Slev 283. Posamezna Številka stane 1 Din V LMaol, v soboto dne 23. decembra 1922. BS9 Naročnica sa državo SHSi do preklica; «) po poitl moteSno Din H 1») AoltaTljfln j m dom meaefaa...... „ It za inozemstvo: Masafcio.......Din ti ss Sobotna Izdaja: ss t Jugoslaviji.....Dia 30 T inoaematvn.......40 a: M m Cene instretom: am BnouUiJpn« »etitne vr*U mM' oglasi po Din.1-- luDta.VM« veliki oglasi nad 48 trna vi-ttne f>o Din. 2—. poslana <14. po Dia. i-—. Prtve8jera naročita yaGotovo pa je, da bo poleg starih vo-livnih gesel: Centralizem-federaiizem, liberalizem - klerikalizem, poleg hrvatskega vprašanja v pojačeni meri stopil v ospredje čisto gospodarski interes ... Nova stranka, ki bi ji politična vprašanja bila stranska stvar, gospodarski razvoj pa glavna, bi imela dobre upe, da med volivci dobi mnogo zaslombe.« Iz tega spoznanja io pa ker gospodom liberalcem nikdar šc ni šlo za kak princip, srnpak le za glasove volivcev, je sklepati, 'da bodo pri prihodnjih volitvah vse raztresene liberalno-svobodomiselne skupine in skupinice skušale nastopati skupaj pod enotno firmo kakega gospodarskega bloka. Na to meri tudi dr. Kukovčeva »Napredna kmečko - obrtna zveza« na Štajerskem, o kateri smo že poročali. Nobenega dvoma ni. da bodo liberalci svoj centralizem sedaj ob volitvah skrili v najtemnejši kotiček svojega podstrešja ter bodo morda nastopali celo kot avtonomisti. To bi jim bilo čisto podobno. Na vsak način pa vse kaže na to, da bodo postavili v ospredje svojih volivnih gesel gospodarsko parolo. Na ta lim upajo ujeti Še kakega kalina. Seveda tudi to ne bo Slo. Ljudje vedo, kaj pri liberalcih pomeni ^gospodarski program«. Vedo, da je to le program velikega kapitala. Vedo pa tudi, da se bo iz »gospodarskih krogov« lakoj po volitvah izmotal zopet jugoslovanski centralizem, kakor se je iz volivnega avtonomizma samostojnežev porodil pristni in najizrazitejši centralizem. SLS s svojim kulturnim, socialno-go-spodarskim in političnim programom in doslednim delom je danes v slovenskem ljudstvu tako zasidrana, da taki »gospodarski blokaši« liberalne gospode poleg oje ostanejo obsojeni na popoln poraz. Firm je slovenski liberalizem v teku četrt stoletja ob vsakih volitvah obesil ven že veliko. Vse so propadle, ker slovensko ljudstvo ve, da duh, ki je za to firmo, (e sovražen slovenskemu krščanskemu delovnemu ljudstvu. To spoznanje pa je v slovenskem ljudstvu večje ko kadarkoli prej. Pogreb umorjenega poljskega predsednika. Varšava, 22. dec. (Izv.) K pogrebu umorjenega predsednika Narutovvicza so se zbrali danes v katedrali sv. Janeza vsi člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu, diplomatski zbor, člani poljskega sejma in senata, generaliteta, Številna odposlanstva iz vojvodstev, zastopniki raznih korporacij in sorodniki pokojnika. Ko je dospel v katedralo novi predsednik Woj-ciechovvski, jo bil slovesno pozdravljen, nakar so ga dostojanstveniki Hpremili k velikemu oltarju. Kardinal nadškof Kakow-ski je daroval zadušnico, nakar je imel pre-lat Szlagowski nagrobni govor. Nato so dvignili krsto pokojnega predsednika ministri in generali ter jo nesli v katakombe, kjer so jo položili v grobnico. Pri leni je bil oddan 101 topovski strel. Prve vofivne priprave. PROGLAS JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — REVIZIJA USTAVE - VOUVNO GESLO SKUPINE DR. SPAHA. — DEMOKRATI SE ZATEKAJO K REPUBLIKANCEM. — VOLIVNI POMOČNIK NOTRANJEGA MINISTRA. Belgrad, 22. dec, (Izv,) Na sinočnji seji Jugoslovanskega kluba so bila določena navodila za vodstvo volivne borbe. Sklenjeno jc bilo, da se izda proglas, v katerem sc bo objavilo postopanje Jugoslovanskega kluba napram ostalim političnim strankam tekom zadnjih dveh let. Dr. J. Šimrak, dr. Hohnjec in Stjepan Barič so pooblaščeni, da do jutri izdelajo proglas na narod. Ljudska stranka bo šla v volitve pod svojim dosedanjim geslom za avtonomijo. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Muslimani dr. Spali ovc skupine imajo 25, t. m. v Sarajevu svojo sejo, 28. t. m. pa ima sejo osrednji odbor njihove stranke, Na teh posvetovanjih bodo sestavili volivni proglas in se izjavili za volivno akcijo pod geslom revizije ustave. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Nekoliko demokratskih poslancev je ponudilo republikancem kooperacijo za volitve v Črni gori in južni Srbiji. Republikanska stranka jc odbila to ponudbo in je sklenila, da gre v volitve samostojno kakor dosedaj. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je nadaljevala razprava o volivni akciji. Sklenjeno je, da sc glavni odbor stranke, v katerega so nanovo delegirani Maša Sokič, Miloje Jovanovič, Svetislav Popovič in Milan Markovič, sestane 28. t. m. in da ostane permanentno skupaj Bivši minister dr. Kumanudi, ki mu je poverjena sestava volivnega proglasa, je izjavil danes, da bo gotov v 2 ali 3 dneh, Proglas bodo podpisali vsi demokratski poslanci po alfabetskem redu, tudi snovatelj napredne kmetsko-obrtne zveze, dr, Ku-kovec. Belgrad, 32, dec. (Izv.) Za pomočnika notranjega ministra je imenovan T r i f u -n o v i č, bivši odvetnik v Skoplju, in sicer kot specialist za južno Srbijo, kjer se bo vršil najhujši volivni boj med demokrati in radikalci. Volivni posveti komunistov. Belgrad, 22, dec. (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo zanimivo vest, da. se z ozirom na nove volitve opaža med komunisti živahno gibanje. V komunističnih vrstah se razpravlja o tem, ali naj se stranka udeleži volitev ali nc. Tozadevna mnenja so razdeljena Prva struja zagovarja stališče, naj se komunistična stranka udeleži volitev kot delavska stranka. Medtem pa je večina bivših voditeljev komunistične stranke proti posebni komunistični listi ter se izjavlja za podpiranje onih strank, ki so sc borile proti sedanjemu režimu ter pokazala razumevanje za dej. pravice. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Komunistična , struja, ki zagovarja stališče, naj se komunistična stranka udeleži volitev kot organizacija delavske stranke, misli sestaviti volivni program na podlagi statuta, predlaganega na vukovarskem kongresu in v mejah zakona o zaščiti države. Delavska stranka ne bo postavila svoje listč po vsej državi, temveč samo v velikih mestih in v južni Srbiji. Vodstvo organizacije so prevzeli Nika Todorovič, Triša Kaclcrovič in Varajevič, Seja administrativnega odbora. Poslanska imuniteta — nadzorstvo nad državnimi financami. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Danes popoldne je imel sejo administrativni odbor, ki jo ugotovil, da na podlagi zakona o poslovniku po suvereni volji naroda izvoljeni poslanci obdrže imuniteto, dokler narod ne izrazi zaupanja drugim poslancem. Odbor je nadalje ugotovil, da je finančni odbor na podlagi finančnega zakona permanenten in da ima pravico do nadzorstva nad novo vlado glede državnih dohodkov in stroškov ter do nadzorstva nad finančnim ministrom. Nadalje je ugotovil, da sme administrativni odbor pregledati račune narodne skupščine. Končno se je razpravljalo o vprašanju izplačila za 13. mesec 13. plače uradnikom narodne skupščine. Sklenjeno je, da se nakaže izredna podpora, katero naj določijo predsednik narodne skupščine, predsednik administrativnega odbora Jovanovič in tajnik odbora Gjonovič. NAJNOVEJŠA ODLIKOVANJA. Belgrad, 22. dec, (Izv.) Kralj jc podpisal ukaz o odlikovanju vseli poslancev, ki so glasovali za vidovdansko ustavo, in sicer z redom belega orla 5. vrste. Poslanci, ki imajo ta red žc od prej, dobe odlikovanje višje vrste. V krogih odliko- Seja občinskega sveta v Mariboru. ZANIMANJE ZA SEJO. — SOC. DEM, KLUB RAZCEPLJEN, — UMAZANE AFERE. — GRČAR šE ŽUPAN PO MILOSTI DEMOKRATOV. Maribor, 22, dec. (Izv.) Za današnjo sejo občinskegR sveta je vladalo veliko zanimanje, ker jc bilo znano, da sc bo vršila volitev enega člana v mestni svel namesto odstopivšega svetnika soc. demokrata Alojzija Slanovca in ker so krožile po Mariboru že več dni vesli, da bo občinski svet izrekel županu Viktorju G r čar ju, članu soc. dem. kluba, nezaupnico radi umazane afere v zadevi nakupa zemljišč od gospe W o 1 f - J c 11 c k. Seja sc je pričela ob 8. uri zvečer. Galerija je bila nabito polna. Pri volitvi m<»s(r> vanih poslancev še govori, da bodo ta odlikovanja nosili na vseh volivnih shodih. Vrnjeni Kumanudijevi milijoni. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Danes popoldne je bila seja odbora Narodne banke, na kateri se je razpravljalo o povračilu 130 milijonov dinarjev, ki jih je vrnil dr. Kumanudi zadnji dan svojega ministrovanja in o katerih je sklenila nova vlada v svoji prvi seji, da se mora denar vrniti, češ da je bil na nezakonit način izročen Narodni banki. Odbor Narodne banke je v principu pristal, da ae denar vrne, ker bi finančno ministrstvo drugače ne moglo izplačati 1. januarja državnim uradnikom piače. Način, kako naj se denar vrne, še ni določen. DEMOKRATSKA KORUPCIJA. Belgrad, 22. dec. (Izv.) Glavna kontrola je obtožila bivšega finančnega ministra dr. Kumanudija, da je kot finančni minister proti zakonitim naredbam imenoval uradnike v višje čine. O toj obtožbi bo razpravljala nova narodna skupščina. KRISTANOVA AFERA. Belgrad, 22. dec, (Izv.) Danes je došel sem bivši beljski upravitelj Anton Kristan, ki bo jutri podal finančnemu ministru izjavo glede obtožbe, ki jo je proti njemu izrekel finančni minister. svetnika se je pokazalo, da je soc. dem. klub razdvojen. Razne umazano afere, katere so vršili posamezni člani soc. dem. kluba kot občinski funkcionarji, so odtujile velik del pošteno in trezno mislečih članov od Bahun. - Grčarjeve desnice. Posebno se je opažalo, da so oni štirje obč. svetovalci soc. dem. kluba, ki so bili pri občinskih volitvah izvoljeni na takozvani delavski skupini (komunisti), zapustili ofi-cielno soc. dem. skupino. To jc pokazal tudi izid volitev v mestni svet. Pri prvi voliivi jc dobil soc. dem, oficielni kandidat in načelnik soc. dem. kluba Bahun od 29 oddanih glasov samo 9 glasov. Demokrat Kejžar je združil nase vse glasove demokratov in navzočih narodnih socialistov in je dobil tudi 9 glasov. Praznih glasovnic jc bilo oddanih 8. Troje glasov je bilo razcepljenih. Klub SLS je oddal prazne listke. Pri drugem glasovanju je dobil Bahun zopet 9, Kejžar pa 10 glasov, ker je med tem prišel k seji še en demokrat. Praznih gla-j sovnic je bilo oddanih 10, 1 glas neveljaven. Pri ožji volitvi je zmagal demokrat Kejžar s 14 glasovi, Zanimivo je, da je Bahun dobil od oddanih 30 glasov samo 7 glasov. 9 glasovnic je bilo praznih. Domneva se celo, da so nekateri člani soc. dem. kluba glasovali za Kejžarja. Pri volitvi je bil navzoč vladni komisar M u -1 a č e k. Pranje soc. demokratskega zamorca. Nato je župan G r č a r naznanil, da je soc. dem. občinski svetnik Rudolf K o h i -besen odložil svoj mandat in da pride na njegovo mesto skladiščnik Josip O z -m c c. Za tem je hotel župan preiti k razpravi o mestnem proračunu. Dr, V e r -s t o v š e k (SLS) se je temu protivil in zahteval, da se mora najprvo razpravljati o referatu preiskovalne komisije o aferi Kohlbesen. Komisija se je po dva dnevnem posvetovanju in preiskavanju složila v tem, da je obč, svetnik Kohlbesen oškodoval mestno občino za približno 80.000 K s tem, da je pri nakupu neke parcele povzročil, da sta prodajalki dobili za m' 5 K več, kakor sta sami zahtevali in to radi tega, da je on kot posredovalec dobil veliko provizijo na škodo mestne blagajne. Referent komisije dr. S e r n e c je stvarno poroča! o zagonetni aferi. Z ozirom na to poročilo je občinski svetovalec 2 e b o I (SLS) stavil naslednji predlog: 1. Z ozirom na lo, da jc g. župan Gr-čar v zadevi nakupa zemljišč Wolf-Jellck v občinskem svetu površno poročal in ni omenil, da je cena »dem Vcrnchmen nach* 65 K za kvadratni meter, dasi jc lo stalo v uradnem poročilu; 2. z ozirom na to, da zadeve ni dal v pristojni odsek; 3. z ozirom na to, da je g. župan dal izplačati g, Kohlbesnu provizijo brez sklepa občinskega sveta; 4. z ozirom na lo, da jc g. župan dovolil, da sc prvotne Kohlbesnove pobotnice za dvignjeno provizijo zamenjajo za Scheidbachove (posredovalec za prodajalko); 5. z ozirom na lo, da jc vsled gori opisanega postopanja g. župana bila mestna občina oškodovana za okroglo 80.000 K. predlagam v imenu kluba SLS, da izreče občinski svet g. županu Viktorju Gr-čarju nezaupnico. Pri glasovanju o tem predlogu se jc j takoj videlo, da bodo demokrati podprli socialne demokrate. — Podžupan Roglič (NSS) pa jc izjavil, da bo glasoval za Že-botov predlog. Izid glasovanja je bil sledeč: Za Žebotov predlog je glasovalo 11 občinskih svetovalcev, proti pa 12. Demokratski klub sc je vzdržal glasovanja. Tako je Grčar z enim glasom večine še ostal župan po zaslugi demokratov, Seja jc trajala do 10. zvečer. Nemški problem v francoskem senatu, Pnriz, 22. dec. (Izv.) Senat je pričel danes z razpravo o interpelacijah o zunanji politiki vlade. Pariz, 22. dec. (Izv.) V odgovoru na interpelacije o zunanji politiki je izjavil ministrski predsednik Poincare, da vzdržuje svojo trditev, da sc Nemčija sama sistematično uničuje. Zato je Francija napram Nemčiji nezaupljiva ter mora Nemčija privolili v nadzorstvo. V ta namen bo-do služile v Nemčiji nepremičnine. Snežno je, ako se vzdržujejo lažnive trditve, da hoče Francija Nemčijo uničiti. Francija bi rada videla, ako bi Nemčija najela notranje in zunanje posojilo, da bi lahko plačala dolgove, toda Francija ne more privoliti, cia sc izroči plačevanje nvnracij bankirjem. To ■ >or io uredili ztvez- Strnfl 1 SLOVENEC, dne 23. 'decembra f$Ž2. niške vlade in reparacijska komisija. Finančni minister Maršal jc predlagal, naj se pobirajo gotove pristojbine od izvoza in uvoza tovarniških izdelkov v ruhrskem ozemlju. Ribot je izrazil svoje pomisleke proti načrtu, da bi mogla Francija vkorakati v ruhrsko ozemlje. Ribot je mnenja, da se mora Francija v sporazumu z zavezniki polastiti drugih zastavin, tako n. pr. nemških carin, ako bi se plačevale v zlatu. Končno se je glasovalo o zaupnici vladi. Senat je soglasno sprejel zaupnico vladi. Francija še ne bo zasedla ruhrsko ozemlje.. Pariz, 22. dec. (Izv.) Po poročilu »Nevv-york Heralda« iz Washingtona jc prejel zunanji urad iz Pariza potrdilo obstoječih vesti, da se Francija ne bavi za sedaj z načrtom, da bi početkom januarja zasedla ruhrsko ozemlje. Državni tajnik je prejel iz Pariza neoficielno obvestilo, da ne bo Francija v zadevi reparacijskega vprašanja podvzela nobenih nasilnih korakov, dokler se ne končajo tekoča pogajanja med zavezniškimi ministrskimi predsedniki v posebni komisiji. Istočasno se demontira iz Washingtona vest, da bodo Zedi-njene države odpoklicale svoje čete iz Po-renja, ako bodo evropske čete vkorakale dalje v Nemčijo. PROUČITEV GOSPODARSKEGA POLOŽAJA NEMČIJE. London, 22. dec. (Izv,) Kakor poroča Retiterjev urad iz Washingtona, se je predsednik trgovske zbornice jako ugodno izjavil o predlogu glede proučitve nemškega gospodarskega položaja na podlagi ameriške iniciative. Akcija ameriške vlade se nikakor ne sme pripisovati nemškemu posredovanju, ker brezdvomno temelji na prepričanju, da se mora zagotoviti svetovni mir in da se olajša obnova zavezniških držav v enaki meri z ureditvijo reparacijskega vprašanja. London, 22. dec. (Izv.) Finančni tisk zavzema napram načrtu, da se osnuje bančna komisija za rešitev reparacijskega vprašanja, prijazno stališče, vendar pa se izreka bolj za mednarodno kot ameriško komisijo. Časopisje sodi, da se bodo mogle odstraniti težkoče s popolno revizijo reparacij ter proučitvijo finančnega položaja Nemčije v svrho stabilizacije marke. Burna seja mažarskega parlamenta. Budimpešta, 22. dec. (Izv.) Narodna skupščina je imela pred božičnimi počitnicami danes poslednjo sejo. Proti koncu seje go nastali burni prizori, ko se je socialni demokrat Propper zavzel za poslanca Ga-ranyja, ki je pobegnil v inozemstvo. Med hrupom je padel klic, zakaj se Garany ne vrne, nakar je Propper odgovoril, da tega ne bo storil, dokler se ne izpremeni vladni kurz, v katerem je bilo nad 10.000 delavcev pomorjenih. _ PROTI OBOROŽEVANJU. London, 22. dec. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da je vodja ne-pomirljivih Bora v senatu predložil k mornariškemu proračunu tzpreminjevalni predlog, v katerem poziva predsednika Har-dinga, naj skliče konferenco velesil, da se reorganizira gospodarski položaj in da sc izvede zmanjšanje oboroževanja. Bora izjavlja v svojem predlogu, da bo mogoče ta konferenca pripomogla, da se dovedejo pogajanja o reparacijskem vprašanju preko mrtve točke. RUSKO-ANGLEŠKI SPOR. London, 22. dec. (Izv.)čičerin je izjavil na vprašanje poročevalca lista *Daily News« v Lausanni, da ne bo podpisal lo-zanske pogodbe, dokler se bo vztrajalo na sistemu, ki ga skuša uveljaviti v tej pogodbi angleška vlada. Čičerin ne vidi nobene možnosti za kakršnokoli resno zbli-žanje med obema državama. USTANOVITEV AVSTRIJSKE NARODNE BANKE. Dunaj, 22. dec. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila ustanovna skupščina avstrijske narodne banke. Po volitvi glavnega odbora je sporočil predsednik skupščine dr. Schuster, da je zvezni predsednik imenoval ministra Adeja in podpredsednika zemljiške kreditne banke (Bodenkredit-anstalt) dr. Reischa za predsednika avstrijske narodne banke. ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT ODGODEN. Praga, 22. dec. (Izv.) Predbožično nasedanje poslanske zbornice je zaključeno in se bo parlament zopet sestal 23. januarja 1923. TRGOVINA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MAŽARSKO. Praga, 22. dec. (Izv.) Češkoslovaška vlada je izmenjala z mažarsko vlado zapisnik izvoznega blaga v svrhe ureditve obojestranskega prometa. Češkoslovaška vlada predlaga za izvoz železnino, teksti-lije in steklo, med tem ko se lista Ma-žarske tiče v glavnem vinskih vrst. V preteklem letu je Češkoslovaška izvozila na Mažarsko blaga v vrednosti nad 12 milijard, OBSODBA STAVKARSKII1 IZGRKDNI-KOV. Havro, 22. dec. (Izv.) D8ii«s je sodišče izreklo razsodbo v razpravi proti udeležencem svoječasnih stavkarskih izgredov. Delegat splošne delavske zveze Vausquet in tajnik komunistične omladine v Havru Gauthier sta bila obnojena na 1 mesec oziroma 4 mesece ječe. Ostali obtoženci so bili obsojeni nn ječo od dveh mesecev do 14 dni. Boji in cilji fašiima. Odkar je zrasla moč fašistovske organizacije in zlasti odkar je dobil v roke državno oblast, je naval v fašistovske vrste ogromen. To je spričo človeških slabosti povsem umevno, Istotako jasno pa je, da mora tolik na^al čisto novih množic, ki jih ne žene ideja fašizma, marveC malenkostni Lastni interes (sem spadajo nedvomno tudi slovenski fašisti), povzročati v fašistovskih vrstah samih znatno zmedo. Pojavi te zmede se tudi že kažejo na vseh straneh in vrhovno vodstvo fašistovskega gibanja mora napenjati vse sile, da obvlada notranjo zmedo. Zadnji čas je bilo razpuščenih več legij oziroma lašjov (Milan, Rimini), v Benetkah je fašjo razklan, v Pulju jc odstopilo celokupno vodstvo fašistovske organizacije itd. Razen tega ne prenehajo težki fašistovski izgredi, ki gotovo ne kažejo o potrebni disciplini v organizaciji, ki nosi vso odgovornost v državi. Kljub tem notranjim bojem pa fašizem ne popušča svojih ciljev in jih zasleduje z vso trdovratnostjo. Svoje legije pre-osnavlja v »milico za narodno varnost«, ki naj tvori »cvet vojske« in nastopa »v kritičnih trenutkih za varnost in obrambo države in naroda na znotraj in na zunaj.« Ravno tako trdovratno snuje dalje na načrtu, da spravi vse strokovne organizacije pod en sam — svoj klobuk. Prav te dni se je končnoveljavno izvršila fuzija faši- stovske mornariške korporacije s federacijo pomorskih delavcev, v kateri je v vseh važnih vprašanjih prepuščena odločitev fašistovskemu vrhovnemu vodstvu in imenoma Mussoliniju in D'Annunziu. Zanimivo je pri tem, da pomorska strokovna organizacija v svojem naslovu ne nosi fašistovske označbe, dasi je te dni veliki fašistovski svet sklenil, da naj se sindikalne korporacije imenujejo fašistovske. Zveza nosi naslov: Federazione dei Lavo-ratori del Mare ali okrajšano »Film« f— zveza pomorskih delavcev* — Kakor poročajo italijanski listi, bo fašistovsko vodstvo v smislu sklepa velikega faš. narodnega sveta predložilo ministrskemu predsedniku Mussoliniju imena fašistov, ki naj se imenujejo za prefekte v pokrajinah, kjer je treba pospešiti razvoj v smernicah fašizma. — Pri upravnih volitvah v Imoli, Vergatoi in Medicini so zmagali fašisti. "Politične vesti. 4-' »Učiteljski Tovariš« ponatiskuje v celoti tisti uvodnik »Kmetijskega lista«, v katerem se »napredna« inteligenca poživlja, da naj kompaktno vstopi v kmetijsko stranko. Glasilo U. J. U., ki sc vedno za-klinja, da je strogo nepristransko, prinaša ta poziv kljub temu, da je eminentno strankarsko-političen in napada tako SLS kakor duhovščino v celoti. Vendar pa slavni višji šolski svet tega lista krajnim in okrajnim šolskim svetom ter šolskim knjižnicam ne prepove, ampak priporoča, dočim je ekslromuniciral »Slov. Učitelja« zaradi »strankarstva«. Sicer pa pride čas, ko se bo gospodom to še zelo opletalo. Zanimiva je stvar bolj zaradi tega, ker kaže, da se hočejo stari in mladi »naprednjaki«, alias »demokrati«, zbrati okoli kmetijacev, dobro vedoč, da jim volitve v skupščino prineso sicer neizogibno smrt. Pa jim jo bodo tudi tako. Tak pomen ima tudi Ku-kovčeva »kmetsko-obrtna zveza« na Štajerskem. Pa je ni več žavbe za centralistično bolezen! -f- Go*pod Spalajkovič, ki je znan po svojem originalnem izreku o gladujtoči Rusiji, se j© zopet oglasil, in 9ieer kot delegat naše vlade na lozanski konferenci. Dočim namreč Turki stojijo na stališču, da se ima na Balkanu govoriti o »muslimanskih in nsmuslunanskih manjšinah«, se je Spalajkovič temu odločno uprl in izjavil, da se ima govoriti zgolj o »narodnih« manjšinah, ker so n. psrb-ske< narodnosti in kot taki enakopravni a »Srbi«. — Ta spor je popolnoma iluzorič-nega značaja, ker je odvisen zgolj od vsakokratnega oportmustienega stališča gospodujoče države. Turki ki »o sicer hudi nacionalisti, zagovarjajo zdaj versko diferenciacijo, ker jim tako kaže, gospod Spalajkovič pa narobe. Odločivno je pa to, kako se hočejo diferencirati prizadete skupine same, ali po narodnosti ali po veri. Seveda jih nihče za to ne vpraša... -f- Politične smernice jugoslovanskih Nemcev. Novosadski »D. Volksblatt« razpravlja o smernicah, ki jih je sklenil zom-boljski strankin zbor in pravi s pogledom na prvo točko resolucije: Nemška stranka se bo vedno gibala v okviru veljavnih zakonov in ustave in ne bo podpirala nobenih stremljenj, ki niso združljiva z lojalnostjo do dinastije in do države. Kdor se ne zna podvreči tej politični mentaliteti, naj ostane zunaj nemške stranke. Kar tiče državnopravnih vprašanj — piše list — je to stvar, ki jo Nemci prepuščajo slovanski državni narodnosti, da odloči, ali naj se dežela upravlja centralistično ali federalistično. S tega stališča Nemci ne ločijo slovanskih strank v državotvorne in državi sovražne ter si pridržujejo svobodne roke, Packa. b? Francoski napisal Renč Bazin — Poslovenil A. B. (Konec.) — Če ti je gospodična Jeanna poleg vseh drugih vrlin prinesla tudi premoženje, Fabien, če je tvoja prihodnjost zagotovljena ... — Moj dragi Mouillard, ga prekine nčenjak s slabo prikritim zadovoljstvom, tovariši me imajo za bogataša. To je samo obrekovanje. Pri starinoslovju človek ne obogati. Gospod Fabien, ki so je o tem prepričal, vam lahko pove. Ne, imam samo ono pošteno premožnost, ki mi sicer ne dopušča vsega, pa tudi ne da, da bi nam kaj primanjkovalo. — Aurea mediocritas, —1 vzklikne stric, vesel, da more citirati; — ohl gospod 1... ta Horacij! Ni res? Rekel sem torej, da nam je kruh zagotovljen. Seveda pa to ni razlog, da bi moj zet pa3ei lenobo, ko si jaz pri svoji starosti kaj tacega ne dovolim. — Čisto prav. ■-i Torej bo delal. — Toda kaj, prosim? — Saj je na svetu tudi še kaj drugega kot odvetništvo, gospod Mouillard. Presodil sem Fabiena. To je nekoliko lehkomi-selna n»ra> Id bi ga vzgoja lahko pre- obrazila v umetnika. Ker pa je ni imel, bo ostal še vnaprej