KOPER, NEDELJA 1. JANUARJA 1956
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO V. ŠT. 1
Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-181.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 26, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru, Rokopisov ne vračamo.
Ba i/elie> u&peUe>
Navada je, da se ob izteku starega leta ozremo na prehojeno pot z vsemi uspehi in težavami v tem obdobju, hkrati pa da usmerimo svoj pogled' v nastopajoče Veto, ki naj nam ob sku.pnih naporih prinese več sonca in zadovoljstva.
V državnem merilu — od tega v minogočem zavisi tudi splošno sta. nje v našem okraju •— je bilo v preteklem letu postavljenih dokaj
stnostjo in poštenostjo pomaga u-stvarjati boljše splošne življenjske pogoje. Nastopil je namreč čas, ko posta ja za vsakega posameznika bolj važno ko kdajkoli prej, da gleda na svoje osebne koristi samo skozi prizmo koristi družbe! Ce bomo v .ogromni večini v tem smislu, prihodnje leto opravljali vsak na svojem mestu svoje dolžnosti požrtvovalno in pošteno, tedaj ni skrbi za to, da ne bi z združenimi močmi porinili voz splošnega standarda znatno naprej. Naj bo prihodnje leto neprijetno samo za tiste posameznike, ki bi s svojim družbeno
škodljivim zadržanjem vlekli ta voz nazaj!
V času, ko ob vidnih sadovih obče borbe za mirno sožitje med narodi prvi pobornik takšne blagodejne svetovne politike, predsednik republike tovariš Tito, našo stavbo mednarodnega sodelovanja osebno ni z vsem uspehom gradi tudi pri afriških narodih, se še z v(ečjim zaupanjem v bodočnost lahko povsem posvetimo mirni graditvi socialistične Jugoslavije, ki uživa vse večji ugled v svetu.
Z željo, da naj vsakdo doprinaša čimVečji delež k naši skupni graditvi čestitam vsem prebivalcem koprskega okraja zdravo, zadovoljno in uspehov polno Novo leto 1956!
Aibin Dujc
OBČINSKI KONFERENCI ZKS
Tišff 1
Predsednik Tito v Egiptu
V sredo dopoldne je prispel jugoslovanski predsednik Tito na desetdnevni uradni obisk v Egipt. Ob prihodu v Kairo ga je sprejel predsednik egiptske vlade Naser s člani Revolucionarnega sveta ter z najuglednejšimi predstavniki vojaških in političnih oblasti. Glavno mesto Egipta, odeto v morje jugoslovanskih zastav in napisov o prijateljstvu med dvema državama, je priredilo visokemu jugoslovanskemu gostu prisrčne manifestacije.
Sprejet z najvišjimi državniškimi
novih temeljnih kainnov za dvig blagostanja našemu delovnemu človeku. Čeprav že daje naša bazična industrija bogate plodove, smo bili ob koncu leta spričo znanih težav priča posebni skrbi najvišjega državnega in političnega vodstva glede bega, da se odstranijo in premagajo nujno nastala nesorazmerja v naši ekonomiki.
Zaradi omenjenih nujno nastalih neskladnosti med spreminjanjem strukture prebivalstva pri nas na eni, in med pi-oizvodnjo po-trošnih dobrin na drugi strani, so za bodoče pripravljeni ukrtepi, ki naj to stanje postopoma, toda v osnovi izboljšajo. Ce temu dodamo še predvideno pospeševanje industrije potrošnih dobrin, mere za tesnejšo povezavo kmečkega pridelovalca z ostalimi delovnimi ljudmi pri nas; če v industriji in kmetijstvu storimo vse za plodne j" e izkoriščanje proizvodnih kapacitet, se-ve pa tudi produktivnosti dela, tedaj zanesljivo lahko računamo na to, da nam bo že ¡leto J956' znanilec svetlejših dni v naslednjih letih.
Sedaj, ko imamo vse pogoje za to (naše Slovensko Primorje ima še prav posebej lepe možnosti za nadaljnji razvoj!), je sliednji naš državljan irred vso našo družbo dolžan, da v skladu z navodili našega političnega vodstva s svojimi maksimalnimi osebnimi napori, ve-
V nedeljo sta bili v koprskem o-kraju kar dve občinski konferenci Zveze komunistov — v Divači in v Iliimsfei Bistrici. Na splošno so •vise dosedanje konference (gornji dve in v Sežani) pokazale, da so sa komunisti nanje temeljito pripravili, da iso doibro razumeli vlogo komunistov v našem diužbenem dogajanju.
V
sta se konference udeležila tudi člana Okrajnega komiteja ZKS v Kcpru Aibin DujiC iatl Anton Ukmar, ki sta v raapra.vi govorila o nalogah komunistov v prihodnjem obdobju.
Konference se je udeležilo 46 od 49 izvoljenih delegatov, ki so zastopali 304 komuniste di/vaške občine. Poročilo o stanju v občini, delu in razvoju komunistov je podal sekretar občinskega komiteja ZKS Stane Lavrenčič.
V	kritičnem pregledu celotnega dogajanja v občini je sekretar Lavrenčič ugotovil, da se je stanje v zadnjih šestih me.secih zelo popravilo, zlasti v pogled« organizacijskih vprašanj, -uitditve discipline med članstvom itd. Obširno je obdelal gospodarski položaj v občini in se posebej zadržal na delavskem samoupravljanju in družbenem u-pravljanju. Govoril je o prosveti, o šolslt/vu in drugih dejavnostih.
V	obširni razpravi so posamezni delegati osvetlili nekatere v poročilu manj poudarjene probleme, zlasti pa so obravnavali člansko disciplino, lik in vlogo komunistov v naši družbi.
Izvolili so ¡nov občinski komite ZKS s Stanatom Lavrenčlčem na čelu.
Prav tako močna udeležba (nad 65 delegatov) je bila
Konference sila ise -udeležila v imenu Okrajnega komiteja ZKS v Kopru sekretar Albert Jakopič — Kajitimir in Ma.ntln Greiif — Rudi. Poročilo o splošnem položaju v občini, o delu komunistov bistriške občine je podal sekretar občinskega komiteja ZKS Anton Dovgan. Organizacijsko poročilo je podal Alojz Celigoj.
Talko v poročilu kot pozneje v •razpravi je bilo veliko govora o političnem položaju na terenu. Znano je, da tje ilirslkobistriško področje predel koprskega okraja, -ki je najbolj pod vplivom klerikalne propagand e, Temu, in pa precejšnji gospodarski pasivnosti je pripisati »budi to, da so še lani imeli s tega področja nekaj pobegov čez .mejo. Nemajhen vzrok termi je seveda tudi dejstvo,, da imajo ljudje s tega področja v T rs! tu in dnu god mnogo sorodniko v in prijateljev, ki jih sitalno vabijo tja
— čeprav se potem tisti, ki jim nasedejo, pnvečLi: razočarani vračajo domov, ko so poizkusili bedo in pmsjaško življenje tamikaj, kjer tujec ne more dobiti dela in zaposlitve.
V obširni razpravi so delegati govorili zlasti o vlogi komunistov ' v naši politični in gospodarski dejavnosti. Poudarili so zlasiti veliko potrebo ideološkega dela med člani, ker so ti s celotnim razvojem naše družbe vse premailo spoznani.
Sekretar OK ZICS Albert Jakopič — Kajtimlr je v obširni razpravi obdelal vprašanje delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja ter naloge komunistov v tej zvezi, kar je bilo v poročilu premalo nakazano. Govoril je o liku komunista kot borca za uresničitev naših načrtov in nalog na vseh področjih družbenega življenja.
Na zaključku konference so sprejeli nekaj sklepov glede na obravnavano problematiko ter izvolilli nov občinski komite ZKS. Za sekretarja komiteja je bil ponovno izvoljen Anton Dovgan.
o-a
častmi je dal predsednik Tito ob svojem prihodu v Kairo kratko izjavo, v kateri je rečeno med drugim: »Zelo sem zadovoljen, da lahko na povabilo predsednika Na-serja obiščem vašo lepo deželo in da sem lahko tolmač najboljših želja, ki jih narodi Jugoslavije gojijo do prijateljskega egiptskega naroda.
Vodilni ljudje in narodi Jugoslavije so z velikimi simpatijami zasledovali nacionalno revolucionarno borbo za popolno neodvisnost in za boljše socialne pogoje egiptskega ljudstva. Jugoslovanski narodi, ki so sami prešli težko boibo za osvoboditev in za izgradnjo srečnejše prihodnosti, vidijo v teh skupnih idealih trajno osnovo za vzajemno razumevanje ter za vsestransko sodelovanje in prijateljstvo z egipt-skim narodom.
Zelo sem zadovoljen, da bom lahko izmenjal mišljenje s predsednikom Naserjem in z drugimi vodilnimi egiptskimi osebnostmi o raznih vprašanjih skupne koristi. Globoko sem prepričan, da bodo rezultati razgovorov še bolj okrepili prijateljske odnose in sodelovanje med obema državama, kar bo prispevalo k utrditvi miru v svetu,«
Ob zaključku je predsednik Tito v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu sporočil egiptske-mu narodu in njegovim voditeljem prisrčne pozdrave in iskrene želje, da bi čimprej z uspehom uresničili svoja prizadevanja za napredek in blaginjo dežele.
Ob obisku predsednika Tita Egiptu je poslal predsednik Naser jugoslovanskim narodom posebno poslanico, v kateri izraža veliko zadovoljstvo egiptskega ljudstva, da bo lahko pozdravilo v svoji sredi predsednika Tita. Predsednik Naser poudarja v svoji poslanici najgloblja čustva, ki jih goji egiptsko ljudstvo do jugoslovanskih narodov in jim. pošilja tople pozdrave.
Predsednik Tito se bo zadržal v Egiptu deset dni. Razen Kaira bo obiskal tudi vsa druga večja mesta v notranjosti dežele.
k
Vsem sodelavcem, naročnikom in bralcem „Slovenskega Jadrana"
ZA NOVO LETO 1956
naše iskrene čestitke in najboljše želje za vse dobro!
Uredništvo in naprava
Obširni dnevni red četrte seje Okrajnega ljudskega odbora, ki je bila v torek 27. decembra in ki jo je v odsotnosti predsednika vodil podpredsednik Franc Klobučar, je pač posledica, da gre leto h kraju in kmalu bomo lahko pregledali uspehe in neuspehe letošnjega dela in prizadevanj.
V začetku je poročal o delu Okrožnega sodišča v Gorici Boris Sartori. Ko je našteval kazniva dejanja, je dal na prvo mesto prometna kazniva dejanja. Teh prekrškov je v zadnjem času vedno več in prihajamo tako že na prvo mesto v republiki. Vzrok za te prekrške je v glavnem alkohol. Na drugo mesto je postavil kriminal v gospodarstvu in kazniva dejanja zoper uradno dolžnost. Značilno je, da se pri teh prekrških storilci žele skoraj vedno pokazati kot pošteni, silno marljivi in prizadevni delavci, ki pa pri svojem delu vendar napravijo zmešnjavo, skoraj vedno so
Z ZADNJE LETOŠNJE SEJE OLO KOPER
ovitejšo
opravičujejo s prezaposlenostjo. S svojim delom pa ustvarijo talci iju-dje pogoje za nekontrolirano prisvajanje družbenega premoženja. Tu je tudi premalo čutiti kontrolo družbene samouprave, ker pač organi delavske uprave niso samostojni in so največkrat pod vplivom vodilnih uslužbencev. Organi delavske samouprave se tudi velikokrat pregrešijo proti predpisom, ker jih ne poznajo in sprejemajo nezakonite sklepe. Tako celo sami ščitijo kriminal. Vzrok za to je tudi napačno pojmovanje, češ da je tovarna njihova in da smejo delati kar hočejo, ne pa, da je tovarna družbeno premoženje. Tudi v trgovini je. čutiti pomanjkanje učinkovite kontrole. Hudo je tudi v kmetijskih zadrugah, kajti tam nimajo strokovno močnega kadra in so uslužbenci velikokrat prepuščeni sami sebi. To vse ustvarja pogoje za malomarno poslovanje in gospodarski kriminal, ki -so ga odborniki oboh zboror v
razpravi o poročilu ostro obsodili. Odborniki Okrajnega ljudskega odbora so tudi zahtevali kar najbolj učinkovito kontrolo in ostre kazni za vodilno osebje v gospodarskih organizacijah, kjer pride do takih prekrškov. Obsodili so tudi razsip-ništvo nekaterih vodilnih uslužbencev v podjetjih glede na opremljanje obratov, pa tudi zaradi reprezentativnega fonda in raznih gostij.
V nadaljevanju so razpravljali v poročilu Sveta za zdravstvo o Centralni upravi bolnic v Kopru. Okrajni ljudski odbor se s poročilom ni strinjal. Postavlja se vprašanje družbene uprave teh ustanov. Imenovali so 9-člansko komisijo za proučitev problemov zdravstvene službe v okraju. Potrdili so predlog komisije za predpise o spremembi statuta okraja Koper in ustanovitvi Sveta za cestni promet. Cestni promet je spričo pomanjkanja ostalih prometnih zvez in pomanjkljive i»-(Nadaljevanje na 4. strani)
Pretekli teden je bil pravzaprav skop na dogodkih. Vse kaže, da je nastopila riekakšno zatišje po velikem dogodku, ki je bil tri mesece v središču svetovnih političnih dogodkov — desetem jubilejnem zasedanju OZN. Toda prav s tem v zvezi so se začVle živahne razprave, da bi že splomladi sklicali izredno zasedanje Glavne skupščine OZN. Nekatere delegacije namreč menijo, da bi bilo treba 16 novih članov »suznaniti z delom, ki ga opravljajo Združeni narodi«. Razen tega bi na izrednem. zasedanju u-redili vprašanje razširitve organov OZN in njihove izpopolnitve z novimi člani. Predvsem gre za razširitev Varnostnega, Gospodarsko socialnega in Skrbniškega sveta ter drugih organov, komisij in agencij ZN.'
Drugo vprašanje, o katerem precej govorijo, je kraj zasedanja. Na zadnjem zasedanju niso ndmreč ničesar določenega sklenili o tem vprašanju. Nekatem delegacije, zlasti latinsko ameriške s zavzemajo za Rim, medtem■ ko glavni tajnik OZN HammarsklQeld nasprotuje vsakemu predlogu, da bi bilo prihodnje zasedanje izven New Torka. Mammarskjpeld meni, da bi sklicali enajsto zasedanje v New Yor-ku takoj po končanih predsedniških volitvah v ZDA. Izračunal je namreč, da bi znašali stroški za zasedanje v Evropi mesečno približno milijon dolarjev več kakor v New Yorku.
Glavni dogodek v Evropi so še vedno bližnje volitve v Franciji. Ker jfe 2. januar — dan volitev — že pred vrati, so predstavniki po-scimeznih strank takorekoč dan in noč na volilnih zborovanjih, kjer si skušajo s popularizacijo svojih političnih j programov pridobiti čim več glasov. Glavna borba se odvija med predsednikom vlade Fau-rom in voditeljem republikanske fronte Mendes-Franceom. Bivši predsednik francoske vlade Men-des-France ima na dan po tri in še več zborovanj, spi pa kar v avtomobilu tri do štiri ure dnevno. Njegovo glavno orožje v volilni kane paniji je kritika na račun vladnih
neuspehov v Severni Afriki. Predvsem zahteva izvedbo novih ¡¡vt hodnih volitev v Alžiru in preprečitev pošiljanja novih vojaških okrepitev v Severno Afriko. Za Alžir zahteva gospodarske in socialne reforme t.er razdelitev zemlje felahom. Medtem pa se Faure hvali, da se je <lo-spodarski položaj Francije izboljšal. Glede Alžira sicer poudarja, da ne zadostujp samo pošiljanje vojaških okrepitev, temveč da je treba najti tudi politično rešitev, vendar vztraja na stari koncepciji, da se Francija tej pokrajini ne more odreči, niti se Alžir ne more izenačiti. z njo.
Medtem pa v Alžiru narašča odpor proti francoski politiki. Trideset članov alžirske posvetovalne skupščine je namreč odstopilo, zahtevajoč od vlade, da opusti politiko »integracije Alžira v okviru Francijte«. Vojaški položaj se je tako poslabšal, da ni mogoče predvidevati, kdaj bodo lahko neovirano izvedli volitve. Najsrditejši boji med alžirskimi nacionalist i in francoskimi četami so bili na področju Kabilije. V teh bojih so po francoskih poročilih ubili okrog 90 nacionalistov, medlem ko Francozi svojih izgub niso objavili.
Med dogodki, ki jih moramo vsekakor z veseljem pozdraviti, so prizadevanja za ureditev egiptsko i-zraelskega spora. Izraelci so namreč predlagali, naj bi se v prihodnjih dneh sestali predstavniki obeh držav na posebni konferenci, na kateri bi sklepali o miru na teim področju. Odgovor egiptske vladi; še ni znan, prav tako pa tudi niso znani pogoji, pod katerimi bi začeli Izraelci pogajanja.
Razveseljiva je tudi vest iz Daljnega vzhoda, da so predstavniki malajskega odporniškega gibanja pripravljeni za pogajanja z Veliko Britanijo. To gibanje se že os\em let bori proti britanskim oblastem. V svojih pogojih za premirje zahtevajo čimprejšnjo neodvisnost Mala-je in zaključitev sovražnosti. Vse kaže, da bo Velika Britanija pristala na pogajanja, vprašanje pa je, če bo sprejela pogoje malajskih u-pornikov.
V petek so bili v Rimu pri predsedniku italijanske vlade Segniju m , predsedniku republike Groncniju župani jadranskih pristanišč. Z obema visokima predstojnikoma so se župani razgovarjali o vprašanju pomorskega prometa, prog in ladij. Glavni pred.net razgovorov so bile pomorske proge z Daljnim Vzhodom, ki jih je imel Trst pied vojno in še niso bile obnovljene.
Takih obiskov v Rimu so tržaški predstavniki napravili že več, pa je vse ostalo na mrtvi točki. V Trstu pravijo, da vsakokrat, ko začnejo ljudje godrnjati, letijo v Rim posamezni predstavniki ali tudi skupine. Vsakokrat se vračajo z obljubami. Tako tečejo leta, nekdaj cvetoče gospodarstvo Trsta pa propada.
Kaj vse se lahko zgodi v Trstu, mestu blestečih izložb, mestu reve-žev in bogatinov, jasno pove tale" primer:
Zavod za ljudske hiše je do sedaj zgradil z javnim denarjem že večje število ljudskih hiš. V te hiše bi se morale vseliti delavske družine. Zgodilo pa se je, da so več teh hiš oddali premožnim družinam, ki bi lahko našle stanovanja v zasebnih hišah. Zdaj bodo znova začeli graditi delavske hiše za družine, ki jim bodo v starem delu mesta podrli hiše. Mesečna najemnina za nova stanovanja bo znašala od 25.000 do 30.000 lir.
*
V Doberdobu na Goriškem so prejšnji teden slavnostno odprli novo dvorano prosvetnega društva »Jezero«. Društveno življenje se bo sedaj lahko razmahnilo. Doberdobci so zelo delavni v prosveti in kulturi, zlasti na dramatskem polju. Imeli so več uspelih prireditev doma in šli celo na gostovanje na Koroško. Akademik Peter Pancin je ob tej priložnosti imel predavanje o slovanskih narodnih nošah.
Proces proti bivšim - partizanom Briško-beneškega odreda bo, kakor poročajo italijanski časopisi, spomladi — v Florenci. O tem se je na dolgo razpisal videmski »Mesaggero Veneto«, ki ga ureja bivši okupatorski funkcionar v Ljubljani. Da bo proces v Florenci in ne v Vidmu, kot so prej govorili, je po ir ne-nju »Primorskega dnevnika« odločilo naslednic:: »Znani so tudi razlogi javnega reda, pa tudi politični, zaradi katerih bodo morali »il proces-sone« odvzeli videmskemu porotnemu sodišču. Kot se vidi, vendarle občutijo, da so tla v Furlaniji za take provokacije proti demokratičnemu mišljenju prebivalcev le malo prevroča. Sodna oblast beži iz Vidma v Florenco pred javnim mnenjem ljudstva! Gotovo pa bodo demokratične sile v Italiji znale uveljaviti svojo voljo in bodo preprečile take in podobne izpade skritih fašističnih eksponentov.
V Rečanski dolini na Cemurju v Beneški Sloveniji je obratovala tovarna cementa, last podjetja »Ital-cement«. Pri polnem obratovanju je zaposlovala 75 delavcev, od katerih je- bila polovica domačinov. Pred nekaj leti so zaprli eno peč in odpustili 25 delavcev, letos so podrli še drugo peč in vse kaže, da bodo še tretjo. Tako bo ostalo brez dela in zaslužka 35 domačinov.
Iz tega se jasno vidi, kako skrbi država za kraje, ki so drugače pasivni. Dan na dan beremo v čnso-' pisih, kako morajo Beneški Slovenci s trebuhom za kruhom po svetu, ker jim je rodna zemlja postala mačeha. Ko bodo, kot vse kaže, popolnoma zapz'li edino industrijsko podjetje v teh krajih, bo znova veliko družin prisiljenih misliti na izselitev v belgijske rudnike, kjer je največ delavcev iz Beneške Slovenije.
Ni lahko zajeti v kralikem pregledu vse letošnje dogodke. Preveč jih je. Ce postavimo v ospredje naišo državo, naiše diplomatske akcije, se ¡nam lahko zgodi, da spregledamo dogodke svetovnega pomena. Ce pa začnemo pri svetovnih dogodkih, pa nam lahko diplomatska aktivnost. Jugoslavije popolnoma zbledi.
Točno dotočene čitle' pa v nsšetm iprimerru sploh ne moremo potegniti, saj je naša politična dejavnost v interesu vsega miroljubnega sveta. Naša država vodi namreč aktivno, vsakodnevno ibo-r,bo za utrditev miru v svetu. Z a', o so naši nsipori del svetovnih naporov, da se utrdi miroljubno sodelovanje.
Mo^-da bi brez daljšega uvoda kar že sedaj na začetku prešli na same dogodike, saj s iproistorom ne bo tako lahko. Prva ugotovitev, ki ¡jo lahko zapišemo: Na vsej zemeljski kroiglji ni toilo tetas nobene vojne. Druga: Vzhod in Zahod sta na Ženevski konferenci ugotovila, da ni nobenih nerešljivih in večnih vprašanj. Tretja: azijske in afriške države so na bandunški .konferenci našle svoj •skupni jezik. Četrta: Zahodna Nemčija se vključi v zahodni o-bramibni siistem. Peta; arabski svet na severu Afrike se dokom;,no prebudi. Šesta: Avstrija je po desetih .letih okupacije spel svobodna. Sedma: v Sovjetski zvezi se ,s spremembo vl~de (Buliganin je zamenjal od-Htopivšega Malenkova) še ojača tendenca po miroljubnem sodelovanju, točrio tekmovanju z ositalim svetom. Osma: Združeni -narodi postanejo .univerzalna organizacija. Toliko o tendencah, o dogodkih samih pozneje.
Za Jugoslavijo pa lahko zapišemo to-le: Naša država se je z obiskom predsednika Tita v Indiji in Burmi uveljavila koit država svetovnega pomena, marsikdo pa bo rekel tudi ko.t most med Vzhodom in Zahodom. Drugič: obiskom sovjetske vladne delegacije se usJt/va-rijo osnove za počasno normalizacijo med našo dnžavo in odnosov vzhodnimi državami. 2e julija so bili vapoatavlj-eni redni diplomatski odnosi z LR Kitajsko. Trettjič: Z izvolitvijo Jugoslavije v Varnostni svet Organizacije ZN se naša država afirmira pred vsem svet-o,m. Četrtič: Z obiskom predsednika Tita v Etiopiji in v Egiptu naveže naša država prve stike z Afriko, poglobi svoje odnose z arabskim svatom. To bi bile najvažnejše črte, poteze in ugoitovilve iza to leto.
Le na kratko opišimo vse dogodke tega let-a. Na vsej zemeljski krogla i je letos vladal relativen mir. Prvič po drugi sivetovni vojni. Relativen namreč, saj so čete kitajske centralne vlade n?isfeočile otočja Taičen in ga brez posebnega odpora iztrgale kuotnimitangovcem. Tudi v Centralni Ameriki ni bilo popa'poma mirno, saj je N-ikaragua -nap-dla sosedno Coa!arico, vendar se zaradi tega ni nihče vznemiril.
Vzhod in Zahod sta letos prvič ugotovila, da ni nobenih .nerešljivih vprašanj — -vendar pa še precej nerešenih. V drugi polovici julija so se v Ženevi sestali najvišji predstavniki štirih velesil. Ženevska konferenca je napravila konec hladni vojni. Toida v Ženevi niso irešili /mnogih konkretnih vprašanj, določili so le smernice za bodoči sestanek štirih zunanjih ministrov. Do tega je prišlo ob koiracu oktobra, vendar pa je tedaj tako imenovani ženevski diuh že nekoliko popustil. Ta sestanek ni rodil pravih rezultatov.
Aprila 1955. je bila na Javi, v Bandungu, velika konferenca a-zij-sko-af-rišlkih držav. Na tej konferenci ,so se države Afroazije afirmirale kot nov, pozitiven faktor v svetovni politiki. Bandiunšlka konferenca je mejnik v zgodovini a-zijskiih in afriških narodov. Le-ta je proklamirata kone: kolonializma v Afroaiziji, konec evropskega patronato nad tem sve.to-m.
Azija se je prebudila, prebudil pa se Ije tudi arabski svet. V Severni Afriki se je zscela vojna, odn. akcija za osvoboditev Arabcev, ki žive v ¡raznih francoskih protektoratih. Francija se je v tem letu pogodila z maroškimi nacionalisti, vendar pa je v sosednem Al-
žiru še zelo nemirno. Tunis je v Sko-arabski meji pa račiuni še niso poravnani. Tu skoraj ne mine dan brez mrtvili in ranjenih.
Zahodna Nemčija*se je letos de-finhivno priključila zahodnemu c-brambnemu sistemu. V novoustanovljeni Zahodnoevropski -zvezi bo imela Nemčija 12 diviizij. Zahodna Nemčija je vstala na svoje noge. Pred Francijo se je torej pojavil nov problem. Jeseni je kancler A-denaiuer obiskal Moskvo in -navezal diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. Decembra pa se je v Posaiju večina prebivalstva — 64% — odločila za priključitev Posa.rja Nern-
vozal Jugoslavijo z naprednimi a-zijskiml državami, razširil ,in poglobil idejo mirnega sodelovanja, idejo aktivne koeksistence. Oibe državi, Jugoslavija in Indija, sita ob tej priliki objavili «kupno deklaracijo, v kateri zavračata vsako sodelovanje v kateremkoli bloku pa tudi vsako misel na ustanovitev kakšnega tretjega bloka. Ista načela so bila v bistvu proklamirana tudi v skupnem burmansko-jugoslo-vanslkem komunikeju.
Na povratku s svojega potovanja po Južni Aziji se je predsednik Tito sestal še s predsednikom egiptovske vlade generalom Naserjem. Seda-

V Masaui, eritrejskem pristanišču, se je v soboto predsednik Tito poslovil od etiopskega cesarja Haile Selasia. Po tem zgodovinskem obisku se je predsednik republike podal na pot, ki ga vodi na prijateljski obisk drugi afriški državi, v Egipt.
čiji. Toda Nemčija kot laika je še tem letu napravil top korak naprej k osamosvojitvi. Sudan pa je pretrgal vse izveze z Anglijo, odklonil egiptovski predlog, naj se nasloni na Kairo in proglasil svojo nezavisnoi-i. Sudan se bo v kratkem priključil Arabstki ligi. Na izrael-vedno razdeljena na dve polovici, celo dve državi.
Pač pa je Avstrija, prvič od leta 1938., zadihala svobodno življenje. Avstrija ni več okupirana dežela. Toda ta dežela bo .ostala nevtralna. Avstrija je klavzulo o svoji nevtralnosti vnesla celo v svojo u-stavo. Položaj v Podonavjiu se je torej normaliziral.
V Sovjetski izvozi je prišlo do večjih sprememb v vladlnem apa-iralu. Malenkov, do-ligoletni Stalinov ise&retair, je odstopil kolt predsednik sovjetske vlade, na njetgovo mesto pa prišel- Bulganin. Hruščev je postal iprvi sekretar Partije. Hmiščev se torej ni povzipel tako visoko kot Stalin, ki -je bil ¡generalni sekretar. Sovjetska diplomacija menija sedaj definiitivno svoje metode, Rusija ¡razvija pravo »ofenzivo nasmeha«.
Koncem leta sta Bulganin in Hruščov oibiskaila Južno Azijo: Indijo, Burmo, Kašmir in Afganistan. Hruščev je izrabil t'o priložnost za napade na Zahod, vendar pa teh ■izpadov pozneje nihče ni več resno jemal. Sovjetska zveza ponudi tem državam svojo pomoč.
Sovjetska diplomacija poseže torej daleč čez Pamir, v Južno Azijo, Tudi v Egipt. Po posredovanju sovjetske diplomacije je Češkoslovaška prodala Egiptu znatno količino svojega orožja. Na tem področju torej so se vode skalile. Pravda, ali je Egipt storil pametno, ko je naročil orožje na Vzhodu, še vedno teče.
-Organizacija ZN je v tem letu postala resnično univerzalna. Sredi decembra so n-almreč sprejeli v to organizacijo 16 novih držav. Zunanja Mongolija in Japonska pa sta ■zaenkrat ostali še zunaj vrat. S tein se bo ideja mirnega sodelovanja še bolj utrdila. S tem je svet napravil velik korak naprej. To je v pravem smislu besede kvalitetna sprememba.
S tem pa še nismo pri kraju, saj nis-mo odslovili niti Perona . . . niti se poslovili od Churchilla. Toda prostor nas že sti6ka . . .
Preteklo leto se je za Jugoslavijo začelo z obiskom predsednika Tita v Indiji in Burmi, končalo pa z obiskom v Etiopiji in Egiptu. Vmes pa je bito polno dogodkov, ki jih moramo -vsaj na kratko zabeležiti.
Titoiv obisk v Južni Aziji je po-
nji obisk predsednika Jugoslavije v Egiptu je le nadaljevanje razgovorov, ki -jih je imel tovariš Tito z Naserjem ob začetku leta.
Ob koncu maja je obiskala našo državo -posebna sovjetska delegacija na čelu z .Nikito H-ruščovim. Ob svoj-em prihodu v Beograd je Hruščov izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena storiti vse za normalizacijo medsebojnih odnosov. S tem je impliciite priznal, da je krivda za vse dogodke od 1948. dalje na sovjetski strani.
Po sovjetskem obilaku v Jugoslaviji so se začeli tudi odnosi .z ostalimi vahodnimi državami normalizirati. Na predlog pekinške vlade so bili (kmalu nato vzpostavljeni redni diplomatski r.tiki z LR Kitajsko. Mesec dni zatem, avgusta, pa je tudi češkoslovaška vlada izjavila pripravljenost obnoviti redne in normalne .odnose z nkšo državo.
Tako so se polagoma obnovili stiki tudi z ostalimi državami Vzhodne Evrope. Pobuda za to je vedno prišla z nasprotne strani. Hkrati z diplomatskimi odnosi so se polagoma uredili tudi trgovinski £tiki, volumen trgovine s temi državami se je zelo povečal.
Ob koncu 1955. leta je končno odšla naša delegacija — trgovinska tudi v Tirano. Tako, imamo sedaj z vsemi da-žavaimi Vzhodne Evrope redne diplomatske in trgovinske odnose.
Ob koncu preteklega leta je naka država uradno vzela na znanje izjavo o avstrijski nevtralnosti. Naša država je to izjavo pozitivno ocenila. Z zadovoljstvom pa tudi lahko zabeležimo, da se je vprašanje iztpliačila nemških in madžarskih reparacij že premaknilo, z mrtve točke.
Se eno ugodno vest lahko zabeležimo. Na desetem zasedanju Generalne skupščine OZN je bila naša vlada izvoljena v Varnostni svet. Ze drugič. To je velik uspeh Jugoslavije. iNa tem desetem zasedanju pa je bila naša država izvoljena tudi v Ekonomsko-sociatad svet,
Preieklo -leto se je torej za našo državo zaključilo s pomembnimi rezultati. Jugoslavija je razširila svoje zveze s tujino, utrdila svoj položaj v svetu kot odnose skoraj z vsemi državami na svetu, pridobila na ugledu v Aziji in Afriki.
V Jugoslavijo se obračajo oči vsega naprednega sveta. Pri nas in od nas se uče novih oblik socializma. To so danes že znana dejstva.
M. O.
brez statističnega
eg
¡.a notranje in gospodarske politike v letu 1955 so

