nmra odpovedati svest z *u-
sijo in z AngleSko; 10.) pać pa mora Fran-cua za dobo 25 let stopiti z Nemćljo v zvezo.
NađaUtvjuiJe   pređkoriereac  Pari«,
!0. februarja. (Lj. k. n.) Glasom Dun   kor. urada   poroča   Agence    Havas:     Danes  je roorovala  samo  komisija    ta  zvezo naro-1 *-xY petkovi in sobotni    seji se je bavil na*). U  voini svet z vpraSanjem  demobilizacije !n    razoroženja v Nemčiji, da se ji onemozocl   nadaljevati   sovražnosij,   aJcr»   bi Jin  spioh  KedaJ  nameravala  oričeti.    V  to svrho so aliiranci pri    nemški  komisiji zz pr!l?irje   v   s^aaiu    sotrlasno    protestirali proti   nelzvedbl   gotovih   določeb  in   izjavili, da rnoraio    lahtevati    podatke    o zalcah volnesa materijala, Ki se    sedai te nah.ija v Nemclji, ali pa «c ?e v deiu v tovarnah. Skoro jrotovo ie. da bo vrhovni vojni svet zahteval   izročitev   veJikih   množln   voineta materijala,   topov.   leta] in strojnie.   Pazcn '' teca  bo viSji  vojni  svet  nhravnaval  vora- ! sanje  o poSilJatvi  tntcntnilt  čet  na  poljsko : mejo in o blnkadi   Ako ne boda morli pod- i p!sa(f premMa pred \%. t. m^ tedaj se no- I đaljša  seJami  do^-vvjr    ra  neKaj   dni.  do-ider se ne odobri    bcsedilo nove pogodbe. I
Iz flvstriie, Madiarske, Nenifijs, Turske.
Koalicijska vlada v NemHjf Berlin, 11. febrnarja tLI. k. a.) Glasom Dun. kor. uraib poroča »5erliner Tacreblatt^ da je sedaj nedvomno, da b3 v vlado vsto-niio 7 socUalderrokratov in 7 članov me-sčanskih strank. Urad za vnanie stvari ^1 prićrži nevtralec uto: Brockd.rfi - Ran-tzan. centrum in demokrati si priđržc tri sedefe.                                                       \
Posledfce.     Berlin.     11.     februarja. f (Lj.  K".  d.)  Glasom    Ćehoslov.  tisk. urada poroča io Hstf, da  jo bivši nem^kl prestolo-nasleHInik  nevamo  obolel.
Senrafionftlna od^ri^a r> revofariii šnartaTiista. Flaasr T'duV ^Man*be?.or Guardion^' ^ dop.aša \a Xi>m?( ke napadna odkri^a o rnvodn \ ^vrhi zad""'h reT-olufiia niemnckib šnartnki^ta- Tok snda ie obia$nt>no. da riiola buni niin ništa dni^osr bila. neiro mi^ morarhi-sta Stranka monnrbirta, koioi ?u se tri četvrtine častnietva nrikTiurile. vodila ie revolnriiu. brz da, su ^Dartakiste doI-M do tipoTmaie. da ?u ieđino orutHo monarbi<ata- Bnnp, froha]^i ie kraf borbe proti Poliaka i BoH^ev-ikn dokazati ne-ohbodnu notrebu nznostave nove «iiTne voisVe. koia bi zatim nroti zanndnim vlastima krenuli imala« Vodie ovo? pokreta, na ćelu im -sam FPndenhurfir. ra-čun?»iu nri tome sa, noz^dovolisrvom u zemli^ma enteme Vo'iki hroi n^itatora dielnie u zapo-iennnfim prediplima. da uzroci i podiaruie nezfldovolistvo medin oetama enteme- Sndam'a niem^«^-ka vlnda nemoćna ie n*nrarn toi struci-§[0 se u Niemačkoi &pr\n oHierrav« niie ništa drii!?o?a. nes^o općenita mobiHzri-riia« Neizmiern** množine tonova, oruž-ia i mnniriie ^kunJiniu se što zanlie-nom. fcto 12 odno^n^'h rvofnica- koie obzirom nn nezano^Vnike da Me r^de- Sfn-ra r"uska di^^i^Tina or»et s=e o voifki uvpdia. a nflf*-oMe iPTT»<;tvo za ove zfl-knlisn© doo^odi^ie mi^a provorirpTm*f ton nipmn^oer izvani^ko*T ureda i službene štampe proti ententi.
~NJiL
Kentiri v Rimu.
Lorrtno 11. feHman'a- CL\- kor. u-) oiapora Ceho^lov ti*k nrada ?o renub-likanci v Rimu v nedelio nriredili ob-hod v nro?l«Yo 19. feKru^riT 1870- K ko Fe ie v Ptmu slovesno izkli<»ola re-Dublika- Na Jani kulu «ra erovorila 00->1anca Pare in Bem»1!oni. Na trem Defle Carret+e fo demonctr^nforn na-sr»roti sfonili srrjžniki korr>hinneri in nebota- Pri enonadn eta bila dva demonstranta težko raniena.
Razileđ.
Konec   medna rodne   soc   konference.
Bern. 10. februar ja. (U. k. v.) Dun. kor. arad poroča: Mednarodna ^ocijall-stiCna konferenca Je danes zaključila svoja posvetovanja.
Pričetek blajtovne^a prometa. W a -shlngton, 11. februarja. CLf. k. u) Poroča |o, da je dovoljeno Norveški, Švedski, Danski In Holandski uvađati bla^o v zelo velikih množinah 7Z potrebe svojega pre-bivalstva. Pret>ovedan oa ie tem državam Se nadalie Izvot v sovra^ne dežele.
I^ahi in Nemlc«. M e r n n. 11- fe-brnaria- Ravnatolistvo dekliSke tre'ov-ftke fole v Mer«nu Re fe ocrnilo na itn-l'i^Đcko vojsko novelmiSfvo 6 pro^-nio da n*i ča etnikom nrenove nesr^rano priMižavanie croienk»ro zavoda« Tta-liianski pov*»lfnik ie odeovoril ravna* telistvu nemške tr*»ovf«ke sole da i#» «»j-rer sr>oročil z^btevano jtaliianpfcfm častnikom. da na f=e mu zdi stvar zelo čudna, ker italnanska dekleta v takem slur'^iu Pfič Parna vedo kai i im ie treba Ptoriti ne na tako kakor nemfka. za katerib mornlo pe mora zavzeti voinSko povelistvo* Mend« obeh ni mno^o nritla. Plen — nnzai! Lurano 11 febni-aHa* Semk^i ie dospe^o ff\ va^ronoT raznib sl'k in umetnin. ki uh vrača Nemška Avstriia Ttaliii- Te nmefnine t© odneli-1'^ biv?a avstro-o*rr«ka vi^da iz iužne Tirol.ske 2a časa vofne na Onnal od korler se sed«1 vra^aio na svofe me-sto V kratkom hodo 1o«5neM v T^n?ano že večii tran?-r>orti takih t Benečiii sa-plenienih uroetnin-
Romnni — brati Jjšhow? Prarm   11. febmaiia   (Li. kor* nr.> Cebosl- tisk- arad poroča: Juroelovan- ' sko poslaništro orosi za obiavo nastop-ne vesti: Komuni so v državab aliiran-cev in nevtralr^v rnzširili vesti o čin ih srbskera terori a, ki ^o se br*\c dorodili y Banatu   V tem smislu so Romu ni vo-iaskim nrisiiani zveznih držav v Buka* rešti    izročili    noseben    memorandum Vse te    vesti so    povsem    neresnične Okupaciiska  vlnda se    mora    kalnad« hriff&ti za red in disciplino,   slasti   im ere za okoliše, kakoršne so zasedli Sr* bi. kler so se namreč   po odhodn   av-stro - OflTskih oddelkov polavili    ram-liivi raaki-   Klinb vsemu v vebodnem Banata, kolikor so n caaedlj SrW   ni bilo nemirov. dokler nišo tla prlili  !s loiin* tiakaj poaiaiii haiakaji. Pa tadi
potem so arbake oblasti naatot>a)e tako, da lim ie ameriftka mteiia izrazila do-hvalo in priznanie, kar treba beležiti v interesa reenloe*
PokrafiosSsB In dimne vesti.
—  Dr- Ivan Šu^teršif   s« mH.   I« Brna nam iavlia   priiateli vest    ki ie nama na tebi prav malo pomembna. ki
i»a venJar utecrne vzbaditi zaeao z za-lostniroi spomini naše narodne eramote ludi neko izvestno eirše lokalno zani-maoie Zli duh ?lovenfike politike, bivši nekruuani krani*=ki vojvoda in se da i od celeua naroda obsoiena personifika-t'iia avstrofiliie uri nas. dr- Iv. Sufiter-šič. ie zaprosi! češko vlado za đovolie-nie. da se erue na stalno bivanie orese-liti v Brno- T&ro torei naraerava ta oe-srornež naiti zavotia in kojiček. da raz-mišlia o minliivoad veličine in o ne-vzdržnosii politike, ki ie zsrraiena na Icriviei.
—   Ujried   nrtŠc    doirovine.     Pelial sern se iz Liubiiino proriPraeer-ikemu X  H>-a-tniku ie  vstonila    patrulia,    ki presrleduie   noine   lip+ipe-     In   tukni   iz-preco\ori član te natruiie    k    nnkemu potni!:u tako-le:    vVi    nimate    bewili-^iintr. morale i ti z raizono^om    na he-cirUr-bRuptnianšafL.    da  Vam    raizenas i« hšr^m n]f. i o!<     ^lovek    mora    etrmeti! Dotični  uradi, ki  namešeaia    liudi    bi vendar morali fckrberi  za to   da  zlasti pri   ob^evaniii  8  tnici  ut orablianio  samo liudi. ki r*e svoietra nosla  znvedaio-Postali sn:o tvobodni. Toda.  kako radi nam v fevoii hudnl>nosti očitiio nnši so-hedie Ncmri  in  Itrl^iani.    da    nim.nmo
rarvitesra lr.srn^^n iezilca; a?i iim borno mi ^e pomacali? Čehi f-o nninrei odstranili v.se lcar bi Ie malo mrjfrlo ftno-miniati na blvžo avstrii-ko tlačanstvo. ali ie treba, nnr.i ?ft koketirati z nem-žcino. ki nas ie tl-ičila o«l m|axltb lei k ;k.rii? — Zcroratšnii slučai ni eđini takih >malih<: trrehov ie v mšj domovini natroš."no vse Dolno! Knkor na obonfe-tko s tuici. t^ko mnonie '>nrJo im^li o nas; torei sami moramo skrbeti za nai usrled! — Več pozorno-ri. to n.» •'. ne nič! CTo bo pač trudi naloga naše inte-liconro. da T'^zi i na rc^c i n.i tr»kšne erre^nike. ki iih mora takoi vkoriti )
—  Oiščenio. Deželna vlada ie izdala naredbo,   s kn'ero .<=e vsem notariem na  nienem ozemliu  odvzema  dosodanie poverilo.  nodelieno  iim od nrH^nie so« vražne vlade. Not.*>rii     ki   žele prakso izvrševati se nnd.ilie. moraio do konca leg-a raeseca ponovno zanrositi za no veri lo. katerecra pa ne l>odo veo dobili no-tarii. ki za službovanie na slovenpkem narodnem    ozemliu    nišo   snosobni.  — Višii šolski svet SHS v I^inhliani ie od-slovil  od plužbe Frnnca Klorkla.    šol-skecra voditelia pri Sv. Jerneiu nad Mu-to ter tia n^me^til  Ivana Verbica-
—  Urađfii list deželne vlade a» Slo-veniio. Številka 49 od 11   februaria ob-iavlia naredbe deželne vlade   s knteri-mi se imenuiejo sosveti  vladm'm komi-sariem v Celju,    ^'aroeku   ia Šoštaniu. izoremembe v o^obiu. poziv učitelistvu zlasti tuđi bearuncem radi ureditve plač ia  doznačenia  draciniskih   doklad.     iz-urememHo    pri postaiah za nadzorova-nie trozdov   razoria« za babice, razelas o raznih naiemih v Roeaški Slatini ter ćelo vrsto drocih obiav, offlasov. razpi-6ov, razslasov itd.
—   General  Franchet đ'Esperev in Jacoslovani.    >Uiedinienie<   list iuero« slovanslcih demokratov na Cetiniu, pri-naža  Dosebno   izdanie.     v  katerem   rod naftiovom ^Dobro nnm došao sine velike Francuske!« v našem in franeoskem ieziku navdu^eno   Pozdravila   trenera Ia komandanta  Franchet    d'Esoereva   kot Dosebno   naklonienesra  našim   narodnim težniain.  Ostali del  lista ie nonolnoma franeoski  in namenien  številnim  fran-coskira retam v Kotoru in pnloh na na-sem  lusnt.     Pozdravlinmo    ta     rnzumni primer. kako treba coiiti  dobre in  nri-taieliske stike z predstavniki tera veli-ke^ra r.aroda. Franchet d'Esperev se tuđi   toplo  zanima  špecielno  z« Slovence in  za na.^o fr^nco^ko-slovensko oreani-zaciio.    kaferi ie obliunil naiizdntneiSo Rtyarno pomoč.  2e ta mesec prideio v Liubliano   na   posebno   povelie   arenera-lovo ne samo potrebne fran<v>€ke km'i-cre in časoDisi.   marveč   hidi   voiaSka misna 4  častnikov z nalosro.  poelobiti medseboino  SDO^nnnie   in   razumevanie. !
