roftnlHa pUut r gotovfaf ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji 50 frankov, v Ameriki ln povsod drugod 2 dolarja Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal Štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 1G.393 Ljubljana, 13. julija 1933 Stceta, Ui ima kc^skiU sil. Via i/sefn st/ciu div{a fyty.00Q h&/ild ha dah. - tlako- do. ha/Ude. Piše dr. Martin K. »Bliskovni kanal« črtasti blisk, sestavljen iz več .istočasnih bliskov Cim bolj »e bliža poletje svojemu zenitu, tem rajši nastanejo nevihte. Svetli oblački, ki poživljajo sinjino neba, se jame zgoščati, solnona svetloba postane nekam bleda in še bolj povzdigne občutek soparnosti iu napetosti. Na obzorju vstane tako imenovani »cirus«, gost oblak, čigar prvotna bela barva prehaja v rumenkasto sivo in potem v temno vijoličasto. Zlovešč somrak leže na zemljo. Grozeče vsitajajo temni oblaki na nebu in potem iznenada hud piš — znamenje, da se »predstava* lahko začne. In že se jarko zabliska, prvi blisk pretrga temne oblake, več sekund nato se zasliši zamolklo in zategnjeno grmenje. Spet neznosna tišina in napetost, in potem drugi 'blisk, in skoraj v istem trenutku strašen grom — nevihta je prišla bliže. Ko bi le hotelo deževati! ozračje 360.000 bliskov, v sekundi torej okoli 100. Blisk utegne imeti zelo različno obliko, samo tiste značilno siksaka-ste, kakor jo slikarji tako radi upodabljajo, nima .nikoli. Navadni črtasti bltšk, ki udari iz oblakov na zemljo, je večjidel zelo razcepljen, podobno kakor reke na zemljevidih. Drugačno obliko imajo tako imenovani kroglasti bliski, ki so pa tako redki, da še danes nimamo prave fotografije o njih. Te bliske so opazovali v obliki svetlobnih krogel, ki drve med nevihto po strehah, ne da bi napravili kakšne škode. V Južni Ameriki je pred nekaj leti skočil s tira ekspres, ker je strojevodja nenadoma zapazil, kako mu z blazno hitrostjo drvi po tračnicah nasproti kroglasti blisk. Se nadfrijujp na 4. strani Voda strelo privlači, pravijo ljudje. Neviilita -nad Mondskiin jezerom v Salakaniiinergutu j Še pred dve sto leti so zaklinjali blisk kakor zlodeja, nosili so amule-; | te, da ne bi napravil škode: v ne- ^ vihti so videli ljudje maščevanje viš- 0 jih sil za svoje grehe. Sele leta 1752 ■ je prišel Benjamin Franklin do spoji znanja, da mora biti blisk sestavljen ; v iz podobnih energij kakor skrivnost- i ni električni tok, ki se jim je ravno H takrat začel razkrivati. Od tistih dob M blisk sicer ne zbuja več takšne pražil noverne groze, zato pa ni škoda, ki 1 jo napravijo nevihte s strelami, dali nes domala nič manjša kakor v ti- £] stih časih. Statistika jo ceni na težke I milijone zlate valute. ■■■'! Meteorološki urad britanskega le-■ talskega ministrstva je pred nekaj j leti izračunal, da divja v atmosferi : j naše zemlje na leto okoli 16 milijo* j nov neviht, torej 44.000 na dan. To pomeni, da rohni istočasno na raznih I krajih naše zemeljske oble v isti uri | 1800 neviht. V vsaki uri prešine Na levi jezerom. mestom. : Krasen posnetek bliska nad — Na desni: Nevihta nad Streila je udarila v ccakvea evonik Tragičen beg bele zene Zverinsko dejanje bogatega Kitajca — osveta, kakor jo pozna le Daljni Vzhod Moj parnik »Stolvijk« je bil že osmi dan vkrcan v Singaporu. Z nagim telegrafistom sva stanovala v mestu, da bi Sim bolje izrabila najin dopust. Stanovala sva v sultanovi palaSi v Singaporu... NiS veS ni videti harema, nič več ni romantike. Hivši sultanov dvorec je zdaj last gospoda Hackmeierja. Hotelsko pen-zijo je uredil v njem in jo imenuje »Estana Lama«. Tudi po evropsko te razumejo, če naročiš steklenico piva. Spoznala sva tam nekega ameriškega inženjerja, nekega Mr. Snyder-ja, kakor se je predstavil. »Snyder? Neki mister Snyder je naročil na Baši ladji ,Stolvijk‘ zase in za svojo ženo kabino, da se popelje iz Singa-pora v San Frančiško,« sem pripomnil. — »Da, da, to sem jaz. V ponedeljek se nameravam vrniti v 'Ameriko.« — »To je pa imenitno! Še en kozarec ga zvrnemo na ta račun; toda kje skrivate svojo ženo?« sem vprašal. Inženjer nama ni odgovoril, pač pa naju je prav po ameriško pogostil. Odsihmal sva ga videla sleherni dan, po navadi šele proti večeru, ko sva sedela v hotelski dvorani. Pogosto sva ga našla zamišljenega pri čaši whiskyja. Topo je strmel v dim svoje pipe. Naneslo je, da smo se po-bliže spoznali. Zvedela sva zakaj je Mr. Snyder naročil dve postelji na naši ladji. Noče se več potikati »Veste, Mr. Thayer« je pripove-loval, »zdi se mi najboljše, da sem kar od kraja pošten in odkritosrčen z vami. Spoznal sem, da ste cel mož, da ste gentleman, pa mi boste morda še koristili pri mojih namerah. V teh krajih si moramo belci med sabo pomagati 1 Bil sem kot mlad inženjer zaposlen pri »Beetlehem Steel ,Works«, kjer sem spoznal mlado in prekrasno dekle, ki je delala v kemičnem laboratoriju podjetja. To vam je bilo pametno, toda zelo trmoglavo dekle; rada sva se imela, a stvar ni imela ne glave ne repa. Jaz sem bil mlad volonter, imel sem na mesec samo petdeset dolarjev; pa saj veste, mladi ljudje zidajo brez opeke gradove v oblakih. Podjetje je po vojni skrčilo obrat. Evelino, tako ji je ime, so odpustili. Sirota je morala biti vesela, da jo je ravnatelj zaposlil pri šanghajski podružnici za korespondentko. Pisala sva si dolga, obupna in brezupna pisma. Lepega dne mi je sporočila, da jo hoče imeti neki kitajski trgovec za ženo. Menila je, da ji je dovolj potikanja po svetu, da bo menda tudi šanghajsko podružnico vrag vzel, sama pa si toliko želi miru in brezskrbnosti. Wuangling, kakor je bilo Kitajcu ime, je baje dober in spodoben človek, ki ji bo lahko nudil vsega v izobilju. Iluzij si pa itak več ne dela...« Klic obupanke Več let nisem čul ničesar več o Evelini, ki jo današnji dan ljubim vse bolj kakor nekoč. V Los Angelesu sem gradil velike dvorane za filmska podjetja, ko sem dobil iz Singapora obupno pismo. Evelinin mož se je preselil tjakaj in se bavi z veliko izvozno trgovino. Edini otrok ji je umrl, zakon ji je pa pekel. Mož jo ljubosumno zapira pred svetom. Niti na ulico ne sme, niti z rojaki se ne sme shajati, na splošno pa ravna z njo nečloveško. Zaklinjala me je in prosila, naj ji s kakršnimikoli sredstvi omogočim beg v Ameriko. Alil right, zato sem tu, da jo popeljem seboj v domovino.« »Excuse me,« sem pripomnil, »zdi se mi, da stvar ne pojde tako gladko, kakor mislite.« »Zanašam se na vašo pomoč,« je dejal. »Prijatelj, to je nevarno početje. Utegnil bi izgubiti svoj patent, če bi aktivno sodeloval pri »ugrabljenju«. Pa, ali ste sploh z njo že govorili, ste že zasnovali načrt?« »Dajte znaki« »0, yes, trikrat sem jo že videl. Silno težko je bilo priti do nje; pomagala mi je njena služabnica, ki ji je nad vse vdana. Ni se vam treba bati, da bi vam nakopal kakšne neprijetnosti. Vse je že dogovorjeno. Kupil sem velik kovčeg za Evelino. Šele v zadnjem hipu, ko bo parnik dvignil sidro, sme Evelina iz hiše. Skrila se bo v kovčegu; dva moža sem podkupil. Z motornim čolnom, ne da bi ju videla carina, bosta pripeljala kovčeg k ladji — kakor da je kos moje prtljage, ki sem ga pozabil v mestu. Prosil bi vas samo to: Silno važno je, da izgine Evelina iz hiše čim kesneje; če bi se odhod parnika le za nekaj minut zavlekel, bi se utegnila stvar žalostno končati. Ničesar drugega vas torej ne prosim nego da zapoveste točno eno uro pred odhodom trikratni kratki znak s parnim rogom!