2e v življenju posameznika je pogled nazaj ob koncu leta pogosto težak. Pred njim se vrsti dogodek za dogodkom in v vsej tej pestrosti mu ni vedno lahko oceniti pomembnost vsakega posameznega dogodka in mu dati pri presojanju tisto mesto, ki mu gre. Koliko teže je to v življenju naroda, države!
fitorsaiia sprememba lai® gospodarje polttifee
Ne glede na to nam ob koncu leta 1955 ni težko oceniti pomembnosti vsaj najvažnejših dogodkov v naši državi. Na upravno-političnem področju so se vse naše misli od začetka leta naprej gibale in razvnemale ob teoretičnih in praktičnih pripravah za novi komunalni sistem, v gospodarstvu pa je bila zadnji čas naša pozornost osredotočena na preorientacijo, ki jo je na
letih graditve; itd. itd. Kako malo skromnih besed za velikanska dela milijardnih vrednosti!
Prav spričo teh in mnogih drugih uspehov v izgradnji ni slučaj, da smo pred proslavami desetletnice svobodnega življenja v novi državi vse pogosteje slišali besede o izvršeni likvidaciji naše gospodarske zaostalosti, dokler ni našla ta misel svojega logičnega zaključka v govoru predsednika Tita dne 27. septembra v Zvorniku, v katerem je med drugim dejal: »Podvzeli bomo vse, da bo življenje naših delovnih ljudi lažje in srečnejše!«
Seveda, tako kakor si morda predstavlja posamezni naivnež, to ne bo šlo. Ni ga sistema in ne more ga biti, ki bi sam po sebi kot čaro-dejna palica spreminjal stvari. Vse zavisi končno od ljudi, od nas vseh in od našega dela. Radi gledamo čez plot k bližnjim ali oddaljenejšim sosedom in se menimo med seboj,
Velika pridobitev za našo živinore stah v Ljubljani, ki je bila
posvetovanju o gospodarskem položaju in osnovah gospodarske politike v Beogradu dne 28. septembra napovedal predsednik Tito.
Nikomur, ki spremlja naš razvoj, ni bila napoved te preorientacije nekaj popolnoma novega. 2e od leta 1953 sem smo priče spreminjanju strukture naše investicijske politike v prid vse večjemu deležu investicij v industriji široke potrošnje in objektih družbenega standarda. Seveda nam velika, na področju bazične industrije začeta dela niso dovoljevala nekih naglih skokov, vendar je triletno vztrajno prizadevanje v tej smeri dalo sadove, spričo katerih je bilo mogoče, da se v bodoče odločimo za resnejše ukrepe, s katerimi bi se hitreje približali edinemu cilju graditve socializma, namreč boljšim življenjskim pogojem za delovnega človeka.
Precejšen korak k temu cilju je bil storjen kmalu ob začetku leta 7, uvedbo novega plačnega sistema. Plač, kakor so jih določale s tarifnimi pravilniki delavcem gospodai'-ske organizacije, niso več ustesnje-vali strogi okviri lanskega leta: uveljavljati je bilo mogoče načelo nagrajevanja po storilnosti, kar je kmalu pokazalo pozitivne sadove.
jo je tovarna močnih hranil v Mo-letos spuščena v pogon
kako živijo oni in kako živimo mi, toda zelo redko se sprašujemo, ali se celo sploh ne, kako delajo g ni in kako mi. Pa bi bilo_ zelo koristno, če bi si postavljali tudi to slednje, vprašanje. Res je, olajšano nam bo s tem, če bomo vlagali poslej denar predvsem v panoge in objekte, ki dajo najhitreje ustrezen gospodarski rezultat, vendar zavisi in bo zavisel naš življenjski standard predvsem od povečanja storilnosti našega dela.
sa sli lizacifo Eašefa tržišča
Prav v tej smeri, namreč, da se nam vsem izboljša življenje, smo storili v letu, ki izteka, zelo mnogo. Posebno velika skrb je bila posvečena stabilizaciji tržišča, katerega labilnost smo najtežje občutili. Z novo uredbo o trgovanju, ki udarja zlasti po špekulaciji in škodljivemu monopolu, posebno pa še z odlokom,
ki govori o pogojih, ob katerih bodo od 1. januarja dalje gospodarske odkupne organizacije in predelovalna industrija odkupovale kmetijske pridelke direktno od zasebnih proizvajalcev, smo dobili v roke močao orožje zoper vse tiste, našemu sistemu tuje metode poslovanja in naši socialistični družbeni ureditvi sovražne elemente, ki so jim lastne, bodisi čisto osebne koristi, bodisi koristi enega, t. j. njihovega kolektiva, več od koi-isti vse družbe. V tem smislu bo na tržišče in njegovo stabilizacijo zelo močno vplivalo tudi zmanjšanje števila izvoznikov, katerih umetno dviganje povpraševanja je povzročilo nepotrebne, zelo neprijetne pojave na škodo notranjega trga. S tega stališča ne moremo drugače, kakor da ocenimo pozitivno tudi julijsko podražitev nekaterih osnovnih živil, tobaka in prevoznih uslug na železnici. Priznano povečanje plač kot nadomestek za podražitev res ni vsem kril povečanih izdatkov, vendar glede na razvoj našega gospodarstva v pogojih prostega tržišča nismo imeli druge izbire. Dosedanja polletna praksa je dokazala, da nam ta odločitev ni. bila v škodo in prepričani smo lahko, da bo verjetno že v nastopajočem letu dala prve sadove: da se bo zaradi s tem doseženih boljših pogojev povečala proizvodnja žita, ki je med vsemi kmetijskimi kulturami za našo državo bistvenega pomena. Od tega zavisi v velikem obsegu uravnoteženje naše plačilne bilance in s tem vsega našega gospodarstva.
Yse širše množice so pritegnjene v samoupravna orgase
Kakor smo omenili že v uvodnih besedah, je* potekalo naše notranjepolitično življenje v znamenju najprej priprav za novo komunalno ureditev, nato pa uvajanja novega komunalnega sistema. Nad 600.000 državljanov jo doslej že sodelovalo v samoupravnih organih gospodarskih organizacij, z izvajanjem načel družbenega upravljanja na področju prosvete, znanosti in kulture pa sc bo še veliko bolj povečalo število ljudi, ki jih vsakodnevna praksa graditve nove, socialistične družbe priteguje k aktivnemu političnemu javnemu delu. Komuna oz. uvedba komunalnega sistema je nujna in logična posledica dosedanjega razvoja našega edinstvenega sistema družbenega upravljanja na že prav vseh tistih področjih človekove dejavnosti, kjer so vsaj minimalni pogoji za uveljavljanje načel tega upravljanja.
Ne zaradi pctletnice delavskega samoupravljanja, temveč prav zaradi neločljive povezave med politiko in gospodarstvom, je v iztekajočem se letu 1955 prišel na dnevni
zaostalost I© za
Z družbenimi plani za leto 1955 določeno proizvodnjo smo dosegli nekako brez prekomerno velikih težav in danes lahko rečemo, da smo jo dosegli in ponekod celo presegli. K temu je seveda prispevalo dokončanje del na marsikaterem tako imenovanem ključnem objektu ali vsaj dograditev začetega v takem obsegu, da se je proizvodnja začela. Spomnimo se le hidroelektrarn Jablanica in Zvornik, pa TE Šoštanj, v kateri se bo te dni poskusno zavrtel prvi agregat; ali tovarne časopisnega papirja v Vidmu-Kr-škem, ki bo prihranila državi pomemben znesek deviz, hkrati pa ob svojem izvozu predvidenega presežka rotacijskega papirja še posebej ustvarjala lep nov dohodek deviz; ceste Ljubljana—Zagreb, s katero bomo slovensko morje povezali z naše slovensko morje povezali z glavnim mestom države po moderni avtocesti; novih postajnih poslopij v Mariboru in na Jesenicah, ki smo jih končno dokončali po težkih
iz tovarne časopisnega papirja v Vidmu pri Krškem: notranjost dvorane v kateri je veliki stroj za izdelavo papirja
red tudi načrt novega temeljnega zakona o delavskem samoupravljanju. Pet let je še v življenju enega človeka kratko razdobje, kaj šele v življenju nekega sistema, ki raste in s spopolnjuje iz samega sebe. In vendar se je delavsko samoupravljanje že tako razvilo in pognalo v nas samih tako globoke korenine, da se nam zdi njihov začetek že v daljni preteklosti.
Nič ni bilo treba, da je kdo »od zgoraj« rekel, da je treba organizacijo oblasti prilagoditi razvijajočemu se delavskemu samoupravljanju oz. jo spraviti bolj v sklad z načeli tega upravljanja. Potrebo po takšni vskladitvi so čutili delovni ljudje naše države sami in zato je upravičena in točna ugotovitev, da je komuna rezultat spontane zahteve naših delovnih množic. Z njo se samoupravljanje v gospodarstvu začenja bolj in bolj dopolnjevati z družbenim upravljanjem vseh javnih zadev v okviru raznih komunalnih svetov in komisij. Dejansko so-doživljamo odmiranje države v klasičnem pomenu te besede in bolj in bolj se bližamo času, ko resnično ne bo več nobene razlike med voljenim organom oblasti in poljubnim državljanom — članom tega ali onega sveta komune, te ali one njene komisije, na sejah, katere složno razpravljajo o vseh javnih vprašanjih gospodarstva, prosvete, šolstva, socialnega skrbstva itd.
Tiadi v preteklem letu smo zgradili dofcaj temeljev za naše lepše življenje
Ce gledamo tako na leto, ki se nam izteka, tedaj lahko rečemo, da smo močno napredovali. Novi tarifni pravilniki, v katerih je prišel do izraza novi plačilni sistem; dograjevanje ključnih objektov, ki predstavljajo in tudi so osnova našega razvoja; razni ukrepi za stabilizacijo tržišča; dolgotrajne razprave o načrtu novega temeljnega zakona o delavskem samoupravljanju že ob njegovi petletnici; uvedba komunalnega sistema; znano posvetovanje v Beogradu o novih smernicah za razvoj našega gospodarstva v bodoče in še marsikaj, kar je ušlo naši pozornosti, pa bi gotovo tudi zaslužilo omembo, so po vsem tem le zaporedne postaje na naši poti v boljše, gospodarskega, kulturnega in narodnostnega izkoriščanja prosto življenje ljudi socialistične družbe. Prav zares! Če kdaj, smo letos s temi našimi uspehi lahko zadovoljni, saj nam zagotavljajo, da smo si ustvarili vse materialne, pa tudi že dobre duhovne pogoje za to, da bodo naši uspehi v prihodnjem letu še večji.	Fr. M.
ijetno presenečenje
Na gradbišču naše nove hidroelektrarne v Vuhredu, ki bo kmalu dograjena, spuščajo 52 Ion težak 1urbir.sk i tekač v jašek turbinskega stebra
Istra je poznana kot obmorska pokrajina, kjer je skoro vsako leto suša. Le redke so izjeme, da je padavin dovolj za vse kulture, od zgodnje pomladi do kasne jeseni. Prav zaradi teh vremenskih pogojev se bo marsikateremu praktičnemu kmetu in kmetijskemu strokovnjaku zdelo nemogoče, da bi v Istri rasel in dozoril riž. In vendar je to živa resnica.
Pri Novem gradu je več kilometrov dolga ravan, nekdanji morski zaliv, podoben značilnim norveškim fjordom, Tu se je v milijonih let nabrala več metrov debela plast uajrodovitnejše zemlje. Po sredi ravnine pa teče reka Mirna.
Po osvoboditvi so začeli z melio- ■ racijskiml in namakalnimi deli v dolini Mirne. Dela so še vedno v razmahu, saj gre za več sto hektarov površin. Postopoma bodo v tej razsežni dolini napravili en sam velikanski vrt za pridelovanje zelenjave in drugih povrtnin. Izrazit dokaz rodovitnosti te zemlje je n. pr. čebula, ki doseže na en sadež težo do enega kilograma. Tu rastejo in zorijo tudi lubenice.
Predlanskim je bivši Zavod za pospeševanje kmetijstva iz Poreča napravil poskus sejanja riža. Poskus je le deloma uspel, ker je bi-
la setev izvršena prekasno iu jo je poleti precej poškodovala toča. Čeprav poskus ni dal zaželenega iu pričakovanega uspeha, so se strokovnjaki vseeno prepričali, da obstajajo vsi pogoji za uspešno pridelovanje riža.
Letos so poskus ponovili, pri čemer so ravnali bolj pazljivo kot prvič. Vsejali so štiri vrste riža. V oktobru je ta riž lepo dozorel in pokazal naslednje pridelke: sorta »Ar-diccione« 41 stotov na ha, sorta »Makedonski 62« je dala 56,84 stotov na ha, sorta »Arcaria« je dala 49 stotov na ha, sorta »Makedonski 69« pa 46 stotov na ha. Pridelani riž je dobre kvalitete. Ko bodo kmetijski strokovnjaki dobro preizkusili tisto sorto, ki bo dala najboljši pridelek, bodo začeli pridelovati riž na večjih površinah.
Opozorite svoje prijatelje in znance, naj se naroče na »Slovenski Jadran«. Sorodnike v tujini, ki jih posebno zanimajo novice iz domačega kraja, boste zelo razveselili, če jim naročite naš list. Pišite na naslov: Uprava »Slovenski Jadran«, Koper, Santorjcva 26.
S sindikalnega občnega zboia
Pismo uredništvu
Nji letnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Kopru so v petek razpravljali o dosedanjem delu in med drugim omenili napake, ki so se pojavile v preteklem poslovnem letu. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Stojan Cink je v svojem poročilu povdaril, da so bili delavski sveti in upravni odbori v glavnem kos nalogam samoupravljanja podjetij. Omenil pa je tudi, da so posamezna vodstva podjetij kot »Istra«, »Vino«in »In-terevropa« sprejemala več milijonske investicijske kredite brez vednosti delovnega kolektiva, kar je brez-dvoma obsojanja vreden pojav. Omenil je tudi, da v nekaterih manjših kolektivih, predvsem v obrtnih delavnicah in gostiščih obstoja kolektivno upravljanje podjetja samo na papirju in se pojavljajo celo primeri, da nekateri upravniki gostišč smatrajo podjetje kot privatno lastnino. Vsi ti primeri. zavirajo razvoj delavskega samoupravljanja in nujno zahtevajo odstranitev teh napak. Sindikalne podružnice ponekod ne smatrajo za svojo osnovno dolžnost sodelovanje z delavskimi sveti in upravnimi odbori. Poročilo omenja, da one niso znale pravočasno preprečiti posameznih primerov nepravilnosti, čeprav so zato v prvi vrsti poklicane. Opaziti je, da posamezne sindikalne podružnice še ne razumejo vloge, ki jo morajo odigrati sindikalne organizacije kot celota ker menijo, da niso upravičene sklepati o zadevah, za katere odgovarjajo organi samoupravljanja. Tovariš Cink je tudi omenil, da je vloga sindikalnih podružnic ne samo zaščita pravic svojega članstva, marveč stalno sodelovanje 7. vsemi organi podjetja pri reševanju njihovih problemov. Poročilo je tudi kritiziralo, da delovni kolektivi niso upoznani z novimi predpisi o plačah, kar je krivda posameznih vodilnih uslužbencev. Tako kolektiv gostilne »Bratstvo« v Kopru nima internih pravil o delitvi dohodka in tudi ni seznanjen s poslovanjem podjetja. Poslovodja gostišča dodeljuje sam po lastni presoji ob koncu meseca
Podbrdo v Baski grapi
V začetku februarja leitos je v Podbrdu začela poskusno obratovati tovarna volnenih lzdelkov»Bača«. Kraj sam je zelo pasiven, zajlo so prebivalci z velikim zadovoljstvom pozdravili uresničitev .zamisli o novi tovarni. Tovarna je nameščena v prostorih bivše italijanske vojašnice, ki so jiO primemo preuredili. Sedaj zsiposluje neksj nad 40 delavcev in uslužbencev. Te dni bo začela abraitovati še predilnica, ki so jo zelo pogrešali, Prve mesece prihodnjega leta pa bosta začeli delati tkalnica in barvarna. Tako bo tovarna lahko izdelovala dokončne izdelke.
plače med zaposleno osobje, ker obrat ne vodi nobene evidence nad izvršenim delom posameznika. V septembru je bil razpon plač v tem podjetju med 7,900 in 45.000 dinarji, prav zaradi nesodelovanja delovnega kolektiva v poslovanju podjetja. Podobni primer je tudi v gostišču »Taverna«. V vodnoinštalater-skem podjetju v Kopru se gibljejo zaslužki delavcev med 13 in 16 tisoč dinarjev mesečno, medtem ko je poslovodja prejel za posamezne mesece od 30 do 45 tisoč dinarjev. Tudi v podjetjih »Elektroservis« in »Dimnikar« so bile plače določene po kriteriju, ki sta jih postavila poslovodja brez sodelovanja kolektivov. Vsi ti primeri dokazujejo, da pomanjkljive določbe tarifnih pravilnikov in nesodelovanja delovnega kolektiva pri finančnem poslovanju podjetja omogoča izigravanje plačnega sistema in to predvsem pri delitvi dobičkov in premij. Poročilo nadalje omenja nepravilnnosti pri razdelitvi dobičkov. ' V nekaterih podjetjih so delavci dobili iz tega sklada 4 do 6 tisoč dinarjev povprečno, direktor 32 tisoč, knjigovodja pa celo 42 tisoč dinarjev. Tovariš Cink je v svojem poročilu nadalje omenil, da so dosegli norme dela pri »Prvem maju« 102 odstotno, pri »Stilu«' 106, »Slavniku« 119, v podjetju Slovenija ceste na gradilišču Ankaran pa le 84 odstotkov. Posebni problem pa je nezakonit način odpuščanja delavcev. Tako so v kmetijski zadrugi v Bertoki odpustili brez odpovedi 4 delavce, pri Upravi za ceste 52 delavcev in podobno. V zvezi s tem se je dogodilo, da so morali v bivšem podjetju lokalnega gospodarstva v Kopru zaradi nezakonitih odpustov plačati nekatere delavce celo za dobo šestih mesecev, ne da bi pri podjetju sploh kaj delali. Ko je obravnaval pomanjkljivosti v izvajanju higiensko tehnične zaščite in varnosti pri delu je ugotovil stalen porast nezgod pri delu. Lani na primer je bilo v našem okraju 2.059 nezgod z 31.997-imi izgubljenimi delovnimi dnevi. Od tega je bilo 12 smrtnih primerov. V letošnjih prvih devetih mesecih pa je bilo že 1827 nezgod s 30.552 izgubljenimi delovnimi dnevi in 10-timi smrtnimi primeri. Zato bo nujno potrebno izvajanje obstoječih zakonskih predpisov in ostrejši ukrepi proti gospodarskim organizacijam, ki jih kršijo. V zvezi z družbeno prehrano, ki je bila pov-darjena v razpravi centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je občinski sindikalni svet uspel doseči pri vodstvih podjetij formiranje menz. Danes imamo v koprski občini 8 menz v podjetjih, kjer se hrani 750 delavcev in uslužbencev, ki za celodnevni obrok plačajo 135.— do 180.— dinarjev dnevno. Režijske stroške pa v glavnem krijejo podjetja. Okrog 350 delavcev in uslužbencev pa se hrani v gostiščih in restavracijah, kjer plačujejo 200 do 250,— dinarjev dnevno. Socialnemu
zavarovanju je uspelo vsled povečanega plačilnega sklada ustvariti letos rezerve v znesku okrog 100 milijonov dinarjev, ki je namenjena za zgraditev in dovršitev nujno potrebnih zdravstvenih objektov v Izoli, Kopru in Piranu, V razpravi so povdarili predvsem skrb za vzgojo članstva s tečaji in seminarji,. Tako so v tovarni ključavnic »Lama« v Dekanih organizirali tečaj za mlade delavke in delavce, s katerim jim bo omogočena pridobitev osnovne izobrazbe, v tovarni elek-troradio mehanike v Šmarjah tečaj za risanje, v avtopodjetju Slavnik tečaj nemškega jezika, predvsem za šoferje in sprevodnike.
Letos je bilo v območju sindikalnega sveta zaposlenih nad 5 tisoč delavcev, v 72-ih sindikalnih podružnicah pa je vključenih le 4.100 delavcev in uslužbencev, kar pomeni 79 odstotkov vseh zaposlenih.
V obširni razpravi je prišla predvsem do izraza zahteva po aktivnejšemu sodelovanju članov sindikalnih podružnic v samoupravljanju podjetij, v družbenih organizacijah in v poglobljenem strokovnem usposabljanju. Izvolili so tudi 21-članski plenum občinskega sindikalnega sveta, ki bo na svoji prvi seji izvolil predsedstvo.	— č
Razen prvega zbora volivcev piranske občine je bil minuli teden tudi občni zbor Občinskega sindikalnega sveta. Sindikalni svet je na tem občnem zboru podal svoj letni obračun, ki ga je povezal z zunanje-političnim pregledom in kratkim pretresom notranjih dogodkov, kar je nerazdružljivo z našim sindikalnim gibanjem. Delegate podružnic je še posebej zanimalo poročilo o uvajanju novega plačilnega sistema — po učinku dela, kar močno vpliva na dvig proizvodnje, kakor tudi poročilo o uspehih v formiranju novih občin — komun in skupnosti komun, s čimer je bila zagotovljena večja gospodarska in politična moč. Dalje jih je zanimalo podaljšanje veljavnosti mandata Delavskih svetov iri Upravnih odborov (odlok Zvezne skupščine) in ne nazadnje dvig življenjske ravni našega prebivalstva. Medtem so bila vključena v proizvodnjo mnoga nova podjetja in nove hidrocentrale, ki bodo pripomogle, da bo letošnji proizvodni plan čim bliže predvidenim rezultatom. V tem pogledu je tudi piransko gospodarstvo doseglo lepe uspehe. Nekoliko slabše je lč stanje kmetijstva, ki pa se že postavlja na trdne noge.
Pred sindikalne organizacije piranskega področja so bile v letu 1955 postavljene tele naloge:
pomoč pri uvajanju novega plačilnega sistema, to je po učinku dela (norme, akordi);
dviganje delavske discipline in s tem storilnost, boljša, organizacija dela, štednja materiala ipd.;
aktivizacija delavstva za pomoč SZDL ob reorganizaciji upravno-političnih organov; politična aktivnost v organih de-
Zakaj šok toz priključkov
Morda se je že komu nasmehnila sreča, da je videl novo gračiško šolo. Na lepem kraju stoji velika, lepa in moderna šola, kakršne ni v vsej okolici. Mnogo je bilo treba truda in seveda tudi lepih milijonov. Naj povem, da imamo štiri učilnice, jirostor za učila, sobo za mlečno kuhinjo, pisarno upravitelja, zbornico, risalnico, drvarnico, garderobo, sobe za ročna dela, šestnajst stranišč in še dokaj drugih prostorov. Vsi so veliki, svetli in sončni.
Skoda je le, da imamo v enem razredu 14 luči, ki jih sploh ne moremo rabiti. Vsak človek ve in razume potrebe, ki jih imamo, toda da pustijo šolo brez priključka luči, mi ne gre v glavo. Otroci prihajo že ob 8 uri v šolo. Ta je tedaj včasih še temna od megle. V popoldanskih urah se moremo z učenci zadnje učne ure le razgo-varjati, peti ali telovaditi, ker je pisanje in čitanje nemogoče, ker v
lavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja na splošno;
ekonomsko-politično izobraževanje delavskih množic;
utrditev članske discipline in povečanje števila članov.
V	zvezi z navedenimi nalogami je Občinski sindikalni svet občine Piran bil aktiven na ta način, da je organiziral posvetovanja sindikalnih organov domala vseh podjetij, na katerih je pojasnjeval vsa pereča vprašanja v zvezi z zgoraj omenjenimi nalogami. Pri tem se je pokazalo, kako važno je ravno nagrajevanje po učinku. Svet je v tej zvezi naletel tudi na nerazumevanje posameznikov, ki je kazalo nekakšno nezaupanje v nov sistem (predvsem od strani tehničnih .vodstev nekaterih podjetij), vendar so tudi te nujni uspehi, ki so sledili takoj po uvedbi novega sistema, prepričali, da je njihovo nezaupanje neutemeljeno.
Delavska disciplina se je po uvedbi novega plačnega sistema vidno izboljšala; da je tako, priča .odstotek bolezenskih dopustov, ki ni prekoračil predvidene meje (4%), temveč se je celo znižal za 1% (izjema je rudnik v Sečovljah). Vse premalo pa je bilo storjenega za politično aktivizacijo delavstva, posebno v organih delavskega samoupravljanja in pri izobraževanju. Potrebna je večja aktivnost v pogledu včlanjevanja delavcev v delavsko prosvetna društva »SVOBODA«.
V	Piranu je vsega 29 sindikalnih podružnic, ki zaposlujejo 2.151 ljudi (1748 moških in 403 žensk), od tega 487 mladincev. V sindikalne organizacije je včlanjenih 1995 ljudi ali 90,2 "/o.
šolo ni napeljana elektrika. Skromnih 50.000 dinarjev, ki bi bili potrebni za glavni priključek, bi še potrošili in šola bi bila preskrbljena z lučjo. Tako pa je Šola s 120 lučmi brez luči.
Ne samo otroci, tudi starši se čudijo, kako da ne zmore nekdo plačati priključka, Če so izdali že milijone. Nam bi bilo zagotovljeno lepše in boljše delo, otroci bi dobili^ več znanja in kar je glavno — snažilka bi lahko v večernih urah očistila prostore, ki jih sedaj le zasilno čisti, Prav bo in čas tudi že, da se ta problem čimprej ure-
Za učinkovitejšo kontrolo
(Nadaljevanje s 1. strani)
leznišlte mreže pri nas zelo važna dejavnost. Imenovali so 9-čIsnski Svet.
Za tem so odborniki obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora sklepali o predlogu odloka o spremembi predračuna OLO Koper za dobo od 1. septembra do konca leta in ga potrdili. Potrjeni so bili tudi dodatni predračuni nekaterih finančno samostojnih zavodov, predlog odloka o sklepnem računu o izvršitvi proračuna bivšega OLO Koper za leto 1954, sprejeli so odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju prihodnjega leta in predlog odloka o izenačenju predpisov bivših okrajnih ljudskih odborov Koper, Postojna in Sežana. V razpravi o odloku o javnem redu in miru pa so člani obeh zborov sprejeli še priporočilo, naj organi javne varnosti in občinski ljudski odbori skrbijo za dosled-io izvajanje tega odloka.
Ko je bil potrjen odlok o vodstvu poslovnih knjig v zasebnih gostiščih, je bil sprejet tudi predlog komisije za pravne predpise, ki je na pobudo Sveta za zdravstvo predlagala ustanovitev Okrajne higienske postaje v Kopru, ustanovitev Okrajnega antiveneričnega dispanzerja in prenos lekarn v občinsko pristojnost. Sklepali so še o nekaterih go-spodarsko-upravnih predpisih in poroštvenih izjavah nekaterim podjetjem. Pri tem so odobrili pet milijonov dinarjev za gradnjo Zdravstvene postaje v Sečovljah, ki jih bo Okraj zagotovil v svojem proračunu za leto 1956.
Ob koncu seje je Okrajni, ljudski odbor, ko je potrdil nekatera imenovanja in razrešitve članov svetov in komisij ter upravnikov nekaterih ustanov, sklepal o ustanovitvi Uprave za melioracije koprskega zaliva. Predvideno je, da bodo ta dela v koprskem zalivu večjega obsega in je treba tej dejavnosti dati za to primerno organizacijsko obliko. Osvojili so predlog za ustanovitev finančno samostojnega zavoda »Melioracijska uprava koprskega zaliva«, za direktorja pa imenovali Danila Petrinjo, predsednika gospodarske komisije OLO Koper. —jo
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V PIRANU
se
Pravdne stranke v sporih pred gospodarskimi sodišči
V sporih pred gospodarskimi sodišči nastopajo, z izjemo pomorskih sporov, samo pravne osebe, ne pa fizične osebe. Torej lahko pred gospodarskimi (in rednimi) sodišči nastopajo samo tiste gospodarske in druge organizacije, društva, ustanove i. t. d., ki jih naš pravni red priznava kot pravne osebe. To, da pravni red neki organizaciji ali ustanovi priznava pravno osebnost, pomeni, da ji priznava tudi pravno sposobnost, t. j. sposobnost, da samostojno sklepa pogodbe in izvr-£uje druge pravne posle, da pridobiva pravice in sprejema obveze. In obratno, iz pravne sposobnosti neke organizacije oz. ustanove, lahko sklepamo, da imamo opraviti s samostojno pravno osebo, ki je lahko pravdna stranka, ki torej lahko toži in je lahko tožena.	s
2e pri sklepanju pogodb je torej važno vedeti, ali je sopogodbena stranka pravna oseba, ki lahko veljavno sklene pogodbo in ali je pri tem poslu pravilno zastopana oz. ali ima pravilnega pooblaščenca. Ce namreč manjka eno ali drugo, pogodba ni veljavna, se ne da iztožiti in lahko neprevidna stranka ostane brez svojih pravic oz. utrpi Škodo.
Katere organizacije in ustanove, s" katerimi se v gospodarskem po-
slovanju najčešče srečujemo, pa so pravne osebe? To so zlasti; vsa gospodarska podjetja, ki so pravilno registrirana pri gospodarskem sodišču, obrtna podjetja, ki so registrirana v register obrtov, ustanove s samostojnim finansiranjem, ki so vpisane v tozadevni register pri okrajnih ljudskih odborih, zadruge, ki so vpisane v zadružni register, železniška podjetja, poštna podjetja, politično teritorialne enote — okraji in občine, ljudske republike, Federativna ljudska republika Jugoslavija i. t. d. Niso pa samostojne pravne osebe; razne proračunske ustanove — šole i, t. d., vojne pošte, železniške postaje, pošte, podružnice NB i, t. d.
Sodišče mora na to, ali imajo stranke sposobnost biti pravdne stranke, ali so torej samostojne pravne osebe, paziti po uradni dolžnosti. Prav vsled tega so same stranke dolžne, da pravdne stranke točno označijo, da torej navedejo njihov točen in popolc-n naslov.
Pri tem pa zlasti tožeče stranke često grešijo, še posebno ko gre za politično-teritorialne enote, žole, vojne pošte, železniške postaje in slično". Skoraj dosledno se v teh
primerih kot pravdne stranke navajajo ljudski odbori, šole, vojne pošte, železniške postaje, carinarnice i. t. d., čeprav to niso samostojno pravne osebe in torej ne morejo biti pravdne stranke. Tako so ljudski odbori samo organi dotične politično teritorialne enote, torej občine ali okraja in zato je lahko pravdna stranka le občina ali okraj, ne pa občinski ali okrajni ljudski odbor. Se toliko manj je seveda lahko tožen ali toži kakšen upravni organ ljudskega odbora n. pr. tajništvo ali oddelek. Tudi šole vseh vrst ne morejo biti samostojno pravdne stranke, ker so proračunske ustanove dotičniii politično teritorialnih enot in sicer obvezno šolstvo občin, popolne gimnazije in srednje šole pa okrajev. Tudi v teh primerih je pravdna stranka občina ali okraj s pristavkom »za šolo to in to«. Prav tako je pravdna stranka le ljudska republika in FLRJ, ne pa kakšen njihov organ, (skupščina, izvršni svet i. t. d.).
V tem smislu seveda tudi posamezne vojne pošte kot takšne ne morejo biti tožene, temveč za nje le država FLRJ, ki pa jo v tem primeru zastopa Vojaški pravobrani-
lec. Naslov pravdne stranke bi se v tem primeru glasil: FLRJ, ki jo zastopa Vojaški pravobranilec v Beogradu, za vojno pošto štev. ... Slično velja za carinarnice. Nekoliko drugače pa je pri železniških postajah in drugih železniških obratnih enotah. Te namreč kot takšne tudi niso pravne osebe in so v sestavu železniških transportnih podjetij. Tako spadajo vse železniške postaje in kurilnice na Primorskem v sestav Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani in le to lahko nastopa pot pravdna stranka, Posamezna železniška postaja torej ne more sama tožiti niti biti tožena, temveč le transportno podjetje, Slično je s poštami, ki so v celi Sloveniji v sklopu enega samega podjetja za PTT v Ljubljani in je torej le to lahko toženo oz, toži za posamezne pošte.
Tudi podružnice Narodne banke niso samostojne pravne osebe in vsled tega nimajo sposobnosti biti pravdne stranke. Le Narodna banka FLRJ je samostojna gospodarska organizacija z lastnostjo pravne osebe in je torej le-ta lahko tožena in toži, čeprav gre za pravice in obveze iz poslov, ki jih opravljajo
njene poslovne edinice — centrale in podružnice. Naslov stranke se mora torej glasiti: Narodna banka FLRJ, za podružnico št. ...
Podjetja in zadruge so seveda samostojne pravne osebe in imajo torej tudi sposobnost biti pravdne stranke, lahko torej kot takšne tožijo in so tožene. To pa seveda le, če so vpisane v gospodarskem oz. zadružnem registru, V kolikor niso, ne morejo niti tožiti, niti biti tožene.
Posebej pa naj omenimo še tozadevni položaj poslovnih in obratnih enot, v sestavu gospodarskih podjetij; trgovin v sestavu trgovskega podjetja, prodajaln proizvajalnih organizacij, skladišč, odkupnih postaj in trgovinskih predstavništev. Ta je odvisen od njihovih pravic glede samostojnega nabavljanja in prodajanja blaga. V skladu s temi samostojnimi pravicami, ki so razvidne iz registra gospodarskih odganizacij, te enote tudi lahko samostojno tožijo in so tožene.
Končno naj v tej zvezi omenimo, da gospodarska sodišča v Sloveniji izjemoma, čeprav ne gre za samostojne pravne osebe, priznavajo sposobnost oz, pravico samostojnega nastopanja v gospodarskih sporih tudi elektrifikacijskim odboro in sicer glede na njihovo važno gospodarsko nalogo pri elektrifikaciji našega podeželja.	Dr. S, P.
TRETJA PREMIERA GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA V KOPRU
fililí