—  I>ahi v LiuMi«ni     Pkorai  ea ni dneva. dc ne bi srečal ali vi del na uliH nli  v   kpkfcni    kararni    častnika    naSe >r>relmbliene< eo?ede  ki svoio ikultu-ro<  že tri mesece na^irn zavednim  ?lo- j \ onpkim in hrvatskim bratom ob Jadranu vtenaio v fflavo^ Kai bi  se  zgodilo z iu^oslovanskim   ćastnikom.   ki bi ee hotel — beri  hotel — eprehaiati  v uniformi v ulicrh — ne v Rima. Boe nas obvarui! —  recimo  v načem Loeatcu? Odgovora pač ni treba*    Naša ootrpež-liivost ie pnč do pkrainosti vzorna. da, ona ie Idenlna! Nobeno kri^tiansko bit-ie Da. mislim, ne more zanooasti   da ee y iucaslovaneki Liubliani Ie nMde duža, ki 69 una v društvu teh kulturono^ cev na svetio: na ulico? V nedelio oem videl v druživu dveh  >častr»f^ov-kultu-ronoscevc sprehaiaT'oč ee j TivolMu — torei ne v kakšni >komipii.«kic ali dru-ci službi — eosrioda v c'vii^ki ohleki-Reklo se mi fe da ie ura dni k iužne že-leznice     Včerai    eem imel čast srečnti karabin^erskesra castnika v društvu de-kleta. ki ie nemŠVo eovorfla 2 niim   to-raf   ni Ionima. Vprašam iavnost: Imali človeSkf iezik za tako obnasante izraza?   Menim in čut im    da   ie   za   to »brezmeina r>od!ostc  ali  >ekraino izzi-vaniec  še  veliko  nreblai?  izraz   Sedai. v tem strašnem. žaloprnero ?asu za nas ko ta narod nesramno    irrabi do nadih kraiih. ko — rekel bt 1 nairafiniraii-nimi aredstvi spanske inkvisiciie nre-erania in duševno in teleeno trpinči Slo- , vanstvo v nesrečnlh  »asedenih  i-r         f ko z neponisliivo surovostio satira vse. kar nosi slovanski značaj, ko z lažmf. katere naineposteneisa duda ni ▼ stanu Izumiti — v ćeli svet n>Ho£ oobiia eelo Jncoslovanstvo in ca crni. ae mora na ulici — cosDoda moia. «a fnc^slevajMld •lici — sastonmke naših krvose^ov v privatnem druStvu rledati!    To are na venđ&r fes vse mele. Taki »narodni sa-vednosti< se pač mora ćeli svet diviti) AH res nismo   zmožni   se   zdramitl In prepreci«    tako   inivanle celera Slo-vanstva? Ako se ie morafo noatiti eo-sDode   >redente<   snrehajaiofe   ae do Ltoblfani — * šali Boci —   oemoteno. ćmkf. Mi valia! AU4*mmmtoato-
piti na prste tistini. kl se upafo privatno na ulico ▼ društvu n*6eea naivočieca sovražnika in to ravno sedai. to — co-spoda mola —* na morem razumeti A U nisem toliko kulturen ali pa nimam toliko —osloveke potrocžliivosti.
—  Snečnia   predstava   v  opernem ffledališčn io morala odpasti. ker so neznani zlikovci oorezali vrvi kuli3   Mo-rajo imeti pač posebno ve«elie!
Sprememha imen«» Pošrno ravna« teMstvo naznania. da se imenuie >Pod-plat pri PoliČAiiahc od sedai naprei samo >Podnlat^-
—  Slovenskim visokošolcem« Iz Za-srreba enoroeaio  da se moreio oni iuco-.slovanski vi5okošolci. ki po bili izkMučeni iz nemških    visokih šel     že sedai brez izerube semestra    vpisati    na    za-creb^ki univerzi-
—  Razni-* n^tanov. Za leto 1917 in 1918 ?e bodo t>odelile sledeče Knrol ha-ron Wurzbachove ustanove za invalide in hiralrp: a)  £est u«tanov no 120 K zi Liubliančane: b) žest ns^anov po 60 K za roiake iz Kanonika   Romca ali Jar?*.
I in c> best ustanov no GQ K za roint'e iz I Vintarievca v obrini Smarino pri Litili« Te ustanove oddaia cr- Alfonz bnron AVurzbach. ia sicer one za Liubliančane no nasvem kortiisiie za zacnsno vodstvo in likvidociio deželne unravr; ustrnove za. Kamničano in Jar^ano no nredlocru runan^tva v Kamnfku in ustanove za Vintari^včane r<o nredTofru žu-panstva občine ^martnu pri Litiii- Pravico do teh uRtonov imaio v orvi vrsti ubožni voiaški invalidi iz imonovnniri i krm'ev od gfrflžmoitra ali narednika nizdol, ki so lepcTa vedenia in vsled v
voini zadoblTpnih n>n neznožni da bi >:e sami tnocli nreživeti- Ako bi so 2a omenieno u>f^novr ne z^l^silo zado?t-no število voi^^kih inval'dov z onls?i-ninii iastnoc^mi. tedai imr'io nraviro do niih tudi drucri reveži iz irnenovrnih kr.iiev. ki po lerjo^a vedenia in ?*» radi bolezni in st^ro^ti ne moreio parni nre-živeti V oboh slu'niih ie dokazati s=od-niipko iieomadeževano=:t prosi 1c<»v-Prošnje nni vložiio nro^ilci iz Linbltn-ne pri mnenstrntu Fto^necra me^fn Liub-Hane. druei nrosilci pa vsak Pri žunan-stvu evoie obalne in sicer naikasneie do 8- marra 1019                                      I
Dva velika shorfa pta f=e vršila 9- t ] ra. v Snod- Dravonrradu in Trnoniah v m^renberpkem okrniti \a obeh eho-dih ie bilo po več ti«oč udeležnikov in bo bile ppreiefe re«o!uciie v katerih se protestira proti noblenno^ti Nemr»ev po koroSki zemlii in proti italiianekim na-i siliem
Iz Ro^aške Slntine nnm ni^eio: V Ros^aški Slntini se še vedno nahaiata znana nemčur?=ka zapri^pnm. biv.5i £ol-cki vodia T^eid^eb in bivši nadno^tar Mitterhammer Obn §e vedno nridno za-bavliatr? vez Slovence in Jnsroslovnne snloh. Baie ost?ne*a ?e deli čaca v Ho-era^ki Slatini. Zpdnii čas bi že bil. da eresta tia kamor spadata> to ie v Nem* iko Av^riio-
Tt Mirne na Do1eni«lreni n^m r>oro-čaio. da f=e ie 9 t m- vr5il dobro obiska-ni ero<=r»odarski phod. na knterem Fe ie poroča lo o pompnu elektrike v eo^po-darskem in kulturnem živlieniu ter o proiektu podTli^riia 7Plernice Trebnie-Krmeli do Sevnice- Snreiete so bile razno recoluriie v tem smi^lu-
V Polič&nah se ie vršil v nedelio. 9. t- m- u>tanov7ii občni zbor kraievne orsr^nizaciie JDS. kateri ie bil izvolien e- FrRu Vodenik. tr^ovec in po^estnilc v Poličanah, ra r>red=ednika- leti dan se ie vršil v Polieanah tudi politični shod
Jz TooTic na PoVfii«VeTn nam pi^e-io: Pred kratkim ie bil imenovan v To-nlicah tamošnii žimnik za častnesra eh-čsna Tonliške občine- Zastoni ?mo ugibali kake 7a^u?e bi mo^el imeti ta vneti pristaš $usteri=iča in nieeove >f?e?=niee< za občino. Končno smo Ie iz-teknili. da mu ie obč zastoo nodelil časrno ohčan^tvo na nrošnio Mariiine družbe, ne da bi mo^el našteti kake druee zasluee- Ta časfni občan bo men-da ravno tako odletel. kakor razni druei častni občani drusne: za nrista&e hiv5e-ea deželnesra clavaria časrno občanstvo ni. če  ie to bila  niihova edina zasluea-
S koroške fronte r>ošili»1o no zdrave
vgem Driiateliem in znancem čefovoHia
Kočevar Jemei iz Loža. desetniki Pifc Franc iz Domžal Šinicroi Ernest iz Volci© Draere. Pohinc Stefan iz Kamne srorice. yinter Mihael Novo mesto nod-de>etniki: Perzeli Aloizii iz Dovia. Sinkovec Viliem. Glince. strelci: Al-breht Franc. Hoteder^ica. Košuta Ke-liks. Volčia Dracra. Saveli Josip. Za-fforie. Tomše Matevž. Nemilie. Cveiko Iimac K-mna corica. Dobri Ia Marko. Pazin, Fuonik Andrei Godovič. Petrove Jakob Trata. Stereiilc Mm°vn. Soodnja Idriia in Kočevar Franc. Stari tre.
Gospodarstvo.
— Posvetovanja o ureditvl naSe valute in državnih fioanc Včeraj je bil. kakor smo že poroćali, v Ljubljani g. dr. Nedjelković, jrlavni inspektor fi-nančne^a ministrstva v Beogradu. Bil je pri poverjeniku za finance dr. Ku-kovcu v uradu ter pri zastopnikih bančnega konzorcija v Kreditni banki ter se je povsod obširno v daljših kon-ferencah razjrovarial 2 naSirni funkci-jonarji in zastopniki 0 valutnem vpra- j sanju. Njegovo staliSče je, da s\ mora naš narod (država) vsekakor pomaga- ' ti sam in da se moramo oredvsem va-rovati preplave tujih bankovcev. Vsled tega je potrebno, da rjoleg uradov in denamih zavodov ćelo občinstvo so-deluje pri kontroli, da se skleniene naredbe striktno izvršujejo v last^iem interesu vsakega ooedirjca. če tudi je to ma^sikie združeno s trenutnimi te-Žavami. Pričakovatl Je tekom dveh mesecev, da bo izdan naš novi papirni denar v dinarski vrednosth kl bo. kakor upalo vs| strokovni, treovski in vsf oroizvaialnl in konsument«ki krod, znatno po^ravil Juro«!ovansko valuto fn prf«r«vil tla za nadaTfno IzvrSevan-je, dokler ne no naSa novčna ledfnica n««t^1a jednakovredna s franVom. Glede doCTaff"e»a ohrj»ta In nre^krbe denaria za tekoče izdatke na^e samo-trnove so Će»firnt zavodi ć^h\\\ zmdo-voilivm pojasnila ia poobUstila,             *
'         rhtMmčtd alalster dr. Rafla o mfltrl
Uamnčnih  wprmima$    um  C ci rt cm.    Dun a i,
9. februaria. »Neue Freic Presse« prloaia uvodnik, v katerem poroča dr. Stdner o pogovora s češkim lininčnim ndaistrom dr. Rašinom, Dr Raiin Je ned dragim omenil: Ce&ko - slovaška država pod 00-benim pogojem ne bo prevzeU dolgov, ki so jih povzročila avstriiska vojna posolila. Ta voina posojila so bila češkemu ljudstvu usiljena in so jih morali prizadcd proti svoji volji podpisavatL Pa tudi sicer se ic silno malo vojnega posojila podpisaf-Io na češkom teritoriju. Češke posojilnice so od svojega premoženja od dale samo 14#/# za vojno posojila oa tudi teh 14*/« danes ni več v čeSkib rokah, marveć so sa ga podpisovalci kakor hitro mosočc »opet iznebili. Cehi tnvestlcij vojnega posojila spioh nišo bili dcležnl, kvečjemu bi se dalo vse z 2% konvertirati. V Nemikl Av-striji se je velikansko razvila vojna industrija in zaslužili so v Nemški Avstriji kolosalne svote. Razvile so se povsem nove voine industrije, ki so cvetele posebno na Nižjem Avstrijskem. Ko je vojno mini-strstvo ob polomu ustavila plačila, so imele vse češke dežele, to je bivša CeSka, Moravska in Stezi ia skupno terjatev V znesku 400 milijonov kron. med tem. ko je Spodnje Avstrijsko imelo tor jati nad 1 milijardo kron \z tega dejstva je razvidno, kdo je ime! med vojno največji dobi-ček, in samo ob sebi razumljivo je, da bodo morali tudi oni. ki so največ zaslužili tudi naj več plaćati sedaj, ko bo treba kriti vejno posojilo. — Na vprasanje, ali smatra žizcsanje bankovcev ter uvedbo prisiln^^a kurza, kakor se Je to storilo v Jugoslaviji, za umestno, ie odeovoril mi-nister, ne. S tem, da se je uvedel prisilni kurz.  se   je   kurz   krona  znižal.     Čeorav  bo
frnela  zlasti    Hrvatska,  oziroma  Banovina s tem največjo izgubo, ker    ie med vojno za   svoje   produkte   dobila   silno   veliko   denar ja  v  svoje  roke.  Take  ali  podobne akcije Dri  nas ne borno uoeljali. Rešltev nt-še^a  valutne^a vprašanja si mislim poool-noma   druc:ače,     SkuSali   borno   kurz   krone dvteniti.     V   ta   namen   homo     ustanovili   v Pracri  devizno    centralo  ter  na    ta  način pristtiii  inozemske    borze. da bodo prina-šale  tud!  kurz    krone v PrasL    Z raznim! akciiami borno kurz kron© tako dvljmUl, da : bo  na  inozenjskfh    borrah  notirala  »raSVa ] krona mnoj^o viSJe, ne?ro dunajska. Skuhali homo   krono   nacijonaliziratf,   v   ta   namen borno denar. V! kurzira    po naSIh  zemHah o^na?ili.  oiistlne«ra  kurza  rrm  pa ne  borno daialf.   7Tata  v kritfe  na^ih  bankovcev borno dobUi iz Holand^Ve in snloh iz Inozem-< srva      V  kritfe  emfsfie  frankov    Je  dovotj ! zlata  fn  srebra, kaVor  rttdl  Inorem^kni  va-j Int  posehno  am^HVan^ldh  dofariev  mnogo I v naSi  debeli.  Ffnančnl  oolofal na?e renu-| bli^e se mora  sod'H nptfmlsttčno. NaSa đe-?e!a   ie  br>?ata.    Snrovfne,    kakor  sf»đVnrt Vateretra  imamo ra    več neiro  1  mlllftrdo ž*a oor>olnr»ma  flrotove<ra    In  nHoravlipnejra 72 irvnr, tvori na? flaH zaMad. fz STova-SVe dubimo les, H ca miino raMta  Ifalffa in   Hnland^^a.     Tud!   premota   Imamo   do-v^?t   prinravlTene^a    za  Izvoz. To *o  trlj« na^l   davni   nredm^H     zn   Izvoz.     Pc*zn+fo homo  izvarali   i^delVe   tekstilne  Indostrflc, steVTn  fn  poreefan.  Pri  katastrofalni  mobi-lizaciM  so se na Dtmain  razoečali oredmett !  v    miin^n^Hn   vrpdnostl     za     malentosfno cpno.    Ce?Vo  li"d*stvo    teh  dohrot ni  bilo dele^no. a fe prfdno in debela bora ta, tako i  di   Ie   bndrtčnost   na'^/ra   d«*narneca  vprft* I Sanja presoiati v osodnf luči.