« »Prav rad,« sem odgovoril, »toda vi se podvizajte, da pravočasno spravite svojo »prtljago« na palubo. Vse drugo že uredim. Važno je pa, da ne izpustite dame iz kovčega prej, nego pridemo na debelo morje, ko bo privodnik s policijo vred že zapustil ladjo!« Neprestano mi je stvar vrtala po glavi. Čisto navadno ugrabljenje bo to. Nevarno početje! Angleške oblasti menda ne bodo prestroge, saj zmerom pomagajo belim ženam, če utečejo svojim rumenim gospodarjem. Toda nevarno bo, če Kitajec kaj zavoha; potem nam bo vsem slaba predla. Na meni je bilo, da ukažem dati znake in mornarjem zapovem, naj kovčeg prav previdno dvignejo iz motornega čolna. V mrzličnem pričakovanju Napočil je dan odhoda. Morje je bilo gladko, zrak prenasičen z vročino. Na ladji je bilo kakor v peč-nici. Čeprav je bilo peklensko vroče, je bilo vse vlažno in mokro. Sedel sem v svoji kabini v kopalnih hlačah in urejeval spise. Vso noč nisem zatisnil oči, strmel sem predse v temo, na rjuhah so se poznali mokri odtisi spotenega telesa; naše kopalnice v pristanišču so bile zaprte, ker so dovajale črpalke le oljnato umazano brozgo. Vražje razmere! Že ob desetih pred poldnem smo imeli 45 stopinj v senci; ker je bil parnik vsidran, še sveže sapice ni bilo, ki je na debelem morju toli prijetna. Popoldne so prihajali medkrovni potniki na palubo, kuliji, ki so se vračali domov. Okoli parnika je bilo vse polno vrvenja, motorni čolni, navadni, jadrnice ... Tovorni čolni so dovažali venomer tovore. Na palubi so ropotale verige, dvigala so se spuščala in spet dvigala, škripci so cvilili in odlagali z ropotom velike zaboje. Ladijski zdravnik si je ogledoval potnike, Če ni morda med njimi takih, ki imajo nabrekle žleze, mrzlično svetle oči. Kuga in rumena mrzlica bi bila kaj neprijetna sopotnika, stala bi podjetje celo premoženje, nam bi pa nekaj tednov grozila karantena. Med truščem mineva popoldan, solnce zatone za svinčeno barvne oboke. Zgodaj se v tropih zmrači. Na jamborih vise velike električne žarnice, ki razsvetljujejo prostore ob škripcih in dvigalih, nad mostovžem visi girlanda lučic od najvišjega krova tik do vode. Na vodi, ki je v pristanišču vsa živa in razburkana od majhnih parnikov in čolnov, se zrcalijo naše luči, plešejo oljnate svetilke čolničev in žarometi hitrih motornih čolnov. Končno o polnoči krenemo. Ob ladijskem loku stoji zalogovnik za vodo. Njegove črpalke stokajoče dovajajo sladko vodo na ladjo. Na nosu je že vlačilec, ki nas potegne iz pristanišča in zasmraja s svojim gostim dimom ves sprednji del ladje. Pri vhodnih vratih na ladjo stoje višji steward in trije pomožni stevardi. Več jih nimamo, ker je naša ladja tovorni parnik, ki sprejme le 20 potnikov v kabine. Toda današnji dan moramo tudi na takih tovornih ladjah potnikom z vsem mogočim postreči. Pred vsem mora biti hrana okusna in tečna, čisto mora biti kakor v sobi kakšne device, postrežba mora biti točna, hitra in pred vsem vljudna, to je v tropskih krajih najvažnejše. Listek! Preglednik stoji ob vratih in sprejema vozne listke, pozdravlja starega znanca, pomaga spet neki dami, naganja stewarde gor in dol, tolaži misijonarja, ki je ves razburjen, ker je dobil samo še »zgornjo posteljo«, vljudno posluša nekega potnika, ki vpije, da zahteva takoj denar nazaj, da se nikoli in nikdar več ne pelje v tem svinjaku niti v Saigon, kaj šele v Ameriko, kje da je obljubljena gorka in mrzla voda —? V spremstvu mnogih gospodov, ki so še v večernih oblekah, sta dospeli dve prekrasni dami, mati in hčerka. Gospodje nosijo vse polno rož v naročju. Naposled vendar prispe Mr. Sny-der, toda jaz ga ne utegnem sprejeti, ker moram nadzirati odhod za-logovnika. Mimogrede mi šepne na uho: »Vse je v redu; dobil sem listek, da gre vse kakor po olju in naj se kar brez skrbi pravočasno odpravim na ladjo...« V tem hipu je pristala barka pristaniškega urada ob vhodnih vratih. Privodnik je stopil v krov. Na uri je točno enajst. Znak Cez most jo zavijem v krmilarno in krepko potegnem za vzvod ladijskega roga, ki je pritrjen nad krmilom. Oglušujoče zabuči mogočni rog v nočno tišino..., še enkrat..., dimnik se skrije v sikajoči pari..., in še enkrat, torej tretjič...! Pretresu-joče tuljenje napolni vse ozračje ... »Človek božji, kaj ste znoreli?« me nadere stari, ki jo je pravkar prima-hal iz svoje poveljniške sobe. »Kaj je pa to, za vraga? Od kdaj dajemo pred odhodom trikratni znak z velikim rogom? Za tako reč imamo vendar malo sireno!« — »Excuse me, Sir,« se opravičujem, »to je le neki zasebni znak!« »Lepa reč ti zasebni znaki z našo drago paro!« me je godrnjaje zavrnil stari; »zdi se mi, da snujete spet kakšno zanimivo pustolovščino. Ukažite takoj naj pri dviganju sidra obrizgajo verigo prav temeljito z vodo, sicer bo spet cela svinjarija v shrambi!« »Razumem, gospod kapitan!« Kar vesel sem bil tega povelja, da sem se smel umakniti iz nevarnega dosega našega starega. Na spodnjem krovu je bilo vse, kakor zmerom pred odhodom, skrajno razburjeno. Nervozno tekajo potniki z enega konca na drugega ali se pa nagibajo čez ograjo in se pogovarjajo v malih čolnih ob ladjinem boku. Gong mogočno zadoni, znamenje, da morajo vsi tujci zapustiti ladjo. Ti udarci zvene od sile neprijetno, glušijo in razburjajo. Trgovci-doma-čini pobirajo svoje »pristne« pre- Banka Baruch 15, Rne La!ayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA ..SLAVIJA" v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telef. 21-76, 22-76 Podružnice : BEOGRAD, ZAGREB. SARAJEVO. OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT dia%H&za, Ui dvzi V Amsterdamu se je splošno znanemu zdravniku D. pripetila zelo nerodna stvar. Zdravnik dr. D. se je pravkar odpravljal z doma — že adavnaj so bile ure njegove ordinacije pri kraju —, ko se je pred hišo ustavil eleganten avtomobil. Iz njega sta izstopila odlična dama in njen petnajstletni sin. Dama se je zglasila sama v ordinacijski sobi, povedala svoje ime, ki slovi v vsej amsterdamski javnosti, ter se opravičila zaradi zapoznelega obiska, češ da gre za silno delikatno stvar. Sinko, ki sedi v čakalnici, je izrazit kleptoman (bolnik, ki podzavestno krade). Sama ne ve, kaj hi s fantom počela, zategadelj se je zatekla k tako slovitemu zdravniku, da ji pomore. Zdravnik je poklical fanta in ga temeljito preiskoval. Dečko mu je medtem izmikal uro, listnico, cigaretno dozo, Amsterdam, v juniju. razne druge malenkosti, instrumente in steklenieice; še celo neko sliko je snel z zidu. Toda zdravnik ga je pustil v miru, da ga ne osramoti. Ko je fanta poslal spet v čakalnico, je naročil obupani materi, naj ga odvede v ta in ta znanstveni zavod. Mati se je pa oproščala za neprijetnosti, ki jih je dečko med preiskovanjem uganjal, ter sveto obljubljala, da mu bo stvari skrivaj vzela in mu jih drugi dan takoj vrnila. Toda »odlična« dama je menda pozabila na svojo obljubo. Čez nekaj dni si je dovolil zdravnik spomniti damo na reči, ki jih je fantek »pomotoma« ukradel. V hišii tiste odlične družine pa niso poznali niti tiste dame niti njenega kleptomanskega