m®
É&PGtBU
Pavel Golia je avtor številnih mladinskih iger, ki jih igrajo naši poklicni in amaterski odri leto za letom. Etično načelo dobrega vodi njegovo pisateljsko pero. Pravljična igra Princeska in pastirček je posneta po starih vzorcih, vendar dosega svoj realistični izraz in vseskozi obdrži atribute mladinskih iger: pravljičnost, bogate in revne, dobre 111 slabe, vesele in smešne. Korenine ima v tradicionalnem pojmovanji! otroškega sveta in prav nič ne pogrešamo običajnih rekvizitov ali iz pravljic znanih prikazni: dobra Botra Šuma. prijazni medvedi in zajčki, strahopetni vete-rančki, prijatelji vinske kapljice in dobrega grižljaja, surovi lovec, sitna guvernanta, prevzetni graščak, smešna gospoda ... Vse to moramo upoštevati, če razmišljamo o priljubljenosti Golievili iger. Res, igra je napisana za mladino!
Seveda čc bi tekst prevrtali, prizor za prizorom, bi mu lahko marsikaj očitali, marsikatero okornost in neuglajenost. Toda koliko napak so že odkrili celo na raznih umotvorih, pa jih zato le še nismo zavrgli. Bistveno za tako uprizoritev je to, da se zvrste slike v primernem tempu, da je scena pisana in da vzbuja domišljijo, zlasti pa, da jc igra živa in igralci domiselni. Režija mora biti dovolj inventivna in mora pogosto ustvarjati visoko nad tekstom, zlasti kar zadeva humor in komiko.
Inscenator in režiser koprske uprizoritve jc bil Srečko Tič. Njegova inscenacija je bila dovolj bogata 111 pestra, prizorišče razumljivo. Osnovni ion igre zmerno realističen, seveda z odstopi, Iti jih narekuje tekst in interpretacija posameznih originalov. Kot že omenjeno, mora režiser izbiti iz teksta več, kot je napisano. To se je režiserju tudi posrečilo, čeprav ne vedno, za kar je opravičilo izredno kratelc rok študija.
In igralci? Dolga vrsta jih je bila, poklicnih, amaterjev in otrok. Vsak jc po svoje dobro rešil vlogo, nekateri seveda zelo dobro, drugi morda malce slabše. Fosebej pa velja podčrtati scene veterančkov, ki so znali priliti igri tistega sočnega humorja, ki ga jc v tekstu samem malo, ki ga pa razume in se ga veseli mlado in staro.
Najbolj privlačna točka, in tudi nekaj novega na koprskem odru, je bila glasba, petje in balet. V jeziku odraslih pravimo temu opereta. To je bila opereta v najboljšem pome-
¥
Na predvečer praznovanja Dneva Jugoslovanske armade je pa-denska Zveza borcev organizirala Večer slovenske besede. Prireditelj je bila Ljudska univerza iz Pirana.
Posredovalci naše svobodne besede so svoja zvajanja lepo povezali s praznikom JLA in tako morda nehote podkrepili največjo zaslugo njene borbe — da se naš slovenski človek more v svobodni domovini svobodno izražati, da je praznik JLA hkrati praznik naše svobodne slovenske besede.
Padničani so bili prirediteljem zelo hvaležni. Čutili so, da niso tako osamljeni v svojem kotičku in da odgovorni skrbijo tudi za njihovo kulturno rast. Takih večerov si še želijo. Izvajalci (Miroslav Pahor, Lojze Maruško, Mitja Žitnik in domači harmonikaš) so obljubili, da se bodo kmalu spet oglasili. In še drugi za njimi.
Obisk je bil nepričakovano lep — ena tretjina prebivalstva je posedla po šolskih klopeh in z zanimanjem ter hvaležnostjo srkala vase bisere, ki so nam jih posredovali naši umetniki — književniki od Vodnika pa do Ivana Cankarja. Uspeh prireditve pa je že v naprej zagotovil, da bo ob izvajanju drugega dela Večera slovenske besede (od Cankarja v naše dni) v Padni dovolj in še več poslušalcev.
Izvajalci pa bi se radi še na tem mestu zahvalili vsem tistim Padni-čanom, ki so pripomogli, da je bilo med njimi tako toplo in domače. Pa še piranskim organom ljudske oblasti, ki so s tem, da so preskrbeli prevozno sredstvo, omogočili prireditev.
nu besede. Plesne vložke, ki so prijetno poživili iu dopolnili pravljični svet, je naštudiral baletni odsek GSP pod vodstvom Slavka Hitija. O glasbi in strokovnosti izvajalcev pa pravi naš glasbeni kritik takole:
»Spremno glasbo k opereti »Princeska in pastirček« je napisal skladatelj Ivan Šček. Slogovno bi jo lahko opredelili kot novoromantič-110 tvorbo 2 izrazitim poudarkom na spevnosti posameznih delov. . Oblikovno so to krajše pesemske oblike, nekatere tudi čisto pieludijske. V umetnostnem pogledu pa je ta.glasba prekoračila vsak okvir spremne glasbe — tudi najboljše — ker je po svoji kvaliteti bitni del cclotnc prireditve. Partitura ne predstavlja le mimobežnih zvokov, signalov in podobno, temveč zaključene glasbene oblike, ki se odlikujejo po izvirnosti in svežini, predvsem pa po tem, da so mladini dojemljive \n prijetne.
Jasno je, da bi ta glasba zahtev i-la drugačen orkester, mnogo večji, kot je bil na razpolago. Toda spričo možnosti, ki so danes v Kopru, smo lahko veseli, da je bilo vsaj to. Jasno je, da se z IS godbeniki, od katerih jc večina dijakov, ne da ustvariti perfektnega simfoničnega orkestra. Vendarle pa je tu zametek nečesa, kar bo čez čas rodilo bogatejše uspehe, kot bi jih morda pričakovali. S sodelovanjem vseh glasbenikov, ki žive in delujejo v koprskem okraju, bomo dosegli tudi to, da bo zaživel koprski simfonični orkester.
Izdatno pomoč jc nudil tudi mešani pevski zbor, ki so ga sestavljali člani DPD Svoboda ter članice ženskega zbora Učiteljišča in Srednje ekonomske šole iz Kopra. Obe solistki, Nevenka Cupinova in Jerica
Ferlugova, sta se odlikovali s svojo nuizikahvostjo in plemenitim glasom.«
In publika?
Igra jc bila namenjena predvsem mladim obiskovalcem, čeprav jc šla tudi skozi abonma. Otroci so jo gledali žarečili oči in nasmejanih ust, sočustvovali so z ubogim pastirčkom, občudovali lepo princesko, bali so se medvedov in sc smejali ve-terančkom. Spodrsljajev in pomanjkljivosti niso videli, za njih jih ni bilo. Cs prištejemo k temu še to, da zdaj že korakajo po cesti z veteransko koračnico in da poznajo melodijo kuharčkove pesmi, je bil namen izpolnjen in uspeh popoln. Ali jc potrebno še več? Da, se več! To se pravi, čim več takih iger za naše otroke, ne samo enkrat na leto, ob Novoletni jelki.	Z. L.
Tov. ravnatelj, ob zaključku leta sc nam je zdelo primerno, da sc obrnemo na Vas s prošnjo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj, ki bodo naše bralce gotovo zanimala. Letos smo objavili precej člankov, v katerih ste poročali ne le o novostih v zbirkah našega muzeja, marveč tudi o raziskovalnih delih na terenu našega okraja, razstavah itd. Ali bi nam povedali kaj o vašem letošnjem delu na terenu?
Delo na terenu pa najsi bo to arheološko, efcn/otgr.afsko ali urast-nositno topografsko je bilo iin bo ositalo še dolgo časa poglavitna naloga našega muzeja. Povsem razumljivo, kajti dediščina, ki smo jo sprejeti na tam področju je bila tako neznatina, da nan|jo ni bilo
- , 0 - ^ ^ 1
v„
Osnovna šola v GračiSču
Občni zbor Zveze svobod in prosvetnih društev
iiaj¥e<sjo paznjo je
i izobraževanju
Po smernicah, ki jih je dal pred časom izredni kongres Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah, je bil pretekli teden občni zbor Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja.
Poročilo o dosedanjem delu in uspehih je imel tov. Srečko Vilhar, v imenu Okrajnega ljudskega odbora in Socialistične zveze pa je zbor pozdravil tov. Anton Ukmar.
V razpravi po poročilu so delegati prosvetnih društev iznašali probleme svojih krajev. Ti problemi so še vedno isti: pomanjkanje materialnih sredstev, prostorov in strokovnih moči. Na terenu je zlasti premalo povezave med množičnimi organizacijami in prosvetnimi društvi.
Delegati so izvolili Svet Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja, in sicer: Koper — Srečko Vilhar, Oskar Venturini in Slobo-dan Koren; Izola — Jernej Humar; Piran — Anton Martinčič in Narda Zadnek; Hrpelje — Martin Menih; Divača — Rado Škrabar in Vladimir Sosič; Postojna — Ema Iiojkar, Miro Cetina in Anton I-Ilede; Pivka •— Bogo Povšnar in Janez Beze-njalc; Ilirska Bistrica — Emil Ma-karovič, Ivan Šuštar in Franc Rak-telj; Sežana — Joško Tavčar, Marjan Pogačnik in Ivan Kjuder.
Sklepi občnega zbora pa so sledeči:
1.	Največjo pažnjo je treba posvetiti zlasti izobraževanju, stremeti, da bodo predavanja čim bolj nazorna (kinoprojektorji, skioptikoni itd.). Nadaljevati je treba s knjižno akcijo, kajti ljudske knjižnice imajo še vedno vse premalo knjig; zlasti podpreti knjižnice, ki imajo perspektive za nadaljnji razvoj. Knjižne zaloge v skladiščih založb in knjigarn naj bi dobile knjižnice po znižanih cenah.
2.	Dramski krožki morajo paziti pri izbiri programa, igrali naj bi le dobra dela, po možnosti s sodobno tematiko.
3.	Društva naj posvečajo čim več pažnje lastnemu gospodarstvu in posebno naj skrbijo za kontinuirano delo, kajti na ta način se bodo tudi gospodarsko okrepila.
4.	V vseh občinah je treba ustanoviti prosvetne sklade, v katere naj odvajajo določene prispevke vsa gospodarska podjetja.
5. Pri merodajnih forumih je tre-
ba doseči, da dovolijo prosvetnim društvom uvoz odrskih rekvizitov in instrumentov brez carine.
6.	Ozkotračni filmi so večinoma že stari in izrabljeni. Nabaviti je treba nove.
7.	Sosvet za glasbo pri okrajnem Svetu naj na svoji prvi seji temeljito prouči probleme naših pevskih zborov.
S. Odločno je treba preprečiti duhovščini, da bi se vmešavala v ljudsko-prosvetno dejavnost
Delegati občnega zbora so še izvolili posebne strokovne komisije, ki bodo Svetu pri delu v ptfmoč.
Iz Tolmina
Ob otvoritvi gledališke sezone je prvič razstavil svoja slikarska dela domači umetnik Ljubivoj Brovč. Obiskovalci si umetniku izrazili vse priznanje. Skoda, da se tovariš Brovč ne more docela posvetiti u-metniškemu delovanju, kar mu pičli čas ob sedanji zaposlitvi tega ne dopušča.
Ljudska univerza je začela s ciklusom predavanj o razvoju sloven-sike .književnosti. Predavanja profesorja Urbančiča so zelo zanimiva i.n poučna. Skoda le, da obisk ni zadovoljiv. Precej je še takih, ki raje gredo v gostilno, kat. pa na predavanje, kjer bi nekaj pridobili.
P. V.
NASA SODOBNOST, štev. 10 PROZA — Fran Albreht: O novem poglavju v zgodovini naše kritike, Josip Vidmar: Iz dnevnika, Gaber: Ti drobni, otroški koraki, Filip' Kalan: Petdeset vojnih linorezov, Vitomil Zupan: Govor živim, Dragotin Cvetko: Stiki Jana Sega s slovensko glasbo I. GLOSA — Maščevanje in zastraševanje (France Bevke).
KNJIŽNE OCENE — Karel Grabelj-šek (Mitja Mejak), Nekaj domačih knjig za otroke (Beno Zupančič),
LIKOVNA UMETNOST — Umentik, Iti se mu ne moremo ogniti (Luc Me-naše), Ob restavriranih umetninah (Ivan Komelj,
GLEDALIŠČE — Artliur Miller: Lov na čarovnice (Vladimir Kralj).
RAZGLEDI — Evropska gledališka razstava na Dunaju (Dušan Moravec).
ZAPISKI — Ljubljansko posvetovanje konservatorjev (Nace Sumi).
POEZIJA — Peter Leveč, Božo Vo-duSelc, Ivan SenlCar.
(mogoče računati. Italijani so obračali vso pozornost le kulturi obalnih mest, hote pa so zatikali oči pred vsem onim, kar po njihovem mnenju ni gravitiralo v njihov kulturni krog. Naše stališče je dnu-gEono. Zelo cenimo vse tisto kar je visoka umebnosit preteklih stoletij vrednega ustvarila v naših mestih" kot izraz svoje dobe, kot odraz onih vsesplošnih teženj. ki so bolj ali manj odjeknile tudi v ostali Evropi. Nasprotno pa oltarne naša.osnovna naloga ta. da aktiviramo v.se ono kar se je v ku1 turnem življenju tekom stoletij sa.mo-roidno porajalo med našim preprostim ljudstvom, pogosto povsem neodvisno od velikih kulturnih tokov. Tn tega ni malo. Pri delu na terenu leto za letom naletimo na nove dokaze o veliki aktivnosti našega človeka na vseh področjih. Naij omenim le konstantno težnjo našega človeka po oblikovanju ■kamna, odtod čudovita arhitektura kmečkih domov, njih pitore-skna grufpacija, odtod smise]' 'za plastično oblikovanje kraškega kamnoseka. Pa freske v Zanigradu, Podpeči, Hrasitovlju? Ali niso to veliki dokaizi za visoko kulturno raven naših krajev kancem 15. stol.? Obilo pozornosti smo letos posvetili tudi notranjščini kmečke hi«e. ki je tiu in tam še polna starožitnost.i. Pregledali smo dokaj obsežen teren ter registrirali marsikaj kar bi bilo vredno očiuvati tudi bodočim rodovom. Vendar nam ni vedno uspelo, da bi posamezne zanimive etnografske predmete mogli spraviti na varno. Tu so po sredi pičla sredstva, ki jih je muzej .imel za odkupovanje predmetov.
V zadnjih letih je muzej posvetil veliko pozornost arheološkim raziskovanjem. Odprli ste arheološki oddelek, Culi smo tudi o najdbah v Črnem kalu. Ali bi nam povedali kaj o tem?
Arheološki oddelek smo odprli v mesecu maju. Nastal je kot rezultat •izkopavanj, ki smo ji/h izvršili v prejšnjih letih. Posebno mesto v teim oddelku imajo predmeti slovanske arheologije, katere smo izkopali .na Kortlni, pri Krk.avčah in 'drugod. S temi najdbami smo posvetili v najzgodnejšo dobo naselitve Slovencev ob morju. Doslej smo prikazali le maijhen delček •našle naijzgodineijjše zgodovine. Tu nas čaka še dolgo 111 naporno delo na teremi- Treba bo odpreti nove sonde in kopati dalje, Rezultati ne bodo izostali. Posebno poglavje je seveda Črni kal. Tu smo letos v žepastem jašku kamnoloma
naleteli na debelo plast živalskih ko Si Vi, ki so stare cid 130,000 do 150,000 kt. Povezali smo se z In-stituom za prazgodovino človeka in SAZU v Ljubljani Ict pričeli izkopavati. Izredno težavna izkopavanja v navpični kamnolomov! steni je vodil uniiv. prof. d.r, S. Bro-dar. Uspeh težavnega dela je bil popoln. Redkim paleoMtskim postajam v Sloveniji se je pridružila nova v Cnnem kalu. Ni izključeno, da bo v prihodnjih let.ih prišlo še do odkritij prebivališč jamskega mediveda in pračloveka v ostalih jamah črnoikalske-ga pobočja.
Tudi v muzejskih zbirkah smo opazili dokajšnje spremembe.
Zbiike so vedno odraz dela na terenu. Ncivo pridobljene predmete navadno itakaj namestimo v zbirkah, čim prestanejo preparate rs k i postopek v muzejskem laboratoriju. Le<toa smo na ¡ta .načiin preuredili ■ter znatno izpopolnili zibirko istrske meščanske kuhinje ter orožarno. Na novo pa smo postavili oddelek za keT?[miko, uteži in kovano železo. Temu smo pridružili nov oddelek toultivmie zgodovine Kopra in sobo s slikami renesančnih in baročnih slikarjev. Nekak odraz našega terenskega dela je bila tudi razstava fotografij etnografskih in ■umetnih spomenikov, ki smo jih posneli na terenu im ki je. v času muzejskega iteidma .imela kar 10.000 obiskovalcev.
Delo tega leta je bilo vsekakor Jilodno. lCaj pa vaši načrti za bodoče leto? Ali bodo proračunska sredstva zadostovala za predvidene naloge?
Naši načrti tza (bedeče leto 50 ■usmerjeni na eni nt rani v nadaljevanje začetih raziskovalnih del na tereniu. To terensko delo pa bo v novih rnejaih ekraja nedvomno zavzelo dosti širši obseg. Zahtevalo bo podvojene ¡napore. Tudi interno 'nas čaka še mnogo nalog; Oddelki še vedno niso taksni kakršne bi si želeli. Tu in pa pri terenskem delu zavisi mnogo od sredstev, ki nam -bedo odobrena. Ta pa so v .primeru z letošnjilmi d cisti manjša, klijub tfimiu, da so naloge na povečanem ozemlju dosti vepje. Nobenih (s.redatev nimamo za arheološka. etnografska in -umetnostno topografska raziskovanja na terenu. Ako 'teh ne bo, tudi ne bo mogoče misliti ina .uravnoteženje slovenske kiultiumo-zigrdovi.nske dediščine v našem .rmurcejiu s predmeti meščanske kulture, ki so v muzeju bogato zastopani. V načrtni za bodoče ~ leto pa imamo še dve važni stvari. Forsiratmo ureditev male galanterije primorskih umetnikov, ki bi jo n?.mesilili v na zunaj obnovljeni Carpacciovi hiši. Ta galerija bi ne bila le stimulans domačim umetnikom, marvei bi pomenila novo atrakcijo tudi v tui-akepromeitnem ozimi. Druga pereča zadeva pa je ureditev palače De-Belli v muzej NOB za ta del Primorske. Trudili se bomo. da bo v bodočem letu ¡realiziranih čimveč naših načrtov. Računamo pa seveda na efikas.no pomoč naših okrajnih in občinskih prosvetnih in gospodarskih faktorjev.