f          — Naše    rraditelistvo.    Popl1©dloo
ratft. kao i nestašica ffradiva i rob«, koia će bez sumnie ioš neko vriiem© 00-traiati potisnule su firaditelistvo H TJO-i   zadtnu-  Kako  ie  ali  normnlni  socHatnf ! razvitak kao i privredni život usko ve-; zan na eraditelistvo. tim više sada rdia !  nazu  novu državu čekaiu velike «»(ia-;  će. to se Rtavlia zabfiev na sve eradite-[  lie i arhitekte, da Čim priie dovedu <rra-! ditelistvo  u  normalni   rnzvoi-   DniStvo erraditelia Hrvatske i Slnvoniie a  Za-!  creba. koienra ie za vritenoe rata bilo obustavi ieno     dielovanie.     nastavliaiuć 1  svoiim radom, uzelo si ie zadaćom   d* proširi svoi dielokruff na cieloknnni te-i  ritorii države Srba, Hrvata i  Slovena-!   ca. te tako u sporazumu sa svim struo-niacma stvori uviet budućem i kvalitativnom radu crraditelistva- S ovih ras» j   losra pozivaiu se svi eraditelii. nrhitek-:   ti  kao i de^adanti  Članovi da čim priie
> Došaliu svoie naslove te eventualne želie i Driiedloee na >Drudtvo Gradite-lia Hrvatske i Slavonije«   a   Zagreba
i   Gajeva ulica 10-
1         — Novi Orient-exppes8. V >NonvelJ
; Ie revue d*Italie<. ki izhala v Rimu r>od častnim Dredsednifetvom Luzzati-; iem. razDravlia «. Charles Loiseati o ; vprašaniu novih železniških zvez 2 Vzhodom in dokazuie neizbežno^t re-sitve ki bi organizirala veliko prometno žilo iz Londona preko Pariza na Balkan skozi Italiio. roslužuioč se pri tem proer. ki že obstoie od Pariza do Milana, od Milana do Benetk in do Trsta, ter od Trsta nreko Liubliane. Zi dane e a mosta in Zagreba do Beorrađa-Od tod bi ili vlaki po Drogi NiS-Sofija-Carierad-Bae-d.id. Pot iz Milana do Beograda bi znaiala 1095 km in bi tra-iala vožnia z Inksusnimi vlaki 16 ur G- Loiseau Dredlnora. da bi se takoi po podnisu mirovneffa zanisnika eeetali zastonniki zainteresiranih držav. z na-menom. da orcaniziraio med narodni obrat na proeri Ivondon-Parii-Milan-Z^ firreb-Beoerrad-Carierad«
— Državna nosredovalnica em de-lo- V pretek lem tednu fod S» do 9. februaria 1919)) ie iskalo delo 161 mo-ških in 144 ženskih del a vn ih moči* Do-Iodaialci so iskali 57 moških in 53 ten* skih delavnih moči. Posredovani se ie izvršilo 61 Od 1- ianuaria 1919 do 9^ februaria 1919 ie iskalo delo 1644 delavnih moči. delodaialci so pa iskali 645 delavcev. Posredovani se ie Izvršilo ▼ tem času 133- Delo iščeio plsarni&ke moči (316). trirovski uslužbenci fl55), tovarniški delavcL kovinarii. sluffe ia urade in treovine. peki. mlinari i. mesaru, zidani, tesari i. služkinie. čevliar-li. kroiači V delo na snreime posređo-valnica rudarie (103). stažkinie. oestne delavce. zidarie. koloorterie. delavee za ^pvarne sa čevlie. šivilie, kroiače ia prodala! ke-
.. —„Ustanovlter tovmrne n foaletno milo. Zaereb. ia fehmana. V Osieku se ie ustanovila del- družba, ki name-rava urediti nai več io to varao sa toalet* no ni 1I0 na nuroslovanskem ozemlio* Ustanovniki oričakuieio oailenfl uspeh, ker se nahaiato vse surovine. kl se rablio sa isdelavo toaletneca mila. v nagi domovini in iih ni treba uvaiati iola U inozaafttv*-
«4ran 61.
„SLOVENSKI NAROD1* dne 12. fcbrttlfja 1919.
86. Stev«
frankobrod na MeaU 10. tebn^r-|a. CLlubU. koresp. arad.) Glasom tebo-elovaiktga tUkomec* urada poro£alo li Venere: Na zborovanjo tatcresirancev ara* tresajo vpraianje, je - U bi ne kazalo ave-»ti novo brzorvozno ielesoi&o rrcio a Balkanom Iz Bordeanra preko Lyona. Milana. Trsta ta BeJgrada v Caritrad tat Odesa
— Za*reb«£ka taro* am rob« i vri-
•đaote- Pravila s&erebačke bnrze odo-bretLa sa t>o vladi, to m a*d& ooavliain
po burzovnom Tieću ove nove nafte in-Btltaciie predradnie sa otrorente burze. y«4 X. ošuika, t- c moći će nora bursa> preuzeti burzovnu eekciiu &a trerovanie afektima od Tnrovafikoar doma Burzovna, sekciia sa, tTKovaoie robom otvoriti će se čim bnda srotove predr&dnie I sa-et&vliene azance sa poiedine artikle, koie sa nalu trgovinu robom u ohcir dolaze- Uprava burze uredu Ie sa sada u Trgovačkom doma. cdle interesenti zaoflra dobiti upute i pravila, a od 10» veljače L e upisnra 6« i članovi burze« Po pravilima mogu biti članovima burze sa vodi poduzeća, protokoli rani tnrovd. zatim obrtnici, u koliko niihov obrt Dren&šuie granice maloe obrta, te oblastni organi, koiima ie sa strane oblasti poviereno obavlianie burzovnih poaala Članovi burze nlaćuiu Fodišniu pristoibn od 24 K. plativu u polurodift-niim obrocima unapried- Svaki član dobiva po jednu člansku i*k:tznicu. Za svaku posebnu člansku iskaznicu, te ra iskaznicu narniefctenika. koii 12 \tt.q .Alana burze iIobiTfc pravo burzu posiećiva-ti. plaća ee i.osebna jzođsfcnia pristojba od 80 K* — Posietioce bune momi uvesti n burzu saroo članovi burre. a nlv Ćatu »a tf»dnodnevTiu nosietila^hu knrtu 5 K- Propisi o bunovnom reeis«trir«n1n i kotiranju ranira obiaviti će se ovih dana kao i pravilnik sa mošetare- Mešetari rnoffu biti mtt»o pratnjo li rf ni trgovci, a polažu iamčevinu od 10-000 K-Sve T>o«lov-n« prooise moH ćo interesenti od 10- tmi. dobivati 11 uredu burra. gdi© će biti izložene tiskanice za upis članova. Pismene nriiave n^ka se izvole upraviti na Z?tCT<*b*£kti hurzu r.\ robu i vrednote. ZacroK Trgovački dom. JuriSićeva ulica broi 1-
Trgovina s Cehi. London. 10 februari a- CLv kor« urad) Glasom Ce-hcmlov. tisk* urada đofoća Brzojavna kompaniia službeno: Vlada ie ei>ora-zumno z ali i ran i mi In anodi ran i mi vla* dami a oiirom na to, da ie Cehoalova-kom treba pomasrrUi pri vznostavitvi irffovine % Aneiiio. sklenila TH>oensi z 8. f*bruar1em dovoliti rrffovino z Ceho^ siov?4ko- Trgovinski urad ix*ia v zvezi 8 tem dovoHeiuem posebna treovska dovolila- Trsrovci se oix>zariaio. da po transakciie a tvrdkami v Ceboslova^ki repnblikL ki ao poeredovalke za tvrd-ke v Nemčiii. v Nemčki  Avstriii  ali na
0 Krekera,  na  podstavi   zakona,   ki   orepo veduje trgovino a aovražniki.  nedo-p«atnd>
Ceffc* figonaže baakoveev. Praga. 11. februarja. (LJ. k u.) Cehoslov. tisk. nrađ poroda: Tukajšn}! flnančnf kroti Tne-nijo, da sa bo »ačelo a Jxmcn;"avo bar.Vov-cer proti iigosanlm ie v prihodnjih dneh. Dmti zof>et manijo, da sa bo to že pri-hodnji četrtek afodilo, oziroma kakor Je šc tretja veni I a 21. ♦. m. Danca odT>omje uradnlk Iz Pra*e na Slovačko, dt pripravi vae potrebno za Izmenjavo bankevcev.
Nev*9k» «krl»i radi nn^eara ž^re«a-ttfr, kankoverv.  D u n a<    11- fobm.*ri»
1    \.    kor- urad)    C#hoa!ov   tisk- ur»d poroća: Na borzl arovore.    da bo   nein-Sko -avstritskft vlada odredila  va«  potrebno   proti   iicosantu   banVovcev   na čehoslovafckem o^emlm- V ban^nih tro-jrih ee razmotriva predio«, nai    bi    se nvećla reuristrnkft  DrigtofHJna.  kakrfna 1r nve<!^na v č^fioslovaški    ret>uMik-Ta prt^tofbinft nai bi bila za »poimanje TdĆja od ceboslov- Danes »e 1e «estal državni «vet in fe ra«pravi1al o žiroe*miu binkovcev ter izlavil   da 1e  liarosanie t Oehoslovaskl mmbllki  kakor radi ▼ Jujroel&viii im   rosoodarskih    razlorov za Nemftko  Avsttrllo  opa«no-    Nem^ko-avfltriiska driava mora ukreniti proti-odredbe in ravno tako aklfmlti oznaće-nie svoMh bankovcfrv- Donsneva ae. da ie v ponamnih državah v proin^tn to-le dtevilo bankovrev: v Jusroalavili za pet miliiard.   v  Cehoslovnfckl   republiki   za dvanaist miliiard. na Oerakem sa osem miliiard. na Erdeliakem sa eno milijardo, na Poliskem in v   Gal i ci il za   eno milijardo,  v Nemčifi  sa eno  mililardo. v Švici in na inozemskera za eno mililardo in v Nemftki A vatri u za o«ani ni-liiard    kron     Baie ne ie doe&eel    med Kemško A vatri jo in Oersko snorazum r svrbo akupne savrnitve cehoalovaftkih ispadov.