sinka. Pustolovka je bila s svojim diSnim sinom že za deveto goro. * Petrolej iz slanikov Pred kakšnimi dvajsetimi ali tridesetimi leti se je v bližini aljaške obale potopila ladja z ogromnim tovorom slanikov. Talne sestavine, ki so jih zdaj znanstveno pregledali, vsebujejo neko čudno voščeno gmoto. Preiskava v deželnem geološkem institutu Združenih držav je dognala, da je ta vosek mešanica razkrojeval-nih produktov slanikove maščobe in kalcijevih soli ter soli magnezije, ki sta v obilni množini v morski vodi. Destilacije v veliki vročini so dale neko olje, ki je v mnogih ozirih enako petroleju. Ze dolgo si belijo znan- stveniki g,lavo, iz kakšnih organskih snovi je nastal petrolej. Opetovano je bilo izraženo mnenje, da je petrolej produkt razkrojevanja ribje maščobe. Zategadelj je opravičljivo na-ziranje, da so se pod ugodmimj pogoji sprostili slični voski iz spojin maščobnih kislin morskih rib in mineralnih morskih soli že v geoloških davninah. Razumljivo bi bilo torej, da so utegnile nastati v tej dolgi dobi počasne kemične spremembe teh voskov, ki bi bile v uspehu enake nagli destilaciji v visoki temperaturi kemičnih laboratorijev. * m popre| Vaš verni tovariš! Od nekdaj že ie SchiChtOVO terpeni tinova^ilo. gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačen! delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo« Torej i Padite prav po-, sebno ha izvirni Ovoj in na varnostno Znamka „JELEN", Potem se Vam ni bati ponarejenih mil« SCHICHTs TERPENTINOVO MILO SI3.3-33 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! proge in pospravljajo cigarete, od katerih je vselej le prva zgornja vrsta nadeta s finim tobakom; kačji rotilec maši svoje starikave in sestradane kobre v košaro z ostalimi pripomočki vred, ki jih rabi pri svojih umetnijah, in izgine z ostalimi trgovci z ladje. Vse tja do vrat se otepajo mornarjev, ki jih pode s krova, preklinjajo in prosijo vbogajme. Mr. Snyder sloji bled in izmučen ob vhodnih vratih in se ne more znebiti ameriškega konzula, ki ga neprestano vprašuje o možnosti izvoza tračnic iz Amerike v Kino. Jaz stojim ob ograji in napeto strmim v temo, iščem luči, ki bi se nam bližala in prisluškujem. Še zmerom nič...! Kajuta polna rož Končno pristane motorni čoln ob ladjinem boku. Kitajski boy stoji na nosu in vpije: »Hallo, baggage, ma-ster, kovčeg za Mr. Snyderja!« »Ali rightk se odzovem in ukažem vreči vrv v čoln, da se lahko potegne do sprednjega škripca. Mornar vrže prtljažno mrežo v čoln. Kovčeg zavežejo v njo in ga obesijo na vrv. »Počasi in previdno dvigajte!« zavpijem delavcem. Presneto neprijetno bi bilo, če bi padel kovčeg v vodo. Če je morje razburkano se utegne to primeriti. Kovčeg dvigajo počasi in previdno. »Kovčeg odnesita v kabino Mr. Sny-derja!« zapovem dvema mornarjema, ki jo zavijeta previdno po hodniku proti Snyderjevi kabini. Sledim jima na korak, da bi ne postavila kovčega na glavo. Vsa kabina je polna pre- krasnih rož, v vsakem kotu so košare z vrtnicami in drugimi rožami, da je komaj prostora za kovčeg. Komaj sta mornarja ostavila kabino, potrkam na kovčeg. Nič odgovora! Prav gotovo ne verjame, da je na varnem. Potrkam vnovič, toda nihče se ne odzove. »Na varnem ste!« »Na varnem ste, madame, v kabini Mr. Snyderja.« Še zmerom nihče ne odgovori! Zmedem se. Menda ni vsa stvar prevara, morda novi trik prebrisanega tihotapca opija? Toda v tistem hipu se zdrznem. Ostro zvonjenje brzojava se sliši v kabino. Nekdo že daje znak. »Pozor!« si mislim, torej hitro na vrh, zdi se, da se gonja že pričenja. Ko planem na krov, vidim, kako se pravkar poslavlja konzul od bledega Mr. Snyderja in hiti po stopnicah navzdol. V naglici še pogledam po dviganju vhodnih stopnic in se napotim na levo stran ladje, kjer nadzira prvi častnik dviganje sidra. Veriga sidra se počasi namotava; z električno svetilko dam še nekaj potrebnih povelj. Počasi se bliža ladja kraju, kjer se je težko sidro zarilo v morsko dno. Zdaj smo točno nad sidrom. Dolgi znak z zvoncem *n 7 naslednjem hipu se iztrga težko sidro iz dna. Stroji začnejo delati. Počasi se dviga sidro ob boku. Ivo je blizu vrha, ga temeljito obrizgajo z vodo in potegnejo v luknjo. Čez nekaj minut minemo poslednjo svetilno bojo, ki kaže pot v pristanišče. ter krenemo na debelo morje. Še za kratek hip prekinejo stroji svoj obrat, da spleza privodnik čez krov v svoj čoln. Dolgo znamenje strojnega brzojava »S polno paro naprej!« je zadnje povelje in že se pozibava parnik na gladini južno-kitajskega morja. Poslednje luči Singapora se izgube v daljavi. Skok v morje Zložno krenem proti morju. Takrat ..., divji krik..., krik obupanega človeka v stiski..., skoraj živalski, grgrajoči krik..., na to pa blazen smeh ... Zaženem se v smer od koder prihaja. Zmršenih las, z divje spačenim obrazom teče Mr. Sny-der proti ograji. »Izdajstvo! Izdajstvo! Evelina, moja, moja Evelina!« še zavpije, potem se pa zavihti čez ograjo, še preden so ga mogli zadržati mornarji, ki so prihiteli na njegovo vpitje. Skočil je v vodo neposredno nad ladijskim vijakom v brizgajoči vodni razor. »Skočite v morje!« sem zavpil. V tistem hipu sem že dvignil rešilno bojo, ki visi na vsakem parniku, in jo zagnal v morje. V trenutku ko je pljusknila v vodo, se je avtomatično z velikim plamenom prižgala. Zapo-vedni častnik na mostu je vključil strojni brzojav na znak »s polno paro nazaj!« V nekaj sekundah sem se spustil v rešilni čoln in iskal v vodnem razoru ameriškega inženjerja. Ves moj trud in napor mornarjev sta bila zaman. Tam — neka senca — spet nič. Samo galebi so se spreletavali in iskali v razoru hrane... Parnik se je medtem obrnil in vo- zil nazaj. Tudi z ladje ni bilo v luči žarometa ničesar videtil Prekinili smo iskanje in se spet vkrcali. Na mostu stoji kapitan in kolne. Vse mu gre prepočasi. Celo uro smo se zamudili, dragoceno uro, ki je nikoli več ne nadoknadimo. Potniki, mornarji in častniki stoje v gručah in se razburjeno pomenkujejo. V kovčegu Prvemu častniku sporočim o skrivnostnem kovčegu in o vsem, kar sem vedel o načrtu tako žalostno preminulega inženjerja. Skupaj odideva v kabino Mr. Sny-derja. Ključ je v vratih. Najprej vstopim sam in povabim svojega tovariša. Prižgem električno luč. Veliki kovčeg leži na tleh, pokrov je samo prislonjen... Dvignem ga.. • in n grozo odskočim. V kovčegu leži truplo lepe bele žene, napol oblečene, roke, noge in glava so odrezane od .trupa. Ledeno naju je spreletelo.. n pogled na to razmesarjeno lepo ženo je bil strašen. Mnogo mrtvih sen* že videl, toda ta pogled mi je olede-nil kri. »Kaj je to?« Prvi častniK se skloni In pobere kos papirja, ki je padel iz kovčega. Na okrvavljenem papirju, je bilo zapisano v angleščini, najbrž v veliki naglici: »Dear Sir, livala vam, da hočete' truplo moje žene prepeljati v Ameriko. Nadejam se, da vam carinske oblasti ne bodo delale sitnosti. Kovčeg je bil na žalost premajhen. Tudi jaz se preselim v večnost. Čutim, kako mi odtekajo zadnje kaplje krvi.,. Wuancr Llag.