Leto LXV PoSfnlna plačana v gofovin! V Uubljani, v soboto, dne 13. marca 1937 Stev. 60 a Cena 1.50 Din, z Ilustrirano prilogo 2.50 Din Naročnina mesečno -^tfP^^. ^^^m A __^^ лнмж^ Ček. račun: Ljub- ^ ^^^^^^^ ПВк J ^^^^^^ ^^^^^^ Ijana šl. 10.650 in ^^^^ ^^ ^В ■ ____________Ш ј^Ш dB^ ^ 10.340 za ^^ m Ш ШШ J ш • nLi Ш * m inozemstvo 12(*Din ^ Ш Ш ^ШЛ ШШ ■■ je v ^^^^ ЈЖшШ/тФ W ^ ЈШктШаФ ^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 jcva u|ica stev.6. Telefoni uredništva la uprave: 29-92, 29-95. 29-94, 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Mussolini v Libiji _ Z velikim pompom, spremljan od številnih vojaških odličnikov, poznavavccv kolonijalnih vprašanj in predstavnikov tiska se je Mussolini na eni svojih najmodernejših križark »Pola« odpeljal v italijansko severnoafriško kolonijo Libijo, da osebno otvori široko asfaltirano ce- sto, ki teče vzdolž vse libijske obali od Tripo-lisa pa do meje Egipta, in da se osebno udeleži morda do sedaj največjih italijanskih pomor- skih vojnih vežib na vodah med Sicilijo in Libijo. Mussolinijeva pot ima brez dvoma dva namena. Eden je notranjepolitičnega, drugi zunanjepolitičnega značaja. Pri prvem se ne bomo dolgo zadrževali. Preteklo je 14 let, odkar je bil izveden fašistični preobrat v Italiji in je Mussolini naslikal na obzorju podobo nove, prerojene Italije, zedi-njene in močne na znotraj, spoštovane na zunaj, obogatene z novimi ozemlji, ki naj bi dajale domačemu ljudstvu živež in surovine, da bi se mogla Italija kot svetovna sila uvrstiti med velesile, ki so si do najnovejših časov svet med seboj delile. Po 14 letih se je fašistična Italija temu idealnemu cilju deloma približala in so žrtve rodile otipljive sadove. Ni naša stvar presojati, kakšen je notranji položaj Italije in če jc bil Mussolinijev ideal na tem področju dosežen. Tudi nam manjkajo podatki, da bi mogli navesti, kakšne so bile žrtve, ki jih je fašizem v 14 letih od naroda zahteval, žrtve na vrednotah duha, krvi in gmotnih bogastev. Toda eno mu je treba priznati, da si jc v brk vsemu odporu velesil ustvaril ogromen kolonijalni imperij, tako velikega, da se je danes Italija zares ]}olnopravno uvrstila med gospodujoče narode na svetu. Ni čudno, če je torej Mussolini hotel to dejstvo proslaviti na posebno slovesen način, da čim bolj učinkovito navdahne ljudske množico z zaupanjem v ustvarjajočo silo fašizma, ukloni nasprotnike, vzravna oinaliljivce, podžge dvomljivce in spodbudi k vztrajnosti zveste pristaše, da si na ta način pripravi nova potrebna skladišča požrtvovalnosti, iz katerih bo mogel črpati, da novi imperij tudi opremi in uredi tako, da bo zares postal vir blagostanja in ne izvor novih nesreč. Poleg tega, rekli bi notranjeitalijanskega cilja zasleduje Mussolini s svojim jxitovanjem tuai neki širši notranje-impcrijalui cilj, ker hoče z vsemi razpoložljivimi sredstvi napraviti vtis na domače arabsko prebivalstvo v Libiji in mu vtepsti v glavo prepričanje, da je fašistična Italija nepremagljiva, da jo je treba pač sprejeti in z njo sodelovati v lastnem interesu, ker drugega izhoda ni. Do zadnjih naselbin v notranjosti Libijo so šli proglasi o Italiji kot zaščituici islamu in v jw-slednji naselbini tja do Sudana in do gorovja nad Čadom bodo zvočniki prenašali odmev vseh slovesnosti na libijski obali in zasejali po srcih arabskih plemen struh pred poglavarjem, katerega çlas grmi čez daljne puščave. Če je notranjepolitični cilj Mussolinijevcga potovanja že tako važen, je njegova zunanjepolitična stran skoraj še bolj pomembna. Dosedanji zunanjepolitični uspehi Mussolinija so zaporedoma vsi doprinesli dokaz za to, da je drznost najboljši porok za končni uspeh. Vojaško zavojevanje Libije, ki je bilo delo 4 let, od leta 1928 do 1932, je bilo drzen čin, ker jc potisnilo meje dejanske italijanske veljave popolnoma ob bok angleškega Egipta in angleškega Sudana na eni, ob bok francoskega Tu-nisa in francosko srednje Afrike na drugi strani. Zahteve po popravi meje ob Egiptu in v škodo francoskih