sanjač. —Jaz bi tega ne mogel tako povedati, mislil sem si pa ravnotako. S tako naravo torej, kakor jo ima vaš nečak, je najbolje izbrati si stan, kjer ima tudi idealnost svoj delež, ne sicer izključno, pač pa v zadostni meri: stan mej prozo' in poezijo. — Torej notar? — Ne, to je sama protza: knjižničar. — Zares? Knjižničar? — V Parizu so take majhne knjlžnioe, v katerih je tišina kakor v gozdičku. Tam so tako mirna mesta kot gnezda. Imam nekaj znanja v ministrstvu in to ne bo škodovalo, razumete? Tja postavimo našega Fabiena. Tam bo zavarovan pred lenobo, ker bo nekaj delal, in pred prevratnimi naklepi, ker bo nekaj. Veste, to je krasna služba, saj je že sam duh, ki veje od knjig, tako ugoden; če ga vdihavate, že živite najlepše dušno življenja — Da, duševno življenje, pravi stric zadivljen, dušno življenje! — Uvrščati jih, pregledovati, varovati jih po možnosti pred črvom in bravcem, ali ni to zavidanja vreden posel? — Da, da, bolj kot je bil moj ali mojega naslednika. — Striček, ko smo že pri tem, kdo pa je ta moj naslednik? — Saj res, ti ga poznaš: tvoj sošolec Lariv6. ' Oh, sedaj pa marsikaj razumem! — Resen dečko. — Do skrajnosti resen, stric. Ali se ne bo oženil? — Da, in še bogato. — S kom? — Moj dragi, on vzame vse to, kar si ti pustil: poročil se bo z gospodično Lo-rinetovo. —Bravo fant! Toda stric, včeraj niste govorili i njim? — Zakai ne? — Rekli ste Magdaleni, da ho prišel mož s križcem. — To je on. >— Kakšen križec, za božjo voljo? — Nišam Iftikar, če si radoveden. — To me ne začudi, stric. Ko bo La-rivč umrl, bo imel prsa obložena s kolajnami kot zastava veteranskega društva. Poleg tega bo član vseh učenih društev v pokrajini, spoštovan, uvaževanja vreden, skratka do skrajnosti podeželski, kakor je bil prejo navdušen Parižan; matere mu bodo zaupale svoje skrbi, očetje svoje zadeve. Če pa bo eden od njegovih tovarišev prišel v Bourges, se mu bo smel brez sramu v obraz zapačiti. — Nevoščljivec! Ne privoščiš mu križca. — No, stric, za ničemer mi ni žal, niti za Larivčjem. Gospod Mouillard skloni glavo in povzame po kratkem molku: — Meni, Fabien, je pa žal. Sam bom tukaj na starost, to bo včasih dolgočasno. 9f«v. 28& da po svoji lastni previdnosti sodelujejo t katerokoli izmed njih. -j- Narodni socialisti — faSisti. Tako-zvani narodni socializem ni le dete Čehov in Slovencev. Tudi Nemci ga imajo. Tudi tam ta narodni socializem ne rešuje socializma, ampak je predstraža hipernaciona-listov. Doma je na Bavarskem, kjer se ja razvil v pravo fašistovsko organizacijo. Od-kar mu na Bavarskem ne cveto več rožice, je prišel v Gornjo Šlezijo. Kakor poročajo nemški listi, je več sto mož bavarskih fašistov — narodnih socialcev prišlo v Gor, Šlezijo s svojimi godbami, z znakom belega križa iz dveh navskriž ležečih sekir, v rdečih srajcah. Laški fašisti imajo črne srajce, pa to je za nemške fašiste najbrže preveč klerikalno. V skupinah po 20—30 mož so izvajali silno propagando po raz. nih krajih. Ustanovile so se skupine vse. nemške delavsko stranke v treh krajih, kjer je vlada prejšnjo narodno socialno or. ganizacijo razpustila. Narodni socializem je tedaj povsod predstraža socialne reakcije in narodnega šovinizma. + Zelo ugodno sodbo o angleški La« bour Party izreka londonski dopisnik pariškega »Journal des Debats«. On men), da bodočnost pripada v Angliji delavski stranki. Liberalna stranka je danes iz po-litičnega življenja izločena; boj se vrši sa« mo med individualističnim konservativiz. mom in socialistično delavsko stranko, Slednja ima izredno inteligentne in spretne voditelje: Macdonalda, Snavvdena, Cly-nesa in Haslingsa. V lordski zbornici sicer še ni nobenih »labouristov«, vendar nekaj lordov s to stranko očitno simpatizira, predvsem lord Haldane. Prehudo reakcionarne tendence konservativcev bodo pri treznih Angležih rodile kmalu splošen odpor, kar bo pripomoglo do zmage labouri« stom, ki so vseskozi realno misleči politiki in že danes zmožni tvoriti delazmož-no vlado. Izvrstno je organizirana mladin« ska organizacija delavske stranke. Amerika predlaga baje, da naj se v svrho rešitve rejjaracijskega vprašanja sklice mednarodna gospodarska konferenca, boje naloga naj bi bila, da preišče vprašanje plačilne zmožnosti Nemčije. Francoska javnost odgovarja na to da bi taka konferenca ne vedla do nobenega rezultata, in da bi bilo boljše, če bi Amerika izjavila, da hoče v svrho rešitve reparacijskega vprašanja tudi sama od svoje strani kaj prispevati. Sicer pa franco«ka vlada o kaki taki nameri ameriške vlade oficijelno ni obveščena. -j- Socialno demokratska gospodari o. politika. Dunajska mestna občina, v Katsrf gospodarijo socialni demokrati, izkazuje za l. 1923 več kot 300 milijard deficita- Kljub temu pa gradi mestna občina javno sežigalnico za mrliče, ki bo stala par milijard. Dunajski reveži nimajo s čim kuriti štedilnike, da se malo ogrejejo in si juho skuhajo, socialnodemolcratski občinski očetje pa trosijo milijarde za tistih par mrličev, kateri hočejo s tem dokumentirati svojo »svobodo-miselnost«. In tako so ti socialistični komunalni politiki vneti za to Iculturn obojno kaprico, da so izzvali krizo, ker jim vlada hoče to namero preprečiti. Še j udom se zdi to početje preneumno. Kdor se hoče dati sežgati, naj ta v naših dneh dragi luksus plača sam. + Rusi so na lozanski konfernci popolnoma izolirani. Turki so jih zapustili m sprejeli v načelu angleške predloge glede morskih ožin. Tako se rusko-turško prijateljstvo res ni izkazalo za posebno močno in to celo v stvari, ko so Rusi zastopali ne samo svoj, ampak tudi eminentno turški interes. Angleži pa so tudi dokazali, da jim v svetovni politiki še vedno nihče ni kos. No, se bom že potolažil ob misli, da bo dosti veselja, ko vas bom sprejel o počitnicah ... —Ali še boljše, gospod, pojdite z nami v Pariz, odgovori Charnot. Leta vam bodo manj težka. Seveda jih vedno čutimo, vedno nas teže, toda mladina, ki jih ne čuti, nam jih malo olajša. Čudno se mi zdi, da mu stric ne ugovarja. — Lepo je zunaj, pojdimo na vrt, pravi enostavno, in potem boste presodili, aLi je mogoče zapustiti take vrtnice. Vesel samega sebe, mene, nje, vseh skupaj, nas popelje stric na vrt. Ni več toliko svetlobe, da bi mogli razločiti vrtnice, zato pa vsrkavamo njib opojni vonj, ko hodimo mimo. Prtmem Je-anno za roko in greva naprej po svežem mraku in najraje po vseh onih malih vi-jugah, ki se vijejo pod drevjem. Ptički so zaspali. Na njih mesto so stopili murčki in božji volki in ne vem katere malo živalice, ki se skrivajo po travi. Za nama precej daleč, kar najdalje mogoče, škriplje pesek pod enakomernim korakom dveh starčkov in kakor mrmranje nama pridejo na uho odlomki pogovora: — Vnukinja kot je Jeanna, gospod Charnot. — Vnuka kot je Fabien, gospod Mouillard, Dnevne mvtee. — Vošnjakovo slovo iz Prage. Dne 20. t. m. zvečer je dr. Vošnjak, dosedanji jugoslovanski poslanik v Pragi, zapustil Prago. «Prager Presse«, oficiozno glasilo češkoslovaškega zuuanjega ministra poroča o tem dogodku v sedem drobno tiskanih vrsticah brez vsake lastne pripombe. Ali je dr. Vošnjak to zaslužil? — Pueljovo slovo iz Belgrada. Kdaj in kako se je poslovil od Belgrada gospod minister Pucelj, o tem noben belgrajski list nič ne poroča. Privatno se pa poroča, da se pelje v Velike Lašče na načrtu Pucljeve kočevske železnice. — Dobrepolje. Pri nas so naš samostojni generalisimus Mustar s svojim štabom iu Blisek-Gučmanovo rezervo nekaj potubtali. Kaj neki? Zmislili so se, kako bi se uprli, da ne bi bilo treba dajati bire duhovnikom. »Poučil« je ta samostojni vodja več svojih samostojnih kolegov in sicer Erčulja v Podgori. Bliska na Vidmu, Šku-ievga Načeta v Zdenski vasi, menda tudi tistega »velekmeta« Plaha iz Ponikev in svojega zeta v Zagorici, da obstoji »stara postava«, da se lahko bira odkupi v denarju in da ne bo treba več dati kakor za en mernik pšenice tri krone, za en mernik ovsa pa dve kroni itd. Dal boš vsega šest kron, pa boš »farjev frej«. No pa vendar ne bo šlo tako gladko, kakor je mislil Mustar, ker ta >stara