I:.
M: ? ■:íí: Á * >:;
Si IP
».iS-
\ lil Mu
Mgp|
Tolkač na vratih Okrajnega muzeja v Kopru
r.: o S3 BW B BSa BBBBažB
D
m ■ --.HS ■ B^WIMW '■'■'■■ rr
Na Kortini pri Rližani živi 62-!etni Anton Bernetič. 2e sedmo leto ga na posteljo priklepa bolezen. Vedno je bil zaveden Slovenec, ki ee je boril za nacionalno in socinl-ino pravico Primorcev. To borbo je Ber.netič začel na Novega leta ■dan pred 36. leti v takih okoliščinah, kot se le redko pripetijo. Ti-.sti dan je 1-e za las manjkalo, da ni s krvjo zapečatil svoje zavednosti in zvestobe lastnemu narodu. Zgodba je zanimiva, zato je prav, da jo slišimo iz ust Berne-tiča samega.
»Nastopajoče 1919. leto smo hoteli praznovati jaz in še trije drugi tovariši na I-Irpelljah ob kozarcu dobrega vina. Dogovorili smo se v Klancu in odšli po poti proti Hr-peljam. Tam smo srečali Franca Stunma, ki nas , je nagovoril: »Kaj ste le prišli semkaj? Naši smrkavci se tu pajdašijo z okupator j i.« Spoznali smo, da je najbolje, če odi-demo nazaj v Klanec, kar smo tudi storili. Ko smo prišli nazaj v vas, je bila odprta samo še ena gostilna, ki jo je vodil takratni komisar občine Maurizio. Vstopili smo
domov, pa se mi ne zdi varno, zaito prosim za oboroženo spremstvo. Brigadir je nato prihitel po stopnicah in odprl v.rata. Tedaj me je spoznal; »Vi ste, Bernetič. Kaj pa je hudega?« Ko sem mu v kratkih besedah pojasnil vso zadevo, je poklical dva karabinjerja in jima naročil naj gresta pred nama po poti prati OcizM. Midva pa sva odšla nialo kasneje po isti poti.
Zgodilo se je tisto, kar sem prej slutil'. Ko sta prišla karabinjerja do majhnega smrekovega gozdička ob poti med Klancem in Ocizlo, sta iz teme planila tista dva ardita z noži v rokah. Karabinjerja' sta ju takoj ukrotila in zvezala. Ko sta ■nama prišla naproti, je brigadir presenečen obstal. Spoznal je, da je bil moj sum upravičen. Karabinjer-jema je naročil, naj jetnika odpeljeta v kasarno in tam zaprelta, nato pa prideta po njega v Ocizlo. Povabil sem brigadirja v hišo mojega braita, "kjer smo spili kozarec vina. Kmalu sta prišla še karabinjerja. Pred odhodom mi je brigadir naročil, naj se zijutraj aglasim v Klancu zaradi zaslišanja, ker bo
vso zadevo sporočil na poveljstvo v Materijo.
Drugi dan, na Novo leto 1919, je v Klanec prišel zaradi nočne zadeve sam polkovnik iz Materije, Po-elical je komisarja-gostilničarja Maurizija, gostilničnrko, brigadirja, poročnika in oba ardita. Sledilo je zanimivo zasliševanje. Ko je spoznal, da bi bila zadeva lahko imela usodne posledice, je trdo dejal ■gostilničarju-komisarju: »Od danes naprej niste več prefektov komisar te občine.« Poročnika pa je prav tako trdo prijel, ker je nasedel besedam pijanega gostilničarja-komisarja. Mene je vprašal, če zahtevam, da vso zadevo sporoči na višje poveljstvo. Oba ardita sta na to vprašanje začela" jcikaiti kot o-troka, Njima bi se bil kmalu pridružil še gostilničar Maurizio. Odgovoril sem, da se mi ne zdi potrebno, ker se je vse dobro izšlo.
Mauriicu je od takrat naprej o-stala le še gostilna. Jaz in še trije drugi tovariši, ki smo sestavljali prvo celico KP v Klancu, smo potem organizirali popodn bojkot Maurizijeve gostilne. Ce bi kdo izmed naših ljudi le prestopil njegov prag, bi moral plačati deset lir kazni. Sest mesecev po tem do-
Klanec, ker ni imel komu prodaja-godku je moral Maurizio zapustiti ti vina. Od zraka pa naravno tudi on ni mogel živeti. Tako je delala celica, ki smo jo imenovali »Srebr-ničev otrok,« iz hvaležnosti za materialno in moralno pomoč, ki nam jo je nudil sam pokojni Jože Sre-brnič.
Od štirih tovarišev, ki smo sestavljali prvo celico v Klancu, sem o-istal živ samo jaz. V aprilu tiste pomladi sem odšel v družbi danes že pokojnega Franca Klobučarja iz Klanca v Solkan do Srebrniča in se z njim pogovoril. Posredoval je, da sem potem dobil zaposlitev v Trstu.
Da sem postal -/d takrat naprej borec za prajvice tako zatiranih I-stranov, je pripomogel prav tisti neizvršeni, oziroma preprečeni napad ardilov na Novo leto 1919.
Leta 1953 sem praznoval 60-lat-nico rojstva. Prišli ••.<' me -fculai Številni tovariši, med temi tudi Julij Beltram, Ivan Regmt in Franc Kralj. Obujali smo spomine na dni naše ilegale in poznejše osvObodolne boiibe.
Ko stopamo v novo 1956. leto, gledam z zaupanjem in gotovostjo v bodočnost.	Andrej Pagon
/ íf^tm:

Matevž Hace
(Odlomek
Leto 1943)
^'«'o -L '„ ;	«L O-
»Ti greš, mi bomo pa ostali,« je dejal Daki. Tisti dnevi so se mi zdeli zelo lepi, ker smo vsak dan, razen v Cerknici »nakresali« Nemce. Morala Tomšičeve brigade je bila na zelo visoki stopnji. Orožja in municije je bilo dovolj. Ker je bilo precej izobražeaicev v brigadi, se je seveda birokracija zelo razpasla. Vsalk bataljon je imel po več pisalnih strojev, na katerih se je tipkalo, škripalo in ropotalo vse mogoče stvari. Prihajali so novi propagandisti in kulturniki, potoi novih idej in zamisli. Vsak je hotel prepevati, plesati, recitirati, pisati in še druge stvari. Do sedaj smo brli vajeni tiste male skromne brigadne kulture in propagande v osabi Jožeta, Braškarja in Martina, ki so imeli vsi skupaj enega konja, da jim je nosil slab stroj in papir, ter zanikrnega konjevodca, ki ni bil za drugo rabo, kot- da je pasel lenobo in počasi priganjal konja, pa če je še tako pokalo, na vso jezo
Rižana — v bližini je zaselek Kort ine, kjer živi danes tovariš Bernetii
I. VRAZE, KI NARAVNIM POJAVOM PRIPISUJEJO NADNARAVNO NOC
Novo leto je pri ljudstvu posebno pomembno. Saj se prav tedaj začne sonce vračati in se nam približevati. Noči se krajšajo dn dnevi daljšajo. Ljudje se od starega leta poslavljajo In priporočajo se novemu, v katerem si voščuijejo obilo sreče in dobrot. — Radi bi zvedeli, kaj jih v novem letu čaka in ali bodo v njem srečni. Zato ni čudno, da je v taki ljiudski razpo-loženosti prav za Novo leto nastalo mnogo različnih vraž in praznih ver v raani.h oblikah.
Prav tako kot Novo leto je tudi Silvestrova noč posebna noč. Ljudje si domišljajo, da se v tej noči dogajajo stvari, kot v nobeni drugi noči ne. Zaradi tega je ljud-
stvo izoblikovalo za Silvestrovo noč mnogo raznih nesmiselnih vraž, ki so se kljub temu zelo' razvejile med našim ljudstvom:
1. DAN NOVEGA LETA Okrog Novega leta se sonce obrne in zopet hiti k nam. Ta naravni pojav na boljše je že od nekdaj vzpodbujal ljudi. Ze v starih časih so vedeževalici in učeni zvezdo-s.lovei na Novega leta dan prerokovali po stanju nebesnih teles sonca, lune ih zvezd radovednim ljudem (srečo i!n nesrečo, bogato in skopo letino v prihodnjem le--tu. Zato je naše ljudstvo še danes «radovedno, kakšna bo letina v novem letiu, ikako bosta žito in trta obrodila, kakšno bo zdravje v hiši itd. Ljudje si želiljo že nad 200 let na dan Novega leta zdravje, srečo in veselje.
Na Novega leta dan pravijo na Kočevskem, da se po studencih pretakajo zlato, vino in kri. Tega pa še ni nihče videl. Prarv tako pravijo, da na Novega leta dan divjad biti že navsezgodaj pit k studencu, kajti novoletni čudežni napoj jo bo vise leto varoval pred zvermi in čarovnicami.
Na Novo leto je treba pravočasno nanositi v hišo drv. Običajno jih nosijo za ženirtev godna dekleta polna naročja. Ko jih prinesejo k štedilniku, preštejejo polena. Ce je dekle prineslo sodo število polen, t. j. na pare, potem se bo v novem letu gotovo poročila. Tudi
fantje na Kočevskem na dan Novega leta pri napajanju živine lahko .zvedo, kaj jih v novem letiu čaka. Cim raje živina pije, tem prej bo poroka in tem lepša bo nevesta. Zato brihtni fantje vodo. oso-lijo, da jo živina raje pije.
Kakor drugod, tako si tudi v Prekmunju na Novo leto želijo sre-
MilnH w
illlliprftl ip '„ iii i» - «i lálslí« " i -ii i
Silvestrova noč za prerokovanja, vraže in copranje. Saj to noč celo' coprnke s Krima lertijo na svojih košatih metlah čez vaisi iin mešajo ljudem štreno.
Silvestrova noč je polna skrivnosti. To noč so dekleta na Primorskem ah lninem svitu hodila k vodi, na Krasu h kalom, drugod k po-
in v .slovenskem jeizilku zaprosili za pijačo. Goisitilničanka pa nam je v odgovor zabrusila: Qui si parla sol-t-anto 1'italiano! Vprašali smo še enkrat tudi brez uspeha. Iz sobe v nadstropju gostilne se je nato oglasil sam gostilničar — komisar: »Ne dajaj vina ščavom, komunistom! Naj se izgubijo v Jugoslavijo!« V sobi je imel telefon. Slišal sem, kako je poklical: »Pridite hitro! V igoatilni so komunisti!« Komu je veljal ta poziv, sem zvedel že v nekaj minutah. Ko smo spoznali, da tu ne bomo nič dobili, smo odšli. Moji brije tovariši so se takoj izgubili po stranski poti, da nisem niti opazil kdaj in kako, jaz pa sem stopil na glavno cesto, da bi odšel domov. Komaj sem naredil nekau korakov, sem se znašel v obroču 27 vojakov — airditov, ki «o bili v.si oboroženi z noži. Da bi bil ušel iz oibroča, ni bilo niti misliti.
Od nekod se je vzel majhen teme nit e in • se začel repenčiti pred mano: »Kdo je kričal Živela Jugoslavija?« Takrat šele sem spoznal, kaj je hotel komisar Maurizio. Odgovoril .sem: »Gospod Maurizio«. Tenente je takrat kar s ceste vprašal: »Ali je res, kar pravi?« Go-stilničar-komisair pa je skozi okno zakričal: »Prav on je vzklikal živela Jugoslavija!«
Spoznal sem, da se zadeva zapleta v mojo škodo, če ne še kaj hujšega. Tenente se je vedno bolj repe nčil, and iti pa so kazali vse prej ikot naklonjene obraze. Ce se ne bom znal izmuzniti iz njihovih irok, bo slaba zame. Tenente je čez čas poklical na stran dva vojaka in jima nekaj natihoma naročil. Vojaka sta odšla in se izgubila v noč. Tenente se je obrnil k meni in dejal: »Lahko greste domov,« Počasi sem odšel v drugo vS.mc-r proti sedežu poveljstva kara-binjerjev, ki je bilo v vasi nedaleč od gostilne. Potrkal sem na vrata, Oglasil se je brigadir in vprašal, kdo je. Povedal sem, da bi rad šel
Skoro vsako leto do začetka narodnoosvobodilne borbe sem v bukovem gozdu Pod Kovkoim nad vasjo našel še nerazvit cvet črnega iteloha. Previdno sem ga iagrebed iz listja in mahu in odnesel domov. ¡Na toplem se je popek kimalu odprl in pozdravil prihod novega leta z velikim belim cvetom. Ta cvet je hiši in družini pripravil prijetno novoletno vzdušje.
Tudi letos sem, (čeprav daleč od idoma), odišel iskat ta novoletni cvet. Pri morj.u ni bukovih gozdov in sončnih, z vresjem zaraščenih pišnikov, ki so telohova domačija. Prav zato sem zaman iskal med debli borovega gozda nad Hrasto-velji-iko doilino. Vendar pa mi tiste poti ni bilo žal. Namesto te-loha sem našel druge novoletne vtise.
Napotil sem se proti Socerbu. Na visoki navpični pečini nad Črnim kalom, ki se je kdo ve pred kolikimi stoletji odpaknila od skalovja,so še razvaline nekdanjega gradu. Del pečine prerašča ze'em bršljan, ki 6« kot široka, podolgovata pahljača v višino. Na gladko steno pečine je roka aktivista pred več leti zapisala: »S Titom za pravične meje.« Od nekod se je vzel palček in nekajkart jezno začrikal: »Crk, čuk, črk.« Ni mu bilo prav, da sem ga vznemiril v njegovem kraljestvu. Go.'ovo ima guezdo kje v gostem bršljanu.
Se globlji kot prepad med pečino in skalovjem, je nekoč prepad med grofi in tlačani. Skozi več stoletij so tlačani upali, da jim bo Novo leto prineslo izboljšanje. Verjeli so, da' bo prišel dan »Stare pravde«. S takim prepričanjem v srcih so umirali in iz roda v rod izročali sinovom naročilo, naj se dvignejo v borbo proti graščakom.
Ko je delu Slovanske Istire vladala Beneška republika, je potekala meja med republiko in nekdanjo Avstrijo pri vasi Črni kal. Vas sa-

L
ma je bila na avstrijski strani. Tudi takratni prebivalci so obdelovali vinograde, ki so jim dajali doibro grozdje in vino. Po tem grozdju so se večkrat cedile sline lakomnim Benečanom, ki so bili poznani kot veliki tatovi, Crnikal-ci so zato postavili na pečino posebnega stražarja z rogom. Ko je opazil, da se vinogradom približujejo beneški tatovi, je zatrobil v rog. To je bil znak za napad. .Na tatove se je z višine skalovja vsula toča kamenja. Morali So hitro zbežati, če so hoteli prinesti nazaj cele glave.
Lani je na Tinjanu umrl zadnji izmed bratov s priimkom Zaje.
Mož se je še doibro spominjal kitice neke pesmi, ki so jo peli v časih, ko so Turki vpadali v naše kraje:
»Ko smo Turka premagali, smo na Kranjskem češnje brali. Turška moč je že zgubljena, naša tema je dobljena.«
Kmetovalec in traktor sta temu predelu vtisnila močan pečat. Črni kal z okolico postaja močno kmetijsko področje. Trije nizki griči so bili še pred malo leti pusti pašniki, zaraščeni z brinjem in trnjem. Danes je tam že 55 hektarjev vzornih vinogradov in sadovnjakov.
Črni teloh — novoletni cvet
Spomladi bodo uredili še drugih 15 hektarjev. To pa še ni vse., Investicijski načrt nadaljnje ureditve tega posestva, ki ga je že potrdila revizijska komisija pri Izvršnem svelu LRS, predvideva ureditev Rozars/kega hriba in Kanelc v vinograde in sadovnjake. Začeli so graditi gospodarsko središče. Predvidevajo tudi zgraditev vodovoda za namakanje in še za potrebe va« si Bazovica, Loka, Črni kal in zadružne Gaibrovice. Ce kje, velja hi rek, da človek spreminja obraz narave: Zadružno posestvo Črni kal stopa s takimi načrti v Novo leto in je to najlepše voščilo prebivalcem tega kraja. Z .raervojem tega posestva se jim odpirajo nove gospodarske možnosti in kmetijskega napredka.
Na povratku v Koper sem na Ri-žani, pod Dekani in pri Bertokih isrečaval voznike, ki so peljali gnoj na 'njive za prihodnje setve. Za novo rast v nastopajočem Novem letu. Za hip je sonce predrlo oblake in posvetilo na komaj izklrle bilke ozimine. Bleščeč in topel pozdrav milijard rosnih kapljic se je zasvetil z nežnih zelenih bilk. Prvi znak mlade setve, da bo žetev tudi v nastopajočem letu prav taka ali še boljša kot je bila v preteklem letu.
Miren dan je izvabil v vinograde pridne obdelovalce. Tu pa tam se izmed trtnih vrst oglašajo škarje z značilnim: »21ik, žlik«. Zdaj je pravi čas za obrezovanje in privezovanje trt.
Se en vtis. Na visokem morju koprskega zaliva se ziblje barka z jadrom. Podobna je osamljenemu belemu cvetu telohu, ki ga nisem našel med debli borovega gozda. Morje oživlja, odkar smo prišli do njega. Ze več leit povezujejo naše ladje obalna mesta Istre z vsemi deli sveta. To je najmlajša veja našega gospodarstva, ki se krepi iz ¡leta v leto. Odprli smo si pot v svet •tudi po morju.
Ogarev
Franjo Mihelič: Maske
če, pri čemer pazijo, da bi sreče ne odgnali od hiše. Zato ta dan še smeti pometajo od praga v sobo. Boje se namreč, da bi s smetmi ne pometli še sreče iz hiše.
Marsikje hodijo po hišah voščit novoletno srečo otroci. Pri tem pazijo, da stopi v hišo najprej fant in šele za njim dekleta. Sicer bi ne bilo v Novem letu sreče. Pa tudi gospodinja jih ne bi obdarila tako bogato, če bi v hišo ne stopil najprej fant. Skoro po vsej Evropi, je znana prazna vera, da prinese ženska v hišo nesrečo, če na Novega leta dan prva vstopi varijo. Zato ponekod najemajo fante, da prihajajo že kmaliu po polnoči prvi v hišo, da ne bi kaka ženska prej prišla varajo. Domačini najete fante bogato obdarijo.
Kakršen je novoletni dan, takšni bodo vsi dnevi v novem letu. Ce n. pr. gospodinji zmanjka na Novo leto sladkorja in si ga sposodi, ji bo v novem letu zmanjkoval še večkrat in morala si ga bo 'sposojati.
Ce vam na Novega leta dan daruje kdo zeleno vejico, vam ta prinese srečo. Ce pa vejice ne dobite, si jo vtrgaijte sami in z njo še tisoč življenjskih sreč!
2. SILVESTROVA NOC
»Silvestrova noč ima svojo moč«, so rekli včasih. Tudi pravijo, da je
tokom, samo zato, da bi v vodi uzrla podobo svojega bodočega ženina. Pri tem pa .se je v zimskem mrazu in burji marsikatero delile prehladilo. Dobro, da te vraže ni več. Na Dolenjskem si n, pr. prerokujejo. kakšna usoda jih čaika v prihodnjem letu. Na devet malih, enakih listkov napišejo razne besede kakor:
kruh, venec, prstan, ključ, fant, dekle, cula, cunja in denar. Listke zvijejo in jih vržejo v klobuk. Nato jih družina miže vleče iz klobuka. Vsak izvleče en listek, prečita kar je na njem napisano in si besedo zapomni, Listek nato znova zvije in ga spet vrže v klobuk. Listke znova premešajo. Nato '■vlečejo drugič in tretjič. Ce trikrat izvlečeš isti listek, te prav gotovo zadene usoda, ki je napisana na listku, Ce kdo trikrat zaporedoma izvleče n, pr. listek, na katerom je besedica prstan, se bo v novem letu goicvo poročil. Listek z besedico kruh pomeni, da boš zaposlen, da boš dobil delo. Ce pa kdo izvleče besedico prstan, nato ključ in končno cula, se bo v novem letu poročil, postal gospodar, a bo propadel in moral bo po svetu s trebuhom za kruhom.
Na Kočevskem prerokujejo s čevlji. Tisti, ki jih meče, mora v sobi sesti na tla tako, da kaže hrbet (Nadaljevanje s 7, strani)
starih propagandistov. Običaj je bil tudi, da so v primeru hude borbe trije kulturniki bili vedno pripravljeni iti na položaj med druge borce.
Sedaj pa je zavel drug veter. Iz divizije so prihajali vedno strožji ukazi glede propagande in kulture, češ, morala se bo dvignila, prirejajte čim več prireditev: osebino ste odgovorni, če se bo kaj neprijetnega zgodilo temu in onemu kulturniku. Kadar smo prebirali taka pisma in dopise, smo skomignili z rameni in rekli,: »Ha, za vsakega neznanega človeka, ki še ni okusil smodnika, pa si osebno odgovoren, kakor da brigada ne bi bila na fronti. Kdo je pa odgovoren za stare borce, komandirje iin komandante, če so ranjeni ali pa .padajo? Prireditev ne moreš vedno imeti. Kadar je borba, muze molče, to je star pregovor. »Kadar so se vračali iz borbe naši borci neprespani, zbiiti in lačni, jih je obkolila truma propagandistov in kulturnikov z notesom in svinčnikom v roki. Vprašanja so kar deževala:
»Govorite vendar, pripovedujte kako je bilo, toliko Nemcev ste potolkli, kako ste se držali, ali ste zsljeli kakega oficirja, kakšni vzkliki so padali na bojišču, ali ste vi-delli kakega nemškega fotoreporter-ja, govorite, govorite, da bomo čim-iveč napisali.« Nekateri borci so odgovarjali, drugi so kazali z roko, češ pogledat bi šli, pa bi videli, trenji so pa molče šli počivat. Poklical sem nekoč nekega takega sitnega propaganudisita na stran in mu dejal: »Tovariš, zakaj si tako vsiljiv?«
»Mene je poslala sem divizija na delo, jaz sem dr. X,« »Fo.jdi k vragu s svojim doktoratom, Na položaj pojdi pa- boš videl, kako je. Iz vojaške literature mi je znano, da so se dopisniki velikih svetovnih časopisov osebno udeleževali bonb, se borili in tudi padli. Znana so imena slavnih novinarjev, zato ,mi nikoli več ne o-periraj s svojim doktoratom. Po dejanjih te bodo cenili naši borci, ne pa po predvojnem naslovu.«
»Tovariš komisar, divizija je vendar prepovedala, da bi se mi osebino udeleževali borb in da bomo dvigali . . .« Prekinil sem ga: »Kar je prav. Ti kot novinec se ne smeš boriti, ker te je škoda, mene kot brigadnega komisarja pa ni škoda, prav tako tudi ne Dakija. Tomšiča, Katarja, Zvoneta itd, Tudi na položaj boš hodil, tam boš dobil inspiracije.« Jožetu —• Fedorju sem pa dejal: »Jože, ti ki znaš jezik kulturnikov, dopovej jim vendar, kako je s to rečjo.« Naši borci itak niso mislili, da bi morali biti propagand i sit i in kulturniki bog-ve kaki junaki, temveč so si želeji le to, da bi šli večkrat na položaj, da bi se vlegli v zaiklon poleg navadnega borca in doživljali iste težave kot vsak navaden borec. Želeli so, da izve življenje navadnega borca. Ker pa jih je bilo precej, ki so mislili, da iti v zasede, položaje, progo, na stražo, v predhodnico, da so to dela, ki se jih ne tičejo in da so nekalj več kot borci. Zaradi tega niso biti priljubljeni po bataljonih in brigadah. Borci so imeli zelo radi hrabre komandirje. Pa če tudi niso bi'o iaredno hrabri, samo da so videli, da znaš prenesti iste težave in napore, kakor ostala množica navadnih borcev, da si živel in čutil z njimi in da so vedeli, da imaš skrb zanje. Reis pa je, da se v borbah ni izpraševalo ali imaš inženirski ali doktorski naslov, .temveč so bai-ci vedeLi samo za imena hrabrih in odločnih ljudi. Za nava.d/nega borca je bil vzor človeka in borca partizan, ki je imel vse Isistnositi vztrajnega, hrabrega in iznajdljivega borca in funkcionarja, ki je znal voditi enoto preko vseh ovir in težav, skozi vse zasede, z malimi žrtvami do uspehov in veselih zmag. Po voj-
ni bodo ljudje spraševali, kdo je bil hraber in kaj je hrabrost, ali se hrabrost podeduje, ali je pri-rcljena ali se ji priuči, kako je s to stvarjo. Najvažnejša stvar- je bila ta, da si bil vedno pripravljen za položaj, pa naj bo to ponoči ali podnevi, ob vsakem vremenu. Za dobrega in hrabrega borca je veljal tisti, ki je vztrajal na položaju. ki ni tekal sem in tja in ga ril zmedlo močno sovražno streljanje. Kadar je na položaju zadoinel klic: »Naprej, juriš!« je hraber borec ob pravem času skočil naprej, uporabljajoč spotoma dobre zaklone in rjoveč z močnim glasom tradicionalni juriš. Dovolj je bilo, da .je na položaju ob pravem času bil le eden od borcev, ki je začel rju-li na juriš. In na klic znanih juri-šačev so se dvignili še ostali ■ in prešli v napad na sovražne položaje. Nepoučen človek bi mislil, da takrat, ko drvi cela strelska vrsta sklonjeno proti sovražni vrsti, pade največ boreev. Temu pa ni tako. Ob hitrih napadih, posebno še, če si prijel Italijana ali Nemca z boka, si jih hitro pregnal in žrtev je bilo ponavadi zelo malo. Da, nepoučen človek tega ne bi verjel. Morala in hralbrost borcev na položaju je rasla, če so večkrat videli na položajih člane brigadnih štabov. Glavni štab je prepovedal, da bi brigadni štabi db vsaki priložnosti hodili na položaj in da mora biti štab na določenefri kraju, kjer poveljuje, kajti število padlih funkcionarjev je rastlo, ker je bil običaj, da so funkcionarji vedno bili v prvih vrstah. V Tomšičevi brigadi je bila navada, da se je v vsaki borbi sklenilo kaim gredo člani: komisar brigade k prvemu bataljonu, pomočnik k tretjemu, komandant k četrtemu, načelnik naj ostane pa v štabu.
Govorili smo o hrabrih borcih, hraber borec se ni po nepotrebnem izpostavljal na položaju. Iskal je vedino zaklon, od koder je lahko streljal na sovražnike. Hrabrega niso zlepa zmedli sovražni kriki. S faMitocionarji je rasla, in padala hrabrost posameznikov, Hralbri borci .niso silili v .zaladjie v kake gospodarske komisije na terensko delo, čeravno je bilo v borbeni enoti nevarno. Hraber frotini borec je vedno smatral zaledno delo za mainj iviredino. za nekakšno kritje zabu-šantov in lenuhov, čeravno smo po partijskih sestainkih in. političnih urah poudarjali važnost zaledja za fronto, če je zaledije močno organizirano. Nekateri so verjeli, toda večina je še vedno sma-ilirala, da j>e hraber frontni borec vise in da je fronta tista, ki odločuje. Zaradi tega tudi kulturniki niso prišli v partizanih na zeleno vejo, pasebno talki ne, ki so se izogibali borb in ob vsaki priložnosti poudarjali povelje divizije ali glavnega štaiba, da se kulturnikov ne sme uporabljati za borbene akcije in da štabi osebmo odgovarjajo za njihovo varnost.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Iz svinčenosivega neba so se živo vrtinčile snežinke in vztrajno pokrivale tla. Precej ga je že padlo, mokrega in težkega južnika, ki se je oprijemal okovanih čevljev, da se je včasih zdelo, ko da bi hodil po berglah, s kakršnimi smo se nekdaj otroci podili doma. Nikomur se ni ljubilo opletati po taborišču — vsi so se rajši zarili v kolikortoliko topla ležišča po bunkerjih in zemljankah. Le dežurni vod je bil v dolini po hrano, po robovih pa je taboriščini preverjal straže, če so na svojih mestih. Vztrajno so se širile govorice o nekakšni hajki, ki jo bojda pripravljajo bregešarji proti Podlipoglavu in kdo ve, če jih ne bo prav danes hudič motil.. .
Pa je malo verjetno. Na samo Novo leto si menda ne bodo pokvarili praznika, od starega pa naj se v miru poslovijo — proslavijo dejstvo, da so lahko še živi, ko jih krog in krog obdaja smrt in ne veš ne ure ne dneva — zabliska se iz grma aH izza skale in že te prištejejo med mrtve — ne oživi te več nobena medalja ...
Previdnost je mati modrosti — in je treba zato pošteno napenjati oči in ušesa. Saj bi se samih cofarjev in grenadirjev še ne bilo toliko nadejati, pa so se jim vdinjali razni mežnarji in kaplani — v strahu za svoj lonček so segli po nožu in sprožili bratsko morijo. Taki so se znali , pritihotapiti pod samo taborišče — že nekajkrat so bili prav spodaj tepeni, Pugled pa se ni dal,
Gorazd, Milče in Svarun so bili določeni za nočno stražo na zahodnem koncu, tja proti Podlipoglavu. Se dalje je bilo Sostro, Zadvor, Vevče, Polje, Studenec, Ljubljana ...
Da, Ljubljana!
'^l|il't1lllil,UItli"i|||iri|||li'illllil't||||llM||t!iMi||||riaili,'illUl''i|l!5' ,il|||i"i||lli"iI([|i"HI!ii"illl(("lHHr Iz partizanskih spominov
Sredi pušk in bajonetov
Počitek v snegu in miegli
Noč ni bila preveč temna. Vseobsegajoče tišine ni več motilo niti zabavljanje »žic-patrulje«, ki se je vrnila iz doline. Od Malenskih dalje ni upala, v Sostrem so popoldne razsajali belčki, pa so se preskrbovale! vrnili slabe volje — še »za prec« ni bilo ničesar.
Da, Ljubljana!
Od vsepovsod so se partizanom vračale misli k rpd_-nici slovenskega upora, nosilki neizprosnega boja proti okupatorju in domačim tlačiteljem.
Venec luči je v daljavi označeval tisočkrat prekleto žico, v katero so bojazljivi bregešarji ujeli belo slovensko metropolo — prepletli jo z žico, opasali z bunkerji in posejali z vohuni — Ljubljana pa je kljubovala vsem tujcem in domačim cerkvencem navkljub...
Na desni, proti severu, je bela luč preblisnila nočno temo. Kratka detonacija in za njo bevskajoči rafali strojnice, vmes pa drdranje brzostrelk. Vznemirjeno uho je lovilo zlovešče zvoke še potem, ko so že davno potihnili.
—	Se bo, ne bo, ponovilo, — je ugibal Gorazd. — Nekje za Pečarjem je, nad Besnico, Ce le nista Karo in Rus spet v kakšni kaši, — jima ni prav nič privoščil. — Zadnje čase nam ne gre prav nič gladko, trdovtratno se nas drži smola. Sam hudič posaja belčke ob naše steze. Kar čakaš, kdaj in iz katerega grma bo počilo, — se je v mislih pritoževal nad pogostimi zasedami.
Nasmehnil se je v brado, ko se je spomnil, kako je Rus pustil na žici Švabom v posmeh in strašilo skoraj cele svoje hlače, ker se mu je preveč mudilo na to stran. Premišljeval je o mnogoterih ukanah, ki so se jih morali posluževati kurirji, da so pretentali Nemce, ki so ljubosumno varovali mejo, oblečeno v bodečo žico in okrašeno s »sifonaricami« in »mustafaricami« — bombami in granatami.
Povrnjena tihota je spet usmerila blodeče oči in misli proti vencu luči v dalji — le ušesa so še naprej stražila. — Tamle desno so Moste, je mama, sta sestri — Marija, je živo snovala misel. — Vmes sta skoraj že dve leti in vse drugo .. .
—	Mama! Kaj neki počne, kako je z njo?
Kot živa je stopila pred Gorazda: lahen drget ji je stresal potičke ust, ko mu je ob težkem slovesu mokro zastrtih oči stisnila roko:
»Pazi se, sine! Le tebe imam, in...«
Iz zadrgnjenega grla ni mogla beseda. Vedela je, da je blizu pogubi, vedela pa je tudi, da je boljša taka poguba, kot življenje pod fašisti — dovolj ga je že poizkušala. Podlegel je mož In oče družine — kršnega sinu trentarskih planin je zlomilo hrepenenje in mehka Dolenjska — podlegel je zavratnl sušici.
Zdaj je bila vrsta na sinu. V žalost, ki je lomila srce, se je mešalo veselje, da gre iz Ljubljane, v svobodne gozdove: vsaka tudi ne zadene — pogumni osvajajo svet. In če pade — srce zastaja ob tej misli — naj pade kot junak, ne kot sluga fašističnih prihajačev. —
Same so lile solze, neldicane — in nezadrževane:
—	Pazi nase, sine! —
Z Orljega, z Kokrca, Kureščka in Golega, s Krima, s Toškega čela,-s Šmarne gore in Miklavža nad Jevnico
—	od vsepovsod so zato v nočnih pohodih in dnevnih počitkih oči in misli iskale v svetlem krogu luči Zaloško cesto in v podstrešnem stanovanju ljubo sivečo podobo
—	mama zlata, kako ti je?
Na Vevčah brnijo avtomobili, sliši se laško klepetanje.
—	Se pripravljate, hudiči, na hajko, ali pa se veselite, ker vam je usoda dodelila milost, da boste še dočakali triinštirideseto? Znašate se nad nemočnimi ženami in starci, ker jim berete v očeh upor. Požgali ste Podlipo-glav — in stokrat odnesli iz njega krvave butice, pa če sta oila le dva partizana kje v bližini. Nekje blizu pa je že tudi ura končnega obračuna — kam se tedaj skrijete?
Misel je blodila še naprej in čarala pred oči privid svobode — tako živo snidenje, da se je Gorazd nehote ozrl za klicom, ki ga je menil slišati za seboj. Naraščajoča ihta je zadrgovala grlo in klicala solze v oči:
—	Majčica, kmalu!
Na napeta ušesa je udarilo drdranje in rezko prasketanje strojničnega ognja, pokanje bomb in silovito pa-ranje minskih eksplozij povsem na levi:
—	Na Lavrici mora biti!
Streljanje se je razširilo na širokem pasu okoli Ljubljane. Ob polnoči je samodrug partizan s puškinim strelom pozdravil prihod Novega leta in izzval neznansko streljanje — lep pozdrav prihodu zadnjega leta fašistične vladavine!	(Nadaljevanje na 11. strani)
Z veliko nestrpnostjo je več tisoč malčkov nove koprske občine končno dočakalo veselo praznovanje, ki teče v glavnem tako, kot so predvidevali organizatorji. Vse večje prireditve so sicer omejene na Koper, toda avtobusi redno dova-žajo številne otroke dan za dnem — tudi iz najbolj oddaljenih vasi, tako, da ni nihče prikrajšan za izredni užitek in presečenja, ki jih jc pripravil letos svojim mladim ljubljencem dedek Mraz.
Vse to, kar bi ožjemu pripravljalnemu odboru Društva prijateljev mladine, glavnemu organizatorju — gotovo ne uspelo, je bilo izvedeno ob široki podpori množičnih in družbenih organizacij ter učiteljstva. Pester program raznih kulturnih prireditev, katerih osrednja in najbolj obiskana točka je prav gotovo pravljična igra »Pastirček in princeska« v izvedbi GSP. Številne predstave so razveseljevale nekaj dni mlado in staro. Tudi gojenci Mladinskega in Dijaškega doma so se v torek predstavili na odru našemu mlademu občinstvu z nekaj uspelimi točkami, v sredo pa so prišli na svoj račun številni sladkosnedneži v prostorih lepo okrašene Kavarne Triglav, kjer je bila v popoldanskih urah za vse koprske otroke čajanka s sladko zakusko.
Brez dvoma je, še bolj kot predvajani mladinski filmi, za otroke privlačno nadvse lepo urejeno otroško razstavišče v telovadnici TD Partizan, kjer je domači