kolonij so bile uspešne, ker so bile drzno in trmasto predložene. Zavojevanje Abesinije, proti kateri se je uprla vsa Zveza narodov s svojimi 50 narodi, proti kateri sc je predvsem uprla Anglija z vsem svojim imperijem, je bilo dejanje skrajne, tako rekoč obupane drznosti. V rimskem zunanjem ministrstvu imajo v časteh preizkušeni recept, da je treba Mussoliniju samo drzno nastopiti, pa še uklonijo vsi protivniki in utihnejo vse ovire. V Rimu so gotovo prepričani, da je ta recejjt nezmotljiv in da bo tudi v bodočnosti ohranil isto zmagoslavno udarnost, kot v prošlih 14 letih. Ako sedaj Italija zre na svoj novoosvojeni imperij, mora opaziti, da je mednarodnopoli-tično na mnogih točkah postavljena na šibko temelje. Tako je Italija odrezana od svojih kolonij v Afriki po široki sredozemski pomorski poti med Sicilijo in afriško obalo, kjer teče življenjska žila angleškega imperija in kjer leži središče angleške pomorske moči v Sredozemlju, trdnjavski otok Malta. Od Abesinije jo loči dolga pot skozi Sueški prekop, ki je pod nadzorstvom Anglije. Iz severnoafriške libijske kolonije, ki sicer prodira globoko v Afriko, pa Italija ne more naravnost v Abesiuijo, ker leži vmes pas angleškega Sudana. Končno je njena libijska kolonija postavljena med angleški Egipt in francosko Tunizijo kakor med dva nevarna stražarja, ki jih ne sme nikoli izpustiti izpred oči. To so vse boleh ne točke italijanskega imperija, tembol j nevarne, ker je šele v prvih, tuko rekoč otroških letih svojega razvoja in vsaki ostri mednarodni prepihi lahko škodujejo zdravemu napredku. ,...,.. Mussolini jc v očigled teh neovrgljivih dejstev segel zopet po svojem reeeptu, cla pripada končna zmasa samo drznemu. Njegov obisk Libije in njegovo prisostvovanje jiomorskim vežbnm naj bi bilo opozorilo vsem velesilam, ki italijanski imperij obdajajo in mu morda niso dobrohotno razpoložene, rla se jih ne boji. Libija naj ne postane ogrožana deklica med dvema razbojnikoma, marveč napadajoči lev, ki istočasno lahko ogroža francosko Tunizno. angleški Egipt in angleški Sudan, ki zapira italijanskim posestim neovirano pot do Abesj-nije in ki ga Italija lahko vzame v klesee istočasno od' severa in od juga. Sredozemsko morje jia. ki loči Italijo od Afrike, naj ne bo nevarna cona zn Italijo, kjer ji lahko angleško brodovje prestriže dostop do Libije, marveč nevarna cona, kjer lahko Italija preseka angleško pomorsko pot v Indijo. Pomorske vaje naj pokažejo, če sta italijanska vojna mornarica in vojno letalstvo že sedaj zadosti močna, da prehod zaprete, odnosno, kaj jc treba še storiti, da bo Italija to pomorsko pot neomejeno nadzirala. Predavanje dr. Frangeša v Pesti Naši odnosa ji z Madjarsho Poslanik VuhČeviĆ: "Veè. gospodarstva v politiki — ■- manj politike v gospodarstvu!" Budimpešta, 12. marca. A A. Društvo madžarskih trgovcev je priredilo snoči na čast dr. Otonu Frangešu, senatorju in bivšemu kmetijskemu ministru, slavnostno večerjo, ki se je je udeležilo okoli 150 zelo uglednih povabljencev. Med navzočimi so bili delegat predsednika madžarske vlade, odposlanci trgovinskega in kmetijskega ministrstva, ter zastopniki vseh strok madžarskega gospodarstva in univerze v Budimpešti. Prisotna sta bila tudi jugoslovanski poslanik Vukčevič in poslaniški svetnik Stevanovič. Po večerji je imel dr. Frangeš predavanje o jugoslovanskem madžarskem gospodarskem razmerju. Med drugim je dejal, da so se doslej vsi poskusi, da bi se gospodarski odnosi med državami uredili s pogodbami med bloki in skupinami, izjalovili, pač jo pa z dvostranskimi pogodbami prišlo do mnogo trgovinskih zvez. Tako so je s trgovinskim in plačilnim dogovorom z dno 17. septembra lanskega leta med Jugoslavijo in Madžarsko sklenila dvostranka pogodba, v katero jo stopila Jugoslavija po dovoljenju, ki ji ga daje pakt Male antante, popolnoma neodvisno. Ta pogodba daje možnost za znatno povečanje trgovine med obema državama, in sicer v obeh smereh. Nove zveze med obema državama se lahko popolnoma prosto razvijajo, ne