Ta41 »emlka Avstrlja hm o£cosa1a rvofe baukove«! Dunai. 11- februar-ia. Nameravano iiroaanie bankovcev v Češko - elovaAki republiki ie vzbudilo v vseh flnančnlh kroeih na Dunai u veliko Dotrtoat Takoi danes. ko «e ie raz-vedelo za nkrep ee&ko - slovaške vlade. se ie vraila seia državnera sveta v ka-terem se 1e razpravlialo o protiukre-piK kl tih mora podvzeti nemska Av-sriia- Vlotila se ie prediosra. da nai nemfika Avatrifa istotako. kakor eeSko-elovaška republika oiiuro«a svoie ban-kovee ter hermetično zapre mele proti vwm aosednim drsavam- Ta mkrep ie zlaati potreben. ker ie nemska Avstriia kupee rasnih industrilalakih izdelkov Ceake In obratno ČJeaka vvaia v Av-striio 1 rasnimi raslori svoie kronake baukove«, tako da bi pomenilo preplav-Menie deoarn««a trara s neliroeanimi čeikimi bankovci nevarnost sa valuto nemške Avstrii«. ki bi valed ten bila mnoco aUbsa neco Četka. Finančni minister dr* 8teinwaciđer ie Ml odso-ten, ker se oradi na acitaaiakem poio-▼aniu po Koroikem. Danes popoldne ss je vršil tuđi ministraki svet katerera so se ndelesili vsi ćlani kabineta nsen f inančne«a ministra in v katerem Ie kot zaatopnik finanžnega ministra po-roeal o poloiaia referent kreditne sekcije v driavnen svetu ministeriiatnl rvetnik vite^ l^aa* Tuđi pri rainistr-skem sretii se ie razmotrivalo e okre-pih iiffosania kronskih bankoveev t nemiki Avstriti ter satvoritev meie proti Ceškt Juffoslavitt Ocraki ia sploh Inosemstvm Na ta na«m ee ner merava nemika Avstriia uhraniti na-dalinera iivott kronskih bankovosv ter npa t sbolissnfe srole valnle- — C»|e se« da se nsjserava tuđi   am  OsjskesB
_ nm. vendar enkreit misi. U. fa-bvmaiia* (U. kor mrad-) Otesesa Ceno-alovafikeara tisk vrada iavlia »Oorriere delia Serac: Po selii nednarednesm ko-miteia bloka v London« so savesniki skleniU. takoi obnoviti trvovske svece s Srbilo in Romuaako*
—  PesJevsjiifc   v   sler- emsvtesk. Slovensko treorako drmstvo    eposarisj vse   slovensko   trcovstvo    in   rasna podletnistva. kler    ae vedno    ie    vodi kniiffovodaTro   in  dnuro     notranie     po-
slovanie v nealovenskem iezikn. da isto takoi oadoineauio z popolno slovenači-no. Žaloetno ie &plo>t. da ie dane« t»a kai takeira moreno opoz&riati. ker ra-ba neslovenskefira iezika v notraniem poaiovaniu ie veliko škodovafa našemu tr^ovskemu n&raščaiu. in tuđi na sk>~ vensko občinstvo to slabo voliva. od kateresa ee vedno zahteva. da nai noseća samo narodne trgovine- Pričaku-ieroo. da bode ta onom i n zadoatoval ter ne bodo treba kakšnih drueih vkrepov
—   K  ielezniški    svezi    Liabliana-Split Linbliana - Rska se   nam is   Koče vj a Doroča    Glasom  zanimivih  izva-iani irospoda ftvaieeria v c  Vašem listo z dne 4   t  m   bi se doaesrla sveza LiuH-liana - Split z enoetavniTn podališameai «apadne«a   krila    doleni-ke   železnicik. to ie doar«ditviio ^5 km    dolsre    proee Kocevie - O^uUn- To ie re*   toda vpra-šati se moramo, če ne priđe    za   naše pratfO7.de s krasnim lesoviem in Će zsru-bimo  Trst.   «a  S^ovenito  sploh    knkftnn bližia luka v nož ev kot na ie Solit   Tn če poelodaTO na l'arto  vidim,    da   nam r>rfMi   ro«ora   leri   T'eV a   kot  za   ćelo   T>o-len^ko  in   FospHnio  Štaif-rsl'o naibližia luka za izvoz in uvoz    Valed tora nni fg ne isveže Kofevie s ^ Vvr\ odil^lien'ni Ogulinom, arooak z *e 25 km od Kočev-ia oddaliono x»osl.rtio BroJ -  Morftvioe. S tora  nrihrAniroo  40 lem    dosrraievnlnib stroikov in    r^zdn'io    O^i?liT» -  Prod-Moravice ter orirn::kn*»Tno nafiim treora raon'e *a na'm"*rne 60 km bfi*i«   kater« drp,ffo^eT»Q oVo'iićine ne more  rresr^*! nobedon nnrodni s'osnMar. Ta propa bi
sla od po taie Kočevie r>ol« jrymt\ na Krr»ncr. kier bi MI& nopt-ia ftinlcarie. o<l"rtd na vnfi Rocra^ (ITornbor*?^ tor Zilihovo - VušniTva«. or»':odr*r bi «^kla do mostu ?oz FuIdo nnravnost v Bn>d-MorftT^i^e- Od F>>*rfira «1o Rrod - Mora-vic je Rvef solMna Rk^lnnta ravnina: tehniTno ie pr^m^r^ti le kl*nec v F^t^rT. ki pa ro Tnn^n^u vrJP°kov ne bo tako strm kot ie r>A Pr&do* na Ou5-nf»rk. in na most fez KoTno Oba br^^ov-n imata trdno ^k«lno rod^ro treba iih ie le zvesati e •Yner*kftn<*Mni obokom-Vahimo merourina m©*?*s dn si ta tpren oe>1«^*'?o in nrp^tiT'irrio: t>t\ nro^^fvl-»tra JBS v Koševi u po na raziK)!"**© krnji t*$H domaćini Slovenci- — Koče vsk i S^ovenec-
—   Uspostava    noflansko«   I   osebiioj promet«   iTnedfn    EnKteike  I   Nlroretn^fce. Haa^   (idtil.   LNlied   mt»   nreHmti   pof^tan-sVi  \  OFrttnl  profet  i.rmed'v.t  P^jc^^Ve !  Nf-fcr^enske  o!>et   fe  ozpo^tavli^n.  Promet  sa CMtalfm   kaHriRefltofn     taVrdier    se  ef4»o|J-Xavm. Ta?co TiostoH v»ć Vrrrr tri đnnn redo-\iti  nr^tanski    promet  medju  Eng+e2kom t Romunjskom.
—  I..f«liffan«Vfi kređfriia te?*«. V me-*ecn ianntrje vfnf.ilo se ie na vl^**e *rnH-f'ce  in  na     teV^i    ra^urr  46.416 0*7.14  K. dvio:?iUo   d*   K597i?«O^  K     S*mnfe    vto« koncem  Janaarfa   104.585.^239 K.
Kultura.
Is clodališike pista me- Ker ie bila včerai vsled nenadnih zaprek odpove-daoa predstava >Jevffenn Onjerinc. se ta vrfei sa isti abonetnept dan«« zveSer. kuoljene vetopnice velielo Ea danoe-(>Lat€iTia< torei odp&deV Dramsko ffledališće ostane ta večer r^urto- — V č&trtek. dne 13- t. m- v ilram^kpm rl«la-liftča popcldue ob M3 dij.nška pr^d^t%-ta >.Tnkob Ruda< isven abon^mfnta. cb rnižanih e*n*h- V opernem eledali^u ivežer ob V£H >MamscUe Nitouche« sa abonement >B<« — V petek. 14* febni-arja v dram^kem «rWaii&*u ob 7- »večer >Tuirom^r< ra >Bc abonement. operno rledališ^e ostane ta večer «v prto. — V sobo to. 15. t. m. v dramskefn crledalidću ob H8 svečer nrvič ▼ leiod-nii «exoni burka >. • • a lica Stev. 15« iaven aboneinenta« V opernem rledali-š^u prvič v letodnii sezoni ob KS* zve-čer MaAseoetova opera >Manon< Isven abonementa.
Dane« aveSer 9% 8- uri v realki IX. prr4avaoie »Akaiemiie«. Predava a- Silvo Domiceli »O »iitlociii aa-roda«-
— Daiiee 13- t m priredi cnanJ ia* hovski moister dr Milan Vidmar Riraul-tanako iero. Vabimo vso «. Člane to-kaišniera feahovakeea kluba, da se predstava sieurno udeleže- Pričetek ot» pol 7 zve^r v kavarni Evropi* — Šahovski klub
Narodna Pleamartea. ki 1o Ie \z-dala Matica Dalmatinska vsetmie \evo zbirko narodnih hrvatskih in srbskih pesmi ter se dobiva pri Matici Hrvatski t Z&ereku za r-eno 6K-
Nove knt^re in revite: Kratka zro-dorinR slovenskesra slovstva spisa 11 dr« Ivan Grafenauer v L*iubl1aai 1919. založila Jojroslovanska kniirarna, Eniitra date dober pregled nadeca slovstva od prsdkrsčanake dobe do danes in se zla-sti oaira na nainovelšo dobo* — Valentin Vodnik (1919 ista zaloibaV Ob eto-letniei Vodnikove smrti Ie dr. Ivan Preveli isdal kratko zbirko iz nierovih kniiževnih del- — Jua*oslavenska iena-Uretuie Zofka Kveder-De«etrovi6 Iz-šla ie februarska stevilka s boralo v»s-bino — Znani slovenski pisateH 1b pe-dacov. nai Encelbert GanrL ie izdal (v Ljubliani 1918 v saloci draitvm am zrradbo neiteliskem konvikta) 4. sve-aek zbranih spisov sa mladino. w Un-straciiaml. Toplo prlporožamo-
ZftWlt
redi v sobota Ift- % m ob 5 nonoMne v ; def. bolnici izredep_aijsiEei sentmlefc- ' Tema: . Pojbbtmb CTvnMni cBnm9jema> ,
^n^nmnei ■_    ^r     ^a^*X^^^^^&    ^         __%_a_____>—^ ^. .—A   ^^^h^^m^^^Ak—
1    mmmjpBi   ^^   OSftaVHi   BmV   SemkEBBniBOnVC   0VVJ^^mW^
te nai se zdravniki   inetmita   Mevilno
ll^B<>klOflyi___                            *
1 ..    — ^T11^ PL.#*t>»n%iL Pimfknr Ie I«-
ila ▼ zaloibi TbkoTne   ■adieaji   enmi iako   primeme,   broinim   eV- oomčumm
^^^M^svJe^ki •    nW*n^mVn^mnmm^nmW     w4^^^    ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^    A«^ Jt^^JH^s1*    ™ ■"»^^^m^^BB^   BVVSmsmV   eH^I^PIWew^w , flB
.    e^*^™^* em^nne^p^ ■■ ^BiJKijgmjmmm*,    my    PJeOT    %"*^B^MnW^^ ^KB flHPv eVJnW^eWflBnw* fl^B   vVHBej^Psv  dsV  ^|NlnwJ^mW ^
deiendka> Plsnlell ffnenvBTl|e> ▼ nwi • raavitka otroka, o ravnemi« a eovoro-ienekoas. hraaitvi doian2kaw hrani doie-*e matere, o doikah. o »metni hranitvi. e hranienin s kraviim mlekom. o meea-nem nranlenin ter o bolesni dofenčkor« Knjižico ie spisa 1 Habilanaki sdravnik-atrokovTiiak sa otro&ke boleznl ki s vso vnemo zastooa mnenie. da mora vsaka mali sama doiiti avoloara otroka, 8ve-tovna voina nam ie pobrala na tisoče mladeni^ev in mol ikomanikaiiie pa do*
morilo mnovo mladine in starei&ih ljudi* Prebi valstvo Jueoslaviie ae Ie na ta način selo smanišolo Zato moramo skrheti sedai tem boli za svoi narastaj, rledati n\ to. da kolikor mo^ofie zniža-mo umrliivost đoienčkov in skrbimo za niihovo sdravie ia usnevnnie- Tz teh vzrokov kniižico prav toplo nHnoroA*-010 ?sem materam. zlasti oa mladim ki so toz^devne^a pouka »elo Zeline* Knii-tica velia 3 K. s nos+nino 3 K 30 v Naroda se ?>ri Tiskovni zadruzi v Liub-lianL Sodna ulica 6-
-4- KmSne koml ~?Je bo-c »iradovale v petek dne 14 februari* ckI 8. do pol ene ure po^rHie. Izdaj '•■ se bodo iz-kazn'cc za kruh in moko Kdor ne more h komisiji. vt\\ novije kat ^v^ dru«rep:a po i7V-^7nice, ker ^r nn magistratu zamud-nrk^m n*> iiol^v (^^ii^le.
J- Troda»a tnoke. Od vStrvrosra četr+kn do snbo*e to ie od 13 do !^ fe-brmr'r* s?» hode dohi'o na v^n^o r?ka7-nico ra rroko in ?ioer: do! k:l^^rama kc»ru^nP«n zarobi Ve: st^ne 2 K 16 vin.. čc<rt Vi» ^nmi he!e rr°Ve 7* pecivo, k? i^tnne 3 K 50 v n. i^ če*rf KPosrrama je.5oren;^   kr 5t;»no 2 K   1«S vin,
wok« ni 'z1-"*7*?'c* 5t- 20 ^e dobi pri   tvrtki   Krjvic,   Dunai<ka   cesta.
Ralnnveiš? ooroHIa.
MARFBORSr/V   POOAJANJA  Z NEMCI.
Maribor, 12. fe^ruarja. Dnnes se tx>-crn?anKi   z   Nemci      §e     nadaliaiejo.   ker Nemci 2a^ lačuieio. Ob pol 2. oopold   Je ra izjrleda'o. da se noeafanh vendarle bližaio svojem« koncu. Danes zjntraj ^c < bila precei burna, proti nofdnevn Je po- j štitio mirneje. Sedai čakafo fe avtr»»*»o- ' bili pred vratmi. da od^eljejo dclet^ntc, Upamo vsTed tesra, da je dosežen sporazum, da nam bo veČerno urađrto ob-ve<;ti!o že moido javiti, da nam Ie pravična naSa oosest v miru    zasijoirana tuđi ob štaierskf>-koroški meli. ki je za nas največje važnosti.