postava« tudi nekaj drugega govori. Sicer je pa nam župljanom prišlo to zelo dobro, sedaj vsaj vemo, kateri ko te verne ovčice, ki bi se raje danes kot jutri znebile duhovnikov'. Prepričani pa naj bodo vsi ti z Mustarjem in bivšim ministrom Pucljem vred, ki baje vodi vso to stvar, da bojo vsi zleteli pri prihodnjih volitvah med »stare postave« in začeli zopet klati stare krave. — Župljan. — V Zagrebu ne. bo polnočnic. Ker po se lani o polnočnicah po zagrebških cerkvah pripetili razni škandali, ki so jih uprizorili pijani ljudje, je cerkvena oblast odredila, da letos sploh ne bo polnočnic. — Železniška nesreča o Prilepu. V noči od 19. na 20. t. m. je zavozil na postaji Prilep potniški vlak v drug vlak na tiru, ker je bila kretnica napačno postavljena. Obe lokomotivi iu več vagonov se je razbilo. Škoda je velika. Težko je bil ranjen vlakovodja in še tri druge osebe. — Škofja Loka. Umrla je dne 22. t. m. lelavka-perica Ana Veh ar. Zjutraj je bila [>rl bv. obhajilu, takoj nato je mirno v eer- t-eri umrla. Vslnd njene izredne poštenosti, vestnosti jo .ie celo mesto visoko spoštovalo, iivela je ie za Boga in bližnjega. Bila je de-avka perica — a vendar samo Bog ve, koli-»im je pomagala v potrebi in bedi. Smrt po >v. obhajilu jo bila prelep zaključek njenega '.glednega življenja. — Bog ji plačaj v nebesih! — It Triiia na Gorenjskem. >Jutroc dne 14. decembra t. 1. štev. 205 piše: »Njegovemu (t. j. g. župnika Skrbra, op. dopis.) podpihovanju je pripisati najbrž tudi nastopanje kateheta Milavca, ki ie ne briga za ukrepe šolskih oblastev in ki si upa izjaviti pri konferenci, da li ukrepi zanj niso merodajni, da je zanj merodajen le škof in nihče Irugi •.. Upamo, da bo višja oblast podučila g. kateheta, da ima spoštovati tudi državne zakone in oblasti. Poživljamo vse naprednjake v Tržiču, da Htrnejo svoje vrste na boj proti tem zapeljivcem ljudstva... Boj bo hud.< • Izzvan po tem napadu javno v časopisu, sem prisiljen resnici na ljubo javno v časopisu pojasniti zadevo, ki je bila do sedaj še bolj tajna. Učitelj ljudske šole v Tržiču g. Josip Cerne je kot razrednik IV. deškega razreda še lansko Sol. leto dobil v knjigi nekega dečka V. razreda list, na katerem je bila napisana na kratko nedoljska pridiga. Kot katehet v V. dešlcom razredu sein dal v tem razredu sem in tja domačo nalogo, naj od prihod- nje nedelje naplSejo doma na list na kratko pridigo, da vidim, če otroci med pridigo v cerkvi parijo. O. učitelj Cerne je td i tem listom do ravnateljstva ljud. šole, češ kako ima katehet pravico dajati otrokom pisati pridige; s tem t>i namreč učenci kvarijo pisavo! Ravnateljstvo mu je čisto prav povedalo, da so pridige stvar kateheta tn cerkvene oblasti ln se v te zadeve noče vmešavati- S tem nezadovoljen, je g- Cerne dal vso stvar na okr. šolski svet ▼ Kranj. Ni pa o tem popolnoma nič omenil meni kot katebetu V. razreda, kar seveda vrže čudno luč na postopanje g. Cerneta. Od okr. Sol. sveta iz Kranja je prišel odlok, v katerem se citira odlok okr. Sol. sveta z dne 16. nov. 1904, po katerem se prepoveduje po katehetih zapovedano napisovanje pridig ln sicer iz sledečih treh razlogov: a) Otroci so že tako preobloženi b pismenimi. Izdelki, b) otroci na H stopnji niso ?e zmožni napisati pridige in c) b pedagogkeca t. j. vzgojnega stališča je to pogrešeno, ker večkrat odra« ti i napišejo ali pomagajo vsaj napisati otrokom pridige doma in jo otrok prinese v Solo, kot bi jo bil satn napisal. Na ta odlok sem dal pri konferenci poleg drugega sledečo načelno izjavo: ».laz odločno slo jim na principu: v verskih zadevah v šoli priznani samo cerkveno oblast, ker le ta ima za me odločevati o zadevah verouka. Glede razlogov proti na-pisovanju pridig sem pripomnil kot veroučitelj, da od dečkov V. razreda ni velika obremenitev, če mi na teden ali 14 dni enkrat napišejo kakih 6 stavkov pridige. Glede zadnjega razloga pa sera pristavil, da če obvelja to načelo, potem se morajo prepovedati vse pismene dmnačo naloge iz vseli predmetov, nole verouka, ker res otrokom domači večkrat pomagajo delati pismene naloge. To je torej vsa stvar, o kateri piše >Jutro< in poziva višjo Sol. oblast, da me poduči spoštovali državne zakone in oblasti.Vsa stvar je naperjena sploh proti verskemu pouku! Ker v zvezi h tem. J« g. učitelj Cerne tudi pristavil, da po ustavi ne srno katehet siliti otrok k sv. maši in k popoldanski službi božji. Iz tega je vsakemu jasno, za kaj prav za prav gre. Priznavam in izpolnjujem vse druge šol. postave, toda glede verouka je zame merodaj-na le cerkvena oblast. Deželni zakon iz 1. 1870. g 27, ki je še v veljavi, pravi, da nadzorstvo nad veroukom v šoli ne spada pod okr. šol. oblast, ampak pod cerkveno oblast. Javnost pa naj presodi, kdo da govori resnico. Upam pa, da bo dopisnik »Jutrov« imel še priliko to svojo trdilev glede zapeljive« ljudstva tudi dokazati! — Milavec Ciril, veroučitelj. — Šolska deca iz Pare vasi nam je poslala za božičnico lepih jabolk, hrušk, krhljev iu oreliov ter nam voščila vesele praznike. Dragi otroci! Dar, ki ste uam ga poslali, nas je prijetno lznenadil, ker je prišel tiho, nepričakovan ln nenaprofeen, toda vaše dobro srce, ki se nas je spomnilo, je storilo veliko več, kajti pokazali ste, da se nčite ljubezni in sočutja do svojega bližujoga, kar je najvišja zapoved. Bog plačaj vam. vašim roditeljem in vašim učiteljem! Enako želimo tudi ml vam vesele božične praznike in srečno novo leto. — Slepci iz državnega zavoda za slepe v Kočevju. — Požar na Spodnji Senici, Dne 20. de o. 1.1. ob 21. uri 15 miuut je izbruhnil ogenj pri kočariei Ani Jurrnan na Spodnji Senici st. 15. Požar je uničil streho hiše, pod, drvarnico, kozji hlev, 2 kozi, 7 kokoši, precej drv. Oškodovana je za 50.000 kron. Na lie« mesta so prihitele požarne hrambe b Preske. Sore in iz Pirnlč, katere so zabranlle, da se požar ni razširil na sosedne hiše, kar bi bilo povzročilo lahko milijonsko škodo. Orožniki so zaprli nekega moža, ki je osumljen, da je iz maščevalnosti zažgal JermanovL — Kje sta brzojavki? Novosadski «D. Voiksblatt« poroča, da brzojavki, oddani na dan nemškega zborovanja v Zombolju — 17. t. m. — na naslov lista iu neke belgrajske ča-sniške agenture, do danes nista došli na svoj naslov. Brzojavki sta vsebovali besedilo resolucij in je plačana pristojbina samo za «D. V.« znašala 600 Din. — Najprimernejše bniižno darilo Je brez ! dvoma letošnji »Žepni koledarček za I. 1920«-, ka- j leri je zaradi svoje priročne oblike in fine izdelavo j splošno priljubljen. Cena v papir vezan 9 Din, vezan v platno 10 Din, v peganioldplatno 11 Din, v pegamoidplatno z zlato obrezo 18 50 Din. Dalje priporočamo vsem uradom, pisarnam naš »Te-driiBki beležili koledar ia 1. 1D23<. Cena izvodu 17 Din. Oba koledarja se naročata v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Zagreb ia preskrbo rnesla z zelenjavo. Zagrebška mestna uprava je zopet razširila svoje zc-lenjadne nasade, tako da bo prihodnje leto gojila zelenjavo na 45 oralih zemlje. Pridelek se po zmernih cenah prodaja konzumentom, da niso odvisni od bolgarskih vrtnarjev, ki so silno dragi. V bodoče bo mestna občina pridelavo zelenjave še dalje razširila. — Ratslava v Novem Sadu. Novosadski trgovci, obrtniki in tovarnarji so sklenili, da dovolijo za bodočo razstavo zaenkrat 4 in pol milijona dinarjev. Razstava se vrši od »rede maja do sre'ie junija 1923. — Obsojena pretepnča. Ker je z nožem ranil Franca Flevelja v Mekinjah, je bil Fr. Zlatnar obsojen na 4 mesece ječe. — France Bajt iz Srednje vasi je bil obsn.ion na pet, mesecev težke jene. ker je sunil dvakrat z nožem Franceta Sajovlea in ranil Mihaela Kuharja. — Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina et Ko., Ljubljana, Breg "0. Kupujte jih dokler še zaloga traja. 