Gospodarske stvari. Zavarovanje pridelkov proti ognju. Gospodarje /-opet opominjamo na naznanilo rzavarovalue banke Slovenije." zavarovati proti požaru, kmetijske pridelke, žito, klajo. LetoSnja buda vremeiia, kn piav po$r<isto strela sbranibe za/.i^a, so gos|n>darjiMii glaseu opoinin, zavarovati si vsakdenji kruli. živini pa kiajc prnti ognju. V>'Ste tudi dobro, koliku sovražuikov je po vaseb. liudobuib razbrzdaucev narnvč, ki se najrajši maščujejo s tem, da poslopja požigajo. Hiše se budobnež ne loti tako bitro. rajši ti požge pridelke v kozolcu ali žito v kopali. Ce pa ve, da imaš pridelke zavarovane, jih ue bo lehko požigat šel, ker ve, da ti s teai posebue škode ne napravi. Naj se vam torej malo denarja ne smili, s kterim se zoper take uesreče obvarite. Pri tej piiliki opominjauio vse gospodarje, kterim naš list v roke pnde, da ne poslušate bujskalcev, ki so zopet začeli proti bauki ,,Sloveniji" zabavljati in laži trositi. Tako so delali z nevošljivimi Nemci vred doniači paglavci iz začetka, ko se je banka suovala. Potem je bil en čas mir. Ko je pa meseca inaja t. 1. občni zbor delničarjev popolnil opravilni svfet z gospodi konservativne strankc sloveaske, in posebuo odkar je edea liberalnib Slovencev iz saiue jeze nad vspeboni volitve iz ravnateljstva stopil, od tega časa začelo se je, kakor iz več krajev čujemo, zopet rovanje proti bauki nSloveniji." Ti ljudje so kakor stara baba. Dokler ji v vsakej reči vstrezas ter ji ničesar ne oporekaš, je mir; brž pa, ko ji eno ali drugo odrečeš, ali jo zavrneš, obcsi čobo in te zaene obirati pri ljudeb, da se ji z ust kadi. — Naj vas torej hujskauja in obrekovanja tacib sebičnikov ne begajo. Novo izvoljeni gospodje opravilni svetovalci so posteni in previdni možje, kterim je mar za domači nstav zavarovalne banke. Kdor pa zoper domačo stvar bujska, ne moie kaj prida človek biti. Domači poiuočki: Zoper žuželke ua kumarab (gurkib.) 1. Na kumarab kakor na dinjah (tikvab) so rade žoltkaste žuželke, ki zelišče in sad pokoačajo. Najboljši pomoček zopei1 ta merčesje škropljenje z gnojnico od kurjeka. Na 1 fuiit. kurjeka se vlije kakih 5 bokalov (pintov) vode, mešanica stoji 24 ur, potein se ob večerib, ko siolnce več ne pripeka, s to guojzico kumare ali dinje škropijo. Zoper dristo pri prasetib. 2. Odstavljenib praset se kaj rada drista loti, zarad česar jih dosti pogine. Navadno daje se odstavljeuim piasetom kislo mleko, kar jiru dobro teknc. Da pa driste ue dobijo, priraešej kislemu mleku (za 3 bokale) 2 do 6 lotov mizarskega kleja (Tiscblerleim), ki se poprej v topli vodi razpusti. Ko se že vleče primešaj ga kislemu mleku, ki se vsled tega nekoliko bolj zgosti, ko se mešanica dobro prcdela. Dokler še praseta d iste niniaj", zail.stieta 2 lnta onienjeuetra k 1 --ja ali lima. da :-e Uolezui v <>kom (iride; če pa svinje bol.-zeu že iinajo, treba d<< 6 lntuv kleja priuieševati. Dobro je .tudi kiskum mleku |iiime5avati p š e n i č a l h o t r o b o v, iz začetka mau j, potera pa več in vmes posuti nekoliko zm ječniena ia ovsa. Mlatiči in sploh delalci postajajo dragi. Casiu še jih za dobio plačilo dobiti ni. Zato so .se kmeti bohiuske sreuje na Kiaujskem lepo pogovorili in si kupili mlatilao mašino za 145 gld. pri Henriku Lanc-u, fabrikautn v Maubeim-u. Mlatiluica vaga 3 dtibre ceate. Ni večja, kakor navadna ,,pajtelkašta.u Dva človeka jo gonita. Trije pa — cden moški iu 2 ženski — strežejo. Vsako uro namlatijo po 3 cente zrnja iz klasovja. V nekaterih dnevih je mlatitev končana za celo srenjo — brez mlatičev. Mašina ni preumetuo narejena. Ako se kaj pokvari, jo lebko popravi vsak kovač. Bčelarsko društvo v Mariboru je pri vinorejski šoli svoje bučele razpostavilo na ogled. Pristop je vsaki den svoboden od 5.—6. iue na večer. Rojev je vseh 28 v podučljivih in nagledovanja vreduih panjib ali košib. Bučele so razuovistue: domače, laške in hanoveranske. Tudi iz Egipta jih društvo namisli kmalu dobiti. Vsako nedeljo se od 9.—10. ure v vinorejski soli razlaga o bučelarstvu.