* Kr vrt a osveta Novela Preklinjaj e se je opotekal Fred po mera-zsivtetilijemih aleksandretskih ulicah. Bila je soparna in temna noč, da še roke nisi videl pred seboj. Njego-,va hoja je bila nekam majava in vse njegovo prizadevanje, da bi prišel iz iozkih in zanemarjenih ulic na plan, je bilo zaman. Ustavil se je in sl prižgal pipo. Svetlo in negibno je zagorela vžigalica, niti najmanjša sapica ni razgibala zraka. Le zateglo pasje lajanje je od nekod kalilo zloveščo tišino. »Soparna noč,« je zamrmral pred Se in se odmajal dalje. Takrat so se s truščem odprla neka vrata in čez prag je zletel neki možak, se opotekel in klecnil na kolena. -Glasno vpitje je udarilo iz hiše in v razsvetljenem štirikotu vrat sta se prikazala dva moža. Ranjenec se je z obema rokama uprl v tla in počasi dvignil glavo, skušaje se z vsem naporom svoje volje spraviti na noge. Fred se je v prvem strahu skril v temo. Zdaj je stopil bliže in napeto čakal, kaj se bo zgodilo. Pijanost ga je minila, kakor bi jo odpihnil. Moža sta porogljivo gledala, kako ee hoče ranjenec postaviti na noge. S sirovim grohotom ga je eden od njiju sunil z nogo, da je zletel po tleh. Sklonil se je k njemu in vzdignil roko, da bi še enkrat sunil, tedaj je pa dobil strašen udarec v trebuh. Brez glasu je telebnil po tleh in iz roke mu je zažvenketal na ilak okrvavljen nož. Fredovo delo je bilo s tem prav za prav opravljeno, zakaj drugi možak je bil tisti mah, ko ga je zagledal, izginil v temo. Fred se je sklonil k ranjencu in ga skušal postaviti na noge. Zaman. Mož je bil brez zavesti. Tedaj si ga je brez pomišljanja oprtal na ramo. Njegova roka je zagrabila v nekaj lepljivega in toplega, ko je neznanca objel okoli ramen. Z morja se je začul ladijski zvonec. Fred je zdaj vedel, kod gre pot do obale. Ko je položil ranjenca v čoln, je za trenutek postal, ne vedoč, kaj naj stori. »Naj me hudič! Ga bom že kako zakrpal. Za bolnišnico j© jutri zjutraj tudi še čas.« Čoln je pristal ob neki dvojambor-nici in marnarič je Fredu pomagal spraviti ranjenca na palubo. Fred je preiskal njegovo rano. Z resno vnemo se je spravil na delo in mu rano za silo zašil. Pod njegovimi ne ravno nežnimi rokami se je ranjenec osvestil; zavest je bil izgubil ne toliko zaradi izgube krvi kakor zaradi brce z nogo. Z velikimi vprašujočimi očmi je strmel v Freda, ki si je zadovoljno umival roke. »Nu, že pri zavesti? Čisto lep sunek — 1© malo je manjkalo, pa bi bilo po tebi. Le naspi se, jutri bo že dobro. Samo to mi povej, kdo sta bila ona dva, ki sta te hotela spraviti na drugi svet?« Mož se je vzravnal. Z obema rokama je prijel Freda za desnico in jo krepko stresel. »Kol-Sata se ti zahvaljuje,« je odgovoril v slabi angleščini. »Ne bo ti pozabil. Albanec sem kakor onadva. Krvna osveta. Moj oče je ustrelil njunega očeta. Zdaj se hočeta nad menoj maščevati. Ali lahko ostanem na ladji?« Fred se je popraskal za ušesi. »Stari bo sicer klel, toda nemara še opazil ne bo. Boš pač moral spodaj ostati.« Drugi dan je jadrnica odplula iz pristanišča. * Nekaj let je minulo. Fred je bil Albanca že zdavnaj pozabil. Preveč pretepov je prišlo vmes. Njegova ladja je bila zasidrana pred Valeno. Fred se je zabaval v neki krčmi. Ko se pripravlja k nevihti Nadaljevanje z naslovne elrani Blisk je malo pred lokomotivo švignil v stran, toda strojevodja je bil že izgubil oblast nad seboj------ Tudi barvo bliskov očividci rad i krivo popisujejo. Navadno govore o belih in rumenih bliskih, toda takšni so v primeri z rdečkastimi in višnjevimi zelo redki. Svetlobna intenzivnost bliska, ki jo merijo s posebnimi aparati, nam služi kot merilo za energijo bliskov. Po dosedanjih dognanjih trde, da ima povprečen blisk napetost tisoč milijonov voltov, jakost 100.000 amperov in bilijon konjskih sil. Energija takšnega povprečnega bliska bi teoretično zadoščala za desetletno oskrbo 30 električnih žarnic s tokom. Pred nekaj leti je udarila strela v tovarniški dimnik nekega južnonemškega mesta in v drobcu sekunde stopila bakreni kabel iz dvanajstih žic. Za ta blisk »o izračunali, da je moral imeti jakost 60.000 amperov in energijo kakšnih 28.000 kilowattnih ur. če računamo za kilovvattno uro ceno toka 5 dinarjev, bi torej ta blisk predstavljal vrednost 140.000 dinarjev. Kako prav za prav nastane blisk? Nevihtni oblak je nabit s prostimi elektroni, to je najmanjšimi delci električne energije; oblak je torej negativno električen. Ta negativna energija odbija od sebe elektrone, ki se nahajajo v bližini. Atomi teh teles izgube torej svoje elektrone in postanejo pozitivno električni. Ta telesa so pred vsem najvdšja mesta na zemeljski površini, torej vrhovi dreves, zvoniki in dimniki. Nasprotje med negavno nabitimi oblaki in pozitivno zemeljsko površino čedalje bolj raste, dokler ne doseže privlačnost obeh polov tolikšne napetosti, da skušajo iz oblakov na zemljo preskakujoči elektroni napetostno razliko izravnati. Pot teh elektronov je dolga, bleščeča svetlobna črta — blisk — odrinjenje zračnih gmot z njenega pota pa povzroči grom. Tako bi se dal na najenostavnejši način blisk razložiti, če pa udarjajo elektroni samo iz oblaka v oblak, govorimo o bliskavici. Največ neviht je statistika ugotovila na ravniku in v tropičnih predelih. Tam so zabeležili povprečno 150 hudih neviht na leto. Ob izlivu Amazonke znaša ta številka celo 200! V naših krajih znaša to povprečje hvala Bogu le okoli 20 do 30. Sedel je za mizo s kozarčkom žganja pred seboj. Gostom je stregla mlada, koketna natakarica. Fred jo je z dopadajenjem gledal in jo vselej, kadar je morala mimo njega, vščdpnil v najokroglejši del njenega telesa. Natakarica ni izprva nič imela proti temu, toda ko je stopil v pivnico neki orjaški Albanec, se je hotela Freda plaho ubraniti. Mornar se pa ni dal motiti in mu ni bilo mar grozeče geste novega gosta, ki je sedel na drugem koncu mize. Natakarica je hotela naglo smukniti mimo Freda. V njenih očeh se je svareče zasvetilo. Toda Fred se ni dal ugnati. Spet je hotel seči po njej, tedaj ga je pa zadel udarec s pestjo, da mu je roka omahnila. Besen se je Fred zagnal na svojega nasprotnika, le-ta je pa odskočil, potegnil revolver in sprožil. Toda isti mah je skočil v Albanca neki gost in ga sunil v roko. Oba strem sta udarila v strop, da se je odinušil omet. Fred se je osuplo zagledal v oba moža. Njegov rešitelj je šepnil orjaškemu Albancu nekaj besed na uho, da je čeprav nerad spravil pištolo za pas. Grozeče je ošinil Freda z očmi in odšel iz krčme. Zdaj je Fred spoznal svojega rešitelja. Bil je Kol-Sata. Albanec je bil v tem že pri njem in ga potegnil s seboj na prosto. »Prosim hitro na ladjo.« CIKOPI1A Naš pravi domači izdelek 1 Njegova angleščina ni bila nič boljša kakor pred leti. »Glej, da se nikoli več ne vrneš v to mesto. Nevarno je aate. Ubil te bo, če te dobi.« Fred je zmajal z glavo. »Damned, kdo bi si bil mislil, da mi boš življenje rešil. — Kako je pa z ono stvarjo?« »Urejena,« je mirno odgovoril Kol-Sata. »Oba sta umrla isti dan. Zdaj ni več osvetnikov, rodbina je izumrla.« HUMOR Med umetniki Po generalni skušnji je planil avtor k ravnatelju. > »To je pa že od sile! Saj ste tako izpremenili mojo dramo, da je še sam ne spoznam!« »Nu, vidite — in vzlic temu sem postavil vaše ime na program. Ali nisem kulanten?« Pod copato Pri krstni predstavi zabrlizgne sredi tretjega dejanja predirljiv žvižg. »Kdo je zažvižgal? Kdo je ta nesramnež?« se zgražajo za odrom. »Neki starejši gospod v desetem redu.