5322 p Pred upravno razdelitvijo Julijske Benečije. Dne 20. t. m. se je v Rimu sešla centralna komisija, ki naj vladi poda svoje predloge glede upravne razdelitve Julijska Krajine. Slovence jc zastopal posl. Šček. Predsednik komisije posl. Acerbo je poročal o spomenicah krajevnih činiteljev v prizadetih, pokrajinah, ki se v glavnem zgoščujejo v nastopne štiri načrte: 1. Ena sama pokrajina z Goriško, Trstom in Istro; 2. dve pokrajini: Videm-Gorica in Trst z Istro; 3. tri pokrajine, in sicer Videm z Gorico, Trst s Tržičem, Gradežem, Miljami, Sežano in Postojno, končno Istra z Bistrico; 4. štiri pokrajine: Videm s Kobaridom in Bovcem, Gorica s Tržičem, Trst z Miljami, Sežano in Postojno, Istra. Glede Tridenta se strinjajo vsi, da ostane ena sama provinca, ravno tako italijanska Dalmacija. Po daljši debati, v kateri ie govoril tudi posl. Šček, je predsednik za-| ključil sejo z izjavo, da si odločitev pridr-i žuje vlada. — Kakor pišejo nekateri ita-i lijanski listi, je gotovo, da se izvede načrt I o treh pokrajinah. Odločitev pade baj6 še ! tekom tega meseca. p Bartolomasi in Slovani. »Pučki Prijatelj« piše povodom odhoda škofa Barto-lomasija iz Trsta, da je treba priznati, cla on sam ni nikoli izdal nobenega naloga, ki bi bil na škodo slovanskemu jeziku v cerkvi. Vse, kar se je v tem pogledu zgodilo, je bilo nasilje raznih organizacij (fašizma), proti katerim ni nobene zaščite. Ta nasilja jc škof Bartolomasi očito obsodil in si s tem nakopal naslov »il vesco-vo schiavo«. jimurja. — Hajdin pri Ptuju v soboto, dne 30, decembra, v Društvenem domu. Za župnije: Ilajdin, Sv. Janž, Cirkovce, Sv. Lovrenc, Ptujska gora, Sv. Vid, Vurberg, Sv. Martin in Ptuj. Začetek povsod ob pol 9. uri prcdpoldne. Predavata prof. Ivan Vesenjak in poslanec Žebot. — Sv. Marjeta ob Pcsnici v torek, dne 2. januarja, v go«t stilni Kramberger. Za župnije: Sv. Marjeta, Sv. Peter, Jarcnina, Spodnja Sv. Kungota, Sv. Jakob in Sv. Barbara v Slov. goricah. Predavajo: Evald Vračko, Alojzij Supanič in Franjo Žebot. — Hoče pri Mariboru v sredo, dne 3. januarja, v društvenem domu. Za župnije: Hoče in Slivnica. — Fram pri Mariboru v četrtek, dne 4. januarja, r Aninem dvoru. Za župnije: Fram, Slivnica, Sv. Martin in Gornja Polskava. Predavata: Alojzij Sagaj in Fr. Žebot. Začetek povsod ob pol 9. uri prcdpoldne. — Radvanje pri Mariboru v petek, dne 5. januarja, v hiši g. I /anca Pristovnik. Za občine: Radvarup, Raz van je, Tczno, Studenci in Pekre. Začetek ob 2. uri popoldne. Predavata Fr. Žebot in Ivan Vesenjak. — V Črensovcih (za spodnji del Prekmurja) v četrtek, dne 11. januarja ob 9. uri predpoldne. Prostori za ta zborovanja se še določijo. Poroča poslanec Vlad. Pušenjak. — V Mariboru (za levi dravski breg) v četrtek, dne 11. januarja ob 9. uri predpoldne v dvorani gostilne g. Orovič. — V Mariboru (za desni dravski breg) v petek, dne 12. januarja ob 9, uri dopoldne istotam. š Shodi SLS se vršijo po temle redu: Prihodnjo nedeljo, dne 24. decembra, po rani maši v Makolah v društveni dvorani. — Na Štefanovo po rani maši pri Sv. Tomažu blizu Ormoža v gostilni g. Škrleca. - Isti dan popoldne ob 3. uri v prostorih' g. Ferdo Korparja v Oslušovcih. Na teh' shodih poroča posl. Fr. Žebot. — V nedeljo, dne 31. decembra, po r? ni maši bo shod v Spodnji Polskavi, a isti dan pop. ob 2. uri v Račah pri Mariboru. — Na Novega leta dan po rani maši zborovanje SLS v Št. Petru niže Maribora. Natančneje v prihodnji številki. V župnijah, kjer želijo politična zborovanja, naj glavni zaupniki to javijo po dopisnici Tajništvu Slovenske ljudske stranke v Mariboru. š Shodi v Mežiški dolini. Na Štefanovo, dne 26. decembra, v Prevaljah. Novo leto, dne 1. januarja, v Kotljah. Vršili se bodo tudi shodi v Ojstrici in Libeličih. Na vseh teh shodih poroča poslanec Pušenjak. š Umrl ze v celjski bolnišnici elektrik Štefan Laznik, ki ga je žena hotela umoriti, a ga s strelom samo smrtno ranila na glavi. Na posledicah te rano je sedaj Laznik umrl. š Poučni tečaji za zaupnike in organizatorje v mariborskem okrožju. Sv. Marko niže Ptuja v sredo, dne 27. decembra, v prostorih posojilnice. Za župnije: Sv. Marko, Sv. Marjeta, Ptuj, Sv. Vid in Sv, Barbara. — Sv, Lovrenc v Slov, goricah i v četrtek, dne 28. decembra, v društveni sobi (stara šola). Za župnije: Sv. Lovrenc, Polenšak, Sv, Andraž, Sv. Bolfenk, Sv. Urban in Ptuj. — Sv. Bolfenk pri Središču v petek, dne 29. decembra, v sobi posojilnice. Za župnije: Sv. Bolfenk, Središče, Sv. Miklavž, Ormož, Ljutomer in del Med- Splošne dolžnosti davkoplačevalcev V I. ČETRTLETJU 1923. (Opozoritev trgovske In obrtniške zbornice Ka Slovenijo v LJubljani. 1. Vložitev napovedi. a) Za dohodnino. — Rok za vložitev potečs koncem januarja 1923. Do tega roka mora vsak, kdor te plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205, zakona o osebnih davkih. Davčna oblastva riso več dolžna opozarjati davkoplačevalcev s posebnimi pozivi na njihovo dolžnost, ampak so upravičena v»em, ki ne vlože napovedi v določenem roku, odmeriti dohodnino po uradnih pripomočkih. Posebne pozive dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za 1. 1923 prvič predpisati dohodnino. b) Za rentnino. — Hkratu z napovedjo za dohodnino jc vložiti tudi napoved za rentnino. Zn vložitev napovedi za rentnino nc dobi nihče po- Pariz, 18. sept. Sedaj sva mož in zona. Prihajava iz cerkve. Poslovila sva se od vseh prijateljev, ne brez žalosti, toda kaj hitro jo zagrne val veselja, ki prekipeva v mojem srcu prvič in v nedogledne daljave. V dveh urah odpotujeva. Preden se to zgodi, hočem popisati ta zvezčič, ki ga ne bom vzel s seboj. Jeanna, moja Jeanna je sklonjena nad menoj in mi gleda čez ramo. To mi nekoliko meša spomine. Dosti ljudi je prišlo v cerkev. Časopisi so naju prišteli med važnejše poroke tega tedna. Akademija, vojska, literati in uradniki so prišli radi gospoda Charno-ta, trgovci, tako pariški kot borrijski, radi strica. Med najsrečnejšimi, če izvzamemo naju dva, so bili oni, ki so prišli radi naju, radi Jeanne in meno, to je ponižni slikar gospodične Charnotove, Silvester Lampron, ki je svojo lepo sličico pomešal med poročna darila, gospod Flamaran s Sidonijo, gospod Jupille, ki je jokal kot >pred tridesetimi leti« in oba Plumetova r sinčkom v lepem novem oblačilu. Mnogim sva stisnila roko z Jeanno, ali niti od daleč tolikim kot gospod Mouil-dard. Lepo obrit, počesan in neznansko skrbno napravljen se jo kretal mej množico kakor vrtavka in vlekel za seboj enega, ki naj bi ga seznanil z drugim. >Tre- ba si je pridobiti znancev, kadar se kje naseliš!« je ponavijal venomer. Moj stric Mouillard ostane namreč za vedno pri nas na Malakajskem obrežju v ljubeznivi sobici, ki mu jo je izbrala .Jeanna. Tudi njemu neizmerno ugaja, ker je pač njej ugajala. Stari študent se je zopet vzbudil v njem in ne bo več zaspal. Bolje že pozna smer električnih vozov nego jaz; o Bourgesu govori tako, kakor da ga je zapustil pred desetimi leti: »Takrat, ko sem še stanoval na deželi, je Fabien...» Tast ima v njem najvemejšegn občudovalca, mogoče celo bodočega ucenca v numizmatiki. Njuno prijateljstvo me spominja na ono ... —- AH dovoliš. Jeanna? —- Seveda, dragec, saj je ta zvezčič le za naju. ... mej domačo in poljsko miško. Ko sva ravnokar prišla z Jeanno domov, sta imela tale pogovor, kjer sta se njuni naravi srečali v istem čustvu, toda na nasprotnem koncu skale. Zapomnil sem si odlomek. — Ljubi Čharnot, ali veš na kaj mislim? — Ne morem si misliti. — Mislim, da je stvar malo smešna. — Kaj neki? — Knjižničar je začel « packo. Ne morete namreč utajiti, da je Fabienova poroka, njegovo nastavljanje, moj povratek v prestolico, vse izšlo i/ nje. To je bila gotovo simpatična tinta, kaj pravite? — Zares felix culpa. Vidite, tudi srečne bedarije se dobe, toda človek ne ve nikoli, katere so take in zato se jih tudi ne sme delati. Komaj za hip sem pridržal Lamprona, ki se izogiblje množice. Še bolj plaseri je in še bolj moj prijatelj kot kdaj poprej. — Ali si popolnoma srečen? me vpraša. — Popolnoma. — Kadar boš manj, boš prišel zopet k meni, Toda midva bova vedno tako kot danes, pristavi Jeanna. Mislim, da ima prav. Lampron se je nasmehnil. — Da, Silvester, popolnoma sem srečen, toda la sreča mi je prišla po tebi, po njej, po drugih. Jaz nisem storil za svojo srečo drugega, kakor da