•RJEC S. fL S.« IN SARAJEVSKI SB-
STABJEK-
Zagreb,    12.    februarja.    Dana ?n ja »Rječ SHS.c  priobćuje danes uvodnik, v katerem se bavi s sarajevskim sestan- j kom, ki nai ustanovi   državno jugoslo- • vansko demokratsko stranko. List po- ; vdarja vnovič, potrebo, da se odstranilo j do&edanie ooMtiČne formacije, ki teme- j Iie na bivših zgodovinskih me?ah ter na 1 plemenskih in verskih razlikah. Ako na- j dallniemo sedanjo    pot,    se bo država ; razsu'a,  §e  pred no  bo  mo^lo  priti   do prave ara državnes:a de!a. Državno Ve-čc ne bo moido zborova ti. ako se rbere v njem kaos današniih političnih strank. Re^Hi ga more samo eno. to je organizacija naroda na nacionalni, ne na plemenski podlafcl. Kar spada skupaj, naj bo skupno v cell državi SHS.
POTN1 LIŠIT
Beograd. 12. febrnarja. V prfrtođ-njih dnevih iziđe mi ni s trska naredba za izdaja me potnih listov v inozemstvo. Glasom te naredbe se bodo izđaiale tri \-rste potnih Hstov, In sicer patnice v zavezniSke države, potnice v nevtraino in potnice v sovražno ozemlje. Pfvc bodo izdajale županske. druKC pokrajinske oblasti, tretje pa nrinistrstvo.
BREZMESN1 DNEVI V ZAGREBU.
Zagreb, 12. februarja. V Zagrebu nameravajo vpeUati tri brezmesne dne-ve na teden ter znižatl mesno kvoto na 15 dkx na osebo in dan. da tako vpli-vajo na zniianje cen mesu.
POVRAĆANJE V STAR! T1R.
Split U. februarja, (Ljub. kor. u.) Tvornica karbida in cyanamida na Dolcem rta prične zopet 1 obratovan-jem, kar Je posebne važnosti za naSe narodno gospodarstvo,
KAJ SE VEDNO NI SEL?
Dwbm»wjfc, 11. febrnaria. (Lf. k. it.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Dr. Mctko Cimrrija je dobil iz Beograda brzojavni nalo*. da mora takoi odpo-tovatl ▼ Pariz.
DELNI PROMET.
Spflt 11. februar ja. (Li. k. o.) Dalmatinski dopisni arađ poroča: Danes se je zopet pričel železnlsTd promet med Splitom In Sinjem, ki je MI par dni prekinjcn. ker ni*o dali Lani pre-moca na razpotaco.
LABI KRADCJO NA DEBELO.
K*± U. februarja. (Lj. kor. ur.) Dtbnatiittki dopisni urad poroča: Ita-Dianska okvpttcijska oblast si Je prisvojila materijal ki j* bfl ▼ Kninn za dda na boM ttiko * dahMtteski 2eles-■Hkl protL Zapfeafla Je t» mtertfal vse strofe hi ves žhrež. ki Je bfl ore-skrNkn za prehrano defanrsihrm In Je teti podjetta »Dtfcnaspofc Zapfenjcnt materijal |e   wedes a»*   tri nffliooe
km.                                 _________
VSAJ FH9CAJ VOJNIH SRHKTEV JE FOKABtfi ZA MflrOVrUDCLA.
IVHAcfenrt ek MHL 12L fefefiiifift. (ULl) COasom Um. kor. nrada perača »rranfcfvTter Zettw»u da «ame-nnraJd tfakughmJ   s ZeepdM po te«
STEDIT1 TUBA TUDfl 8C fU-.  DALJE.
ParU. 12. februarja. (LJ. t n. — Breziično.) Vlada Je odredila* da se bode tuđi v leta 1919 poletni čas pre~ maknu In sicer v noči od 1. na 2. mar-ca za 60 minut. Normalni cas se bode uvedel zopet 5. oktobra. Vprašanje je samo. če se bo zamoffel ta 2as vzdr-iati tuđi do sklenjenemu miru. Vlada je v svrbo proučitve tega vpraiania postavila posebno komisijo.
MEDNARODNA ŽENSKA KONFE-RENCA.
Berlin« 12. februarja. (Lj. kor. ur.) ' Glasom  Čehosiov.  tisk.  urad?  poroca- ! jo iz Berna: Danes se je začela v Ber- , nu mednarodna ženska konferenca za sporazumljcnje    narodov.    Konference • se je udeležilo ženstvo iz meščanskih in socijalističnih   strank   devetih   de-žela.
KSILJEVANJE. Kl JE PA ZASLUŽENO.
Dunai, 12. februarja. (Lj. kor. u.) čehosiov. tisk. urad poroča: ftalijanska vojaška komisija je danes spo ročila ravnateljstvu bivše cesarske sra-leriie slik in obenem tuđi državnemu taini§tvu za zunanie stvari, da name-ravaio hitri ob 9. uri dorjoldne odnesti 50 slik, katere Ttaliia na podlajd doj^o-vora iz leta t8i6 zahteva. Ako bi se iz-ročitev teh slik ne vršila brez zadrška, hoefe general Se^r^ ukrenifi takoiSnjo ustavitev uvoza živil iz Italije,
DIJASTVO PROTESTIRA.
I>fna]f 12. februarja. (Lj. kor. ur.) Glasom Dun. kor. urada javlja »Neues VViener TaRblatt«: VCeraj se *e vršilo tukaj xborovanie visokošolcev. ki so iih izjrnali iz dunaiskih visokih šoL Bilo je zbranih okolu 2000 dijakov in di-jakinj. Po daljšem razpravljanju so sklenUi vložiti protest proti ukrepu dr-žavne^a urada za uk. s katerim se ino-zemci tuje narodnosti, in proti odloku akademičnejra senata, s katerim se ju-sroslovanski ditaki radi mariborskih nemških izsrredov izkliučno iz dunaiskih visokih sol. DiiaStvo zahteva ustarfovitev vf^okošolskeura odseka, ki naj bo sestavlien na podlajri splošne jednake, tajne in direktne proporcijo-nalne volilne nravice. Dalie zahteva, da komoetertrie oblasti do 14. t. m. prekličejo odredbe izkHučitve In na-znanijo. kaj menijo ukremX Klede ustanovitve visoko^olskejra odseka.
ANGLEŠKI PARLAMENT.
London, 11. februarja. (Lj. k. uJ> Glasom Dun. kor. urada javlja Reu- ' terjev urad: Krali je danes otvoril parlament s prestoinim sovorom. Ome-nil je najprvo razpad Nemčije In potrebo, da se pu$ti primerno vojsko na bojnem ozemiju v svrho izkoriščanja uspehov. Konferenca v Parizu deluje povoljno in ni Čuti o nobenih nespo-razumlienjih (!). Prestolni govor zahteva končno sredstva za kritie po-vzročenih trajnih in novih izdatkov.
KOMISUA ZA NOVO PREMIRJE.
Pariz, U. februarja. (Lj. k. u.) Olasotn Dun. kor. urada poroča Agen-ce Havas z ozirom na obsez in različ-nost problemov. Id so vsled ponovitve premirja nastali, da ie vrh. vojni svet z proučenjetn dotičnih vpraSani vpo-stavil komisijo obstoječo iz osem čla-nov, ker se je Izkazalo. da je potrebno odobritev premjrnih poKoiev z Nemči-30 Se za nekoliko dni odložiti. To pa radi tega, da se pripraidjo sredstva za omoRočenje izpolnitve pogojev. Ta komisija se sestane danes cvečer ob 6. uri.                                                      j
NEMSKE SPLETXE IN RENITENCA.
Pariz, 11. februarja. (Lj. kor. ur.) Glasom Dun kor. orada javlja Agence Havas o političnem položaju: Delegati velesil in voja&ki eksperti so nadalje-vali včeraj razpravo o vprašanju glede obnovitve premirja, Fin. minister Klotz je podai eksooze o finančmn ob-veznostih, katere Nemčija noče izpol-nitj in o sredstvih* da se to omogoči. Klotz je povdaril posebno sledeče točke: 1.) Nemci bi imeli od da ti neznatno množino vrednosti, kl so jih pograbili v zasedenem ozemiju in ki so bile deponirane v nemških javnih blagaj-nah in bankah; 2.) oni so zaprečili fi-nančno kontrolo zaveznikov o vredno- * stih in njih terjatvah; 3.) Nemci so se branili ocnogočiti način ukrenitve, kako bi se v Nemčiji zaplenjene imovinske vrednosti vrnilo Ustnikom. Finančni minister je na podlagi dokazov izjaviL da ie bilo veđenje nemških tehnlkov In finaočmn ljudi oapram za-stopnlkom franeoske vlade, nedopu-stno in nespodobno. Vprašanje glede Mokad« se ie stavilo vsled Izjave an-gleSkeca admirala Hopeja. da Nemd nišo Izročili niti podmorskih Čolnov, niti trgovinskih ladii, katerih tzročitev ie bila določena glasom zadnjega dogovora o prentirjtL Nemčijo ni mogoče preskrbljevatt dokler nje trgovska mornarica ni dana na razpoiasto alii-rancev. Na dnevnen reda ie bfl tudl pToMgm o pojjskib saatevah Banram NcmčUL
Poizvedbe.
IvsMla mm*, dne 9 felnuarla o3 BMv«i»T« »te 4o Dimalflk« eeste đinA sl»U pratan- Poroeai in nrocnJ (•ledntt • «rko S. B. 1- 1- 1911 od sno-trmf>. Prtwi». poitea malditeH nai odda proti pilMMiii sacradl na naslov: Pe-trt»a Brraicat; l^nbtfaaa, BleiweiaoTa
>       IUli^Ui'*^»'lb'''-Uril  -"■-■-■    • - ^— «•-___fW_
■^^^B *v ^ OQ  |HTo€  pOSIC  pO  Uwm
^^^^^^iHid   ^^^a^^At   da^a^^fS   ^BU^bA   ^^^^^^^k          ^^^^^^^^^^^^fl    ^b
brfltaaa ai W»enrtm obeskom. Kor k» bti Ucublteljid drag spomin, se prosi, da po-itea BajditeU javi proti visoki nagradi svoi aaslov v upravništvti »SIov. Narodac. IzgabO *e ie potnJ list na ime Marko Preočanin, Dalmatince Naj dl teli naj ga odda ▼ costilni pri Starem tiilerju. Kolodvorska ulica proti 100 kron nagrade.
POLO2N1CE.
Danes smo priložili naSfm cenfenfrn naročnikonu ki bivaj© Izven meja Juj?o-slavtle polaznice v svrho obnovitve na-ročnine, TaKi naročniki na pr. v Gradcu, na Dunaju ttd. lahko vplačajo na po-ložnice pri svojih poštah. dt)čim je to v Jugoslaviji nemogoče. Cenjene naroč-nike v Jucroslaviji prosimo, da obnove naročnino za enkrat po naki^nicah. Ne-točnežem se dopošiljanjc ustavi 25. februarja t L
Darila.
Darflo. Gospod Viljem SpUier, trsovec v Ljubljani je darova! za mestae r^veže ljubljanske fx>novno  100 K.
Za oslrotelo dmflno mnorfenega Korača Iz St Jerneja »0 poslali upravnlStvn >Slov. Naroda«: M. Roprct fz Boh. Bele zbirko 35 K In Janko Klemcnčlč I2 Rcčice tbfrko 3« K 44 v. — Srčna hvala zavednim darovalcem in priporočamo ▼ podporo v bedi se nahajafočo družino, kl )a je avstri}-skj  rabelj  orapal  očeta  bi  ređnlka,
Izdajatefi bi odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina io tisk »Narodoe tiskarne««
Prva specijalna trgovina z rnkavicami in parfumi
0. BRAČKO
Dunaj8ka cesta Uev. 12
JfaroOna knjigama
t Ijnbljanl
Jrtlaun alka itn. 7.
'   priporoea   **
kticeltisH, koi!cej)hri9  lolra-
»eattti, »Inlshrski, pisemsU,
ovihri ii barnii papir
torti s BtomjMn rarirlim.
£r99ts!ec biflgc
t vteti veRkostifc, Mane s tno att
i đveoa koloaaau, vezane v papir,
platno ali polunje.
OijoutM taiitBcc »gS***
ZabgaStlsUk zrczkev ii risaik.
Zatitkc za vrate ▼ vMh v^okostni.
— Vtlfta irber —
JarTC «a iole in tsmetniko.
—— 8az|kNic€ ——
pokrajinske,  humoristične,   tnnet-
■Hte mb ¥T#, od nalpreproitcjMi
do aajfinejSUi.
jBtonA za slile bi lopfsilce,
miie ▼ pili ia v «h4c
— Fooflske l|)l|c ——
f okUtt a itrtb. focd akrirbl anzflcfericc
lisdie le$ke» trOcftiOd, palete, risaha raviOa, tA; hjNtL
36. šter.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 11 fcbnmfr  1919.
Stran 7.