« »Aha! Zena mu je nocoj dala prvič hišni ključ s seboj, pa ga je moral takoj preizkusiti...« »Da sem jaz ptičica ...« Mala Vilma se uči klavirja in zraven poje: »Da sem jaz ptičiča ...« Mala Vilma je marljiva pri učenju. Tedaj pride v sobo njen bratec Ciril, ki mora napisati domačo nalogo. Vilma je ravno enaindvajsetie pri »Da sem jaz ptičica ...« Cirilu je pa tega že zdavnaj preveč. In zakriči srdit: »In da ima naša mačka krila ...« Škotska McPherson si je uredil farmo za kure, ker so mu pravili, da bo z njimi hitro obogatel. »Nu, kako kaj tvoja farma?« ga vpraša nekega dne prijatelj Sandy. »Pustil sem jo,« odgovori mrko McPherson. »Zakaj?« »Ker je to čisto navadna sleparija' Kokoši ti začno zmerom šele tedaj jajca nesti, kadar so poceni!« še ena škotska McPherson bi rad brezplačno dobil recept od zdravnika. In ga vpraša: »Včeraj sem se hudo urezal v prst. Da ste me slišali, kako sem vpil — — Kaj bi pa vi napravili, gospod doktor?« »Vpil bi ko vi!« Tašča — to je kaj drugega! »Tak moj zet bi radi postali, mladi mož?« »O ne, nikakor ne! Le vašo hčer bi rad za ženo!« Slovnica Peter se uči slovnice. Sedanjost, preteklost, prihodnost — same težke reči. »Mama, kakšen čas je to, če rečem: Papa kvarta?« »Izgubljen!« Draga jajca »Kaj, tako draga jajca imate? Pred vojno so bila dosti cenejša!« »Prav žal, gospa — predvojnih jajc nimam več na zalogi!« Zlobno »Pomisli, Lili, snoči sem srečala nekega gospoda, ki me je hotel poljubiti. Joj, da si videla, kako sein stekla!« »'Pa si.ga dohitela?« Vzrok Veliki mecen stoji pred sliko: »Človek se vaše slike res ne more do sitega nagledati!« »Zato bi jo pa ravno rad prodal!« (Lile) Utemeljeno »Obtoženec, kako ste se predrznih ukrasti na pokopališču kolo?« »Sem mislil,« odvrne obtoženec skesano, »da je lastnik umrli« MOST VZDIHOV ■&w. ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MICH EL ZEVACCJ 81. nadaljevanje V trenutku, ko se je zavihtel čez ograjo, mu je admiral dejal: »Manevriranje začnem takoj.« Ko je Altieri izginil, je poklical admiral v svojo kabino ladijske častnike in jim jel razlagati načrt o manevriranju, ki se mora brez odloga začeti, in sicer neslišno. Prihodnji trenutek so prebudili vse mornarje in na palubi je zavladalo nenavadno vrvenje... V temi in popolni tišini so bosonogi mornarji jeli vršiti ukaze. Spustili so velike čolne v morje, ki so odrinili proti bregu in vlekli s seboj dolgo vrv... Potem so potegnili sidra in velika ladja se je jela počasi pomikati proti nabrežju. Ob štirih zjutraj je bila admiralska ladja Kasidrana kraj nabrežja, ne da bi bile druge vojne ladje kaj opazile o tem manevru. Na nabrežju sta čakali dve četi Altierijevih vojakov, strelci in arkebuzirji. Vojaki so se takoj začeli vkrcavati na admirala*. Ob petih je bil tudi ta poslednji manever končan. XXXIII. Stari dož /ideli smo, da je Foscarijeva povorka križala Dandolov pogrebni izprevod. Tega srečanja, ki je napravilo tako globok vtis na doža in generalnega kapitana, Leonora ni nameravala. Naključje samo je bilo odgovorno zanj — naključje, ali bolje, čudna razvrstitev beneških ulic. Zakaj v Benetkah je le malo kopnih poti, kjer bi se mogla zbrati večja množica; zato je 'bilo skoraj nemogoče, da se oba izprevoda ne bi srečala. V ostalem ni Leonora — če je vobče opazila to srečanje — temu posvetila nikake posebne pokornosti. Toda dogodki okoli nje so sami začeli obračati nase njeno pozornost. Po mestu so švigale tolpe ljudi in njihovo zadržanje in obrazi niso obetali nič dobrega. Vse hiše in trgovine so bile zaprte. Kakšno uro po srečanju s Foscarijevo povorko je od Lida vstalo glasno vpitje. Tolpe, ki jih je Leonora videla, kako so brez besed hitele po ulicah, so zdaj začele kričati: »Altieri!... Altieri!...« »Altieri je zmagal,« si je rekla Leonora. Kaj ji naposled mar! Saj si je sama rekla: naj zmaga generalni kapitan ali pa sedanji dož, njeno delo je drugod. Hrup je čedalje bolj naraščal. Zdaj pa zdaj so počili streli. Potem je pa iznenada pretresla zrak strašna eksplozija... Za trenutek je zavladala smrtna tišina. Polem se je pa hrup še podeseteril. V vseh cerkvah je bilo plat zvona. Sredi nepopisnega trušča, vpitja in vzklikanja zrevolucijoniranega mesta je Leonora stopala za krsto svojega očeta. »Altieri je zmagal,« je spet pomislila. In obšla jo je želja, da bi bilo vsega tega čim prej konec. Ko je mrtvaški izprevod dospel do Olivol-skega otoka, jo je nenadoma obdala tišina, da jo skoraj radovedno privzdignila glavo in pogledala okoli sebe. Videč, da je izprevod že skoraj na koncu, si je oddehnila! Dandolov grob je bil pripravljen v cerkvi Matere božje Formoške. Duhovniki in redovniki so se ustavili pred ograjeno grobnico. Vanjo so stopili samo nosači. Zunaj so duhovniki hlastno opravili molitve, vsi v strahu in grozi, ne vedoč, kaj naj pomeni zamolklo hrumenje, ki je vstajalo od daleč... Potem so grob zasuli in grobnico zaprli. Maloštevilni daljni sorodniki, ki so šli z Leonoro na tej poslednji poti njenega očeta, so zdaj stopili k njej in ji predlagali, da jo spremijo v Altierijevo palačo. Ona je pa odklonila; hotela se je za nekaj dni umekniti v nekdanjo Dandolovo hišo. Sorodniki so z veseljem sprejeli prostost, ki jim jo je Leonora dala, zakaj mučila jih je radovednost, kaj se prav za prav v mestu dogaja in zakaj so na dan doževe poroke z Adrijo povsod srečavali grozeče tolpe, ki so vzklikale: »Altieri!... Altieri!...« Leonora je odšla z dvema lakejema v Dandolovo hišo. Pred vrtnimi vrati je lakeja odslovila. Na pragu hiše je zagledala starega Filipa. Ves v strahu je poslušal hrup, ki je vstajal iz mesta. »Vi, gospa!« je vzkliknil starec in sklenil roke. »Da, jaz... Ali mi lahko daš ključ od sobe, Ki sem jo imela, ko sem bila še deklica?« »Da ga vam dam?...« » »Da,« je pritrdila z nasmehom, ki je bil popolnoma miren, a je vendar izdajal nekaj strašnega, »da, zato te prosim, ker hiša ni več naša...« »O, gospa... draga gospa... v hiši je vse narobe... toda vam je na razpolago... sami veste, da vam je... ker je njegov a.« Leonora je silovito vztrepetala in hotela nekaj odgovoriti... toda beseda ni prišla iz njenih ust. Nemo je pokimala in vstopila. »Tale ključ je, gospa,« je dejal stari Filip. »Sobe se ni nihče doteknil in je vse v njej tako kakor je bilo.« »Hvala,« je dehnila mlada žena. Kako minuto se je razgledovala okoli sebe, naslajaje se v duhu nad okolico, ki je bila nekoč prizorišče njene sreče. Starec je očividno razumel, da se odigrava v duši njegove gospodarice nekaj izrednega in svečanega. Plaho jo je opazoval, toda rekel ni niti besedice. Gledal jo je, kako je počasi zavila po lesenih stopnicah in izginila v Somraku kakor duh, ki se iznenada utrne. Stari Filip je nabral čelo. Zamislil se je. Nekaj je premišljal, kakor bi iskal konca tega obupa, ki ga je bral na Leonorinem obraza. Zdajci se mu je pa utrgal lahen vzkrik, kakor bi ga bilo iznenada obšlo spoznanje. »Karkoli se že pripravlja,« je zamrmral, »on edini bi utegnil...« In kar so ga noge nesle, je stekel proti veliki cedri sredi vrta. Deset minut nato se je vrnil, in z njim je bil stari dož Candiano; obvedel ga je iz skrivališča, kamor ga je bil spravil Roland. Posadil ga je na stol v obednici. »Počakajte me, Visokost,« mu je velel. Slepec se mu ni upiral in je voljno pustil, da je napravil z njim, kar je hotel. Stari Filip je naglo stekel po stopnicah. Potrkal je na vrata Leonorine sobe in zavpil: »Jaz sem, gospa...