sem se dal potegniti za sabo po življenju, dogodkih. Kadar sem udaril z veslom, se je vse preobrnilo. Vse, kar »o drugi poskusili z«me, se je posrečilo. Ta misel mi žene rdečico na lica. Le pomislimo: Jeanno sem spoznal po Fla-maranu, ki me je poslal k prijatelju; ti, Silvester, si ji dvoril zame, ko si delal sliko; gospa Plumetova je prevzela nase nalogo, da jo je obvestila in pozneje je odstranila oviro, ki se mi je nastavila na pot: tebi se imam zahvaliti, da sem srečal Jeanno v Italiji, ti si končal, kar je Flamaran začel, ko je poprosil za njeno roko. Nameščenje, ki ga preje nisem imel, mi je preskrbel tast. Kaj sem torej storil sam? Ljubil sem, jokal, trpel in nič več, danes moram priznati, da mi je vse drugo pripomoglo do sreče Ie jaz sam ne. — Ne prijatelj, pravi Lampron, ni se ti treba sramovati, ne bodi presenečen in ostani lak, kot si bil doslej. Ti zaslužiš srečo, kaj te torej briga, na kakšen način ti jo Bog podeli? Zahvali ga in uživaj jo, vse drugo pa pusti! Če Lampron pravi tako, ki je modrijan, je po mojem mnenju najboljše slediti njegovemu nasvetu. Jeanna, če ti je prav, ne bom imel druge želje, kakor da me ti ljubiš. Varoval se bom letati za častmi in denarjem, ki bi mogli zmanjšati mojo srečo. Jeanna, če si zadovoljna, bova malo mej svetom in veliko pri prijateljih. Ne bova odpirala preveč na široko oken, da se ljubezen, ki ima krila, ne odseli drugam. Če misliš, Jeanna, da je prav, boš vodila hišrt po svoji volji, reči hočem po svoji pameti, ti boš končnoveljavno odločevala o vseh vprašanjih domačega reda in gospodinjstva, ti boš odločila, ali greva na sprehod, na obisk, na pot ali .ostaneva doma. Jaz se bom dal kot otrok voditi po radostni poti, po kateri hodim za teboj. Pogledam Jeanno, ona ne odkima. Stran 4. SLOVENEC, dne 23. cfecemEra 19», 8te>, 283. ■ebnega poziva. — Napovedi z« rentnlno nI treba vlagati davkoplačevalcem, ki ie plačujejo rentnino ln svoiega bivališča tekom leta niso iz-premenili, »ko »c njihovi rentnini zavezani do-hodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi sc dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Komur je nemogoča vložiti napoved v določenem roku, naj s primemo utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. IL Naznanila o Izplačanih službenih prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v višini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, jc zavezan do konca januarja 1923 naznaniti te prejemke davčnemu ob-lastvu na posebni tiskovini. HI. Priziyni roki. Vsled odprave davčnih plačilnih nalogov so predpisi odmerjenih davkov javno razgrnjeni pri davčnih oblastvih, davčnih uradih in županstvih. Razgrnitev se javno razglasi na krajevno običajen način. Predpisi so razgrnjeni 15 dni. Prizivnl rok sv pričenja s 16 dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Prekoračenje prizivnega roka se izpregleda K«, če je bil kdo po kakem naravnem dogodku, ali po kakem drugem nepreračunljlvem dogodku zadržan vložiti pravočasno priziv ali če on ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde ni zvedel za razgrnitev predpisanega izkaza, — Pred potekom prizivnega roka vložene prošnje za podaljšanje roka ali za prijavo odmeme podstave prekinejo z dnem vložitve prizivni rok, ki počne zopet teči šele r vročitvijo rešitve. Za utemeljitev dohodninskega I priziva je davčni zavezanec tudi upravičen prositi, da se mu dovoli vpogledati in prepisati akte o njihovi davčni priredbi. Prizivni rok se tudi v tem primeru prekine, kakor pri prošnjah za prijavo odmeme podstave. Davčna oblastva imajo nalog, da uredijo razgrnitev predpisanih izkazov na ta način, da se bo vršila ob naprej določenih rokih, in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. _ 0 davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1922, bodo v smislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1923, v kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opo-zorjeni. IV. Jamstvo xa dohodnino. Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155, it. 4. iin. zakona za leto 1922-23 pobrati dohodnino od izpremenljivib službenih prejemkov svojih nameščencev, so zavezani v IV. četrtletju 1922, pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do 14. januarja 1923 s posebnim izkazom v dveh izvodih. i;' V. Davek na poslovni promet. al Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih javnih r&čunodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Din) so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1922 do 30. januarja 1923 in hkratu predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva linanc z dne 22. maja 1922 A I 6/3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, It. 59). Zamudniki so še posebej opozore na svojo dolžnost ali a posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. b) Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegel zakonito določene meje 360 tisoč dinarjev, niti ni bil manjši od 15.000 Din, ao zavezani na splošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo le ni objavilo, bo pa predvidoma objavljen v 1. četrtletju 1923. Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek ie ob izplačilu pri državni blagajnici, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu iin. delegacij«. Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti in podatkih. VI. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1923 dospejo v plačilo direktni davki za 1. četrtletje 1923. Davčni uradi ao upravičeni jih po 14. februarju 1923 prisilno iz-tirjati ln zaračunati poleg 6 % zamudnih obresti ie z« opomin 4 % tirjanega zaostanka. VIL Vo|aika taksa. Vsi voja&kotaksni obvezanci se morajo tekom Januarja 1923 zglasiti pri tisti občini, v kateri imajo dne 1. Januarja 1923 svoje bivališče. — Vo-jaškotakuna obveznost traja do dovršenega 45. leta. VID. Taks*. Dne 15. januarja 1923 dospejo v plačilo tak- ae. ki se periodično plačujejo za stalne objave ali reklajne, za pravico, da. s« točijo pijače pod milim nebom, za pravico, da s« točijo pijače v baraki, za biljarde, za avtomobile, za fijakerske vozove, za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih (Ur. post: 2, 64, 65, 98, 100 io 214). ... g Padanje cen kruhu in belemu pecivu na Dunaju. Ker je moka padla, jo padla tudi cena kruhu za 60 odstot. ter cena žemljam ra 10 kron. Danes stano navaden hlebček kruha 0600, alabše vrste 5800, žemlja pa 410 kron. g Padanja te n v Nemiiji. Indeksna Številka »e je dne 16. t. m. mižala v Nemčiji nasproti in- deksni številki z dne B. t. ni. za 1-8%. — S tem fia Je prvikrat po nrnju 1021 pojavilo znižanje con. BORZE. Čarih, 22. dec. (Izv.) Devize: Pešta 0.2275, Berlin 0.0812, Italija 27.05, London 24.55, New-j york 528.25, Pariz 89.35, Praga 15.85, Dunaj 0.0075, Bukarešt 8.17, Sofija 3.75, Zagreb 1.45, Varšava 0.0288, Holandsko 211.75. Valuta: n.a krone 0.0076. Dunaj, 22. dec. (Izv.) Pešta 29.70, Berlin 10.75, Italija 859(5, London 828-r>00, Newyork 70.895, Puriz 5274, Praga 2087, Briissel 4824, Curih 13.410, Sofija 519.50, Belgrad 589, Zagreb 184.75. Varšava 8.85, Amstedam 282.75. Ljubljanske novice. lj Zvonovi ljubljanske stolnice — trije — se bodo danes od 1. do 2. ure prepeljali Iz zvonarne k cerkvi in se bodo potem takoj dvignili v zvonik. Večji zvon tehta 1773 kg, drugi 1261 kg, najmanjši 846 kg. Veliki zvon (četrti) je ostal v zvoniku iz predvojnih časov (vlit 1. 1706) in je dar barona Antona Codellija. Najmanjšega od novih zvonov je darovala ljubljanski škofiji zvonarna, oziroma Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Za ta dar se da-rovalki zahvaljujeta stolna župnija in cela ljubljanska škofija. Ostala dva zvonovu bosta stala precej nad 700 tisoč kron. Ker je do sedaj nabranega šele pol milijona kron, proai odbor za nabavo stolni?nih zvonov vse vernike ljubljanske škofije, da bi ne pozabili na svojo katedralo in po svojih močeh pomagali pokriti primanjkljaj. V stolnici se bodo pobirali darovi v ta namen v nedel jo dopoldne pri cerkvenih vratih. Prvič bodo zvonili ti zvonovi p". Na veliko tn malo. Večletna garancija. Cene najnižje. Izdelava vseh vrat BLAZIN, ŽIMNIC, »KRESNIC, DIVANOV, OTOMAN in vsa padajoča tapetniška dela po najugod-lejSili cenah. V zalogi tudi morska trava. - PETER KOBAL, zaloga pohištva in »petniška delavnica, KRANJ. 