Zimska popoldanska obleka iz volnenega blaga
klub Ljudske tehnike s sodelovanjem skoraj vseh večjih podjetij našega mesta, pripravil malčkom posebno presenečenje: Ozvočena dvorana, kjer so posamezni oddelki razstavišča povezani med seboj s telefoni, kup tehničnih zanimivosti, gozdič veličastno razsvetljenih jelk in uniformirani pionirji — prometni miličniki, ki usmerjajo promet — so le drobec razkošne paše za oči radovednih otrok. Nič manj originalna ni zamisel tabornikov rodu Srebrnega galeba iz Kopra, ki so postavili pravo, pravcato taborišče petih šotorov. Sredi vzorno urejenega tabora se v kotličku kuha čaj in mlade tabornice prav nič ne skoparijo s toplo in sladko pijačo. Bolj učinkovite propagande za to plemenito panogo športa si pač ni mogoče zamisliti.
Kljub temu, da smo se odrekli individualnemu obdarovanju, ni praznovanje Novoletne jelke nič manj veličastno kot prejšnja leta. Nasprotno — zdi se nam, da je letos poskrbljeno za razvedrilo otrok bolj kot kdajkoli prej, čeprav v družbenem proračunu za tovrstne izdatke, niso bili letos predvideni posebni fondi. Zato je vredna vse pohvale iznajdljivost in prizadevnost Društva prijateljev mladine, ki je pri podjetjih, ustanovah in sindikalnih podružnicah nabralo toliko gotovine in materiala, da je s kolektivnimi darili obdarovalo vse okolišne šole, ki bodo praktična darila — predvsem oblačila — razdelile med 4 tisoč otrok. Kako koristno je bilo tako obdarovanje, je razvidno iz izjav učiteljev, ki so prihajali vsak dan na odbor DPM s prošnjami, naj oskrbimo nekatere otroke oblačili in obutvijo, da bodo lahko redno obiskovali šolo. Tudi več sto mestnih otrok dedek Mraz ni pozabil in jih je prav tako nagradil s kolektivnimi darili. Otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja pa so presenetili še z lepimi darili, ki jim jih pripravlja Zveza borcev.
Za konec naj omenimo še podjetja, in sindikalne podružnice in vse tiste, ki so nam z razumevanjem priskočili na pomoč in tako pomagali osrečiti naše malčke. Z vzornimi prispevki — bodisi v gotovini ali materialu ali z obojim —, so se izkazala naslednja podjetja in ustanove: Trgovsko podjetje »Slavica« v Kopru, je darovalo brezplačno večjo količino blaga v vrednosti 71.000 dinarjev in za 29 tisoč dinarjev blaga po lastni izbiri. Prav tako trgovsko podjetje »Soča« v vrednosti 70.000 in 30.000 dinarjev. Zavod za socialno zava-ro\'anje in Občinski ljudski odbor Koper — vsak po 100.000 dinarjev; avtobusno podjetje »Slavnik« 30.000 dinarjev, dočim so številna druga podjetja, ustanove in sindikalne podružnice, prispevale po svojih močeh. Vendar moramo resnici na ljubo zapisati, da so se nekatera večja podjetja iz popolnoma nerazumljivih razlogov odzvala našemu
Spanje je potrebno kot lirana
Zakaj spimo? Ravno tako bi lahko vprašali, zakaj ostanemo budni? Po mnenju znanega psihologa je spanje prvotna oblika človekovega zadržanja, ki jo prekine s tem, da se prebudi. Človek se prebudi zato, da preskrbi telesu potrebno hrano, po drugi strani pa tudi zato, ker sam tako želi, da bi naredil vse to, kar smatra za potrebno. Človek, ki bi mu za deset dni onemogočili spanje, bi menda umrl. Nasprotno pa bi človek ostal brez hrane pri življenju tudi do šest tednov. Iz tega je jasno razvidno, da ima spanje za ohranitev organizma velikanski pomen.
Koliko spanja pa potrebuje človek? V starosti od 15 do 50 let spijo ljudje povprečno 8 ur dnevno. Toda potreba po spanju je pri posameznih ljudeh zelo različna. Človek, ki ima manj zanimanja za različne stvari, več spi, kot pa tisti, ki duševno mnogo dela.
Ako pa za osemurno spanje ni dosti časa, kaj potem? Odgovor bi bil pač tak, da je treba poskusiti. Človek ima gotovo dovolj spanja, če se prej zbudi in ne čuti več potrebe po spanju. Če pa je bilo nočno spanje prekratko, potem mora človek stremeti za tem, da podnevi vsaj za deset ali petnajst
minut zatisne oči. Tudi zamujene ure spanja je možno nadoknaditi in to s tem, da tak dan, ko imamo čas, spimo nekaj ur več. S starostjo pada tudi potreba po spanju, Dojenčki spijo od 24 ur dve tretjini, medtem ko spijo odrasli ljudje od 24 ur le eno tretjino. To se pravi, da je doba, v kateri smo budni, vedno daljša.
Človek najlepše spi pri sobni temperaturi okoli 13 stopinj Celzija in pri relativni vlažnosti zraka 45 odstotkov. Torej ni dobro, če v zimskem času preveč odpiramo okno in tako spravimo sobno temperaturo tudi do nič stopinj Celzija,
Za človeka je škodljivo, če ga nenadoma prebudimo iz spanja. Najbolj priporočljivo je, da spečega človeka prebudimo z rahlimi dotiki na odeji ali kakorkoli drugače, da se speči počasi prebuja in pride do zavesti. Zdravo in redno spanje človekov organizem krepi in ga varuje različnih bolezni. Iz teh razlogov je torej treba stremeti za tem, da si d.elo uredimo tako, da najdemo za spanje dovolj časa in se tudi v tem oziru držimo gotovega reda. Na ta način koristimo le svojemu zdravju.
pozivu z malenkostnimi zneski. Tako ne moremo upravnemu odboru trgovskega podjetja Trgovski dom nikakor šteti v čast prispevka v znesku 20.000 dinarjev, še manj pa dobro situiranemu podjetju De-Ianglade, ki je namenilo našemu skladu vsega 5.000 dinarjev. Toda to so redke izjeme, kajti v glavnem so vsi prispevali zneske, ki odgovarjajo njih plačilnim zmožnostim.
Društvo prijateljev mladine se vsem, ki so nas kakor koli podprli pri izvedbi Novoletne jelke, iskreno zahvaljuje. Najlepše plačilo pa naj vam bo hvaležnost tisočev otrok naše občine, ki ste jih osrečili v tem lepem praznovanju,
DPM v Kopru
Tudi v Slovenskem otroškem vrtiau v Kopru 'bodo ¡praznovali Novoletno jelko in sprejeli deidika Mraza. V četrtek so imelii interni praznik, ves dopoldan je tf.il pri ¡njih dedek Mraz, naredili so skupno Novoletno jelko, po.tem pa so otroci dobili darila. Popoldne so odšli otroci iz vrtca skupaj z dedkom Mrazom v otroško bolnico obiskat svoje bolne tovariše.
Osebje vrtca se je prav posebno potrudilo, da je pripravilo otrokem nadvise prisrčno praanovanje.
V Kopru so imeli kratek seminar o pravilni pripravi domačih mesnin
Okrajni iniciativni odbor Zveze žena zadružnic je skupno z okrajno Zadružno zvezo v Kopru organiziral dvodnevni seminar v Kopru s temo; Higiena klanja prašičev in pravilna priprava domačih mesnin.
Pripravljanje kolin je eno izmed najvažnejših opravil v gospodinjstvu. Znanje o pravilnem ravnanju s svinjskim mesom in mesnimi izdelki je pri nas še marsikje precej pomanjkljivo. Dejstvo je namreč, in na seminarju so to posebej poudarili, da se meso in mesni izdelki često pokvarijo in prav zaradi nepravilne, nehigienske priprave ali zaradi slabega vskladiš-čenja. S tem utrpijo naša gospodinjstva na vasi občutno škodo. Tudi gospodinja zaradi tega ostane včasih sredi najhujšega letnega dela brez mesa,
Namen seminarja je bil ravno pokazati gospodinjam, kako bi vse te napake odpravile in ohranile meso in mesne izdelke do porabe, oziroma dokler je potrebno, zdrave in užitne.
V seminarju se je to obdelalo teoretično in praktično. V teoretičnem delu je z enim predavanjem sodeloval tudi okrajni veterinar,

G*. V,-i .i
Udeleženci tečaja Okra. ne zadružne zveze
MATERINSKE POCITNICE NA NORVEŠKEM. Vsakdo, ki je zaposlen, ima na Norveškem zagotovljen tritedenski letni dopust, le gospodinje in matere ne. Zato se različne organizacije in privatne osebe trudijo, da bi to uredbo iz leta 1947 spremenile. Predvsem si je zadala to nalogo Norveška organizacija za oddih in zdravje (NRHO), ,ki ima krajevne zveze po vsej deželi. S svojimi dodatnimi prispevki omogoča NRHO materam in otrokom brezplačne 14-dnevne počitnice in brezplačno vožnjo. Gospodinje, ki dobijo to pomoč, so le take, ki si sicer ne bi mogle privoščiti počitnic. Ce je le mogoče, dajejo prednost gospodinjam z dvema ali več otroki pod 14. letom starosti.
KAKO JE S PRISELJENIMI OTROKI V KANADI. Med drugo svetovno vojno so prepeljali mnogo angleških otrok v kanadske domove. To so bili otroci iz pokrajin, ogroženih zaradi zračnih napadov. Kasneje so ugotovili, da so otroci, ki so ostali pri svojih družinah, navzlic bombardiranju utrpeli manjšo škodo, kot pa otroci, ki so bili ločeni od družine in prestavljeni v varne kraje.
Po vojni je Kanada dovolila vselitev 1000 židovskih otrok, ki so ostali brez staršev. Zdaj ugotavljajo, da je sicer individualni napredek otrok zelo velik, čutiti pa je le, da se niso mogli popolnima vživeti v novo okolje, niti takrat ko so prišli iz koncentracijskih taborišč v redno družinsko življenje.
Kanadske izkušnje v skrbi za o-troke, priseljene in domače, kafe-jo, da je malo nesreč ali okoliščin, v katerih bi imeli otroci koristi od tega, če jih iztrgajo iz lastne družine. Zelo težka ali popolnoma nezadovoljiva je prilagoditev otrok, ki so imeli pozitivne čustvene zveze s svojo družino. Toda za brezdomce in za otroke brez staršev je
mogoče doseči uspeh celo, te pride otrok v drugo deželo in govori drugi jezik.
Različni načini soljenja
Naše gospodinje gotovo že vedo, da zahtevajo različna jedila tudi različne načine soljenja. Tako lahko solimo n. pr. jetra šele potem, ko so že ocvrta, ker bi sicer postala trda. Meso, ki ga nameravamo peči, cvre-ti ali dušiti, solimo kvečjemu pol ure pred pripravo, sicer preiiolgo nasoljeno meso izgubi mnogo dragocenih redilnih snovi, izgubi dober okus in je tudi teže prebavljivo. Izjema je perutnina, ki jo lahko solimo več ur prej, vendar le na notranji strani, zunanjo stran pa na-solimo šele četrt ure pred peko. Le tako dobimo mehko in okusno pečenko.
Fižol, lečo, grah in drugo zelenjavo solimo, ko je na pol kuhana, ker sol zadržuje mehčanje. Ribe osoli-mo z drobno soljo potem, ko so pečene in ko smo jih že vzeli iz ponve. Zeleno solato solimo zmerno.
Za kolače razmešamo sol v mleku ali smetani. Na pol kilograma ali približno tri četrt litra moke vzamemo majhno žličko soli.
Jedi, ki se dolgo kuhajo, je treba manj soliti, kakor tiste, ki so hitro mehke. Teletina, jagnjetina, svinjina in ribe so bolj sladkega okusa, zato potrebujejo več soli, kakor govedina ali divjačina. Tudi mastno meso solimo bolj, kakor pusto, staro bolj kot mlado in ribe več kot perutnino.
Na 2 do 3 litre juhe damo žličko soli, na pol kilograma telečje pečenke posujemo pol žličke soli. Na-1 kg svinjske pečenke posujemo dobre pol žličke, za dva piščanca pa zadostuje pičla žlica soli.
Kadar kuhamo štruklje, cmoke ali druga živila v vodi, damo na vsak liter vode kavino žličko soli.
Sicer pa naj vedno velja pravilo: ne solite preveč! Preveč soli škoduje zdravju in povzroča žejo.
ki je navzočim zt'lo nazorno pokazal, kako lahko vsaka gospodinja ob zakolu ugotovi, če je bila žival bolna ali zdrava. Udeleženci seminarja so bili zadovoljni in so priznali, da so zvedeli mnogo novih stvari. Skoda le, da niso smatrali vse KZ potrebno poslati kakega tovariša, ki bi te stvari polem prenesel v njihov kraj.
Ob zaključku seminarja smo se še pomenili, kako bi čimprej vse te stvari prenesli na vasi, da bi se lahko naše gospodinje že ob letošnjih zakolih v cim večji meri poslužile teh nasvetov.
Udeleženci tečaja bodo organizirali seminarje v svojih zadrugah, ali pa predavali na različnih tečajih, Id so v zimskem času po vaseh.
Marija Aljančič