■DClElIOC UllZ, staro kupim. Ponudbe I, ceno ni upr. SI. Nar. pod •.Oaiaa/lttl*'.
l-io v žitni lii mdćni t'fjovinu Ponad fce na Žitei iifod v LjoblJaaL          lf 39
■USItflfl uillillia stanovanje event tud* ta brano ? Pismene ponudbe Da upr. I Su Nar.« pod .mirta; 1831°             1*21
Itoi nhJfH eden   mf?5k'  *d«n  ženski ■Jru [Jluilfl se ceno  -irođffits.  Po |:,e se  pn  hi&niku,  Kolizejsaa at. 12. W M Roia.                                           1826
FffMfflttmfi m^1ovanl, obstoječi iz V iialiUffllJJI treh sob in pnttklin •• Cddasta v Kammku takoj. Vc* se ro-¥-xc v trgovini JL Slnkotic easl. Sos$ s đr., Mtltal trf It ? LjBbliaoi.      152j
!U|JliuJU"«  jalka,   i2urjen\   z   večlet i-i   Upiičevali, lelita   prememti $iu-:t>o v mesto au  na deželo    PrniMbt ta upr. »Slov. Nar.« pod   „Takoj/I83S\
|n-r|?i ?f K visoki, zelo močni, 2 tJlljl dl. JJ, ni kimi petanv, in nr-a] Kg soli te ccoo proda sli zimerji a mast Naslov pove u^rav. »Sl-^v. aroda«.                                            186
'\M?W niiteja mala "^T je protU tećjo mnof'no po prav nuk: en: tvrdka J. BazboršilL Srnama-Liti ja totam je naprodai lep kunu       18*1
[ifiljana-BeoBrat ^s£>^
itanovrn e   v   Beo;<;adu   dam svoje v
,jubliar.l,   ob^toiece iz   (2)   dveii sot
n kuhinje   Ponudbe na naslov ,Beo
frrid" na upr. »£>l. Naroda«.            1810
■ZS2LUU SUDU nik. Sjba bodi iiublo-fena ali nemeblovana, če mopoče 2 [posebnim vhodom ter s hrano a u brez kane. Poizve it pn vra'a.ju dižavne I. ezntce,                                           l£5C
I    ;!allaI[ii|IOd  ll.id  Unfskemseproi« Ih .3  stoji   naspioti   tamoSnje cerkve, [irr.a troje stanovani   in rr cravne lo kale za ireovmo. Rad  lege je pripravna za vDokojene ge. duhovnike   Kubici  naj vpfašajo v lf. KašHn 75.    1829
UBU nilll, se proda Flajjutka at šL U, U*m. iiertMa.__________t&7
LCdfff PMlllIjf, P.smene ponudbe pod MPa*l*voa>'lW* na upr. si.  Nar
Mili dobro ohranjene, sive ali zelene IIiuIb barire. ku"m. Posudbe rta upr. Slov. Nar. pod .»Dobro Mt«*/iftUr.
fiftfffllfl ^1'"' v najem z Ustao kon-UUtlUuB cesijo pottena vdova Pisme-ne p »nudbe pod ..FranceU/l8W r\* urravniStvo Slov. Narodi              1868
S'hft iffo vo*a5ki 2dravnik-   P..nudbr UU fiU  na   naslov   Or.   F.   Ko! erer nadioroik, Dopolr/tao porelj^tvc, Am^rc/-? t/.                                       18/3
DrOTTTfiiTO P6"^51** !n turSke žc rabljene ribJlUiJB se kapijo. Pismene ptrn'dne na npravnlSt.o SL Naroda pod .The ! 1855-.                                                 U06
1H kr? nil cm ■• p™dw  Ko?* s0
JU nUL Uli 0IU   posušene, ncusrro ?ne.
Ponudnc z navedho cene }e v_«s!ati nod .Kote sro 1863" na upravni^T.» Slov. Naroda                                       163
DclPaiBJK3!!!liP!g^^>s^sd"
bro ohranjena, m par škrtoj novili čev-Ijev št 42 se proda. Naslov. Stari trg št 2-, III. nadsir.                               1^47
Imliif  ra!   bi    tuđi   živino   na   h ig
mei    Pla'a  «n   osta'o  ro   dnp v>»r«i
P. nudbe  na   K-dto  Rrakcr,   S:>ik.   Mr
taUko                                                  1822
7a nnffnfiifinlfl   2eli   vstaniti   vdova
izobra2ena   k bojSemu gosp ^d j,  nai-I raje   kakem 1   trgovcu.   P»>m ne   piri udbe   .po. no  \tttU Ljubljana oa ime I SilTa 919   »^3 '_______________________
03n:io seioen^o &%i uC™a£
telio, sladkorao ia krmitoo pc>o in diu^i poljska   čemera   oddaia   !e v ve'ut m^ožinah   Franc   Pogaiotk   ¥   Ljub'ianf. Onnajsfea cesta 39.________________1^70
^fnwlln !ii nKtoTnfi   veSča    nemSfine MM 1(3 Dli!8!li[a,    .t3lilan?;me »n deoma fri:nca5Člnef ižče službo vzgo jitvljice   pri   dob.i   d užini   v   mestu Plai^e ne zahtev.i, 2eli ra imeti tri po-1 roldneve   v   tednu   proste,   ker se pri-pravi]3  m    izrit  »z   francoSčinc.   Po-r udoe cod „Pedagogija 1574" na uprav. S ov. Naroda.                                    Io74
j           Zahvala.
E               Za vse   mnogobrojne  izTazc iskrenega sočutja ob precridki
izgubi našega predragega soproga, očeU in Usta, gospoda
Riharda Doienca,
▼od> femetijske sole w pok. itđ.
f izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo mi!, gosp. prostu dr. Eibertu, preč. dunovžan! in gg. asmiljenini bratom, velesf. Hkvidacijskf komisiji d^želne uprave,  zsstop.^ne do
; gosp. ravnatelju Rohrmanu, učiteljskemu zboru in uslužbencem de-želne kmetijske. sole na Grmu, cenj. uradniStva in meSčanstvu zastopu občine Smihel-Stopiee in vsem sorodnikom, prijatelfem ili znancem, ki so blagega ranjkega spremili k zadnjemu počitku.
Novo mesto, dne 1 a svečana 1919.                        1835
Ža!njo£l otialL

MAJSOLIDnEJSAiKNAJCEM^JŠA P05TREŽBA! £l?KTRtCMi OBRAT. DlREKTtii UVOZ PROSKOVIflE JZSPAfiUeiNPORTU^ALSi^.ZAHTćVAJTZVZORCE!
Danajska cesla stav. 15,  Ljubljana.
Sivelni stroji
—                <n tžroli »a pletenje«
-  hborna konstrukcija in cle^ntna izvrSitev i2 tovame v Lincj.   — i^tanovljena leta 1667.    &S~  Vereafe pončnje brez^laćao. "TOJ*
Mn\ stroll »fiiler4 Koiesa '£&?„*
Ceniki zastonj  io franko.      Dfirkopp9  Stjria, Waffearađ#
nUHUU Cm otvi kupi tttkinru HJa".___________________17»
Ililai 1» Ml M težo In tek Sem RliBI fU Mi 2. in 3 f bruana v Liubfjarti, Sv. Petra c S II. (Dtstal) Ponudbe na Praaca Leaart, Ptaj.         1799
fftlii    kl W bil imorcn tuđi kletar aUlIJIi,   «tva in bi imel avoie orodje, — takej «f>r«!aia  pri tvidki Br. Na »ikiie. IJaaliaaa.        ____________U7u
VtjUi dobro isurjen, ki zna vsa^o lUlJf delo v šivanju se lakoj sprej-me ^preet je na Pragerskem pod imenom F. M. tt 68.                         U62
B^fH'd  na đl°bno  in debelo  ter sv f\ fr»j4 iiljke   razpoSi ia   fočno   prc p.. ujjiačiiu  trgovina 31--tia Saner, Ko-nJJce.                                                     10 ^
^na'limfiala ^?'5S
obri, se r-ro-id. Poizve se t,TrnOw»ii* pitataa i4«'.                               1236
nntiaikf-fnil  rnamke Zeiss 5 a|.  12 kra LilijPuigU  no povećanip,   knnia.   -.Jonuuj s ceno pod „Daljioglcd 17301 na opr. Slcv   Nar« da                      173
fil   iiirtifm  2 eno e  ^ sodn J.  r^ksj
Li' tUiilUJ želi »rimerne giažbs   Cj  t.
1  'ornur^e   p d   .TtkoJ 1731*   na   uprav.
.mov   Naroda                                     1*3
crveno dt>oavtja po doeovo-j na ve-i»ko   Njs ov pove ur»r. SI. Nar.     INil
Pn^iajevilca zoorojili dg'o? u ieviis.
^oi.#n-. ga,   i5*eTj.    P.sm.ne   ronudre pod   .Vcsteo 1767*   na   upravnižtvo  Si Na«odd.                                              1767
fVJJJliIlU J* Cid ve   crrcjme   tu^i   ya-e ^1} ^ dcr'eK zi tekaca. ,Sava-   lesm tr-fo .nj  ia  'adnsfrPski   d> c2ha   *  o.  z   v Ljubljani. PrthovooTi atics i.u IA      l7tO
?fann'73m«l 2~3 sob 5 kuh'njo i*će dluUUtPtJC mirna stranka tie > c<--~b. Njmesto deniria di tud* žive". Ponudbe pod „titet 1749" na upr. Slov. ^'.rcd2.                                                17-.••
Ltb.'imii smreka. i?!ka), stoitcega v <! zdu 5km od Minhara D irisi nr \-e ero-eitnika OIschovsk?, Kaxiici nr Mari&om.                             "                 175S
mmiW0, %?$„$:
zi vile ali boljSe pri? avp, s© ceno prođiđo. Po asnila date inž. A, Daoseu, timska c  9 U.                                   1817
ilđltUS.Ia Mi!'1]3 dolga   60 cm široka, z vi^žki se rr da. I>t>tam je nar roda sk< ro nova  tr^as'ova   za\%M.   Natan-čneie   pri J. Kastclic. Nova   mesto  112. 1775
S*ttPflfTT3fj a|i  8terlwral!no«   ki  Pl5e KuUljIfiiJ tuđi na str»i. spreime od-
^.etnigKa   p^a.^ia  v   Ljubljani.    Poco
i "opoloa izo*jfnost Plača po đ<r£ovorv.
Pismene  ronud^e na   upravn štvo  S'
Naroda  pod   .Odvetntška   p:saraa/176S\
D iiV T 'r8nc i»5*«^» fddktt fa boa-
r» li!i  --er» cl*«lc» ara s^ napreda-
oća v fraaeoafca>n9 anjlašica a i a
i ali'ansiiaa lasika, dale mladi da-
na. uaslov pove ur>r. »Slov  Naroda«
l/y8
72irfl"1't!l za vso Kranisk0 2a nro-LUJlU Ii!iiO daio trgovcem in eosului-čarjern i5čc »Kraljev vreiec« Kostriv-nica pfi RogUcu, pošta Podp'at. Kupujemo in piaCamo naiboljše cene za stattnske steklenice. Piosmo za n" njdbe.                                                1791
7np!nT?niri3 z dil|i5a prakso, steno-
i\uulUlJiIfllJđ  t pistmja,     slovenskeg n nerricke?a   jez kn pooolnoma zmo-'na.   nm  Uče  za tovarn ^ko rodjet e Refiektan in ?, kf bo pole^ tegi ves^«-tuđi    n;va^čme   ftna'tj    pr**d^osv     Po nadbe  pod   .TakojšnJI  iastop/1395'   ra jpr. Slov. Nar.                                 1695
gf#i    1° kg    n Ia »Dcb« K 30*— po-Siiilf.  £i|jam    po    po1 -etju     poStnmt prosio ter   frant ■> zatjoj ek    Hri od e-mu   vcČ   ori£ ns!n:h   ^ab^jev   popusr Da'je rudim tuđi večjo   mno2 no zel< Johre<»a   ma^čobnega   mila.    ter   mrt lO    »el<to    bra-to ih   sodo/    Tvrđima A. FnSIan. LJnbljni, KarloTSka  cesta 13.
sprejme ftakoj
se nadi  spretn:m In zanesfiiviai kol-
cortenem po ebno   :nvatidona  kot po
stranski  zaslu2ek. Oglasiti se je p I
upravi Siov. Naroda.
■aJfUadadl začetnico) Ia atenko ■■mli spcajajt Itaaaa taajair. Ris-aU certa li,                     ~*   x779
||ajf| sa proda, »g'eda se nd 3-4 JUnil ponotdaa. VectvaatkaiV. I. %%4
stteaje aa Itta.                                  1762
■jfhn m ** mafhneg« konja se kapi. ■f JU IOi Ttaatic larUa, Moste 75 art t\|a»»Jaat   _______________1815
bttflaa i^em v najem ali na račun UlilMIV na kakem prometnem kraju ■ lerdibodi. Pismene ponudhe na upr ^lov. Nar, pod .G»feaJUI7<9*.
ftSlattatiinlBi1^««!^
mesta Ifko   odala. Naslov pove "P* Siov. Naroaa.                                 17t4
(ffl'nn vi^f^filfiin Toman^ki denar ku-
IU|UU tlw|Utliil pujepo natvi3;e:n  kurzu
tr^ovska agentura t  Sođni ilici 5, L aad. 1473
ffn-ffifltffljlia veSčtudtdn lihisarniKih ilUj^UiUuJO, pos nv, vojak.ne prost. ifče primernc službe Ponndbe na upr. .Siov. Naroda" pod Kaji£O\ođja/l810
^fjiOiJo. h nit iit ponudbe na upr ,S' Nr»cdi- pod „Sialr\a-l8j8*.           ltO8
'~r>?lt'l!f   n9 '^e meblovano sobo v oka
UJ5IJt,llk.U(1 tu   Sv. J  !:oba   s   pcseVrm
u.iodom.   Naslov nove upr. ,SIov. Nar.*
1780
Vn**5lirJI   samos °ina      V2 ena     tuli
Ukoj v &\nttf9 M deže^. - P<»nudbc * 'ar.tevo fstJče ood .^ainostojat I71S" na upr. »Slov   N.iroda*.                  17!