5308 Lepo posestvo v Lazih-Fara na Kranjskem obstoječe iz njive, t.ranilsbv in gozda, nad 20 jo-hov površino se radi odsotnosti ugodno proda. Vprašanja na Anton Skaa-der, Komete pri Zagrebu. Otvoritev mesnicc. Naznanjam, da som otvoril v Trnovem, Karunova ulica štev. 6, novo mesnioo ter se slav. občinstvu najtopleje priporočam. Spoštovanjem Ivan Perme GOSTILNO VZAMEM V NAJEM na dobrem mestu, t. vsem inventarjem ali pa tadi brez njega. Ponndbe do 20. januarja 1923 pod »Februar« 5541 na npravniltvo »Slovenca«. MAKOVO SEME sa potice nudi Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova 12. Proda se skoro nova lov-_________jI. ska puška, dvocevka kaliber 16 za brezdimen smodnik. Več se lšve pri ravnatelju Hranil, kmeč. občin. Abadie cigaretni papir h stročnice z novo banderolo Monopolne nprave se dobiva zopet pri glavni zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg 10. — Istotam se dob! hidi konceptni in ovojni (Pack) papir. ŠIVALNI STROJI najboljši nemški iabrikat, z 10 letnim tmstvom, v večji izberi, vedno na žagi, kakor tudi: Klobuki, gotova obleka, tarnala in rasno manuiaklurno blago. — Cene primerno nizke. — Sc vljudno priporočam. L. REBOLJ v Kranju. Soliden gospod išče mebiovan® sobo s kurjavo, brez hrone v sredini mesta Ponudbo na upravo „Slovenca" pod šifro »Snažno«. Blago za prevleka divanov in druugi pohištva v veliki izberi, dalje različno piatno in jote za tapetnike, sedlarje itd. priporoča tvrdka L l E. Shaberne Jffgm Velika tržna lopa (baraka) lesena, v dobrem stanu ki se popolnoma zapre, pripravna za prodajo sadia, zelenjave i. t. d. naprodaj po nizki ceni. Vprašati v trgovini A. Samec nasl. Lavtar, Sv. Petra o. 63 Naprodaj je večja množina železnih obročev po ugodni ceni. Poizve se v tovarni Milarne ln Svečarne d. d. na Glincab. mizarstvo Jožef šenica, Ljubljana, Dunajska cesta, Za Bežigradom 6, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Bosiatcv Beielnt koledar 1923 sc dobi ? vseh muh trgovinah s paplrlem ali pa dlrctrtno v tovarni 1 Bonač *in Ljubljana lena 15 P. 5 požto 18 D. Ti tldansM koltdar te oripuroč« Kupnim, ob£lnskJm, In drtifrlm uradom, obrlnllkom In privatnikom, k«r |t kru m ki robi tli plnrsl. prikIK.i« i»t»l)en In Uikin m Itpsm papirju. Salama prve vrste novo blago popolno zrela dobiva se povsod I. hrv. tvornica salame, suhega mesa In masti M. Gavrilovic sinovi d. d. Pefrinja. Poravnajte naročnino! p-|— . ' i ~i )"ri>j»-r»riM »^»-»'""uf".' ".nn ti 9 v » JE LUNE, SRNE, ZAJCE. JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD. kupuje vsako množino in plača i po najboljših cenah E. VAJDA ČAKOVEC: MED JIMURJE Izvoz divjačine in perutnine. Brzojavi: VAJDA ČAKOVEC. Telefon interurban Stev. 59. VELIKA ZALOGA klobukov in slamnikov se dobi pri inc Csrar tovarnar v Stobu, pošia Domžale, Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVlč i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica štev. S Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. Ljubljane, tailrg 15 priporjčaMjo zalogo dežnikov in solnčniko? In sprehajalnih palic, raeravila točno In sollilon! n dame, gospode in otroke znižanih cenah pri A. SINK0VIC nasl. K. S0SS LJUBU^NM, iMesSnl Irg Stev. t*. Generalne popravila automobilov! 0 Predelovanje in izdelovanje novih karoserij, lakiranje in poniklanje, tS | Prodaja 2paciša£šSo«: ® H STEVR automobili, angleški B. S. A. motorji In helkli, nadalje francoske B MICHELIN „QABLE" pneumatike, omorik. VACUUM olje, masi, bencin ln 3 garažiranje automobilov. Strokavno solidno dalo in zmerno cona. U JUQ3-AUTO d. 2 o. z., L. USU..NA, Dunajska caata it. 36. Specijalno elektrotehnično podjetje za strokovno gradnjo telefonskih central vseh sistemov, napoljava hišnih telefonov in zvoncev. Prevzemanja vseh v to stroko spadajočih popravil. Zgradba električnih naprav visoko napetosti. IVAN BOGATAJ koncesijonlrano aIe.iirolehnicno podjetja LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 30. IIMIHHmnHHIMl)y|^|> d. d. v ljubljumi Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Gosposvetska cesta 10. Telet. inler. 51. 103. Ustanov, le!« 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrsi ier izvršuje načrte in proračune. Prometni zaood za premog prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi Za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški in črni premog ter jajčne brikete Prometni zavod za premog i 1 v Ljiii, Miklošičeva cesta 19/11. Naslov s Delniška glavnica: K 60,000.000- PODRUŽNICEt Maribor, Novomesto, Rakek, SloveijgridM TRGOVSKA BANKA O. IX preje Slovenska etkomplna banka Ljubljana, Selenburgova ulica Stev. 1. Isvršuje vse bančne posle najtočneje in r.ajkuianfnei«. Rc?ervni zakladi: Ohrofl K 10.000.000 Telefoni St 146, 158 Brzojavk«; TRGOVSKA Strmi 6. SLOVENEC, dne 23 d«c«mfcra I93J. mMMi Mer. m avtomobili, deli in oprema pnevmatika K GH M O M f se pr'poro" za izvr*evanie angleških ^^^ w ri kosmov, plaSčev, bluz, francoskih toa- , Beethovnova ui!€3 št. 9 let ter vseh v to stroko spadajoHih del ker jamči za vloge mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima vsa posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru. Mestna hranilnica je pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo siro-tinski denar sodišča: Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Mestna hranilnica v Mariboru si je pridobila v času od prevrata toliko zaupanja med ljudstvom, da so hranilne vloge narastie od 38,000.000 na 75,000,000 kron. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim. Od 1. januarja 1923 dalje bo obrestovala vloge po S o večje in stalnejše pa po dogovoru tudi višje. t; Milili i! lili '!i!;!l':!:IJi!! lil Najkoristnejše božično darilo jc mali linckriDOoa in Sril^a pisalni stroj Tli* R«* So., SZjubljana GraStsč« ste?. 1C. — Telefon 2 *3ark« K 30 «a .tn-nto. li -3 uniiovnleo moljev 10 in 20; proti mrA.nom K to in ?o mazilo proti niem rn yuaoi! K 10 —; in ilvlnl K 10' —; »s nii t oblaki m Berilu K 10 m JO proti mrie.u i a saAju in jselenJaM proti mravljAm to in SO K. Poiilja po povietiti Zavo.i .» ek.port M. Jiln ar, Polr.lulaSa cl 3. Zsflreb 39. •rr^ovcorj "ri tratiloro clteiau nonuat. hlače čepice brisače modrčki dokolenke žepne robce perje in puh vezene robce svilnate robce kopalne plašče jutranje čepice volnene čepice ovratnike, mauSete kombineže za dame flanelaste sraice predpasnike za dame volnene tri kot- krila moške volnene Jopice fine otroško vožičko svilena spodnja krila velika izbira kravat pristno Jager-jevo perilo predtiskarija za ročna dela « S ar < 3 o I Ml C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8 KnBHHi ili mmm iT l^*!®!! tmM HM lliPiiiljiiiSi BH!ClH!lliit' VmtKMKm Največja zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dame ^^ in otroke ^^^^\ 3 i* ■ ■ ^ NO MORPU Cašica tega delikatnege UKERA je nepopisen užitek! Priporočamo: COGNAC DALMATIA MED1CINAL in druge iz->: brane likerje, žganja, ekstrakie in sirupe. :-: PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DK5TILACIJA V. MORPURGO, Split. Zastopnik: Adolf Kordii., Ljubljana, Beethovenova ulica Si. 9. Gričar & Mejač lijubljana Zahtevajte Zahtevajte ®G ♦ ♦ ii ii fti Rili mestni tesarski mojster Lju^jana, Linhartova uHca SI. 35 kupuje po nai višjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. m ^Medicinal konjak^ z znamko PIho-modri križec in najfinejše hrem likerje! wAlko" LJubljana-KoIlxe|. Si II 1 i! difni zavod ia trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopiu). Brzojavke: Kredit LJubljane. Telefon it. 40, 457 In it. 548. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirfev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. Izdaja konzorcij >Slovenca<-. Odgovorni urednik Mihael Mnikere v Ljubliao' IDM Jiitu^lovansk« tiskarna v Ljubljani.