ŠPANSKA GRMADA
G0 dkg belega kruha, pol litra mleka, 3 rumenjaki, četrt litra sladke smetane, S dkg sladkorja, pol kg rabarbare ali poljubnega sadja (dobre so tudi kuhane suhe češplje); JO dkg sladkorja, ščep cimeta, sneg iz 3 beljakov, 8 dkg sladkorja.
Kruh narežemo na tanke rezine in ga namočimo v mleku. Posebej penasto umešamo rumenjake in sladkor in pridenemo nazadnje še smetano. Sadje zrežemo na rezine ali krhlje in ga potresemo s cimetom in sladkorjem ter zmešamo.
Pekač ali kožico nainažomo z maščobo in potresemo z drobtina-mi. Na dno zložimo polovico namočenega kruha. Čezenj zlijemo polovico umeSanih rumenjakov, sladkorja in smetane. Vse skupaj obložimo s sadjem. Na sadje zložimo še ostalo polovico kruha in po vrhu poiljemo še ostalo sme-atno s sladkorjem in rumenjaki. Grmado dehemo v pečico in jo spečemo. Ko je pečena, jo nama-žemo enakomerno s snegom iz beljakov. Postavimo jo ponovno v pečico, da sneg na vrhu zarumeni. Grmado zrežemo na lepe rezine.
Sneg pripravimo tako, da najprej beljake stepemo, potem jim prilagoma pridevamo sladkor ter oboje stepamo, da jc prav gosto.
OCVRTE MIŠKE S PECILNIM PRAŠKOM ' Četrt kg moke, 1 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, 1 jedilno žlico sladkorja, četrt litra mleka, l zavojček pecilnega praška, po okusu ruma in limonine lupinice; mast za cvrenje.
Surovo maslo dobro umešamo, mu dodamo sladkor, nato še rumenjake ter vse skupaj mešamo, da postane prav rahlo in dobro naraste. Tedaj dodamo moko s pecilnim praškom in mleko ter narahlo zmešamo. Na Primorskem dodajo ge sesekljane olupljene mandeljne.
Vlagamo v vrelo olje, kjer naj se lepo počasi in rumeno ocvre. Se vroče miške posipamo z vaniiji-nim sladkorjem.
fffgg«
Beljak, ki nam je ostal slučajno, lahko tudi kasneje uporabimo. Ce je beljak že precej star, je bolje, da ga ne uporabimo za pripravo jedi, pač pa lahko iz njega napravimo odlično sredstvo za nego rok, Dodati mu moramo samo nekaj limonovega soka in lcolonske vode.
•
Konservlrane sardine moramo takoj po odprtju stresti v stekleno posodo, nikoli pa jih ne smemo pustiti delj časa v odprti konservni škatli iz pločevine. Treba jih Je kolikor moč hitro porabiti.
*
Jedilni pribor, ki ima vonj po ribah, lahlco očistimo tako, da ga odrgnem» s skorjo limone.
•
Roke, Iti vonjajo po čebuli, odrgnite s soljo ali pa z limonovlm sokom. S tem boste neprijetni vonj odstranile,
*
V stekleno vazo, ki Ima premajhno dno in ne stoji dovolj varno, nasujte nekaj gladkih, lepih kamenčkov in se vam ne bo treba bati, da se prevrne.
Idrijska čipkarica
P» vsem svetu znano idrijsko čipkarstvo je po vojni doživljalo zeio težico krizo. Zaslužek naših čipknnc je puuel tako nizko, da je stopalo v ospredje vprašanje, če se ta lepa obrt morcia ni ze preživela in da smo prešli v fazo njenega defiaitivnega umiranja. Celo med strokovnjaki iz področja domače obrti so bila mnenja, da čipkarstvo Idriji ne bo več prinašalo onih lepih čeprav težko zasluženih dohodkov. Velike težave so bile tudi z nabavo sukanca iz inozemstva, ker noše domače tovarne še danes nis» v stanju, da bi nam dobavlja-ne prepotreben sukanec, ki bi odgovarjal zahtevam dobre idrijske čipke. Zaslužek povprečno dobre čipkarice na uro se je vrtel med 6 in 7 dinarji in le najboljše so se lahko povzpele na 10 dinarjev ali morda celo nekaj višje. To pa je v bistvu bilo le nepotrebno iroše-nje delovne sile.
Na občinskem odboru pa le niso bili mnenja, da bi kazalo prepustiti čipkarstvo izumiranju in propasti. Ustanovili so posebno komisijo, ki se je temeljito lotila reševanj« vseh problemov okoli čip-karstva. Tako je postala ta komisija največja opora Čipkarske zadruge v Idriji. Preden je bilo ugotovljeno, da se idrijska čipka v notranjem trgu še vedno prodaja po zelo visokih cenah in da v inozemstvu,—posebno na italijanskem trgu, dosega v mnogih primerih celo desetkratno ceno od one, ki jo jc dobivala naša čipkarica za svoje delo.
Postalo je jasno, da imajo iepe čipke še vedno isto veljavo, da pa dohodke od njene prodaje pospravijo razni posredniki v trgovini in da tisti, ki imajo pri izdelavi največje zasluge, lo so čipkarice, dobijo najmanjši delež.
Glavni odkupovalec na debelo je bil Dom v Ljubljani, ki je imel tudi že skoraj monopol nad prodajo v tujini. Vsa prizadevanja, da oi to podjetje našlo način za plačevanje večjega zaslužka čipkari-cam, so se vedno razbila ob zatrjevanju, da Dom nudi čipkaricam največ, kolikor je v sedanjih pogojih mogoče. Komisija v Idriji pa tem trditvam ni verjela. Iskala je nova pota za prodajo izdelkov in jih v resnici tudi našla — posebno v goriškem podjetju Primorje export, ki je sedaj postal glavni odjemalec.
Prvi korak je bil torej uspešen in razbitje monopolizma je že prineslo prve sadove. Komisija pa seveda še ni opravila vsega dela. Prav gotovo bo mogoče najti tržišča tudi še v drugih državah, kjer so ljudje, ki znajo ločiti umetnino od tovarniškega izdelka, ki je morda nekoliko cenejši, zato pa manj originalen in tudi manj trpežen.
2e dosedanji uspeh je naravnost presenetljiv. Najbolje se pozna pri zaslužku čipkaric, ki se je povečal najmanj za sto odstotkov, pri nekaterih izdelki pa celo za 150 odstotkov! Zaslužek je imel seveda tudi takojšen vpliv na proizvodnjo. ki je začela izredno hitro naraščati. Čipkarice v Idriji so zopet zagrabile za svoje bule in se vrgle na delo. Njim so sledile tudi podeželske čipkarice, ki pa bodo svoj delež doprinesle šele v zimskem času, ko bodo končana vsa kmečka dela.
Vso to problematiko nam je najlepše ilustriral izredni občni zbor Čipkarske zadruge v Idriji, ki je bil sredi decembra. Udeležilo se ga je veliko število čipkaric iz Idrije in tudi okolice. Glavno vprašanje občnega zbora je bila reorganizacija. Zadruga je delovala po zastarelih pravilih, ki niso več odgovarjala današnji gospodarski strukturi. Na predlog komisije je občni zbor soglasno sklenil, da zadruga ustanovi podjetje, ki se bo ukvarjalo z nabavljanjem čipk in njihovo prodajo na debelo in drobno. Zadruga bo dala novemu podjetju vsa potrebna osnovna in obratna sredstva, zase pa bo obdržala deleže članic. Odnose med zadrugo in podjetjem bo urejala posebna pogodba, ki bo med drugim določala tudi. da bo podjetje prevzemalo čipke samo od članic zadruge Zadruga bo tako v bodoče lahko posvetila vso pozornost vzgoji novih čipkaric, ker je bilo to vprašanje zadnje čase nekoliko zanemarjeno In ga je opravljala samo čipkarska šola v Idriji. Vedno bolj stopa v ospredje vprašanje kvalitete čipk in že dalj časa lahko opažamo, da za prodajo res lepih,
umetniških čipk, ni zaprek, medtem ko je čipke slabše kvalitete vedno težje prodajati. Potrebni bodo tečaji ne samo v mestu, ampak tudi na podeželju. 2e danes so dobrega zaslužka deležne one čipkarice, ki so sposobne prevzemati najtežja in najbolj fina dela. Zahteva po kvaliteti pa se bo še stopnjevala. Stroji bodo lahko nadomestili marsikateri Izdelek, njenega umetniškega dela pa ne bodo mogli nikdar nadomestiti.
Za začasno ravnateljico novega podjetja je bila imenovana dosedanja ravnateljica zadruge Malči Lapajne, ki bo morala v dveh mesecih urediti vse potrebno v zvezi s pravili in registracijo.
Med občnim zborom pa so bili podani tudi nekateri zelo zanimivi podatki o razvoju čipkarstva:
V letu 1954 je bilo do konca novembra izplačanih čipkaricam 4 milijone din, leta 1955 pa skupno z 21 odstotnim doplačilom že 10 in pol milijona. Ker smo sredi čipkarske sezone, pričakujemo, da je izplačilo že lani preseglo 35 milijonov in da se bo letos že vrtelo med 40 in 50 milijoni. Ce upoštevamo, da je to denar, ki ga dobijo neposredno v roke naše gospodinje, ima še toliko večjo vrednost.
Prodaja čipk je v letu 1954 dosegla 22 milijonov, v letu 1955 pa je dosegla nad 31 milijonov, od tega 23 na debelo in 8 na drobno.
Izola je staro mestece. To staro-davnost še zlasti poudarja njena neurejena zunanja podoba. Pročelja mnogih poslopij pričajo, da se jih že vrsto let ni dotaknila zidarjeva roka. Seveda so tudi izjeme, vendar bolj redke. Vest o izdelavi idejnega urbanističnega načrta mesta in okolice je zaradi tega tembolj razveseljiva. Novoustanovljeno turistično olepševalno društvo kaže, da nameravajo zdaj v Izoli marsikaj storiti.
Vendar pa je ureditev zunanjega videza mesta le lažji izolski komunalni problem. Precej je še mnogo težjih in važnejših. Stanovanjska stiska je na prvem mestu. V Izoli je razen dveh močnih tovarn za konzerviranje rib še lepo število drugih podjetij in obrtnih delavnic, ki so jih postavili zadnje čase. Razvoj teh podjetij in še drugih, ki jih bodo predvidoma postavili, pa je vzrok, da je prenaseljenost v že itak slabih stanovanjih iz dneva v dan večja. Kako torej rešiti stanovanjsko stisko? To je najresnejše vprašanje občinskega ljudskega odbora. Od podjetij je zgradilo v Izoli z lastnimi sredstvi nekaj novih stanovanj za svoje delavce le splošno gradbeno podjetje »Gradbenik«. Kar pa je doslej dograjenega in kar trenutno gradijo, ne bo moglo kriti niti najnujnejših potreb.
Občinski ljudski odbor je na eni zadnjih sej po proučitvi gospodarskega stanja občine sklenil, da ustanovi kreditni sklad za gradnjo novih in adaptacijo starih stanovanj. Koristniki tega sklada bodo lahko vsi prebivalci občine, ki si želijo, na osnovi urbanističnega načrta seveda, graditi novo hišo ali pa popraviti staro stanovanje. Po drugi strani pa prepušča občinski ljudski odbor vso iniciativo tudi posameznim podjetjem, ki bi se morala resneje zavzeti za dvig standarda lastnih delavcev prav z gradnjo stanovanj. Res je sicer, da to ne bo mogoče uresničiti čez noč, res pa je tudi, da sta zdravstvena in delavska inšpekcija ugotovili prav v Izoli, da spi v maihni sobici tudi po deset in več mladih delavcev ali delavk; da je soričo takih razmer zelo pomanjkljiva snaga in higiena in da je prav zaradi tega največ primerov TBC obolenj. S temi ugotovitvami so uprave izolskih podietij in sindikalne organizacije dobro seznanle-ne in upati je, da bodo po zgledu »Gradbenika«? gradila tudi sama stanovanja za svoje delavce.
Pereč problem v Izoli je tudi ureditev poslovnih prostorov in lokalov. Občinski ljudski odbor je imenoval posebno komisijo, ki bo pregledala vse poševne prostore, trgovine, gostišča, slaščičarno mesnice Itd. To je predvsem potrebno raradi boljše razporeditve. V ne-
Obratni kredit se v zadrugi obrne 6 do 7 krat na leto, kljub temu pa ga mora novo podjetje povečati. Zaslužek čipkarice se je sedaj zvišal na 20 do 30 din na uro, kar seveda še ni zadovljivo, vendar pa je vsaj človeško. Pri tem pa moramo upoštevati, da gre 75°/o vseh čipk v izvoz, zato pa komisija upravičeno pričakuje, da bo dosegla za uvoz sukanca boljše pogoje in tako lahko zadostila vedno večjim potrebam po tej surovini, brez katere je nemogoče izdelovati čipke, brez katerega torej tudi izvoza ne more biti.
V Idriji pravijo, da so čipkarice postale zopet velesila! In to drži! Med podjetji se bodo verjetno že letos uvrstile na drugo mesto, takoj za rudnikom, in bodo potisnile na tretje mesto celo mizarnico. Potisnile so na drugo mesto celo idrijske upokojence, ker ustvarjajo večji brutto dohodek. Upravičeno je torej neka šaljivka postavila zahtevo, da naj se upokojenci umaknejo iz njihovih društvenih prostorov, da jih bodo lahko zasedle čipkarice z bolj koristnim delom, kakor je igranje kart za propadle laške lire. Cipkanje pa gre mnogo bolj od rok, če ženske vmes lahko tudi nekoliko poklepetajo. Z zavestjo zaslužka torej raste tudi samozavest naših pridnih čipkaric. To pa je dobro in koristno.
L. S.
katerih predelih mesta ni nobene trgovine, v drugih pa jih je celo preveč. Zaradi stiske s prostori je marsikateri lokal higiensko neprimeren za poslovanje. Ta komisija bo morala urediti tudi vprašanje najemnin, ki so v Izoli ponekod zelo visoke, drugje pa nizke.
Pereč je tudi prometni problem. Včasih se pred gostiščem »Taver-no« ustavi tudi pel avtobusov hkrati, potniki pa, ki prečkajo cesto, so izpostavljeni nevarnosti, ker je tu vedno živahen avtomobilski promet. Na občinskem ljudskem odboru proučujejo načrt za ureditev. Prav tako nameravajo za pomorski obalni promet obnoviti pomol, ki je bil med vojno porušen.
V mestu nimajo tržnice, mestna klavnica ima tako neprimerne prostore in nujno čaka ureditve ali premestitve.
Kar je najvažnejše, v obeh tovarnah in niti v drugih podjetjih nimajo primerno urejene ambulante. V Izoli imajo sicer mestno ambulanto, ki pa postaja premajhna. Zato zahtevajo naj bo prva novogradnja zdravstveni dom.
Poleti se pritožujejo v Izoli, da nimajo letnega kopališča. Čeprav imajo morje pred pragom, se v njem ne morejo pošteno okopati. Za prihodnjo sezono bo treba to vprašanje nekako urediti. Treba pa bo urediti v etapah, sicer bo Izola v turističnem pogledu zelo prikraj-
IConec leta smo imeli na sedežu občine v Sežani sestanek med predstavniki zavoda za planiranje OLO Koper, predstavniki odseka za gospodarstvo občine ter direktorji in računovodje trgovskih, gostinskih in obrtnih podjetij na območju občine Sežana.
Sestanek je občina, sklicala z namenom, da se prediskutira ter individualno pretrese potrebe po investicijskih kreditih za vsako podjetje posebej.
Zaprošena sredstva po planih znašajo samo pri trgovskih podjetjih okrog 90 milijonov dinarjev, od katerih odpade na »Preskrbo« 42 milijonov, na »Kras« 23 milijonov, na »Vino« 6 milijonov itd. Trgovska mreža potrebuje investicijska sredstva predvsem za ureditev prevoznega parka. Razen tega se je pokazala kot nujnost ureditev ene specerijske trgovine nekje v bližini železniške postaje, kjer se razvija nova Sežana z industrijskim centrom, ureditev nove trgovine za sadje in zelenjavo, kakor tudi preureditev nekaterih prostorov ter nabave boljše in sodob-n«jie opreme.
iz vipavske Podrage
Nova cesta, vodnjaki in 'združevanje zadrug, to so bila vprašanja, o katerih so volivci Podrage razpravljali na zadnjem zboru. Volivci so izbrali tudi člane za krajevni odbor. Predsednik občinskega LO Vipava je zbranim pojasnil, kakšne naloge ima krajevni odbor in obrazložil gospodarska vprašanja občine. Nato so obširno razpravljali o potrebi graditve nove ceste, ki
šana. To bi bilo škoda, ko imajo tudi v tem pogledu lepe načrte. Za praznik republike so že odprli nov hotel »Zora«, na vrsti je sedaj ureditev parkov, ki dajejo Izoli lep izgled. V parku poleg tovarne Ar-rigoni bi kazalo porušiti zid, ki zakriva mimoidočemu potniku ves pogled na vrt. Tu bi lahko uredili zelo lep ljudski park. Vse to pa je seveda še zvezano z velikimi težavami. Predvsem delata mnogo preglavic pri gradnji novih objektov vodovodna in električna napeljava, pa tudi kanalizacija. Omrežje je redko in se zgodi, da taka dela stanejo več kot cel objekt. Pa tudi vprašanje investicijskih sredstev v okviru nove občine ne bo tako lahko rešljivo.
G. B.
bga vas
v loški dolin:
Kmetijska zadruga v Iga vasi je pred leti začela graditi zadružni dom. Do sedaj je investirala okrog pet milijonov dinarjev. Velik Zadružni dom je že pokrit in bo imet razen poslovnih prostorov lepo dvorano za kulturne prireditve in kino predstave. Zraven Doma bo zadruga zgradila še skladišče za odkup kmetijskih pridelkov. Za dokončno dograditev Zadružnega doma bo zadruga potrebovala še en in pol milijona dinarjev. Vsa potrebna sredstva za zgraditev Zadružnega doma je zadruga sama u-stvarila.
g. b
Tudi gostišča čutijo potrebo po boljši opremi. Koristna bi bila razširitev in ureditev novih gostišč v okolici, kot n, pr. v Dutovljah, To-maju in Repentaboru, kajti v zvezi z VidemsKim sporazumom prihaja v naše kraje vsak dan veliko število Tržačanov in se že sedaj, ko še ni sezona izletnikov, čuti pomanjkanje gostišč.
Hotel »Triglav« je dostavil predlog za adaptacijo zgradbe. Ta znaša približno 40 milijonov. Ker ima Sežana velik tujski promet in ker veliko potnikov išče prenočišča, kakršna jim sedaj . hotel ne more nuditi. Gospodarski svet soglaša s tem, da je Sežani potreben hotel, ki bi bil sodobnejše opremljen, je pa mnenja, da je adaptacija 154 let stare zgradbe nekoristna in naj se zato raje preskrbijo sredstva za gradnjo novega hotela in naj se sedanja zgradba popravi z namenom, da bo pozneje rabila v stano-tvanjske namene. Veliko vprašanje pri tem je to, kio bo kril anuitete, kajti sedanje podjetje bi jih lahko krilo le manjši del.
M Roje.
bi povezala vasi Pod nanos, Manee, Lože in Slap. Cesta bi bila velikega gospodarskega pomena za prebivalce teh in bližnjih vasi. Prebivalci Podrage nimajo zdrave pitne vode. Sedaj uporabljajo vodo iz vodnjakov, ki imajo velike pomanjkljivosti ie gospodarskega in zdravstvenega vidika, Vprašanje dobre pitne vode je resno tudi v vseh ostalih vaseh Gornje Vipavske doline.
Na vrsti je bilo tudi združevanje kmetijskih zadrug. Skoro vse vasi so se izrekle za združitev zadrug s KZ Vipava. O tem bodo morali odločiti tudi volivci v Po-dragi. Večina navzočih je bila za združitev, vendar bodo sklicali sestanek vseh članov zadrug, da bodo lahko svobodno izbrali. V Vipavi bi bil potem en sam upravni odbor za vse dosedanje zadruge, v katerem pa bi bili zastopniki iz vseh vasi. Ob volitvah novega u-pravnega odbora bodo poskrbeli, da bodo izvoljeni res dobri in gospodarsko razgledani člani.
Precej živa je bila razprava o popravljanju občinskih poti in dovozu potrebnega gramoza. Novi občinski proračun je zbranim obrazložil šef finančnega odseka občinskega LO. Volivci so dobili potrebna pojasnila tudi o novem pravilniku o žganjekuhi. Ob zaključku so izvolili še komisije, ki bodo imele nalogo skrbeti za uresničenje sprejetih sklepov.
—čp.
Kako dela vesten klavec in dober gospodar
Vemo, da imajo braici že polna ušesa dobrih naukov, kljub temu pa ■naj še povemo, kako lahko v domačem gospodarstvu preprečite veliko škodo in izgubo.
Smo sredi sezone klanja prašičev. Največkrat se zgodi, da gre mnogo svinjskih kož po zlu, ne pa, da bi šle preko kupnega podjetja Koteks tja, kamor edino spadajo, to je v naše usmjarne. Namesto, da bi prašiča pravilno odrli, ga oparijo in s tem uničijo kožo. Ce rečemo,da Ere na ta način koža po zlu, prav nič ne pretiravamo, razen tega pa je namesto denarja v žepu praznina. Koža na slanini je samo navidezna dobro'a, ker pač ni redilna. Potrošniku pa, ki mora zabelo kupovati, podraži koža na slanini to prepotrebno živilo.
Tudi Vi se morate boriti za znižanje cen, zato skušajte svinjsko kožo pravilno odreti. Tako kožo nato oddajte Koteksu — s te,m koristite sebi in skupnosti!
S DRI J ñ
V nedeljo so imeli r^dni letni občni zbor taborniki rodu »Srebrni krti«. Starosta rodu tov. Viki Gabrovšek je podal porojilo o plodnem delu tabornikov. B agajnik je v poročilu omenil, da so imeli íiabornikí n'd 400.000 d:narjev Izdatkov za razne nabave in tabore-nja. Tabornike so po^d ai i ¡ zastopnik ZST iz Ljubljane, predsednik Turističnog-' društva, v itn nu občine pa predsednik t"v. Lado Božič, kl je tabprnike pohvalil zar'di njihove porve/'-ve z d 1 ívsko mlidino. V novi odbor je bi'o potem izvoljenih več zastopnikov delavske m'ndine. Za sfarofi'^ vodu je bil ponovno izvoljen Viki Gabr"v'ek.
Mi-du
GOSPODARSKI MOSLEM! SEŽANE
Drobne iz Kopra
Letos so kmetijske zadruge na
Koprskem odkupile 50 odstotkov vseh Afiskov pridelkov. Odkup je bil v glavnem dobro organiziran. £e vedno je ¡bilo opažati večje pomanjkljivosti pri sortiranju kmetijskih pni.delikov «a odkupnih ha-eaih, katerim manjka primernih pro-latcj-ov -hi dobrega ¡kadra. Vse pridelke na Koprskem odkupujejo kmetijske zadruge. Izjemoma bi laihiko v .svojelm okolišu odkupovali le .gostinski obrati. Podljetja, ki so še doslej ukvarjala z odfoupom, naj bi po možnosti pomagala kmetijskim .zadrugam s kadri. Zadruge naj ibi poskrbele za ureditev primernih prostorov za sortiranje odkupljenih pridelkov. Za vzgojo po.irfibn.iih ¡kadrov naj bi ustanovile poseben sklad.
Ker je v koprskem okraju dokaj šibkih zadnug, so dali nekaj predlogov za adnuižitev, da bi potem laže poslovale.
Vse oljarne na Kctpiskeim so pol-co zaposlene s predelavanjem oliv. Pogosite vremenske .spremembe v novembru in prvi polovici decembra so vplivale na dozoritetv sadu, tako da odstotek olja ni tak kot je prej kazalo. Povprečen odsto-iteik olja od do sedaj predelanih oliv je 17 odstotkov, najvišji pa 22 odstotkov. Oljarna v Kopru, ki
Dom onemoglih v Rodiku
Imela sem 78 let staro sosedo, ki je rna stara leta dobila svoj drugi dom v Domu onemoglih v Rodiku. Ker sva bili prijateljici, sem jo šla obiskat. Bila sem skoro presenečena, .ko sem videla, kako naša država skrbi za stare ljudi. Nekdaj so umirali po hlevih na -Stelji, zapuščeni in umazani, dane; pa so deležni največje skrbi. V Domu je vse lepo čisto in urejeno. Ob obisku sem našla oskrbovance, ki ro sedeli okrog peči in poslušali radio. Mize so čakale lepo pogrnjene in na njih kosilo. Kdor ne more k mizi, mu ¡lepo postrežejo kar na posteljo. V spalnicah im ijo peči. Prijateljica je dejala, da ji je žal, da že prej ni šla v dom. ¿a-ma te. je prepričala, kako neresnične so vesti, da vsak, ki prido v dom, kmalu umre. Govorila sem s takimi, ki so v domu od njegove ustanovitve, pa so zelo zadovoljni. Ker je bil čas kosila, so tudi mene povabili. Hrana je zelo okusna in dobra. Največkrat imajo svežo juho. kar starim zelo prija. Osebje doma ie trudi, da bi oskrbovancem čimbolj postregli in ima z njimi največje potrpljenje. Ker poznam nekaj starih ljudi, ki trpijo doma in se ne morejo odločiti, da b odšli v ta dom, kjer bi bili deiežrti najlepše postrežbe, sem to napisala.
je najmodernejša v vsem okraju, 0e do .sedaj predelala 10 vagonov oildv.
»K
V soboto je .predsednik clkrajine-•ga ljudskega odbora Koper tov. Alibi« LDurjic sprejel delegacijo predstavnikov predvojaške vzgoje iz vseh občin k ciprskega okraja. Delegacija, ki sta jo vodila načelnik vojneka odseka v Kopru major Milko Pire in referent predvojaške vzgoje Stanko Majcen, je predsedniku izročila album s slikami n dejatvnosti pred vojaške vzgoje. V razgovoru je delegacija predlagala, da bi v Rižanski dolini osnovali središče, kjer bi v poletnem časni taborili mladinci predvogaške vzgoje iz vsega okraja.
Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL so zastopniki 48 osnovnih organizacij razpravljali o bližnjih volitvah v občinski odbor in o 'kmetijskem zadružništvu. Ugotovili so, da nekatere izmed sedaj obstoječih 15 kmetijskih zadrug z rednimi dohodki ne morejo kriti miti upravnih stroškov. Take zadruge nimajo nobene gospoda ske perspektive, ker upravni odbori pri najboljši volji ne morejo članom pokazati kakega' napredka ali izboljšanja. Edini izhod iz takega stanja je združitev šibkih zadrug z močnejšimi. Tako bi kazalo, da bi se KZ Rut: združila s KZ Grahovo. K tej bi se pridružil še del članov KZ Bukovo, Prav tako nima možnosti večjega razvoja KZ
Divji prasci uničujejo pridelke po Brkinih
Ze nekaj let zaporedoma se pritožujejo kmetje v Brkinih in v Ci-čeriji, da jim delajo divji prasci ogromno škodo po njivah in travnikih.
Dejansko smo ugotovili na kmetijskih tečajih, ki jih imamo po vaseh kozinske občine, da kmetje v Golcu, Tatrah, Slivju, Kotični, Markovščini in drugod sploh ne mislijo več saditi krompirja, koruze in celo pšenice ne, ker jim te zverine prerijejo vse njive in to tako, da jih morajo preorati.
Preskusili so že vsa mogoča sredstva, da preprečijo prascem pristop na njive. V Kozični so kmetje peljali zvečer pse na njivo in jih tam privezali. Merjasci so se takoj približali do meje, do koder seže privezan pes in tam vse pre-orali. Pomagale niso niti smrdljive tekočine n.' pr, ienolin, ki so kmetje z njim namočili krpe in te obesili po drogovih okoli njiv. Lovske hajke tudi nič ne pomagajo, ker žival takoj zavoha bližino človeka in se pravočasno skrije po gostem grmovju, kjer mu ne more nihče do živega.
Resno priporočamo odgovornim, naj organizirajo večje hajke z večjim številom lovcev; V knjigi ing.
Mastena »Varstvo rastlin s kemičnimi sredstvi« čitamo, da divje svinje odvračamo, če v razdalji 10—15 m okoli njiv nataknemo na kole krpe, prepojene s terovim oljem, ki širijo za divjačino neprijeten duh. Krpe vsake 2—3 tedne ponovno ovlažimo s terovim oljem. Opozarjamo naše zadruge naj bi naročile in preskusile to novo sredstvo. Naše lovske družine pa prosimo, da bi tudi s svoje strani storile vse, kar je mogoče, da se ti škodljivci zatro.	J.
Lani so bili Cicibančki iz Zatol-mina zelo razočarani. Pionirji so dobili darila v šoli, na predšolske otroke pa so kar pozabili. Zene, kj so drugaoei zelo agilne. se niso za to dovolj zanimale. Nekateri starši so potem to izrabili in dražili otroke: Ali si videl, da Dedek Mraz nima nič, ker ni nič prinese), sv Miklavž pa toliko,«
Letos se to ne sme ponoviti. Se je čas, da se otroci naučijo Krajših recitacij, pesmi in kratkih pri-.zorčkov za nastop. Dvorana z <-drom je vedno prosta. Anda
te
Ponikve, ki naj bn se združila s KZ Planota, Tako bi nastala močna zadruga, ki bi bma zmožna uresničiti težnje nekaterih naprednejših članov in bi s svojimi odseki pripomogla k hitrejšemu napredku. Združile naj bi pe tudi KZ Slap iz KZ Gornja -in Dolnja Tribuša, ki so sedaj organizacijsko in gospodarsko zelo šibke. Dobro je organizirana KZ Ljub in j, vendar pa j.e gospodarsko šibka, zato bi bila u-mestna njena združitev s KZ Po-iljubi,nj. Z združitvijo omenjenih zadrug bi v občini ostalo 10 dobrih •zadruč, ki bi imele vse po.goje za uspešno izpolnjevanje svojih nalog pri .izboljševanju kmetijske proizvodnje.
Sedaj obstoječa kmetijske zadruge vključujejo le 48 odstotkov ¡kmečkih in 31 odstotkov nekmečkih gospodarstev. V bodoče bo ena glavnih nalog upravnih odborov in članov Sooiaidstične zveze pridobivanje inovih članov. Od sedanjih je dobro organizirana zadruga v Mostu na Soči, 'kjer ak'iiv;no delajo .tudi razni odsieiki- Ta zadruga uživa popolno zaupanje članov. KZ v Za-tolminu ima najširše delovno področje, zato pa tudi ne zmaguje več v-seh nalog. V upravljanju ima 11 planin .in 8 vaških mlekarn. Sodelovanje kmetov v tej zadrugi je odločno premajhno, Tej zadrugi bi bil potreben močan in široko razgledan upravni odbor, ki bi mu pomagali člani raznih pospeševalnih odsekov.
Na seji so obsodili škodljive težnje nekaterih knjigovodij in upravnikov KZ, ki iz osebnih koristi zavirajo združevanje zadrug. Oži pošali so ume.tmo dviganje cen živine sivo-rjave pasme na Goriškem. Nekateri živinorejci na Tolminskem bi radi nabavili to pasmo, čeprav dobijo v kraju plemensko živino po nižjih cenah. To povpraševanje je potem vzrok dviganju cen na Goriškem. Pr.i domači pinc-gaverski pasmi so v posameznih primerih že dosegli 500 litrov mleka.
Vsi navzoči so soglašali, da j.e' najbolj potrebna gradnja Kmetijske šole v Kobaridu. Potrebno pa bi
Vas Prešnica v Brkinih (v ozadju Slavnik)
Kmetijska zadruga gradi novo moderno .peč, kjer bodo pekli knuh za vse vasi Loške doline. Zgraditev te peči je narekovala potreba, iker je kraj precej oddaljen od večjih središč in se šte.vilo delavcev z razvoijem lesne in druge industrije stalno veča.
Razen peiči je zadruga uredila notranje prostore trgovine in olepšala zunanjost. Za ta dela je do sedaj porabila nad 9 milijonov dinarjev, ki jih je .sama ustvarila z dobrini poslovanjem. Za dograditev peči bo morala investirati še okrog 6 milijonov dinarjev.
g. b.
bilo malo več razumevanja, d h bi bila šola prej dograjena. Kmečki mladini bo treba nuditi več strokovne izobrazbe in nanjo vplivati, da se bo resneje oprijela strokov-neiga študija. Posebno važno je vprašanje ureditve planin, mlekarstva in pridelovanje semenskega krompirja, ki ima na Tolminskem (izredno ugodne pogoje. Vso skrb bodo posvetili pripravam za občne zbore kmetijskih zadrug. V upravne odbore bodo morali biti izvoljeni ljudje, ki bodo znali pravilno delati za nadaljnji razvoj kmetijstva na vasi, .	P. V.
Gabrovica v Istri
Kaže, .da .se nem bo ko mi no le u-rasniičMa naša dolgoletna želja. Pe> več pismenih prošnljah, objavah v časopisih .in osebnih prizadevanjih, je bila pretekli teden v Gaibrovici .komisija okraja Koper, ki je pregledala strugo hudournika, ki že to-lilko desetletij povzroča skrb in .sive laise viseTn prebilvalcem Ozapake doliine. O koristi, ¡ki bi jo imeli od regulacije hudournika, je že bilo govora.
Zadovoljni smo, da .se je zadeva končno premaknila z mrtve točke. Slišali smo, da bodo regulacijska dela zahtevala več deset milijonov dinarjev. Vendar je to le malo v primerjavi S škodo, ki bi nastala, če bi se ¡hudournik ob kaiki poletni nevihti nenadoma razdivjal Samo na pridelkih bi bila ogromna škoda. Kdo pa bi mogel nadomestit« odnesemo zomljo! Denar, ki ga bodo vložili v regulacijo hudournika, ne bo v nobeni hranilnici tako koristno naložen.
—»č
Letos 200,000 obiskovalcev v Postojnski jami
Do 19. decejmbra leilos je Postojnsko jamo obiskalo že 200.000 turistov in izletnikov. Od teh je bilo 76.547 .inozemcev'. Tako visokega obiska v enem letu ni bilo odkar je jama odprta za obisk. Največji je bil obisk v letu 194-9 ko je jamo ogledalo 197.429 obiskovalcev. Pred drugo svetovno vqjno je bilo največ ogiskovalcev leta 1926 in »icer 110.636. Leta 1913 pa je jamo obiskalo 40,971 ljudi. Najmanj obiskovalcev je bilo leta 1918, ko so zabeležili samo 104 oglede.
Letos so v jami precej popravljali. Razširili so poti. popravili o-graje, uredili električno razsvetljavo v Pivki in v Črni jami. Uprava jame posveča veliko pažnjo vodniškemu kadru. Organizirala je tečaje za .učenje tujih jezikov. Tsiki tečaji bodo tudi leitcs in jih ¡bo organiziral Inštitut za raziskovanje Krasa skupno z upravo jame. Prihodnje leto bodo, kot ka.že. nabavili električne lokomotive za podzemsko železnico. Taiko bo končao le odslužila .stara bencinska lokomotiva, ki je kvarila zraik v ja-mi in di-rnila kapnike.	»Stinc«
Še več, zato da se ne bi dolgočasil, mu je dovolil poku-siti obilne zaloge, ki mu jih je bila žena pripravila, kakor da bi moral na pot okoli sveta. Namignil mu je na tri velike, z največjo skrbjo pokrite lonce, kruh in košaro s sadjem, ki je bila. na prednjem delu ladje, zraven nje pa še meh z vinom.
Sangonero je kar spr^letelo, ko je zaslišal, da gospoda r zaupa vse te dobrote njemu. Zares, bil je več kot dobričina, in Tonet ga ni prevaral!
— Hvala, hvala lepa, don Juaquin!
Tolikemu ponujanju se res ni mogel upirati. Pojedel bo grižljaj, da, en sam grižljajček!
Oddaljil se je nekoliko od lovišča in se zleknil na dno Čolna.
Medtem se je bil dan že popolnoma naredil in odmevi strelov so napolnjevali Albufero.
Ko je don Juaquin ostal sam, ga je prevzelo čustvo, ki je bilo le malo različno od strahu. Bil jc sam, sredi ogromnega močvirja, zaprt v grobem zaboju, ki je lovil ravnotežje na treh kolih, in ni imel najmanjšega poguma, da bi se ganil v bojazni, da bi se vse skupaj ne pogreznilo v blato. In če bi se ta pretpotopna koliba zrušila — tako si je sam pri sebi mislil — bi bilo celo nepotrebno, da bi čolnar prihitel, kajti on bi se pogreznil v blato, kamor bi ga vlekli še puška, naboji in ogromni škornji.
Noijc je imel tople, ker je tičal v slami, ki je bila v zaboju, toda roke so mu zaradi mrzlega jutra in ledene puškine cevi vedno bolj trdele.
In divjad?... Kje so bile vse ptice, ki so jih prijatelji streljali na ducate? ...
Nenadoma se je stresel ... Letijo! Ptice so mirno krožile
okoli zavetišča. Morda so priletele tjakaj, ko so bežale pred daljnimi lovci, medtem ko je on ves premražen sanjaril.
Dvignil je puško in pomeril . . . strel je bil nedvomno dobro premišljen. Toda v hipu, ko bi bil moral sprožiti, se je zavedel, da so to pravzaprav le plutovinaste vabe ... Zbal se je, da ga kdo opazuje, zato se jc previdno ozrl okoli sebe.
Še je čakal. Toda na koga so merili vsi streli, ki so si neprestano sledili in odmevali v jezerski tišini? .. .
Toda tudi za don Juaquina je prišel trenutek, da je preskusil svojo čisto novo puško. Tri črne liske so letele mimo tik nad vodo. Ptice so se mu zdele velike kot orli.
Novo pečeni lovec je pomeril in ustrelil. Ob prvem strelu so črne liske podvojile svojo hitrost, toda že ob drugem je ena padla zadeta. Lovec ni mogel strpeti od navdušenja, zato je ves nemiren stresel leseni zaboj.
— Oho! ... čolnar! . .. Sangoncra! — je zavpil z glasom, ki je izdajal globoko ganjenost. — Eno... eno smo pa že zadeli! — V odgovor je zaslišal le kruljenje, ki so ga dušila prenapolnjena usta. . . .Bravo! Cim bo še katera padla, bo že pritekel in pobral.
Lovec se je, ves navdušen nad svojim junaštvom, zopet skril, kajti prepričan je bil, da bo sam pobil vse živalce, kar jih jc preletelo Albufero. V tistem trenutku se je čutil, da je nekaj več. Tako je celo jutro neprestano streljal: streljal, vedno streljal, na vse vrste ptic, ne da bi sploh meril daljavo, četudi so morda letele visoko med oblaki. O, kako se je zabaval !..,
Tako se je katera ptica, ki je bila ušla bolj veščim lovcem, slučajno le zadela v njegovo streljanje.
Potepuh se je skrival zleknjen na dnu čolna. Zaboga, kakšen dan! Niti nadškof iz Valencie ni razpolagal s tako pojedino! Pa so govorili, da jc Canamelova miza .. . Kje neki! Tista gosposka iz mesta, tista ja! ...
Predvsem je hotel natančno pregledati vsebino treh loncev. Prvi je bil napolnjen s polenovko v paradižnikovi omaki. Kakšna čudovita jed! Že tega bi imel dovolj. Niti se mu ni splačalo, da bi se brigal še za ostale lonce, morda je bilo celo bolje, da si jc prihranil to presenečenje.
Mirno si je naravnal tisto prvo žrtev med noge in prav počasi, prepričan, da se bo lahko cel božji dan posvetil temu opravilu, začel žvečiti. Čeljusti so mogočno in načrtno miele kakor majhen mlin, medtem ko je z očmi, uprtimi v lonec računal, kolikokrat bo roka še zajela, preden bo dovršila začeto delo.
Od časa do časa je prekinjal to težko duševno delo, zakaj delavni mož, ki dá kaj na svojo čast, ne sme zanemariti svojih dolžnosti, pa četudi se predaja slasti. S pogledom j« poizvedoval, kaj se godi izven čolna, in kadar se je bližala divjad, jc klical v opozorilo:
— Don Juanquin, na palmarski strani! . . . Don Juasquin, proti Saleru! ...
Potem je truden od napora dolgo poljubljal meh iu se vračal k loncu.
Ko je potepuh odstranil prvi, skoraj prazni loneo, je imel lovec za seboj tri zmage. Neko čudno ščegetanje se je oglasilo v njegovi vesti. Kaj bo pa ostalo za gospoda, če bo on vse požrl? Ali ne bi bilo dovolj, če bi pojedel en sam grižljaj, kakor mu je bilo dovoljeno?
Toda ko se je njegov pogled ustavil na posodi, ki jc bila tam na nosu ladje neprodušno zaprta, je začutil nepremagljivo željo, da bi sondiral vsebino.
Presneto! Kakšno začudenje! Svinjsko meso in klobase! Naravnost prevzelo ga je. Niti pomnil ni, kdaj je jedel svinjsko meso, poznal je le belkasto in lepljivo meso jegulj! Resnica je, da se nam na kopnem lahko dogajajo taka čudesa. Ne, počastiti mora gospodarjevo kuhinjo s tem. da po-kusi to poslastico. Grižljaj več ali grizljal manj, gospod se prav gotovo ne bo zaradi tega jezil!
Sangonera je ponovno prekrižal noge okoli svoje nove žrtve in sklopil veke, da bi bil čimbolj zbran pri tem slastnem opravilu. Kakšen dan!... Kakšen nepozaben dan!,.. Zaničljivo je gledal prvi lonec; tisto, kar je bilo v prvem, ni služilo za nič drugega, kakor da je za nekaj časa napolnilo želodec in sprožilo delovanje čeljusti! To se »i dalo primerjati s svinjino in klobasami! . . . Kje neki!
Grižljaj za grižljajem je požiral žrtev.
Tekmovanja obp)nevu JLA
Na čast Dneva jugoslovanske ljudske armade so bile v vseh večjih krajih Primorske razne športne prireditve. Predvsem bi omenili množično strelsko tekmovanje v Kopru, ki se ga je udeležilo 9 koprskih ekip. Zmagala je ekipa predavateljev pred vojaške vzgoje, ki je osvojila 298 točk. Drugo mesto je osvojila invalidska reprezentanca Kopra s 290 točkami, tretje pa sindikalna podružnica OLO s 276 točkami. Med posamezniki je dosegel najboljši rezultat član Ljudske milice Jože Upeh, ki je osvojil 123 točk. Drugo mesto je osvojil član ekipe predavateljev pred-vojaške vzgoje Jože Turčinovič s 115 točkami, tretje pa s 110 točkami član ekipe Tajništva za notranje zadeve Jakob Bizjak.
Kombinirana nogometna ekipa Kopra je gostovala v Umagu,, kjer se je srečala s tamkajšnjim garni-zonom JLA. Domačini so slavili visoko zmago 5:0. Revanžno srečanje bo v nedeljo v Kopru.
Na čast Dneva armade je priredila Zveza borcev v Piranu partizanski marš. Udeleženci so prehodili 25 kilometrov od Portoroža preko Kasterlage in Lucije do Pirana. Ob "tej priložnosti so obiskali nekatere partizanske soborce, ki so jim priredili prisrčen sprejem.
Večje prireditve so bile v Ajdovščini, kjer so tekmovali v šahu, namiznem tenisu in odbojki, v Bovcu in v številnih drugih krajih:
Koprska gimnazija najboljša
V nedeljo se je zaključilo v strelskem domu v Kopru tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje koprskega okraja. Nastopilo je 5 ekip srednješolcev, med katerimi je osvojila prvo mesto ekipa koprske gimnazije s 441 krogi. Drugo je bilo koprsko učiteljišče s 427 krogi, tretje mesto je osvojila Pomorska srednja šola iz Pirana s 423 krogi, četrto postojnska gimnazija s 421 krogi, peto mesto pa sežanska gimnazija s 325 krogi. Med posamez-
niki je dosegel najboljši rezultat Marjan Benčič iz koprske gimnazije, ki je dosegel 120 krogov, drugi je bil Zdenko Ferjančič iz Sežane s 107 krogi, tretji pa Mirando Beržan iz koprskega učiteljišča s 105 krogi.
Zmagovita ekipa koprske gimnazije je dobila novo zračno puško in diplomo, Diplome in knjižne nagrade so razdelili tudi najboljšim posameznikom, ki so osvojili prvih sedem mest. Organizacija tekmovanja je bila odlična.
Občna zbora strelskih družin v Kopru in Izoli
Te dni sta imeli strelski družini v Kopru in v Izoli redna letna občna zbora. Občnemu zboru izolske družine narodnega heroja Darka Marušiča, ki je med najboljšimi na Primorskem, je prisostvovalo nad 90 članov. Stari odbor je poročal o delu v preteklem letu in o uspehih, ki jih je dosegla družina v tekmovanjih z raznimi družinami iz koprskega okraja in z drugih področij Slovenije. Izolan-ski strelci so letos tudi prvi na Primorskem razvili svoj prapor.
Glede prihodnjega dela so sklenili pritegniti v svojo organizacijo v večjem številu predvsem vajensko in delavsko mladino. Ustanovili bodo tudi žensko strelsko ekipo ter se pobrigali za izgradnjo novega strelišča ter za nabavo orožja.
Tudi koprska strelska družina je ugotovila na svojem rednem letnem občnem zboru, da so letos dosegli lepe uspehe. Med drugim so si uredili lasten strelski dom s sobnim streliščem. Kakor v Izoli tako bodo tudi v Kopru gledali, da bodo razširili vrste družine z vajensko in delavsko mladino, organizirali pa bodo tudi vrsto raznih tekmovanj.
PRODAM dobro ohranjeno SPALNICO iz jesenovega lesa z blazinami za 50.000 din. Informacije pri Jazbec Mariji, Narodna banka Koper.
V KOPRSKEM OKRAJU
PRIMANICUJE TELOVADNIH PROSTOROV
Te dni je bila v Kopru seja Sveta za telesno vzgojo OLO, na kateri so obravnavali jjredvsem vprašanje telesne vzgoje na šolah. Ugotovili so, da so največje težave zaradi pomanjkanja telovadnic in strokovnih učnih moči. Skoraj nobena šola v okraju nima predpisanega števila učnih ur telovadbe. Zlasti pereče je stanje na podeželju, kjer si bodo skušali pomagati na ta način, da bodo sporazumno s kmetijskimi zadrugami uporabljali za telovadbo nekatere dvorane zadružnih domov.
Na seji so tudi sklenili priporočiti šolam, naj bi ob koncu šolskega leta organizirali javne telovadne nastope, kar bi prispevalo k popularizaciji telesne vzgoje. Občinskim ljudskim odborom pa so priporočili ustanoviti občinske svete za telesno vzgojo, ki bodo skrbeli za ravoj telesne vzgoje na njihovem področju.
Tudi z dobro voljo se mnogo doseže
Te dni je imelo redni občni zbor telovadno društvo Partizan v Kobaridu. Društvo je sicer še zelo mlado, vendar so člani dosegli vrsto uspehov predvsem zaradi velike volje in požrtvovalnosti, s katero so prebrodili finančne in druge težave. V društvu sodelujejo skoraj vsi mladinci in mladinke kraja. Zgradili so si telovadnico in se udeležili vseh fizkulturnih prireditev v Bovcu, Tolminu in v drugih krajih Primorske. V okviru društva vadi 7 oddelkov. Razen splošne vadbe gojijo še nogomet, košarko, odbojko in smučanje, ki ima na tem področju zelo ugodne pogoje razvoja. Društvu pmagajo predvsem OLO Tolmin, Tovarne igel in Opekarne. To pomoč so si tudi zaslužili, saj niso čakali križem rok, kdo jim bo priskočil na pomoč, temveč so se zagrizeno lotili dela.
Kobariški Partizan pomaga tudi društvom na vasi. V Livku so na primer pomagali pri ustanovitvi Partizana, prav tako pa vzbujajo zanimanje za telesno vzgojo tudi po drugih krajih občine.
Mi-du
E L E KT KO-KOPEK, KOPER
sprejme takoj v službo sposobno
strojepisko
Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati pismeno ali se osebno javiti na upravi podjetja
1	■-.■■,■■•■ -ju.-., - ' 1
ZAHVALA Ob nenadni izgubi predragega sina
Dušana
učenca osnovne šole pri Sv. Antonu,
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, učiteljicama za darovane vence in vsem za izraženo sožalje.
Družina Kavračič in sorodstvo Lopar pri Marezigali
i h— «■ —a———^m
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Sosic Franci!
uslužbenca pri Zdravstvenem zavodu v Sežani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Posebna zahvala za poklonjene vence Zdravstvenemu domu in sindikalni podružnici in ženam iz Štorij.
Žalujoča žena Marija, hčerki Olga in Klavdija, mama Julijana, brata Alojzij in Ivan, sestra Angela, družine Bratoš in vse ostalo sorodstvo. Štorje, dne 26. decembra 1955.
38 IGRALCEV NA DVEH TURNIRJIH V KOPRU
V Kopru se je začel te dni turnir za letošnje prvenstvo mesta, ki se ga udeležuje 20 igralcev. Hkrati se je začel kategorizacijsld turnir z 18 udeleženci. Število udeležencev na obeh turnirjih je doslej največje, odkar so začeli organizirati tovrstne turnirje.
Zaradi večjega števila neodigra-nih padtij je stanje na tabelah v obeh skupinah še nejasno, Trenutno vodi na turnirju za prvenstvo Kopra Zerjal s 6 in pol točkami pred Erjavcem s 5 in pol točkami in Olakom, ki ima 5 točk. Na kategorizacij skem turnirju pa prepričljivo vodi Cah, ki je doslej osvojil iz devetih partij 7 točk.
Sredi pušk bajonetov
Novo leto 1943
(Nadaljevanje s 7. strani)
Za Gorazdom je zašumelo. Bliskovit obrat, puška se je kar sama znašla na rokah:
—	Stoj! _
Bil je Milče. Zamena je nocoj kar prehitro prišla.
—	Jih- slišiš? Spet strahopetna mrzlica — za nas pa je to le pozdrav Novemu letu. Kaj nam bo prineslo? Bo že svoboda? Komu grob in komu objem matere, žene, dekleta?
Tihota novega dne .novega leta in novega časa je spremila Go-razda na kratek počitek v objemu smrekovih vej, ki so ga pod vtisom doživetja in razmišljanja na straži zazibale v čarovit sen o svobodi — o času, ki se je srečen in ves svetal porajal iz trpljenja.
Rastko Bradaškja
Stara verovanja in običaji
(Nadaljevanje s 7. strani)
vratom. Čevelj natakne na nožne prste .ki ga vrže čez rame proti vratom. Ce pade čevelj na podplat, je dobro znamenje, če pade narobe, bo metalec dolgo hudo bolan. Ce pade čevelj tako, da je konica čevlja obrnjema proti vratom, pomeni za dekle poroko, za fanta pa, da bo moral od hiše.
V	Skrb in i na Krasu si prerokujejo z vlivanjem svinca. Košček svinca razitale in ga vržejo v vodo. Po oblikah v vodi strjenega svinca si prerokujejo bodočnost. Ce nastane n. pr. kepa, podobna glavi, pomeni, da bo v hiši smrt. Ce nastane oblika konjske podkve, bosta v hiši sreča in denar.
V	Beli krajini in tudi drugod gredo v Silvestrov i noči ob 11. uri trije možje iz vasi na t-romejo treh posestev. Tu položijo desne noge na mejinik. Ce bi pri tem spregovorili le besedico, bi jih gotovo doletela nesreča. Ce molčijo, pa slišijo, kaiko staro leto pripoveduje cnovemu, kaj vse se bo v prihodnjih dvanajstih mesecih v vasi dogodilo.
Na Kočervskem poslušajo to na kozolcu. V hiši, iz kateTe slišijo glasbo, bo poroka. Ce slišijo iz nje govor, se bodo v tisti hiši cefo leto kregali. Tolčenje s kladivom pomeni, da ibo v tisti hiši smrt.
V	novoletni noči govore karte golo resnico. Zato si za novo leto ljudje prerokujejo usodo tudi iz i-gralnih kart.
Ponekod postavljajo k novoletni potici grozd s ključi od Meti ali od shrambe. S tem kličejo dobro novo leto. Ce bi tega ne napravili, ne bi v (novem lelru pšenica dobro obrodila in vinske kleti bi ostale prazne. Gospodinje skrbe, da na Silvestrovo ne pečejo kruha. Ce bi se pa katera spozabila, bi morala družina vse leto jesti star in plesmiiv kruh.
Do nedavnega je bila ponekod navada, da so šla na Silvestrovo dekleta s škafi v spremstvu fantov k studeinou. Tu so peli in plesali ter pričakovan polnoč. Nato bo zajeli vodo in jo nesli domov. Z njo se je -umlla vsa družina, kajti ta voda prinaša zdraivje in odpravi vse stare bolezni.
Silvsstrova noč je prav talka, kot so vse ostale noči. Zato so vsa prerokovanja in diruga dejanja v taj noči brez smisla. Vse to izvira iz starih poganskih časov, ko so bili ljudje še na nizki stopnji izobrazbe.	F.
Na, pa smo spet eno pokopali! Staro leto je vzelo slovo in stopili smo v novo. Da bi prineslo veliko sreče, zdravja in zadovoljnosti vsem prijateljem, sodelavcem, bralcem in naročnikom »Slovenskega Jadrana« — to Vam vošči, želi in privošči kot samemu sebi Vaš Vane! (Da bi ga zlodej pobral, bo hitro kdo pomislil, če sva si bila kdaj prišla kaj navskriž.) In še eno si želi Vaš Vane: da bi ga vsi stari in novi prijatelji v nastopajočem letu ne puščali tako na cedilu in prepuščali samemu sebi kot v pokopanem letu. Saj ne rečem, sem in tja ste me že klicali na pomoč, upravičeno in tudi ne, vendar pa je le bilo premalo stikov in premalo ste se obračali name. Se to povem, da ni nikjer rečeno, da bo tudi takoj urejena vsaka zadeva, ki mi jo »predložite v rešitev« ali ki jo morda sam vidim, dejstvo pa je, da je stari Barba Vane pripomogel, da se je marsikatero vprašanje rešilo hitro in uspešno — vse bi težko naštel, če bi se lotil letne bilance. .
Ni moj življenjski cilj, da bi »drugim jamo kople«, če ga kje kaj polomijo — je pa moja življenjska naloga in če nočete, da ne bo nekega lepega dne »Slovenski Jadran« objavil moje osmrtnice — potem v novem letu nikar ne pozabite name! To Vam obenem z novoletnimi čestitkami še prav posebno polagam na srce!
Je zdaj ob Novem letu navada, da se ljudje med seboj obdarujejo. Jaz imam še posebne račune s svojo Juco, ker ji prav v te dni pade tudi
obletnica tistega dne, ko je prijoka-la na svet in bila od sojenic tako srečno dodeljena prav meni v pokoro. Da bi bilo pa še bolj vse ob enem strošku, sva se še vzela na ta dan — in se je zato seveda le spodobilo, da sem jo vprašal, kaj naj ji kupim za darilo ali Kaj naj ji podarim. Saj veste, čeprav že ne more človek kupiti, pa vsaj dobro voljo pokaže in to je tudi nekaj. No, ampak jaz sem mislil zares, ker sem bil srečno prikril pred njenim sokoljim očesom nekakšne flčnike, in sem jo lepo pobaral, s čim neki bi jo mogel najbolj razveseliti:
»Draga Juca! V svojem lastnem in v imenu soldov, ki me pečejo v žepu, te prosim, povej mi, kaj naj ti kupim za veliki praznik?«
»O, ti salamenski dedec stari! Zep ti bom že jaz olajšala in ohladila, da te ne bo peklo, ti pa, če me imaš res kaj rad, mi v novem letu »zrihtaj«, da bo tudi v Semedelo, v to pozabljeno predmestje Kopra, hodil poštar vsak dan in ne vsak drugi ali tretji. Povej tistim, ki so pri načrtih za razvoj Semedele pozabili na pošto, naj to kar hitro popravijo, za začetek pa naj bi s koprske »centralne« pošte tudi v Semedelo vsak dan prihajala pošta Potem želim . . .«
»Ampak, Juca, to vendar ne spada semkaj med razpravo o darovih za novo leto, rojstni dan in obletnico poroke!«
»Kaj ne spada, seveda spada! Potem želim, naj bi stanovanjska uprava poijravila . ,.«
Položil sem denar na mizo in ute-kel iz hiše, čeprav sem s tem tve-
gal, da me bo potem sprejela:
»Zdaj vidim, koliko me imaš rad, hudič ti, krevljasti...«
Je zdaj povsod polno novoletnih jelk po hišah, ki ustvarjajo praznično razpoloženje in so posebno najmlajšim v veliko veselje. Preden pa so te jelke ali smrekice pri-romale v hiše na mize in v kote, pa je bilo dovolj in preveč dela in še jeze. Konjunktura močna, prodajalec ali dobavitelj pa le eden. Sem srečal pred tako prodajalno v Piranu mlado ženo, ki je prazna pribentila venkaj:
»Ti vragi so se preobjedli, pa se še norca delajo iz ljudi, Ker sem se kregala, da je 150 dinarjev preveč za tako majhno smrekico, pa mi je koj zvišal ceno: Gospa, za druge 150, za vas pa samo 200 dinarjev!«
*
Lovci v Ilirski Bistrici so me povabili na lov na divje prašiče. Kot miroljuben človek sem se lovu odrekel, šel sem pa pogledat, kako bo to šlo in kdo bo koga. Res sem lahko videl, da je bilo divjih prašičev kar dovolj, da pa so lovci, posebno še dva Matjaža, streljali le po jelkah, divjačina pa je ušla in še za-
krulila ni v pozdrav.
*
In še so povedali v Ilirski Bistrici, da imajo tamkaj nekatera gostinska podjetja »tih sporazum«, po katerem se jim ni treba držati odloka o javnem redu in miru — konkretno, o zapiranju gostinskih lokalov, v katerih si »posebni gostje« preganjajo dolgčas, največ s kvar-tanjem. Ta zabava zavzame včasih že kar velemestni stil — še dobro, da za to ne vedo kakšni poklicni hazarderji iz Zagreba, o katerih je bila zadnjič kar cela reportaža v časopisih.
*
Postrgal sem lonec iz starega leta in če ne bo ravno nuje, starega perila ne bomo več prali. S ponovnimi čestitkami in željami za Vaše dobro v Novem letu Vas do prihodnjič lepo pozdravlja Vaš Vane.
U3hl» ..V^J-ilUVi,'^ ■ ¡aHaBBM
ako želite nabaviti nov šivalni stroj svetovne znamke po reklamno nizki ceni se obrnite na trgovsko podjetje
Telefon štev. 3
Pohitite z prednaročili - ne zamudite ugodne prilike
»laoUa« patan
Vsem našim odjemalcem želimo
sreče in uspehov polno Novo leto 1956
Ruska revija »Ogonjok« je letos začela objavljati intervjuje z najbolj znanimi sovjetskimi znanstveniki. Tema — svet leta 2000! Obenem pa je angleška revija »Royal Society of Arts« razpisala javili natečaj z naslovom: »Kako bo na Zemlji leta 2000«. Tako se je zgodilo, da so v dveh deželah istočasno opisovali bodočnost in kako si predstavljajo življenje na prelomu našega stoletja. Pri tem opazimo presenetljivo skladnostmed znanostjo na Vzhodu in Zahodu
Napredek je želja vseli narodov in znanstveniki pravijo, da meje vse preveč ločijo svet in predvsem ljudi, ki imajo iste želje in cilje. Prav znanosti pa ne bi smele ovirati meje, saj bi izmenjava medsebojnih izkušenj in dognanj koristila splošnemu napredku. Napredek pa si kljub temu počasi, vendar uporno utira pot. Danes načrti, jutri, čez desetletja, stvarnost. Vsaj takšna, kot jo napovedujejo, trdijo znanstveniki, če že ne bolj fantastična, kot si jo lahko danes zamislimo.
ZAČNIMO S PEČMI, DIMOM IN ZDRAVJEM
Dim in prah delata že zdaj preglavice prebivalcem marsikaterega industrijskega inesta. Cez 50 let pa bo industrija vsekakor še veliko bolj razvita. Ruski inženir N. Dolgopolov pravi, da bodo ta problem rešili takole: »V ognjiščih bo leta 2000 neslišno zavijala sirena. Ultrazvok bo namreč plinaste ovojnice okoli premogovfh delcev razbijal in premog bo lahko popolnoma zgorel. Zdaj pa premogov prah ne utegne zgoreti in skupaj s plini uide iz dimnikov v ozračje. Tako gre 45 odstotkov kuriva v izgubo.
To je Windscale, angleški atomski center. V srednjih stavbah sta nameščena reaktorja, v nizltih, stranskih pa ventilatorji za hlajenje, kotrolni prostori, skladišča itd. Dimnika sta visoka 120 m in imata na vrhu filtre, kjer vroč zrak, ki prihaja iz reaktorjev, pušča večino radioaktivnega prahu, tako da z njim ne zastruplja okolice. Vsak dimnik ima še dvigalo, da lahko menjajo filtre
Okoli vsakega premogovega delca je namreč plinast ovoj, ki preprečuje kisiku dostop in s tem onemogoča izgorevanje.«
V letu 2000 torej ozračje mest in industrijskih naselij ne bo zastrupljeno z dimom in prahom, prebivalci bodo zdravi in krepki, kot so danes tisti, ki stanujejo na deželi.
TOVARNE, MESTA IN PROMET
Viktor Trapeznikov, ruski učenjak, trdi, da bodo leta 2000 vodili delo v tovarnah na daljavo. Iz določenega osrednjega mesta nekega področja bodo upravljali vsa podjetja v svojem obsegu. Samo od časa do časa, če se bo kje kaj zataknilo ali pokvarilo, bodo poleteli učenjaki (seveda s helikopterjem) do obrata.
Angleški letalec Cave Brown (na angleškem natečaju je dobil prvo nagrado) je opisal promet v mestu bodočnosti. Pravi, da bodo ceste speljane po strehah velikih hiš, med katerimi bodo mostovi. In kakšne bodo te hiše? Visoke bodo okoli 30 m, imele bodo 20 do 40 nadstropij, v njih pa bo živelo 5 do 10 tisoč ljudi. Stavba bo vključevala vse, kar bo zahtevalo sodobno življenje, trgovine, kinodvo-rane, obrtniške delavnice, restavracije itd. Takšni načrti predstavljajo napad na osnove današnjega urbanizma in posebno presenetljivo je, da so o njem razpravljali prav Britanci, ki veljajo za najbolj konservativne.
IN LJUDJE?
Pri vsem tem naštevanju tehničnih in znanstvenih naprav včasih kar pozabijo na človeka. Kakšen neki bo človek okoli leta 2000, človek, ki bo uporabljal vse te fantastične naprave?
Ruski znanstveniki so optimisti. Pravijo, da bodo stoletniki takrat nekaj vsakdanjega, saj bodo doživeli ljudje povprečno 120 do 150 let. let.
Angleži so malo bolj zmerni, omenjajo samo izboljšanje in izpopolnitev biološke in medicinske tehnike. Radioterapija bo osnova vseh zdravniških posegov. Končno, trdi dopisnik »Royal Society of Arts«, bodo vendar spoznali, da so telesne motnje tesno zvezane z duševnimi in da jih je treba zdraviti skupno.
PREHRANA BODOČIH GENERACIJ JE ZAGOTOVLJENA
Ze danes v svetu primanjkuje hrane, prebivalstvo pa venomer narašča. Gospodarstveniki predlagajo za bodočnost različne rešitve: gojenje mor-o
skih alg, zbiranje planktona m proizvodnjo umetne hrane. Britanci pra-
Jiilll: i--:: i..; - HÉI;?:;:?; % :... . : ■ ■,::/■ ■.. .. .. ... ' . p;:
Izumitelj Edmund Martine pritrjuje zadnje naprave na svojo 50-tonsko podmornico »Cetacean«. Martine trdi, da bo z njo dosegel globino 8000 metrov pod morsko gladino. Z močnimi reflektorji, ki so na podmornici, bo razsvetljeval neznane globočine in snemal na filmski trak. Vsekakor si izumitelj obeta prizore, ki jih še ni videlo človeško oko.
vijo, da bodo čez 50 let sintetično delali vse beljakovine, vitamine in ogljikove hidrate. Dvajset velikih tovarn bo zadostilo prehranbenim potrebam Velike Britanije. Te tovarne bodo na atomski pogon.
Sovjetskim znanstvenikom sintetična prehrana ni tako pri srcu. Zato napovedujejo napredek poljedelstva. Mičurinska znanost bo popolnoma spremenila geografijo rastlin, v Leningradu bodo gojili velike nasade češenj, v Moskvi riž, v Arhangelsku pa paradižnike. M. Saliarov trdi, da bodo pridobili v puščavskih predelih velike površine plodne zemlje. Velike elektrarne na Volgi pa bodo namreč dajale zadostno količino električne energije, ki bo ogrevala rastlinjake in nasade. Napovedujejo na leto celo tri pridelke.
Seveda lahko dvomimo v vse te napovedi okoli leta 2000, toda to nam zatrjujejo znanstveniki, ljudje razumskih dejstev in hladni računarji. Sicer pa, kaj bi rekel nekdo okoli leta 1900, če bi mu našteval vse tisto, kar že danes imamo?
Veli Jože — plavajoči žerjav, velikan, ki tehta nad 800 ton in lahko naenkrat dvigne iz morja 350 ton težak tovor. V dolžino meri 40, v širino pa 18 metrov, v zrak pa molita 40 metrov dolgi roki. Ta velikan je sedaj na delu pri dviganju železnih kosov »Rexa«, nekdanjega prekooceanskega velikana. Potapljači »Brodospasa« so mu v več mesecih dela pod vodo pripravili nad 1500 ton železnih kosov, da jih bo dvignil na površje.
Zadnja proučevan [j a učinka te'e-vizi'jiskiih aparatov na vid so pokazala, da te'evi'zmja ne kvari nor-malmega vida, če je s'lika jaisna in
Za kolesarje je pogosto usodna nočna vožnja, ko ga prehitevajoča vozila ne opazijo pravočasno. Da bi se zmanjšalo število nočnih nesreč, je neko nemško podjetje rešilo problem tako ,da je izumilo napravo, ki je nameščena na zadnjem delu kolesa in osvetljuje kolesarja od zadaj. Tako je viden za vsako motorno vozilo najmanj 150 metrov daleč
Dr. Plamer iz Washi.ngtona je poskusil na morskih prašičkih cepivo, ki je bilo z&lo učinkovito. Ce bo to cepivo enako delovalo na ljudi, bo mogoče preventiratii (tuberkulozo z zdravilom, ki je bilo že veliko uporabljeno v te namene.
Dr. Palmer je namreč vcepil mor-