\w\fB spalna ii feđilia ^\
\r\   MzliČno   dru«»   pohi^tvo   na prodaj C;Hwe *ova cesta ♦!, parter.  Ogleda  se f ipoidne-                                        1781
Cwn?a lafri v nrifir nalnih zaboi'h a d?CLU lojU 1430 ko nad>v proda po 64 vira jev l komad pn osebiem nreviemantD ali p'itMrv naprej Eot. Sao-
panz. Jorafcc Sp  Štajersko.              1434
B?2 enoilflaa mođrocsd^: k.Ms:
(IzkijuCeno ni tuđi tridelni) H:str?re ponudbe m raslov: Jugoslavija 34t3 postao ležeče Zagorie ob Savi.           1800
luESld U'JllIilZ j.[g   uč'teliica pri kak. rt db ni.   najraie   v   Ljubljani.   Nas^o-takoj.   Pismene  penudbe pod .Ve:t»-i* i- na ucr  SI. Nar.                      18« ti
P.HJliill IdttUl   fa »n arae k misa no -
Ma. — Ptsmene ©onadbe s ceno ^od Aladkor ia soka,'1772" na upr. .S.m* naroda"                                             1772
Dve leio seMeraBi sobi. %z:Z
»učio itlem s 1. marcem za novooo-ročenca. Pismene ponudhe na uprav-Slov. Nar. pod .Dfe sobi 1«82\
Irif'On^tffthl& fffla5in!st> I5če službe \Ld\Xl. filliljMJa  kot stre'nik pri   par-nem   stroju,   carni    tuibinf,    motiriu Ima  tuđi  aekai  znanja   oii   el*^tn*i D nisi   na    Jožef    Whtko.     Velikovec. Koroiko                                               1757
me |.ihko biez oeriia in kuh«nj»ke po-
sode. aa isža. Pismene ponudbe pod
Dve sobi ia kahioli 1807*  na   upr. »H.
Naroda«.                                             1807
WWZM BDIĐfilllO? fnVcS
deio Ia v* enea« md 15 let starejra snrejmem. W«1aii Cai^t1*. kroiaČ čnst-n\$ke opreme dravske divizije. Be-jjaka vojarna, obekt Xf LjuDljana. 1720
Pnt irilffififl*nH    lš^e mesta  k bofjš! !\b! iJuipJU Vid rodbini ali samskemu ^cspudu  inte.igcr.tna ffosDod čria sred nje starosti iz boljše nišo,  izur ena v Vich   strokah   e 'spodinjstva.   Piačil' o  dogovoru.    Ponudbe   ni   unrivni-ivo Siov. Nar.   pod „Boljša bi Sa 1776*.
i-Čtta za lcsn>»  veletrgovino  v 2cle2 ni Kapiji na KoroS ,em   Plači  po dogovoru. Zahteva ^e znance slov nske-^«,   hrvatskega   tn   nemškega jf^ika Stvar je z lo nuinn.   PonudDe   na naslov:   Peter Prepetaik.   fesni    ti%*itt   v Zelezoi Kaplji. (Koroško.)                    ! 654
in
po raji s!cc
se dobe v veliki izbiri v
Mm biissiB)''
preiernoTa uL 7.
feaafcfaM f^borne $f»re goitl Naslov nmijlU pove upr SL Naroda.     1850
Rm Hfill« se sprejme na dom; oskrba IW Milija v niši. zunaj stanovanje. BUjak, pekaiija. Poijanska c št 25. 1853
ili II ! U PElIO in staro delo. Pisme ne ponudbe na upravništvo .Slov. Nar". red .*ifro .Sivi!jaM/1857.                 1857
W^Jm mm,  sefertj drv za  150 kron te-Utifl «•  le na   postelja   150    kron e «na postelja, nov  morki  Dovr^mk oiiOSka mizira    kooa'na   banja v Kri-ževmSki uf. 6.  II. nidstr                 184r-
Jli'Cl ]iihC t!I ili JI ma nov. s« preda Str<u le n i s-rt-/ »bvezen opfed ri' t rdki THE REX CO^ Ljobijaaa, Sdenbar-vqii ■!. 7 I. nadif.                             1>45
ritufl lb« cbed^icu otruSko sobo, ku 1 irj«>, pianino  (R esltr)   kopania,  š--alni ttioj   (B !b]n)   mzl:čne  prenop in dr i?e stvani v Beihjvnovi ulici   15 lil   de^no.                                          1^46
Dnirf^ f0 • Kuh?nis}<a kredenca, noćno
rlvllj 5>.   oma'ica,   omara za obleko
'■*   alna mfza,   veltko z^eafo,  dve mo-
ski ma'o o^no^eni ob!r'<t, era zimska
n   en*   letn:',    ženski   Sivclni    suoi
Cri2evn>5 a uhca U/III.                   1852
JlLulim r*jcn Vtm tečajem in 1 in p 1 e io prakso iš*e me ts v banki, hra-
niln'ci ali večj^m rodfetiu Pismene onudbe   pod   .SUIaa   slDŽ5a.'!839a   na
upr. Slov. Narrd?                              1851.-
LCtll.lU |iuJJtJyd! ,tar, državni po<* inaduiK. re^ntga in solidnega znaf.ijd ter všečrte ^unanjo^tt s 16 tisoč kr >-namj preroženj^ ki ie bil do zd*j vedno med trd mi Itau'^ni na Primor-skem in te tukaj ropoinoma neznan, si iiče tem »"Otcm pridno, dravo ?enko ki enrko njemu, smatra tiho iružinsko srečo na rodlagi pmotnih -azmer, za naHepSi c*h živ!;tnja. Cent. dopisi, ki nai b^do koli <or mogo<:e )^S!ini tn opremljeni s b!»ko, naj se blagovolijo do 20. februaria vposlati i» u^rav Slov. Naredi rod .Srcico ni *đor srećo vfiva saa'1783".
lileailiSieiatahrice:^^
restavr. pri Levu, Mar. Terezije c    1842
MflhlA99IlA (fthfl s Posebnim vhodom IZBlBlillD iDDD Ce mo^oCe s hrano >££e za takoj g spod. Na ceno se ne ozira.  Ponudbena •Poltol  pređal 122."
J'lfiilliLIir đ, (Pevliarskes»t obrta, tuđi na vie avanie, i$^e vdova čevliarske« ?a mostra V^rrJni je: ■ariic Rade« Cc pri Zidanen aosta Št 41.              1862
SPEtnp kallpila ?^*%iZ
m bzoavno ravnateljstvo v Ljubljani kamor nai refek^anti poSljejo svoje-roćno p sane prošnje                     1848
Tnni « W\T2 Popravna *a obrt, naf-AUPi SE DIMU raie v Trbovljab ali Rajheburgu. Posredovalec dobi ako se kupč ta izvede 5(0 K nagrade. Po* nudbe na upravništvo Sloven»kega Naroda pod .»Blilca 1847*«,
203 Kron nagrade "Ssr-JSf ipr
term-n   lokal    pnpraven    za    bulet   V
rormtnem kraiu Ltubljane.   Pismene
ronudbe na upnvn Stvo Stovcnskega
Naroda pod .Lokal 1864*.               1*64
IllTO ItfJflnifi * veCletno plsarniSko U Kl! lOliill prakso, vajeni vsestrar« jivtgi samostoinega plsarniSkega po* slat iSčeta crimernega mesta kie/koil v Jueoslaviji. Gresta tuđi v Srbijo ali na Hvatsko Cenjene ponudbe na upr S'ov. Naroda, pod stfro »Saawst«j-0171855*.                                               18.VJ
jfflnifni ILn«Hfri9l Mlad» Intelfgenten LEI1I1D4 iKllfOBild! Gospod, prijazne /unanjosti in lepe postave t K 60.0CO Dremoženja. Seli znanja v svrho ?enit-ve z gospodično v starosti od 18—24 let, pr kupluve zunanjosti in treznesja mi?l:enja, akoravno brez premoženja, P-»d evttrliavo vlađ3 v vo|. aap<H alena «o Uključene. Stroga tajnost :r'amCcna. Reflektira te samo aa oa-nudbe s takojšnjo vpoSfljatvo slike, katere naj se poSHeio do 16. t m. pod šifro .Tajnost/1867" na upravni* stvo Slov. Naroda.                           18 >7
STUCHLV-MASCHKE
, v LJUBLJANI, Židovska ulica Stev. 3 in Dvorski trg 1
|                                          priperoča prve vrste
■      aaj" VELOUR-KLOBUKE "aai
..    naifinejSe   blago   zadne   novosti   tvornic  v Novem JiCinu, ter
svilene In bar2unasle klobuke In leplce.
Po ^ravUa aa »pralamajo 111   j*r tmini   klobakl fJH i        ta vestno izrrantafo.      |||       fiiao v aalogt.
!. in norjBčia jugoslovonslie tovarna za barvanje.
kemično čisćenie, pranje in svetlo-Iitanje perlb
aa^r*   6*^v%a^   v6dn0 vsak°-
•^"^      llfllf O    vrsino blago.
*"*      ClStl    obleke,
^mj^      9%a^a^^    vsakovrstno perilo,  po blteiO ^w     P6v6   posije brezplačno na dom.
a*- svetio lika SS^E
J;^f   P^ffll    Tcvarna: Po'ianshl nasip SL 4* ^ ili II w i I Si    Podružnica: Seienburgova ni. St 3.
—=^== Poitna naročita se toino lzvrfu|ejow       ■ ? *
Violine* itrunef citre, harmonike« kitare, tamburice« telovad. rogovi, vse druge sSatb. enitrumenti in potrebSiine v veli* ::   kanski zaiogi.   ::
učitelj Glasb. Matice in cd i ni za-prise±. izvedenec dei. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št  15. (PJaaproll nantka cerkve.)
Kmetsku posolllnlca Ijubljonshe okslice v Llualjanl.
obreriuie hranHne »toge po asflh "    4% 1/  0/                brez odbitka rentir-i davka
Rezervni zaklad nad K 1,100.000.       O '*  '®         Ustanovljena 1.1881.
Stran S.
»tiLOVCNSKl NAKOLT, oa* 12. februarja |»i9
36. Stev.
E7 f tfliil« Hnbl Tinta toimm tomu MH
bi aajbolj prometnem kraju za 40O000 K Naptatta te tahteva polovico, ostanak
po dogovora. Poartdo ald  tzkljstart.   Btmt pomtđbe srtrejema upravatitvo lista
Slov. Narod« pod .trgovska bita  1821.«                             1821
laf   DRV^^f    =
«a vago* naloženih kupim več vagonov po BajvB)f cenl.   Posudbe t navedto ceae z* 10.000 kg — kakoroat, mnot na vagortov poSljite ta Ko] tvrtki
Jakob Pogačnih,    Ljubljana,    Knaf1jowa ulica 15.
Kupujem Sllhe gobe in dobre vrefe.
Pra4a|aaa kraaaa u š%wVm v kovinastih do**h pol doze oo K 15. — ćela dota do K 28 — t* tueat. Cevlje z le<unmi in u$nja*lmf p-drva". trioe torbice itd  Izvrttno !e?o*rve *n laosko vfa© in razno domafe ifj«aJo
Jaj^ M« RAMT,3 Kranj. *^l|
Švedske kapljice srsrjrtav1^
btTBth orgoi 1 trtm bolestima telado« Usijed n ihme djelatnosti i ugiKJnop nigorkog teki jest* već v Se od od stotine godina najob'jtibljenfje dietifVo domaje sredstvo. Pođra'ire tfkt jača; u želudac. pospe*.<ju nrobev«, y bi »žive grčeve, razređjuju sokove i nredjaju tlo :cu. Odstranjuju iBtttolam e»4tr»iaj ■• -O-vraaaajt. ts«r**les i o«;aie iaitt4a6«a teaeb*.             1664
Prmrt an »no aa   »Sairator* rntrkom.
________t nntmn. «Mnw >fe i <mn.n z-p n, j»i?hr ti ?.
PtxJplsaia vfjudno javljati »'*v- občinstvu, da oivorita dne 15 svecima 1919 tHoteJ !n restavracijo Union* fprejc ErzhcrtOg Juhenn    v Maribor«.
latočasno zagotavljat* vsem cenjenim gostom oostrcžb'* vedno z na b^lfio krntoMJo in prvovrstnfml vini   tako tuđi   le x vedno  ani»n''mi   hutclskiici  sobam'
Blagovoljnega obiski ter naklonjenosti prosrč vdsaa                                1805
Clril In Rogi Tratnik.
Mesarske \M\tt
lastaoga l«4«lko lai  v ssloiji tvrtka
KAROLUSflR.Mariborn.D.