« Leonora mu je odprla. »Kaj bi rad?« je mehko vprašala. Hkratu je skrila za nedrja drobno stekle-ničico. Toda ta kretnja staremu oskrbniku ni ušla. Vztrepetal je. »Tega sem se bal!« je dejal sam pri sebi. »Kaj bi rad?« je še enkrat vprašala Leonora, prav tako mehko ko prvič. »Gospa! O, gospa! Zakaj ste se napravili v dekliško obleko?« je vzkliknil starec in sklenil roke. »Ali ti mar ni prav?... Zahotelo se mi je...« »O, gospa! Zakaj ste pravkar skrili strup za nedrja?« Obrnila se je proč in v tretje vprašala, prav tako mehko ko prej: »Kaj bi rad? ...« »Gospa... neki mož je v hiši, spodaj v obednici čaka, in bi rad z vami govoril...« »Neki mož?...« »Da... nekdo, ki ga poznate... plemenit starec, ki ste ga nekoč ljubili kakor lastnega očeta...« »Kakor očeta!« jq gluho ponovila Leonora. »Gospa, če je petdeset let vestne službe v hiši Dandolov vrednih plačila, če niste pozabili, da sem bil jaz tisti, ki sem vas učil prvih korakov po vrtu, da sem vas zmerom ljubil kakor punčico v lastnem očesu, potem pojdite in govorite s tem človekom...« Starec je v obupni prošnji sklenil roke. Dve solzi sta zdrknili po njegovih od starosti in skrbi razoranih licih. Globoka presunjenost je stisnila Leonoro za srce. »Naj bo!« je slabotno dehnila. »Pojdiva dol...« Česa se je stari Filip nadejal, ko je peljal Leonoro k Rolandovemu očetu? Ali je mar pri nesrečnem blaznežu prestregel blisk prebujajočega se razuma? Ali je pa mislil, da bo to nenadno srečanje napravilo preobrat v duši mlade žene?... Ko sta šla po stopnicah, je Leonora vprašala: »Kdo je ta človek?« »Takoj boste videli, gospa,« je odgovoril Filip in odhitel naprej. Leonora mu je počasi sledila. Bila je v oblačilih, ki jih je imela oni večer, ko so prijeli Rolanda Candiana — v oblačilih, ki jih ni hranila samo z ljubeznijo, ki so jo takrat posvečali vsem rodbinskim stvarem, temveč tudi s pobožnostjo dragega ji spomina. Ko je stopila v obednico, je zagledala moža, sedečega v naslanjaču; obraz je obračal k luči. Leonora se mu je približala in tisti mah spoznala v njem starega doža. »Rolandov oče!« je zamrmrala. Groza jo je prevzela in prvi trenutek je že hotela pobegniti. »Ne! Oh, ne!« je zajecljala. »Ne sme me videti ...« Toda takrat se je spomnila, da so bili dožu izteknili oči. Njen strah se je zdajci izpremenil v neizmerno sočutje. In premišljala je: »Kako malo so ga izpremenila leta in trpljenje! ... Zdi se mi kakor tisti večer, ko je prišel v tole sobo, me prijel za roko in mi z nasmehom dejal: ,Ne morem si želeti lepše in modrejše hčerke kakor si ti...‘ Kako srečna sem bila takrat! Kako mi je utripalo srce pri njegovih besedah!... In potem mi je dejal, da njegov sin ne govori drugega kakor o meni, da je kakor iz uma od te ljubezni in da ga mora venomer opozarjati na njegovo delo, drugače ne bi počel drugega kakor skladal verze o meni... Kako srečen je bil, ko mi je to pripovedoval...« In Leonora se je ob tem spominu nasmehnila. Njena živa domišljija ji je pričarala pred oči oni davni prizor, da se ji je zdelo, kakor da ga vnovič doživlja. »Kako dober človek je bil njegov oče!... Ko sem šla v doževsko palačo in me je posadil z mojim očetom za mizo, mu ni bilo mar etikete; sam me je posadil zraven Rolanda in skoraj srdil se je, da sem ga klicala Visokost, rekoč, da iz mojih ust rajši sliši besedo ,oče‘. Oh, [kako dober je bil... In kako srečna sem bila takrat!...« Ihtenje je raztrgalo grlo nesrečni mladi ženi. »In zdaj je vsega konec,« je zamrmrala... »Umrla bom... umrla v obupu, umrla sama, in mihče mi ne bo privoščil pogleda ljubezni...« »Kdo je tu?« je zdajci vprašal stari dož. Zaslišal je bil ihtenje in je instinktivno iztegnil roke. Leonora je obstala kakor okamenela in se stresla. »Kdo je tu?« je v drugo vprašal starec. »Ali si ti, Filip?...« Leonora je preživljala enega tistih razburljivih trenutkov, ko človek ni prav normalen, ko duša, gnana na valovih kakor razbitina, izgubi smer in se zdi, da mora srce razgnati... Utihnila je. Še nekaj minut, si je v duhu dejala, in nič yeč je ne bo. Smrtna grenkoba je bila v njej. Tedaj je pa začutila neizrekljivo potrebo, da nekomu izlije svoj obup. Spustila se je na kolena k staremu Candia-mu, ga prijela za roko in mu ihteč izpovedala svoje gorje: »Nesrečna ženska je tu, ki je ne vidite, ki ste jo pa nekoč videli, Visokost... Ali se še spominjate Leonore Dandolove? Ali se še spomnite, kako so vam oči žarele in kako se vam je širilo srce, kadar vam je ponudila svoje čelo v poljub? Ali se še spomnite, kako ste nekega dne rekli: ,Ta otrok je ustvarjen za srečo....' Vidite, gospod dož, nesrečnica, ki plaka ob vaših nogah, je Leonora Dandolova....« »Kdo me imenuje doža?... Torej sem le idož?... Jaz, dož!... Kakšen posmeh!...« Leonora ni slišala teh blazneževih besed. Med ihtenjem je nadaljevala svoje tožbe: »O, oče moj!... Vi še ne veste, kako strašna nesreča me je zadela... Oslepili so vam vaše uboge oči... Meni so oslepili dušo... Izžgali so [vam trepalnice... Meni so zdrobili srce in mi ubili ljubezen... 0, oče, saj ne veste, kako strašno je to! Ljubiti z vso dušo, pa vedeti, da vas on prezira, in mu ne morete dokazati, da ste ga vredni. Moj edini greh je bil, da sem hotela rešiti svojega očeta... Oh, Visokost, prehuda kazen je bila to! Umreti hočem, a preden pojdem za zmerom od tod, vam moram na ves glas izpovedati svojo nedolžnost in vas poklicati za pričo!« Starec je prebledel. Roke so mu drhtele. In šepetal je: »Kdo tako joka?... Kdo je tolikanj trpel, da njegove tožbe tako trgajo človeška ušesa...« »Leonora, Visokost, vaša Leonora! Tista, ki ste jo imenovali svojo drago malo Leonoro!... Leonora Dandolova... Kaj ste jo mar pozabili?...* Oh, še to gorje, ko sem pričakovala pred smrtjo blagoslova iz vaših ust!« »Leonora!... Leonora Dandolova!« je mrmral blaznež, tipaje v večni temi svojih oči. »Zdi se mi... res... da... oh, lep otrok... lep in moder... da... moral sem jo poznati... In pravite, da je Leonora Dandolova mnogo trpela?« Nesrečnici se je iztrgal krik brezdanjega obupa: »Pravim vam, da joka ob vaših nogah in umira! 0, Visokost! Nebo in zemlja sta pekel krivičnosti, drugače ne bi bili nedolžni ljudje Obsojeni kakor sem bila jaz, drugače ne bi morala lepa in mlada in tako življenja željna v smrt po krivdi drugih!« »Leonora Dandolova!« je zamrmral starec e čudnim glasom. »Čakajte... ali ni prihajala pred davnim, davnim časom... v neko palačo... ob kanalu... v palačo, kjer so se shajali sami odlični ljudje...