oP ÉÉ

¡¿■S
HH
SÉ
Na sliki vidite prvo letalo z napihnjenimi krili. Resda je nekam nenavadne oblike in zgradbe, toda leti in obetajo mu celo zelo široko uporabo. Pravijo mu »Fluying Mattress« in njegov konstruktor Marcel Lobelle je ponosen, da leti kljub veljavnim zakonom letenja.
Vincent Pérez iz Santiaga de Chi-lea je kupil prvič v svojem življenju srečko, a žrebanja ni dočakal. Njegova žena, ki si je zapisala številko srečke, je po njegovi smrti ugotovila, da je zadel milijon pe-zov. Prebrskala je vse moževe stvari, a srečke ni bilo nikjer. Zaprosila je oblasti, da ji dovolijo truplo izkopati, ker je bila srečka po vsej verjetnosti v moževi obleki, Ko so truplo ekshumirali, so na veliko presenečenje ugotovili, da je popolnoma golo: grobarji so obleko prodali nekemu delavcu, a jo je ta spet prodal, ker mu je bila majhna.
Vdova je pregledala na tisoče podobnih oblek po starinarnicah v mestu. Končno je le našla obleko in v njej še shranjeno srečko.
Avstralska armada išče oficirja, izkušenega v vojnih veščinah, ki je pripravljen jezditi skozi divje gorske pokrajine. Biti mora dober šofer in vešč popravil jeepa. Dalje mora biti zdrav in navajen na življenjske pogoje v višini 4500—6000 metrov. Poznati mora vsaj 12 narečij domačinov. Srečnemu oficirju, ki bo izpolnjeval vse te pogoje, nudimo mesto opazovalca OZN v Kašmirju.
Chmchil 0r@i odstopom
Dva poslanca angleške konservativne stranke sta se med neko sejo Spodnjega doma tiho pogovarjala. Eden pravi: »Well Churchilov spomin peša iz dneva v dan«. Drugi pa pristavi: »Prav imaš. Vendar je še hujše to, da včasih med sejo zaspi.« Churchil ,ki je sedel spredaj, se tedaj obrne in šepne obema poslancema: »In gluh je stari mož tudi, kajne?«
če gledalec sedi v primerni razdalji od aparata.
Po večumem gledanju televizije se oči seveda laJiko utrudijo, tako kot se utrudijo noge po dolgem sprehodu:. Vsekakor morajo imeti oči primeren počitek v določenih presit edkih. Neki letak pravi, da se s televizijo ne morejo pokvariti oči. Velikokrat pa se zgodi, da nelkido, ki .ima majhno nrpako na očeh, n. pa*, da je nekoliko kratkoviden. spozna pri gledanju televizije, da so mu potrebna očala. To bi pravtako opazil, če bi vsak večer šel v kino. Napaka v vidnem organu pa je obstoj E J a že prej in je ni povzročilo gledanje televizije. Priporočajo, da se uporablja nedirektno in mehko luč. Nikoli se ne sme gledati »elevizije v popolnoma temnem lokalu. Bolj oddaljeni smo od televizijskega aparata, boljše je za naše oči, ker bedo talko očesne mišice mnogo manij trpele. Prav tako ne obstoja nobena nevarnost žarkov X ali izžarevanja, ki bi izhajali od televizijskega a-parata.
Bili
t ' S®
lil
skim prašičkom vodo, ki je vsebovala isoniacid in jih nato okužil s klicami TBC. 2ivalice so pokazale, da so posta-le odporne .preiti tej bolezni. Ta odpornost je trajala tudi tri tedne po prenehanju dajanja iso-niacida. Ti rezultati so po mnenju dr- Palmera veliko boij (učinkoviti kot tisti, ki jih dosežemo s B.C.G., ki je najbolj razširjeno cepivo pro-rti tuberkulozi.
m»	¡
■ISflft* i
■ ¡¡fP
...
i ii^«.
Í ' ttv T"** ; I ¡s ' % ^
""•»«..,,,; < XiSíiij.
m4:..... j
W
lÉlP- v
mm H
Za nemško televizijo gradijo v Stntt-gartu oddajni stolp, ki bo visok 150 m, na vrhu pa ima še 58 m visoko "nteno. Slika kaže stolp med gradnjo. V njem je tudi restavracija za 140 gostov (v dveh nadstropjih), na vrhu pa je še razgledna terasa-V sredi stolpa je dvigalo, ki potegne do vrha v pičlih 40 sekundah.
Oddajnik bo začel obratovati 2 novim letom
Neka mati iz Mollna (Zap. Nemčija) je pisala na občino, da naj v nočnih urah ustavijo in zaprejo javni studenec, ker jo zaradi šumenja vode budijo otroci vsako uro. Tudi njenih šest otrok se ne more naspatl, ker presedijo večji del noči — na nočnih posodicah.
»Ali ne bi prišla enkrat tudi k meni, prosim! Na vrtu imam nataroč drevo, bi ga je treba podreti!«
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ¿ELI V NOVEM LETU 1 9 5 6 OBILO SREČE IN USPEHOV
delovni kolektiv podjetja
PSVOPFfOMEI
IZOLA
SPLOSNA PLOVBA
S sedežem v IP S M A M M
želi delovnemu ljudstvu Jugoslavije sreče ter uspehov polno novo leto 1956
Kupujemo vse vrste klavne živine - prodajamo vedno sveže meso najboljše kakovosti!
MESTNA KLAVNICA - ISOILA
Srečno in zadovoljno novo leto želimo vsem našim strankam!
FINOMEHANIKA „OLBVETTB SEOTS"
HVALA. PETEK, KOPER, Verdijeva nI. 11, sprejema
v popravilo vseh vrst pisalne stroje, računske stroje in register - blagajne — Postrežba hitra in solidna— Vsem cenjenim naročnikom že i i uspeha polno novo leto.
Vabimo vse naša prijatelje in
cenjene goste na TRADICIONALNO
SILVESTROVANJE Oosiiščc
SPLOŠNO STAVBENO KLJUČAVNIČARSTVO
IN KLEPARSTVO - KOPER Nabrežje JLA št. 10
iskreno želi svojim cenjenim strankam srečno NOVO LETO!