Gt-ajsk« talio« fttev. SS.
bb Tovarna vsakovrstnih tehtnic m
Cene zraerne.   —   Popratila   točno  in   ceno.
Razpis.
Po ntrr??1u ©srednje^i oradi! r» vte montiniatične ob-ate «W v Ljnb j*nf. »mi««fe podplsano rodairsko otkrbn Itv© Zabokovca mogođleni prevtoan mOU fftkladainega ji«»t»lalUć« inilnwfrtf«k« ii'na'e« %*> pivaaoi Sa i»!ra««ttl posta|1 t»!9o p< I 6«!!v m misi %*m tn*ga »aMpc In Ml«iot)«toDBk«^a pođTO'*€f;s most«. k«*^r *mdi a>*sip crnim 4« « bm dolce taloinifcn« proo* »a*»>ovo« t*l««. t fr> *oi*m.
Rudi potrebnih informad}, orimm« ftr>lo*nej^ nacrta o načfn« Izvrtbe credbfe ter tlorisa za omenjeno posiajallš^c, «e rabijo interesrani ttavbni poć et-■iki, da late zahtevajo pismeno aU osebao pri podpisanem rud»r«kem osVrbnjstva.
Rudarsko oskrbniitvo SSS Zatonkotca
dne 7. svečana 1919.                                            1796
Sptijaln trfiTiu o, ziaiilttiibfiiaiti?
F. Čuden Sin
napti gline 011 Liillii.
ajar NalveCia slovenska hranilnlca! "VI
Mulu Mliiu liitliiuka
LJUBLJANA, Prešernova ulica St 3
U tael« knita I«te iftS n#m .  .   .   •   K S0,09*-000« nnnaeit laUađa........„    a,9»d-00tv
SmtoM tPtst n* dfMiilfc Hi li ibrisUe naMiit po
■fruttalM !• pupllarno varna.
I« mirnim tau v»iI!m« Utae *ommt* kraimnita.
IHtoIIhI« pMt)|Ha u smi1|IUm ta pf>sla»|s prt>« B»mkc«o
T pa«l9inui|« tri^vMV ta f)fcrtatfcOT lama «staaa>vl|«a«
»aT" Kreditno društvo.
raznašalcev
Of»ajHi *e Ja ¥ earavi Skw. tigoda.
Naznanilo!!!
Usotara al nasoand ti. obftnttvu da te« ta^el osebno izvrlevati faao •Uliarmti« »att 6s<«a t>H«B*r«av
Anrfrel Jagerf
Traovakl of.itun 16.          1021
Krema za britie
I lof»£t£ iz povce^t« K ••—9 1 tuca*
MIIO sa 8PITJE
'  komad II     t   I  k« ft JO -. p.   i v)o$tl}atvi   3ne ka naprei dobivlia M. Mbrkar, ek- <>rtn<> nalietj« v lafjra-aa ilajv. 15, Patrta sta  3/OI. St-vafali*                                             479^
/H^radilnica in zao)(a
fotagrafskih  anaratov  ter
potreblčin.
Hip. ten^]L J-
Barvlla za obleke ..TEKI **4. Pralni -ra^ki. Čistila za slimoike ..STRO-KIN**. Nadomestilo tobaka. Nadonic stilo tcaletne^a oila. ttR0£NI PRA SEK** na|boiise sredstvo ca negova-p t polli. Preukn&eno dob*a sredite proti raolfem. —  Parfimi io diSave. Src<fstva   trn konzerviranje  jaje — —  K'nceslioeirana   zaloga  stro >ov.
SL56. Lasa-
svi2niic
Crne at na>ha]f8fo pri sHfcf. Sflfcftjvafta
vaaki aaaafk s va4 aaaaja> 1M# gf*-
fcaVaaJ>raipl3aV           ^49
at taaa, MaHfcar it T4,
Z vosono steklenine in
MA«f>AlattlMM    oaiofcne na Du-
pOTisiflninB »•i-. •>•'!« 3^
iametastih rut
•m Schenker-Gottesmann
Daaal (Wita» I). Taaarati««ac 10.
Karbid
ia)finrj^c vt$te razpoSilj« na drobna i*t   dehelo,   po     elo miki   ceni tndko
SrezniH & Fritsch
ttft>«i«a s talaftpUMi v L«Hli«»Jf ■t.  rair« aaata št 17.   M17
ipiiii
.u B dj obstoicca iz d>eh sa tono in 11• 5« b. r«»P'-lni'm* opren I en;», t>(iD!t?no 15.0 0 m3 v»ti, *ojr in nj-iva, eto udobna eeiuiatn* ejra ie narro-d»i P i v dbc pod ,S. L J7# BMtno kžećc Bed L___________________H*
Pozor!
A taao latlej. iakler je ftlagt t zalomi!
Zimsko blago na rrimer : mo5ke nogavice, zapestnlce. zimske čepiće, tre-
u5ni pasovt, tenski opiči z rokav i.i brex   nj ti,   motki topiti    In votneni
Kioš<t jooi^l so po posebno nizk» c n  naprođa*«
Bflorma Mu ..LQHr
Marifeor alt. 74.            350
ta £                   a                               vc^ek, avcCe, kadilo, vreče (ne paoir), bon-
mW           ^^               _   ^^            boni    fini,   gl'cerin,   parafin,   stearin, cimei
mđ   a ||%i     đ& Af%  A    cc!i ali aemtetl, ooper  ćeli. slamiuce, modra
■milila    ^Wi          ZhUc*    raf'i'-   vanlUjA.   naftalin,   čevljarska
ImUuI    aJ9aw  m   ^tti,   konop1)eno   aeme. — Naalo    pove:
■ m ajaaj BaaaF aj      «jW ^BP   w    upravništvo .Slovenskega Naroda".    1861
Korespoadontta|a In stro^eplska se išče za takoj za elektrarno Faia na Drav>.
f9mu4*» po«  »Slaktraraa  ral*«   f«  *MM * btltta nn Ol1 _______            _________v fci«»Hag<.________________       1834
Proda se vila
v lepi liubranski legi, z velikim zeleniadn^m in sadnito vrtom.
Naslov pove apravni ?tvo .Slovenskega Naroda"   18S4.
Parketne dešiice
Dobay3 In   poklada  kakor tuđi   ts« popravila ter v to strolco apad«jo£a dela pripotoča                                      ___
jatir ma. LiaMiau-
!! Upadek cen!!
Iz precejšne zaloge parfumerij, kosmetičnih predmetov, dalje glavnikov, tobnih ščetk, krtač ?a obleko in glavo, vse v največji izberi ter najnižje zaračunano dobavlja točno 8 atork«llM*raea\ ix«»x partaaierttt am *•**!•, ataaaf (W1m) XX., Wallea-»ftajstrastf 86«_____________________________
Naznanilo.
Imamo prvovrstno milo in pralni pralni praSek iz jugoslo-vanske tvornice v Sp. Šiški. Dobi se na drobno r trgovini Janko Stupica, trgovina za špecerijo, Sodna ul. v Ljubljani po že razgia-Semh cenah. Istotja naj se naslavijajo tuđi poštna naročila.
Preskrbite se pravotasno 8 tem pripoznano dobrim io cenim milom, dokler je kaj zaloge.
PnJa se^Rkiania IfiUJanska prelili
Poslopjc m obSfntinti atavL^id Idi tUc rtavneara kolodvora v LinhJjanL Pn dajni pogoji ao poiivtdo ▼ Ljubljani pri l«aliwil oaairaU, MiktoSičeva c i
wm- „SRNA" -m
Je saamka najflacjiega jednutega prcSanega mila. (Koat 4 500 gramov^ Tovarna  zavalilo tai aoalo                                  141
Ignac Fock v Kranju, Tovarna klavirjev    "
M. ROPASf Celie
priporota najfinejSe klavirie In planine. Edina jugoslovanska tvrdka. . Sušnik
trgovina z železnino, Ljubljana, Zaloška cesta 2
nađi  cert|- odjemalcem  svojo »edaj  večjo  zalo$;o  Žcleza,   železniSklh   šin,  Ži<
žčnikov;  poetnk. mreže zm ograjo.   cementa,   9treŠne lepenke,   iične vni; sam
kolpfce, stedilaike. kopalne banje, peči, stranici, sesalke, r^znovrstno orodje i
po sedaj prtraernih cenah na debelo in drobno.                     16
Umije, oe zfflJile pile!
ter sf namete za poskušnjo eden, dva ali već kosov dobrega pralacga m 20*;, ali 30% ▼ kosih po 100 gr  ali 200 gr.                                                   1625
20% oralno milo komad K —*40 via.
300....._6Q   .    ta K 1120
3^—4&U toaletno.         .       .   2S0
roStni zavitek 5 kg  20° a pralnega  mila franko   povzetjc K 22*70 5    .    30-/0          .                                       .             3270
Razpožilia: tvrdka I AH KO PINTflR, Sp, Siska, Ljubljan
Demobilizacijski materijal.
Ceni I na  komisija  na   Scaj^netijevern   skiadlšča  bode  dne   15.  t m. nasiednje dni. iivzerrfti nedelje razprodajala različne predmete in si cer:
razse fteleto. ftltalke, Hca, vitake, e*wl, BTfrotilfke, okomi so okno la Trato, goollao oporoto, ratUAao otoklonle odteleo, tefdte, otrolo   so nosoolo botoaof nokol oke
la vrot. lootwo L t d.
Rasprodaja se vrši vsak dan od 9.—12- in od 2.—5. — Kupljene pre mete je plakati ia takoj odstraniti.
1 uason prnlnesn pruska Imonc zjč toaletnega in pralnega mil
se bode VSeenO t soboto 15. t m. potom draibe
prodsjalo pri
„Balkann", Dunajika cesta štev- 3:
!! Hatt Mile Wal!
■ke kMriM samo 15 minut od C«Qa nalnjiio£e m
=== vinogradno posestvo ==
2 lastno prtvozno cesto v krasni prlsojni  legi. Gospodski dom z osmi ^obami  In vseml  pritiklinami, hlevi in pristavo.   18 oralov »emlje, rega 4 orali vinograda, 6 oralo* travnikov, sadovnjak (flahtne jablane, s»i breskve, kostimi), 3 */■ orala plodonosnih njiv ob Savtnji,   ostanek gozd sekati (bukve, hrast )a smreke).   Proda  se s živino In orodjem le radi iz: litve za K 160.000  V prsi a se pri fcaroara PaVOSTTI w Oalf«, Staurflajrađ 9
Kavama „Zvezda*"
afanaaniaaa p. au olttfaMitvau da otvorim  ćne IS, I«armaaia i. v prostorlh Mvte koslso
kavarno Jvezda"
PHp#rooaaa aap.a, oMtauaj, aaajotavljaiac  ao|loploiAo i 9tr#ik>o po4 aaurtmizs vsalatvoam.
Josip Ivančlč,
1866                                                                                    kavaraar.
HoCete se li afa^lf HriaftlVIVlSl d °'oprostiti ? svoiesa     rCVlllallallTla lOOOižeozdravU.
BoicCine v «dih in sklep h, zatekli udl. cohablienc noge   In roke, trganje In bodenje v razli6iih delih telesa,
ćelo oslabe I ost oči to Cesto vzrok revmatičnih in protinskib b#ref«ri     —                                I
afoOfot osfotao ■•OKn u aiOratiffila. Nobcoa univerzalna m*d»dna, temveC  idravilo, ki je daje debra mati narava botnemu CloveStvo. Vsakaaaai t>r«S9l«4ao pofBkmAaitof                      i
Piiite ml takoj in  poljem Vam  zdravilo s poučnim navo-  . dilom. Postanete moj hvalefen prtvrfenec.                 ,
■jajpiitai'aj t»oro O-priafca, aoPitipano ¥1, oo«. l*i '
fiaka utiiie tntaij.ii tatm
LES«
zt ekstrakcijo,   pošiljatev takoj d« konca marca t. 1. aamr ku|
HBHf DBtfiiH. tieret, Laffi t
i Podružnica Ljubljana.  JADRANSKA    RANKA kružnica Ljubljana.
Detnilk. gtavnk«: K30.000.000. af rit/l\/lAltJI\/m     aV«ra\All\n Rezerva: okro* K 10,000,000.-.
I ____                                                                                                         I              o«rtr«ii i           T^aagajgaaajrT'a*«^ fevize, n-ednostae papirje itd.
I SPmKJEHAt Vtof« sa feapilli                                                                               t««.                   lOAjai Čeke, mkaiaice ia akreditive na vsa to- in inozemska mesta.
Vl«g« ■• Uk»U tm Ih« rafaa pnb tajaf^adican                 puemšaimti            MH lfMOVSa UDIR pod MJ«godBejSimi pogoji.
I                         okrest.»«.i«. Dv%a m Ukk. rak du W*t «tin U BM»-        Mj^k       Ma«         mMJm rntnajai, .» vredaostae papiije u aa blago, ležeče v javaih
I                         terii. Renta! davek plate baaka h w|<fa.                             SSS?              mSSSm                                         skladittili.
1 KUPUJB BI nOSajftt Devi«, valate, vredMttee pafirf« M.                    **?****.....Tt^T     |   raaiMJia,i Brna naredila ja jft imtaje najkalaatiieje.
I               Brsojavni «■«!•«■ JAORAMSKA.                                                                    ?                                                   T«l«ffon «. 287.