« * Leonora ni vedela, du (lUnaio- Sreča bednih: zgodovinski film sBerliner Zeituug aiil Mittag« je svoječasno priobčila to poročilo o produkciji Cecila B. de Milla filma »V znamenju križa«. Depresije je v Holly\voodu konec — vsaj trenutno. Kajti Cecil B. de Mille, znameniti ameriški filmski režiser, ustvaritelj »Desetih božjih zapovedi« in drugih velikih zgodovinskih in verskih filmov, je pričel de lati nov film »V znamenju križa«, čigar vsebina je posneta iz življenja v starodavnem Rimu. Ves Hollywood je na nogah, ves Hollywood je srečen in prijetno razburjen zaradi tega dogodka. Spet se vračajo časi, ko so igrali »Ben Hurja«. Po hollywood-skih ulicah se sprehajajo vestalske device, gladiatorji in rimski centuriji z leopardovimi kožami čez rame. Od 14.000 igralcev in statistov, ki žive v Hollywoodu in čakajo zaposlitve, jih bo de Mille potreboval 7.500, torej dobro polovico revežev, Oscmtctni selfancuUtn&t* j udi upora bij d dnevno Ciil oroilo.hfjl To dokazuje, kako dobra je (a zobna pasta. Samo opazujte ljudi, kako zelo šel zanemarjajo tiego zob in spoznali boste, kakofrtjetna presenetijo sveža usta z' ne« zobmi. - Dobiva se povsod} 8.-, velika tuba Din.’ 13.— ki so že dolgo stradali. Megafoni tulijo Millova povelja. Ljudje zvonke* tajo v /epih z denarjem, trgovci im plinarna ne silijo v plačilo starih računov, .-'-bežni so ustavljene, avtomobili se zganejo iz garaž, bolniki celo kličejo zdravnika — skratka ves Hollywood živi z de Millom in od njega. Ko so se po Hollywodu razvedele prve vesti, da namerava de Mille fil-mati velik zgodovinski film, je zvoail v njegovih študijih osemnajst ur na dan neprestano telefon, nepregledne množice so čakale, da bi jih Cecil B. de Mille sprejel in zaposlil. Na tisočo pisem je došlo vsak dan v pisarne. Najneverjetnejše stvari so si izmišljevali, samo da bi zbudili pri de Millu zanimanje. Nekdo je pisal: »Vašo mater poznam, gospod de Mille«, drugi spet: »Ko je zadnjič vaša hčerka padla s konja, sem priskočil in ji pomagal na noge...« itd. Seveda se zanimajo vsi statisti za to, da sodelujejo po možnosti v vseh ali vsaj v več filmskih prizorih. Neki Intervju z Jackiejem je lahak in prijeten. »Nekoč sem gledal kako so filmali, potem sem pa smel še sam igrati. Pa sem prišel k Halu Roachu, veste k Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. - Napisal P. R. »Najbrže ne veste, da sem tudi jaz študiral medicino in da sem nekoliko podkovan v njej. Nu, če tega Se niste vedeli, vam zidaj povem, in zato vas prosim, ne čudite se, če vas nekaj vprašam. Pri mrliških ogledih ste morali odkriti pri noroih in slaboumnih ljudeh poškodbe v določenem delu možganov, kaj ne?« »Da.« »Toda ali je ta točka v vseh primerih popolnoma ista?« »Domala.« »To še zmerom ne zadošča. Zakaj te poškodbe utegnejo biti posledica slaboumnosti in ne njen vzrok. Vidite, tako utegnejo ugovarjati vaši nasprotniki in tako bodo tudi ugovarjali. Zato bi bilo treba s poskusom dokazati, da nimajo prav. In tak poskus je neizvedljiv.« »Pa je vendar že storjen!« Z Lerchenfeldovega obraza je izginil smeh. »Ni mogoče!... Pravite, da ste napravili na možganih zdravega človeka poškodbo, ki je imela za posledioo izgubo umstvenih zmožnosti... torej blaznost?« Horvin je izprevidel, da se je zaletel in da je napravil s svojim odgovorom veliko neumnost. Vsa kri mu je izginila z obraza. Vztrepetal je. Toda kmalu je njegova krepka volja premagala trenutno slabost. In že je tudi našel pojasnilo: »Tega poskusa nisem jaz sam napravil... temveč neki moj tovariš, zdravnik... kirurg, v čigar verodostojnost se lahko zanesem.« »Pri nas?« »Ne... v Ameriki, kaka tri leta bo tega.« »Toda kako je mogel ta človek napraviti tak... tločin? Saj je to vendar navaden zločin!...« 26. nadaljevanje ji trzale in grudi so ji plale od razburjenja. V možganih so se ji preganjale vročične misli. Še zmerom je prisluškovala. In potem je z bolestno gesto zamrmrala: »Ah!... Lopov!... lopov!...« Vratna zavesa se je zgrnila za njo. Stala je na pragu, in njen lepi obraz je pokrivala tragična krinka. V njenih črnih očeh je žarel čuden ogenj. Brez besede, s posinelimi ustnicami, je stopila naprej, strmo srepeč v Horvina... v Horvina, ki se ob pogledu nanjo ni mogel ubraniti presenečenja in potem občutka neznane groze, da se je s tesnobnostjo vprašal: »Ali se je ravnokar vrnila? Ali je pa slišala ves moj razgovor z Lerchenfeldom?« S prisiljenim in nemirnim nasmeškom je vprašal: »Kako to, draga Ilona, da si že nazaj?« Ni mu odgovorila. Še zmerom je s težkimi koraki in srepimi očmi počasi stopala proti njemu. Horvin je povzel: »Zdi se mi, kakor da ti ni dobro... Kaj ti je?... Ali te je mar spet napadla migrena?« Isti molk. Zijaj je bila čisto pri njem. Čutil je njen kratki, zasopljeni dih, ki je sunkoma vstajal iz njenih burno se dvigajočih prsi. In potem je z glasom, ki so se v njem izražali neizmerna žalost in bolest, srd in sovraštvo hkratu, dejala: »Vse sem slišala... vse kar se je tu govorilo.« Vzlic oblasti, ki jo je Horvin imed nad seboj, se ni mogel ubraniti silnega drgeta, ki mu je stresel telo. Instinktivno je odstopil. Ni našel te besede so ga zadele neusmiljeno kakor zaušnice... Njen prezir mu je bil neznosen. In ljubosumnost, ki jo je zbudil v njem, mu je spet prižgal oni zlovešči lesk v očeh. Porog mu je vstal na ustih. In kriknil je: »Če so te ti poljubi toliko stali, potem si jih ©čividno namenila nekomu drugemu...« »Nesramnež, ne žali me!« »Resnico govorim... sama dobro veš...« »In če bi bilo res?« Stopila je korak proti njemu. Izzivala ga je. In on je s ciničnim usmevom odgovoril na njen izziv: »Tak pojdi vendar in poišči svojega Milavca... pojdi in daj njemu svoje poljube! Še zmenil se ne bo zanje... zdaj ko se ničesar več ne zave... zdaj ko ne more več biti... razumeš?... ko ne more več biti tvoj ljubimec.« »Moj ljubimec...« »Da, tvoj ljubimec...« Zdajci je pozabil vse okoli sebe... pozabil vso opreznost. In s ciničnim grohotom je vzkliknil: »Ah! Ah!... Prav sem storil, da sem se zavaroval za bodočnost...« To pot je njo vrglo nazaj... Gluh krik se ji je izvil iz bledih ust in vsa kri ji je izginila iz obraza. Misel, ki jo je takrat iznenada prešinila, je bila tako strašna, da jo je prvi mah z grozo odbila od sebe... Toda vzlic temu je morala misliti na razgovor, ki ga je bila pravkar prestregla. Misliti na grozo, ki jo je zagledala skozi pol priprla vrata na Horvino vem obrazu v trenutku, ko je kirurg na nenadno vprašanje svojega gosta zastran odločilnega zločin- jo vciiuai besede ugovora ne zagovora... Ilona se je zasme- J Mzastran odločilnega zlocin- »Tega vam ne morem povedati... Samo to. jala bil je presekan, oster smfth, ki je bolestno * ,*ga P°®kusa odgovoril, da so ta poskus nap ra- lahko rečem, da je bil ta poskus posledica neke ljubezenske zadeve. Zdravniku je bilo do tega, da se ranjencu, ki ga je zdravil, ne vrne več razum. Zato je pri operaciji, ki jo je moral napraviti, neznatno poškodoval dotično mesto v možganih, ki sva prej o njem govorila... Ranjenec je operacijo srečno prestal... Več vam ne smem povedati; zatrdim vam pa lahko, da je tako, kakor sem vam pravkar popisal.« Lerchenfeld je bil videti prepričan. »Nesreča je samo v tem,« je dejal z usmevom, »da tega poskusa ne morete tudi sami ponoviti. Zakaj na pripovedovanje vam vendarle ne bodo verjeli.