L A
KOiLEMTIV M P> M A V E KOMUNALNE EDEJAVNOSTI
IZOLA
želi vsem poslovnim prijateljem ter kolektivom naše socialistične domovine uspehov polno novo leto
Delovni kolektiv tovarne motornih koles
pozdravlja vse delovne kolekiive naše socialistične skupnosti ter delovne ljudi Slovenske Istre ob novem letu 1956
JJ g)
K O S® E M
„O K R A S"
Obrtno podjetje - IZOLA
vrši vsa pleskarska, črkoslikarska in dekoraterska dela hitro in solidno. — Priporočamo svoje usluge vsem podjetjem, ustanovam, kmetijskim zadrugam in zasebnikom
Mnogo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1956!
GOSTIŠČE v lEOH
želi svojim gostom obilo sreče in zadovoljstva v novem letu
Obiščite naš loka! - postregli Vam bomo s prvovrstno kapljico po solidnih cenah
ISTBA-BENZ
KOPEIS
s servisi v IZOLI, PIRANU, BUJAH,
UMAGU in NOVEM GRADU
želi v novem poslovnnm letu 1956
vsem odjemalcem in delovnem ljudstvu obilo uspehov
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
1 S» 5 ©	želi
vsem delovnim kolektivom, investitorjem in poslovnim prijateljem kolektiv
59
G P
GRADBENIK"
I
Z
O
IL
A
„TRGOVSKI DOM"
VELEBLAGOVNICA V KOPRU
želi vsem cenjenim odjemalcem, dobaviteljem ter poslovnim prijateljem uspehov polno novo leto
V svoji veletrgovini Vam nudi v veliki izbiri najboljše blago za moške in ženske obleke, izgotovljene obleke vseh velikosti, moško in žensko perilo, pohištvo, izdelke usnjene in lesne galanterije, štedilnike, raznovrstno kuhinjsko posodo ter raznovrstni material za električne napeljave itd.
OGLEJTE SI NAŠE LOKALE — POSTREŽBA HITRA — CENE NIZKE !
»
tiskarna in knjigoveznica
e r
želi svojim strankam in ostalim prebivalcem srečno in veselo ter uspeha polno novo leto!
KMETIJSKA ZADRUGA - SMARjE
p ar I I © P 1 i
čestita svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem z željo za še večje uspehe v NOVEM LETU 1956
SVOJIM ČLANOM TER DELOVNEM LJUDSTVU želi
ŠE NADALJNJIH USPEHOV V NOVEM LETU 1956 KMETIJSKA SADE1I6A
SEČOVLJE
^ TMOOVSKO PODJETJE - KOPER
nudi cenjenim potrošnikom v svojih poslovalnicah v Kopru in Izoli vse vrste tekstilnega blaga, moško in žensko perilo, trikotažo in izdelke usnjene galanterije
Vsem našim prijateljem obilo sreče in zadovoljstva v
Obiščite naše poslovalnice - velika izbira - cene nizke!	novem letu!
KMETIJSKA ZADRUGA
v POI&GKAOIS
z gostilno in poslovalnicami želi v novem letu 1956 mnogo uspehov in sreče pri delu za boljšo
bodočnost Hkrati se priporočamo vsem našim strankam in poslovnim prijateljem
VSEM SVOJIM ČLANOM TER DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELI VSE NAJBOLJŠE TER OBILO USPEHOV V NOVEM LETU
KMETIJSKA ZADRUGA
J ELŠANE
t)
VOSCI SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1956!
DELOVNI KOLEKTIV
SENOŽEČE
želi vsem odjemalcem in dobaviteljem ter ljudstvu naše domovine srečno in uspehov polno NOVO LETO
TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA
želi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije in svojim odjemalcem veliko uspeha v utrjevanju socialističnega gospodarstva in razvoja socialistične demokracije v letu 1956
MARIBOR
proizvaja kozmetične izdelke
toaletna mila. pralna sredstva
PERION
prašek za pranje finih tkanin
pasto za čevlje c
odlična kvaliteta! velik sortiment! konkurenčne cen el


O
o c:
OJ
S-
.0)
rt O)
CS c •
-O O -H
O C o
O t!
to
o
.
C O
: -o o
S»
5 >
<U en
r~ ^
— 13 rt
K/3 O
O ~ •O
C/5
ni - o «.5 c
g " rt n ^r «
rt c/) O e/>
N rt >
c.
O
~ F, N ^ ^ rt n c. i-
w
RIBIŠKO PODJETJE
oskrbuje iz lastnega lova in odkupa z vedno svežimi ribami domači trg po najnižjih dnevnih cenah. Večje količine rib tudi izvaža v inozemstvo. Iskrene novoletne čestitke vsem našim odjemalcem in potrošnikom 1
Izvršuje vse visoke in nizke gradnje solidno in poceni
Vsem našim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom želi uspeha polno novo leto 1956
DIVAČA
Vsem našim poslovnim prijateljem, odjemalcem in dobaviteljem ter delovnemu ljudstvu naše socialistične skupnosti pošilja iskrene čestitke za novo leto 1956
Priporočamo se tudi v nadalje
za obisk naših sk 1 a d i šč

1
S
E
S
A
M
A
9 9
111
O
Izdeluje viseče in pohištvene ključavnice, ključavnice za kolesa in kovinsko galanterijo
Vsem odjemalcem se toplo priporočamo ter jim želimo v novem letu 1956 še večjih uspehov pri graditvi naše socialistične države
\
TOVARNA KLJUČAVNIC IN KOVINSKE GALANTERIJE
DEKANI pr. KOPRU
<Sosttilinta „F> K I IVANU" v Ilirska Bistrici
nudi vsem obiskovalcem okusna jedila in dobre pijače - cene nizke. Svojim gostom in vsem delovnim ljudem želi srečno NOVO LETO
DELAVSKE KONZLIMNE ZADRUGE •v okraju K
OPER
in občini BUJE čestitajo vsem odjemalcem ob novem letu ter se priporočajo tudi v nadalje


TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IPCDSTOJNA
Vam nudi v svojih skladiščih v Prestranku in Rakeku vse vrste potrošnih predmetov
prvovrstne kakovosti
«
Pozdravljamo vse naše stranke ter jim voščimo srečno Novo leto
Vsem cenjenim odjemalcem in potrošnikom želimo srečno in uspehov polno NOVO LETO!
DETAJLIST1ČNO TRGOVSKO PODJETJE
»KRAS« SEŽANA
ČEVLJARSKO PODJETJE
»L NAJ«
MOST NA SOČI
želi vsem odjemalcem in delovnim ljudem srečno in veselo NOVO LETO
1956
INDUSTRIJA GRADBENEGA M AT E R I A L A OPEKARNA
»KOBAill«
želi vsem delovnim ljudem sreče in zadovoljstva v novem letu!
TOVARNA CEMENTA IN SALONITA
„15. SEPTEMBER"
ANHOVO
želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1956!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
„KRAŠKI ZIDAR"
SEŽANA
želi vsem cenjenim investitorjem obilo uspehov pri njihovem delu v letu 1956 ter se jim še v nadalje priporoča!
Vsem svojim poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1956!
TRGOVSKO PODJETJE
v
DELOVNI KOLEKTIV
v
pozdravlja vse delovne kolektive naše socialistične domovine ter jim želi nadaljnjih delovnih zmag v 1e1u 1956!
Iskrena voščila REMONTNO PODJETJE za novo leto
»%a KAUi i&LJ«
vsemu delovnemu ^
ljudstvu želi C E R S€ N O
UPRAVNI ODBOR IN ČLANSTVO
KMETIJSKE ZADRUGE
SV.' LUCIJA — PORTOROŽ
želi obilo uspehov vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem v letu 1956 !
Občinski ljudski odbor - Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL - Občinski odbor ZB CERKNO
želijo srečno, zadovoljno in uspehov polno NOVO LETO 1956 vsem svojim občanom
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE
želi vsem odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspešno NOVO LETO!
KMETIJSKA ZAOROGA 6000VSC
želi še mnogo delovnih uspehov pri graditvi naše socialistične domovine vsem delovnim
kolektivom v novem letu 1956 !
fi
a fí'r^ . ^¡a £3
9 9
TOVARNA POHIŠTVA IN LESNE GALANTERIJE
CERKNICA PRI RAKEKU
želi vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom naše socialistične domovine srečno novo leto ! — Priporočamo vse vrste pohištvenih in galanterijskih izdelkov dobre kakovosti po nizkih cenah
Vsem potrošnikom in našim odjemalcem želimo srečno in veselo NOVO LETO!
v
Z GOZDNO UPRAVO V IDRIJI, BOVCU IN SOČI
želi še mnogo delovnih uspehov pri graditvi boljše bodočnosti vsem delovnim ljudem v letu 1956 1

Vsem svojim članom in našim prijateljem želimo sreče ter uspehov v letu 1956
izdeluje vse vrste igel za obrt in industrijo priznane kvalitete po konkurenčnih cenah. — Vsem svojim odjemalcem se priporočamo !
Iskrene čestitke vsem delovnim kolektivom za leto 19561
REMONTNO PODJETJE CERKNICA
izdeluje cementne montažne stopnice, terasne ploščice, vrtne garniture: cementne mizice in stole, cementne cevi vseh velikosti, strešno opeko itd.
Obilo uspehov m sreče želimo vsem delovnim ljudem v letu 1956 1
Vsem delovnim ljudem naše domovine želi srečno in uspehov polno novo leto
Kraški nodouod Sežana
Gostinska zbornica Postojna
želi svojim članom gostinskim podjetjem in gostiščem v novem letu 1956 mnogo uspehov
Restavracija „Soča"
pozdravlja vse svoje goste ter jim želi obilo sreče v novem letu.
V naši restavraciji boste vedno najbolje postreženi - pridite 1
TOVARNA PLETENIN
SEŽANA *
želi obilo uspeha v novem letu vsem svojim poslovnim prijateljem ter
odjemalcem *
želi svojim gostom in odjemalcem ter
dobaviteljem veliko zadovoljstva v novem letu
Mnogo gospodarskih uspehov v nastopajočem letu 195 6 želi vsem delovnim ljudem naše domovine
PODJETJE Z MESOM - ILIRSKA BISTRICA
Trgovina z raznim blagom »(GaCD^O^I^«
ILIRSKA BISTRICA
se priporoča vsem cenjenim odjemalcem ter jim želi mnogo uspehov v novem letu
TRGOVINA
> meta L
B L 0 Ki S BC A B S S t u D C a
Vam nudi vse vrste kovinske galanterije, gospodinjske potrebščine, elektro material in drugo po zelo ugodnih cenah
NAŠIM ODJEMALCEM ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR Z B
ILIRSKA BISTRICA
voščijo vsem občanom in delovnim
ljudem nadaljnjih uspehov v letu 1956.
GOSTILNA
»1 PERM«
ILIRSKA BISTRICA
Vsem svojim gostom želi tudi v nadalje sreče in uspehov

SEŽANA
z rajoni: SEŽANA, POSTOJNA, PIVKA, ILIRSKA BISTRICA, DIVAČA, KOZINA in KU-BED ter s svojo vzdrževalno skupino želijo mnogo delovnih uspehov v novem letu 1956.
PODJ^ETj E »¥©BAt€« No	va G©	riea
s prodajnimi skladišči	v SOLKANU	
in AJDOVŠČINI	čestita	svojim
potrošnikom za n o a	ro leto	1956.
M
vr ips 1 m 11 „ ii fub
95
SADNO LIKERSKI KOMBINAT AJDOVŠČINA
želi uspehov in napredka v novem letu 1956.
KMETIJSKA ZADRUGA ILIRSKA BISTRICA
s svojimi poslovalnicami in pospeševalnimi odseki skrbi za dvig in napredek kmetijstva
TRGOVINA Z ZELEZNINO - ILIRSKA BISTRICA
„OPREMA"
Vam nudi raznovrstno železno galanterijo, pohištvo in usnjene potrebščine.
Vse naše odjemalce pozdravljamo ter jim želimo srečno novo leto
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR AJDOVŠČINA
želi vsem občanom v novem letu 1956 obilo uspehov pri njihovem delu
M©¥A dOlICA
z mehanično delavnico ter rajoni v AJDOVŠČINI, SOLKANU, BILJAH, VIPAVI, KOMNU, KANALU in MEDANI V BRDIH in gradbenimi vzdrževalni skupinami želijo vsem potrošnikom srečno novo leto
V ( A	W | Ula ! 0oit.»o |	
220 0.41	90 I 0.45 1 37 i	
Vsem našim cenjenim odjemalcem, sodelavcem in naročnikom želimo
srečno novo leto. ★
Priporočamo se za nadaljnja naročila elektroinstalaterskih, elektro-monterskih in elektroinehaničnih del, trgovski mreži se pa priporočamo za naročila naših kvalitetnih električnih spajalk, za katere dajemo 1000 obratovalnih ur jamstva
ELEKTRIČNO
Tip PMK 1/55
REMPOD"
Cerkno
Vsem našim članom in odjemalcem iskreno želimo nadaljnjih delovnih uspehov v letu 1956
MLINSKO PODJETJE
AJDOVŠČINA
z obratom v VRTOVINU
pozdravlja vse svoje stranke ter jim želi sreče in napredka v NOVEM LETU 1956.
Sprejemamo v mletje vse vrste žitaric od trgovskih podjetij in privatnikov
^-TRGOVINA
SOLKAN NOVA GORICA
S SVOJO RADIO-DELAVNICO
ima na zalogi radio aparate, kolesa, električne
gospodinjske aparate in muzi k ali je
*
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO!
Bogato izbiro raznega manufakturnega blaga po najnižjih dnevnih cenah Vam nudi
TRGOVINA
^Jehôtili
ifcl
ILIRSKA BISTRICA
Iskreno želimo svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto
1 956!
OBČINSKI LJUDSKI 0DB0I3 POSTOJNA
želi svojim občanom sreče in uspehov v novem letu 1956.
LESNO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
pozdravlja vse svoje sodelavce z željo, da bi bili srečni in zadovoljni v novem letu!
AJDOVŠČINA
z obratom na COLLI
GOSTINSKO Kcr\\l\r^ D . •
podjetje »o O V I C« Postojna
želi vsem cenjenim gostom srečno in uspehov polno novo leto 1956! Priporočamo se tudi nadalje ter vabimo na silvestrovanje
KOVINSKO PODJETJE „L I V" POSTOJNA
iskreno želi vsem svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto 1956!
„AGRAeiA" POBTOsJiM^
trgovsko podjetje s poljedelskimi pridelki, poljedelskimi stroji, zaščitnimi sredstvi, z živino in živinsko krmo, mehaničnimi gradbenimi potrebščinami in gozdarskimi asortimenti želi srečno in uspehov polno novo leto 1956.
vrši vsa gradbena in obnovitvena dela solidno in poceni
Vsem investitorjem in našim naročnikom želimo mnogo uspehov v novem letu
Občinski ljudski odbor lini lir in
Prebivalstvu naše občine in vsem državljanom pošiljamo iskrene čestitke in najboljše želje za nove uspehe v letu 1956!
M
'/tU
Delovni kolektiv tovarne lesovinskih plošč 'LESONIT* Ilirska Bistrica iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine v novem letu 1956.
LESOVINSKE PLOŠČE SO VSESTRANSKO UPORABNE!
DELOVNI KOLEKTIV
avtoprevozniškega
podjetja postojma
ŽELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM SREČNO NOVO LETO
Vršimo tovorni promet po vsej državi in inozemstvu. v popravilo sprejemamo vse vrste motornih vozil.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»GRADNJE« POSTOJNA
želi vsem investitorjem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1956.
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam in soobčanom
fotograf mflRflŽ Siloester
ILIRSKA BISTRICA

€€
IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE
HRPELJE-KOZINA ★
iskreno želi podjetjem
in vsemu delovnemu ljudstvu
srečno novo leto 1956.
TRGOVSKO PODJETJE
„GORICA AVTO
NOVA GORICA
SOŠKA ULICA 22 — TELEFON 47
Vam nudi raznovrstne nadomestne dele za avtomobile znamke >FIAT«
Vsem svojim odjemalcem in
poslovnim prijateljem želimo
srečno in veselo novo leto
UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE
Imd m :
parne valjarje 12 t in 14 t, gradbena dvigala,
Diesel care — vozila za notranji transport
v industrij skih obratih, betonske mešalce, stabilne in premične kompresorje, brusilne stroje za terazo, pršilce za hladno emulzijo,
Prešernova 52 a
vrtalne stroje,
vzmetna kladiva za karoserijske delavnice,
električno žago za železo,
valjalni stroj za izdelavo vijakov,
elektroagregat za razsvetljavo,
vibratorje za betonska dela.
drobilce za kamen,
japanerje in samokolnice
z gumijastimi kolesi.
Interesenti dobijo potrebne informacije na upravi podjetja Ljubljana, Prešernova 52 a soba štev. 3 ali pa telefonično na tel. št. 31-240.
Če si pogrešil lani, popravi to letos. Zaklanega" prašiča^pravilno oderi in oddaj kožo
hi plača za I.a košo slovenske pasme din 200 za kg. Ne nametuj denarja, gospodinji pa prihrani nevšečno delo h šaltavo slanino
KOPER
Seli
vsem cenjenim strankam v novem letu 1956 obilo uspehov in se priporoča za vse fotografske usluge 1
SPLOSNA TRGOVSKA
čestita vsem poslovnim prijateljem
ter delovnemu ljudstvu naše
socialistične domovine za novo leto 1956!
a
. v o
te rajni liuctdfei odbor
OL
rajni
L
zonule
O L rajn i octtfor

, /.. /J
želijo obilo
f)
Sreče in delovnih udpehou
v novem
fetu 1956 !
TRGOVSKO PODJETJE
KOPER
Vam nudi
v svojih trgovinah vse vrste artiklov prehranbene industrije ter druge gospodinjske potrebščine
Obiščite naše poslovalnice ne bo Vam žal!
Pozdravljamo naše odjemalce ter jim želimo srečo v novem letu 19561
Delovni kolektivi
o n o

ob našem Jadranu
želijo vsem ostalim delovnim kolektivom po naši domovini v novem letu mnogo uspehov
Za obisk in prijetne počitnice se priporočajo: Hotel »PALAČE«, Hotel »CENTRAL« in Hotel »HELIOS«, Portorož
Hotel »METROPOL«, Piran z depandansami v Piranu in Fiesi Hotel »ZORA«, Izola Hotel »TRIGLAV«, Koper ter gostišča: »Na obali«; Piran
»Turist«, »Galeb«, »Jadran«, »Pri ribiču« in »Istra«, Izola
»Na postaji«, »Pri Stadionu«, »Pri vodnjaku«, »Bratstvo«, »Pri Pošti« in kavarna »L O 2 A«, Kopc-r.
Vsem našim članom in odjemalcem iskreno želimo nadaljnjih delovnih uspehov v letu 1956
MLINSKO PODJETJE
AJDOVŠČINA
z obratom v VRTOVINU
pozdravlja vse svoje stranke ter jim želi sreče in napredka v NOVEM LETU 1956.
Sprejemamo v mletje vse vrste žitaric od trgovskih podjetij in privatnikov
Bogato izbiro raznega manufakturnega blaga po najnižjih dnevnih cenah Vam nudi
TRGOVINA
tliijci
ILIRSKA BISTRICA
Iskreno želimo svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto
1 956!
želi svojim občanom sreče in uspehov v novem letu 1956.
LESNO
INDUSTRIJSKO
pozdravlja vse svoje sodelavce z željo, da bi bili srečni in zadovoljni v novem letu!
AJDOVŠČINA
z obratom na COLLI
GOSTINSKO	T D jl •
podjetje »o O V I C« Postojna
želi vsem cenjenim gostom srečno in uspehov polno novo leto 1956! Priporočamo se tudi nadalje ter vabimo na silvestrovanje
KOVINSKO PODJETJE „L 6 V" POST 0 J N A
iskreno želi vsem svojim odjemalcem srečno in zadovoljno novo leto 1956!
„AGRA B A" PSIST©,!^^
trgovsko podjetje s poljedelskimi pridelki, poljedelskimi stroji, zaščitnimi sredstvi, z živino in živinsko krmo, mehaničnimi gradbenimi potrebščinami in gozdarskimi asortimenti želi srečno in uspehov polno novo leto 1956.
vrši vsa gradbena in obnovitvena dela solidno in poceni
Vsem investitorjem in našim naročnikom želimo mnogo uspehov v novem letu
Prebivalstvu naše občine in vsem državljanom pošiljamo iskrene čestitke in najboljše želje za nove uspehe v letu 1956!
Delovni kolektiv tovarne lesovinskili plošč »LESONIT« Ilirska Bistrica iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine v novem letu 1956.
LESOVINSKE PLOŠČE SO VSESTRANSKO UPORABNE!
SOLKAN NOVA GORICA
S SVOJO RADI O-DELAVN ICO
ima na zalogi radio aparate, kolesa, električne gospodinjske aparate in muzikalije
*
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO!
DELOVNI KOLEKTIV
avtoprevozniškega
podjetja POSTOJNA
ŽELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM SREČNO NOVO LETO
Vršimo tovorni promet po vsej državi in inozemstvu. V popravilo sprejemamo vse vrste motornih vozil.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»GRADNJE« POSTOJNA
želi vsem investitorjem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1956.
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam in soobčanom
fotograf mflRHZ Siloesfer
ILIRSKA BISTRICA

Û2
1IAS IMMI&
IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE HRPELJE - KOZINA
iskreno želi podjetjem
in vsemu delovnemu ljudstvu
srečno novo leio 1956.
TRGOVSKO PODJETJE
„GORICA AVTO"
NOVA GORICA
SOŠKA ULICA 22 — TELEFON 47
Varn nudi raznovrstne nadomestne dele za avtomobile znamke »FIAT«
Vsem svojim odjemalcem in
poslovnim prijateljem želimo
srečno in veselo novo leto
Vsem svojim strankam iskreno čestitamo ter jim želimo mnogo uspehov v letu 1956
VALJČNI MLIN
CERKNICA PR! RAKEKU
DELOVNI KOLEKTiV TOVARNE LESNIH IZDELKOV
čestita vsem cenjenim odjemalcem naših proizvodov uspeha polno novo leto
Ne pozabile, da so naši lesno - galanterijski izdelki najkvalitetnejše izdelave in poceni!
KMETIJSKA ZADRUGA SENOŽEČE
želi svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspeha polno NOVO LETO
s poslovalnicami:
Špecerija, Prehrana, Tekstil, Galanterija in Sadje - zelenjava želi vsem svojim potrošnikom srečno in uspešno novo leto
KMETIJSKA ZADRUGA Staii lig pri Milu
pozdravlja vse svoje člane z željo, da bi imeli pri svojem delu v letu 1956 še več uspehov
v
želi srečno in uspeha polno novo leto pri graditvi socialističnega gospodarstva
Kutin išm Ipuas pri Mih
s svojimi poslovalnicami in obrati želi vsem svojim članom in našim odjemalcem obilo uspehov v novem lelu 1956
PODJETJE ZA PREDELAVO IN REZANJE LESA
želi obilo sreče in uspeha v NOVEM LETLI 1956
SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA
HRPELJE-KOZINA
pozdravlja vse svoje člane in odjemalce ter jim vošči srečno novo leto. - V naših poslovalnicah na KOZINI, HRPELJAH, v KLANCU in KRVAVEM POTOKU boste vedno najbolje postrežsni s prvovrstnim blagom po nizkih cenah!
MSZARSTVO
KLAMEC PRI KOZINI
vošči cenjenim strankam - naročnikom srečno in uspešno novo leto. - Nudi Vam raznovrstne mizarske izdelke v solidni izdelavi v najnovejšem stilu!
Pozdravljamo delovno ljudstvo ob slovenskem Jadranu ter mu želimo zadovoljstva in napredka v naši socialistični skupnosti v NOVEM LETU 1956
DELOVNI KOLEKTIV
LESNEGA INDUSTRIJSKEGA PODJETJA
POSTOJNA	*
MIZARSKO PODJETJE KLANEC
PRI KOZINI
izdeluje sobno pohištvo, kuhinjske opreme, sprejemnice ter vsa dela stavbenega pohištva. Priporočamo naše izdelke, ki so solidno izdelani in po nizkih cenah
VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO

Odkupljene pridelke sortiramo in jih pripravljamo za izvoz v inozemstvo
Iskreno čestitamo vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine ter mu želimo sreče v NOVEM LETU 1956!
Odkupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov po najvišjih dnevnih cenah
M S 1A ñ B	C 1 V A EKj
	uvos ~ iavoa
vseh vrst lesa	in trdih goriv
	T ® S T ||
Ulica F. Crispí št.	14 tel. 93-502 in v ulici Delle Milizie št. 19
tel. 96-510 iskreno	čestita vsem cenjenim dobaviteljem ter jim
želi obilo uspeha v NOVEM LETU 1956	
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
<B E C A E, O J Z, TRST,
trg Tra i rivi 2 tel. 31-193 Ogledajte si našo zalogo damskili, moških in otroških čevljev za zimsko sezono. Cene ugodne.
Avtoprevozniško podjetje A. POŽAR, TRST
Ulica Moreri št. 7 tel. 28-373, - prevzema vsakovrstne prevoze
za tu in inozemstvo. Postrežba hitra - cene ugodne!
Vsem cenjenim strankam želi mnogo uspeha v novern letu 1956
_,;PAPYROS^ M. Ferfolja,
T 1 S T
UI. F. Severo, 10 tel. 36-453,
tuvok: - Izvoz
papirja in grafičnih potrebščin, želi vsem srečno Novo leto
C. G. R. TRGOVSKA ZASTOPSTVA UTOZ-12TOZ
TRST
ULICA OEPPA 9/11
D. z O. Z., tel. 37.940 in 2S-352,
telegram CIGIERRE,
želi vsem poslovnim
prijateljem srečno in
veselo Novo leto
TRANS ADR I A d. d. import - export
Vseh vrst lesa - trdih goriv in strojev za lesno industrijo, telefon: ul. Cicerone 30-214, Scalo legnami 96-715
T It S T, Sedež, ul. Cicerone 8/II
SBovísí S<O8®I^8:BV
grosis£Sčira<zga podjcíjsa
želi mnogo uspehov vsem poslovnim strankam ter delovnemu ljudstvu
v poslovnem letu 1956
F.lli NASCIMBEN
„M e r c e d e s" „Bose h" „M $ r e I I i"
TRST, ulica Coroneo št. 39, pošilja vsem cenjenim odjemalcem in posiovnim prijateljem iskrene čestitke za Novo leto' 1956
32352
«3. dL
mnogo
vošči cenjenim strankam poslovnih uspehov v letu 19 5 6
o	
bo	
o	
c	
	
c	
o	
E	
«	
<U	
>n	
B	
cd	
M	
c	
ra	
	
■	
c/3	
S	
krt	
	
c	
c	o
	m
	ON
p	
o	
	
	p
	
-»j	ai
O	■—1
b.	>
E	D
CJ	kj
i/l	<IJ
>	t/)
V lastnih delavnicah opravljamo vsa tekoča in generalna popravila na vseh motornih vozilih hitro in solidno. Prevoz potnikom na MERCEDES avtopulmanih na domačih progah in v inozemstvo
želi DELOVNI KOLEKTIV
N
© p r s v B ¡ s¡ fi@v©rrai In ©sel
n / k /;
POSLUŽUJTE SE NAŠIM MODERNIM
AVTOBUSOV1 Srccsno Bii zadovoBfiio NOVO LETO
Kmetovalci!
Krmo za živisio - ŽSia - Urrtsipa
-	graojjsila - Žveplo - I^odiPo gsSico
-	PoEjedelsS^e sls-oje - Orodja -Vsakovrstna SEjuena iždi. d©bi£s
Pri EDYAMBII FURLAMI TRST, ul. Milano št. 18 tel. 35-169
Delovni kolektiv
»8
I S O L A
se pridružuje novoletnim
voščilom ter ž e I i vsem
delovnim kolektivom mnogo
uspehov in sreče pri delu v NOVEM LETU 1956
ulica Valdirivo 13/I tel. 2S-449, 31996,
pozdravlja vse svoje poslovne prijatelje ter jim želi veliko uspehov v letu 1956
Vas vabi na ogled svojih trgovin, kjer si lahko nabavite raznovrstno blago odlične kakovosti po zelo nizkih cenah O
Svojim odjemalcem ter dobaviteljem želimo m 11 o g o uspeha v poslovnem letu 1956
GROSISTICNO TRGOVSKO P O D J E T J E
i® H' v A '
s prodajnim skladiščem v Solkanu se priporoča vsem odjemalcem ter jim želi uspehov polno novo leto 1956!
pošilja ob novem letu vsem svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem čestitke z željo, da bi bili srečni in zadovoljni!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRPELJE OBČINSKI KOMITE ZKS HRPELJE OBČINSKI ODBOR SZDL HRPELJE OBČINSKI ODBOR ZB HRPELJE
DELOVNI KOLEKTIV OPEKARNE
a
voščijo vsem svojim občanom ter vsem državljanom socialistične Jugoslavije veliko uspehov v naporih za zgraditev srečnejše prihodnosti v novem letu 1956

1 S © Œ, A
se pridružuje novoletnim voščilom ter pozdravlja vse delovne kolektive naše
socialistične skupnosti!
Vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem, dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem želimo
uspeha polno NOVO LETO 1956
TRGOVSKO POOJETJE
$50
5 0
S15 rs K a BisSrica
Po zelo nizkih konkurenčnih cenah nudimo izbrana istrska vina, pivo, velik asortman likerjev in drugih alkoholnih pijač ter Jugocockta proizvodov
ObiSčite nas in zadovoljni boste s solidno postrežbo t
ILIRSKA BISTRICA
i zdel u j e
iz trdega in mehkega lesa kvalitetno furnirano in navadno pohištvo po zmernih cenah. — Imamo tudi lastno žago ter obrat za izdelovanje zabojev in lesne embalaže. •— Naročila izvršujemo hitro in solidno! — Vsemu delovnemu ljudstvu želimo obilo uspehov v novem letu 19561
Kmetijska zadruga
O K M O
s poslovalnicama v GRADIŠČU in GOLCU odkupuje vse kmetijske pridelke, svojim članom nudi vse vrste potrošnik predmetov in agrotehnična sredstva po ugodnih pogojih. — Vsem članom in odjemalcem želi mnogo uspehov v NOVEM LETU t 9 5 ©
s sedežem
IM AMI!
KMETIJSKA
želi svojim strankam in poslovnim prijateljem uspeha polno novo leto 1956. — Hkrati obveščamo vse interesente, da lijemo v lastni livarni razne izdelke iz barvastih kovin. PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE!
ZADRUGA ANTON
Sv.
pozdravlja vse svoje člane ter delovne ljudi naše domovine ter jim želi srečno in zadovoljno novo leto!
IL^&tol 1956
želi vsem delovnim ljudem KMETIJSKA ZADMIMSA » MAMESS6E
★
Priporočamo svoje znane lesne izdelke:
parcel - plošče, i^ai^ovoslme veza ne plošče In furnir za potrebe naše lesne imdiuisirije in za izvoz
m S M I K
JOSEE
V K A
Vsem poslovnim prijateljem ter delovnem ljudstvu Jugoslavije želimo obilo sreče in napredka v novem letu 19561