« Moža sta se poslovila. Lerchenfeld je stisnil Horvinu roko in odšel. Skoraj v istem trenutku se je na pragu druge sobe prikazala Ilona. Če bi bil kirurg malo prej, ko se mu je zdelo, da je slišal neki šum iz malega salona, meječega na njegovo ordinacijo, stopil do težke vratne zavese in jo privzdignil, bi bil zagledal pred seboj Ilono... Mlada žena ni mogla zaspati in je že pri prvih besedah, ki jih je prestregla iz sosednje sobe, vztrepetala; vstala je in se počasi približala polpriprtim vratom, ki so jih zakrivale težke zavese. Pogovor jo je jel kmalu silno zanimati... eaj ji je razodel strašne reči, ki jih skoraj ni mogla verjeti... Ne, to je bilo preveči Ljubezen, ki je tako trdno vanjo verovala... ljubezen, ki je zaradi nje doprinesla naj večjo žrtev, ki jo more ženska storiti, ko se iz čuta dolžnosti preda možu, za katerega ne čuti nobenega nagnjenja — ta ljubezen je laž, te ljubezni nikoli ni bilo! Horvinu ni bilo do nje, ne, samo do denarja mu je bilo! In ona je nasedla temu človeku, verovala je v njegovo poštenost, verovala v njegovo plemenitost. Že dva meseca je, meneč, da ga s tem osreči, prenašala najhujše 'duševne muke, ker ga ni mogla in ni mogla ljubiti. In zdaj... zdaj je njeno življenje za zmerom priklenjeno k njegovemu! Gorje tiste ure je bilo strašno... Mlada žena fe stiskala ustnice v krčeviti boler.fi. treoalnice so udaril na ušesa. In potem je povzela: »Ah! Zdaj blagoslavljam migreno, ki me je prisilila, da sem se vrnila domov. Blagoslavljam naključje, ki me je napotilo v mali salon, ki mi je dalo priliko, da sem izvedela vso resnico... naključje, ki mi je razodelo vso tvojo spretno igrano komedijo... Čestitam ti, imenitno znaš igrati! Zdaj nima tvoja preteklost zame nobene skrivnosti več. Zdaj vem, da si me presleparil in izmamil v past... Toda tudi to vem, da je zdaj med nama vsega konec.« »Molči, Ilona!... Kriv sem, priznam... Tudi to priznam, da te takrat nisem ljubil... Toda zakolnem se ti, da si mi potem osvojila srce...« »Laž!« »Zakolnem se ti, da me je obšlo iskreno kesanje, da sem sklenil obračunati s svojo sramoto... da sem iz ljubezni do tebe sanjal o bodočnosti, ki. naj odkupi to mojo zavrženo prošlost...« »Komedija...« »Usmili se me!« »Nikoli!« Vzravnala se je, divje in neusmiljeno. Horvin se je spustil na kolena in jo kleče prosil odpuščanja. V tem trenutku se je zdel iskren. In bil je res iskren. Ljubil je to ženo, ki jo je presleparil, ki se je z njo poročil ne iz ljubezni, nego zaradi denarja... to ženo, ki mu je grozila nevarnost, da jo zgubi... »Ne, ne poznam usmiljenja, zakaj preveliko je zlo, ki si mi ga prizadejal... ti, ki sem zate pristala na največjo, najstrašnejšo žrtev, ki jo more ženska doprinesti. Mislila sem, da ti je res kaj zame, v resnici ti je pa bilo samo za moj denar!... Cele noči sem prejokala, cele dneve sem trpela... ti si se mi pa smejal in se delal norca iz moje žrtve. Ali si mar kaj slutil moj odpor, moj gnus? Gnus, ki si me z njim navdajal, ali si si ga bil v svesti? Lagala sva drug drugemu... ti iz preračunljivosti, jaz iz požrtvovalnosti. Tebi to ni bilo težko... A meni... sleherni poljub, ki sem ti ga dala, me je stal... ah, kaj vem!... leta mojega življenja!« Naslonila se je bila na stol, vsa trepečoča. Tudi on je vstal. Besede, ki mu iih je zabrusila v obraz... vili na docela zdravem in duševno normalnem človeku. Ni se mogla več premagati. _ »O Bog!« je zajecljala. »Oh, tako zavržen« bitje! To stvar si ti sam napravil!« »Ne razumem...« »li si napravil poskus, ki si o njem govoril... Ti si zagrešil ta nečloveški zločin!« »Jaz?« Nedoločno je čutil, da se s svojimi izmikajočimi odgovori zapleta. Ilona ne sme slutiti resnice, »O čem govoriš?« je vprašal. »O stvari, ki se je dogodila. Ne izvijaj sel... ,Zavaroval si se za bodočnost*. Ali nisi mar pravkar sam tega rekel?« Zgrabila je svojega moža za laket. Njeni prsti so se ga oklenili kakor klešče. »Ti si tisti, ki si hotel... ki si povzročil Milav-čevo blaznost... Ti si zločinsko izbrisal tega nesrečneža iz občestva živih... Ti si ga obsodil v večno duševno smrt...« Horvin je silno vztrepetal. In bled ko smrt je odstopil, hoteč se izviti iz primeža njenih prstov: »Ilona... izpusti me... boli me...« Nohti mlade žene so se skozi obleko zasekali kirurgu v meso in njih pritisk je postajal čedalje neznosnejši. Toda Ilona ni slišala njegove prošnje. »Taji, če si upaš! Poglej mi v oči in utaji, če moreš!« Horvin se ji je še zmerom hotel iztrgati v krčevitem naporu. Zaman! »Tvoj molk je priznanje!« Hotel je nekaj odgovoriti. Toda izprevidel je, da bi bilo prepozno. Ilona ne bi več verjela njegovim zatrjevanjem in nikoli več ne bi v njej omajal prepričanja o njegovem zločinu. Njeni prsti so počasi popustili. Omahnila je v naslanjač in zakopala glavo v dlani. Ko jo je čez nekaj trenutkov privzdignila, so bile njene oči suhe in vročičen lesk je gorel v njih. In na njenem obrazu je bil zapisan neizprosen sklep. Brez besedice je krenila proti vratom v ozadju sobe in odšla, ne da bi se obrnila, ne da bi slišala obupno Horvinovo zaklinjanje... €ešltknedlik«. Pa naj bodo v Sloveniji cmoki, na Češkem pa »knedliky« — okusni so zelo. 1 kg krompirja skuhamo v oblicah, olupimo ga in ko je še gorak, ga pretlačimo na stroju ali ga pa zdrobimo z valjarjem. Pridenemo še V* kg bele moke, V« 1 mleka, košček sirovega masla, žličko soli in 1 jajce. Zmes dobro zgnetemo na deski, da postane popolnoma gladka. (Približno 15 minut.) Potem razdelimo testo na 3 dele in vsakega razvaljamo na Vi cm debelo. Nato ga zrežemo na 5—6 cm dolge kvadrate in položimo na vsakega 4 zrele češnje, s pečkami vred. Potem naredimo cmoke, ki nimajo okrogle oblike kot češpljevi cmoki, ampak so nekoliko ploščati. Zelo važno je pri cmokih, kako jih kuhamo. Za cmoke rabimo zelo veliko vode, najbolje je, ako jih kuhamo v dveh velikih loncih. Za 20 cmokov rabimo najmanj 4 litre vode. Lonec mora biti prostoren, da se cmoki lahko nakuhajo. Zakuhamo jih v vrelo, slano vodo in jih pustimo kuhati 12 minut. Potem jih vzamemo iz vode, denemo v skledo in polijemo z razbeljenim maslom in potresemo s svežim sirom, ki ga nekoliko premešamo s sladkorno sipo. Lahko tudi pomešamo cimet s sladkorno sipo in z njim potresemo cmoke namestu s sirom. Iz te količine naredimo 55—60 lepih cmokov. Žrebanje za nagrade našega nagradnega natečaja se bo vršilo nepreklicno dne 20. julija ob 3. uri popoldne v prostorih Delavske zbornice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, Opozarjamo vse naše cenj. naročnike, ki jim je potekla naročnina, posebej pa še naše tekmovalce, da poravnajo svoje obveznosti najpozneje do 15. t. m. Uprava Družinskega tednika če še ne veš Duli po slanikih spraviš z rok, če tareš roke z ovlaženo gorčično moko. Potem si jih z milom umij. Klobase. Največ hranivih smod imajo klobase, ki vsebujejo prav malo vlage, zato pa tem več maščobe. Take so salame im druge slične suhe klobase. Njihova visoka oena je torej upravičena. Take klobase je treba vselej jesti le narezane iv drobne ploščice. Stot* Bombay, v juliju. V nekem severnoindskem taborišču je iz nepojasnjenih vzrokov zdivjal udomačeni slon. Strgal je jer-menje in tekal divje trobentaje med šotori, preganjal moške, ženske in deco. Vse je bežalo v obupnem strahu. Nekaj oborožencev se je zagnalo za njim. Slon je pa dirjal naprej, podiral šotore, se zaganjal v ograjo in teptal z ogromnimi tolkači vse, kar mu je prišlo pod noge. Tedaj se mu je postavil na pot njegov strežaj in ukazujoče dvignil roke. Najboljši prijatelja sta bila, toda zdaj ga slon ni hotel poznati. Zamahnil je z dolgim rilcem, da je strežaj odletel ko žoga in obležal nezavesten. SElalo našo brane