pa pod pritiskom, kakor so jo dogajalo pred vojno; zato morejo te zveze postati stalne in trajno. To bodo v tem večji meri, v kolikor se ho z izmenjavo bloga razvijal tudi medsebojni blagovni promet in kulturne in športno zveze. Skupni ciîj bi moral biti, da postanejo države v donavski kotlini nositelji, ne pa, kakor doslej, sredstva politiko v teh krajih. Balkansko državo že stopujo po tej poti, jo končal dr. Frangeš, izprašujoč se, ali bo tudi Madžarska krenila na tn pot. Predavanje dr. Frangeša je želo splošno odobravanje. Nato je jiodpredsednik društva madžarskih trgovcev dr. Vert z v srbščini pozdravil dr. Frangeša in jugoslovanskega poslanika. Potem je jiovzel besedo jugoslovanski poslanik dr. Vukčevič. Dejal je med drugim, da upa, da lioilo besede dr. Frangeša padlo na plodna tla, in da bo gospodarsko sodelovanje med obema sosedama šole začetek novo etape. Nato je poudaril vzajemno potrebo obeh držav po ustvaritvi izvoznih možnosti in poiskanju novih tržišč. Sosednji si narodi, ki sodelujejo na gospodarskem polju, pridejo drug drugemu blizu in so rajši pripravljeni pozabiti razne nevšočno uro iz preteklosti. Dr. Vukčevič je končal svoj govor z vzklikom: Več gospodarstva v politiki in manj politiko v gospodarstvu! Izvajanja jugoslovanskega poslanika so prisotni sprejeli z viharnim odobravanjem. Česar se Nemci boje: Zveza Avstrija-CSR-Madjarska Berlin, 12. marca. AA. Havas: Nemški politični krogi so zelo vznemirjeni zaradi vesti o neki novi usmeritvi avstrijske zunanjo politike. Po tej vesti bi naj Avstrija, Češkoslovaška in Madžarska tvorilo v Podonavju enoto zase. V to zvezo so spravlja tudi namera- vano potovanje avstrijskega zunanjega ministra v Pariz in London. »Berliner Tagebiallc opozarja Češkoslovaško, da naj no goji preveč nad za tako politiko, ker je jasno, da so Madžarska no bo odrekla svojim zahtovain na svoji severni meji. Tudi pogodbe, ki jih je Avstrija zadnje časo podpisala, no dopuščajo tako usmeritvo avstrijsko politike. Italijanski glas o odnošajih Rima z Jugoslavijo in Romunijo Pariz, 12. marca. TG. Tukajšnji »Temps?, poroča iz Rima, da italijanski listi še vedno pišejo o zadnjem govoru dr. Stojadinoviča v Narodni skupščini. Zanimiv članek, ki ga jo napisal »Cor-riere Padanoc, pravi, da je jugoslovanski predsednik vlade odgovoril na Mussolinijev poziv in da je njegov govor pripomogel k razjasnitvi odnošajev med Italijo — Jugoslavijo in Italijo — Romunijo. Tem lepim besedam morajo seveda sedaj slediti dejanja na gosjo-darskem in političnem polju. Za enkrat je treba podčrtati prvi uspeh: to je zbližanje na moralnem polju. Seveda bi bilo preuranjeno govoriti o kakšnih bližnjih potovanjih jugoslovanskih državnikov v Rim in narobe. Isti list poroča iz Rima, da so tam razširjene vesti, da hodo trgovinska pogajanja mod Italijo in Jugoslavijo v najkrajšem času ugodno zaključena. Angleški opomin Italiji Sredozemlje ni Rdeče morje... Mussolinija slovesno sprejemajo v Afriki 99 n Tobruc, 12. marca. b. Križarka »Pola«, s katero se je vozil šef italijanske vlade Mussolini, je zaplula davi ob 8 v tukajšnjo luko v spremstvu drugih številnih križark. Ladje, ki varujejo libijsko obal, so pozdravile prihod ladij s predpisanimi salvami. Številna libijska letala so ee dvignila v zrak takoj po prihodu Mussolinija ter dolgo krožila nad italijanskim vojnim brodovjem. Izkrcavanje se je takoj pričelo. Morje se je že včeraj znatno jo-mirilo, tako da je divizija prve eskadre lahko mirno odšla na svojo pot ter bo prispela v Tobruc po programu. V teku včerajšnjega popoldneva si jo Mussolini natančno pregledal križarko »Polo«, na kateri se je vozil. Zlaeti dolgo je ostal v strojnici ter opazoval delo kurjačev, ki morajo opravljati najtežje ladijsko delo pri izredno visoki temperaturi. Ker je bilo morje že dokaj mirno, so bile zelo svečano ruzobešene zastave, Mussolinija pa so pozdravili vsi poveljniki vojnih ladij, častniki in io-sadke. Na znak so bile razobešene zastavo na vseh bojnih ladjah prve divizije in na vseh rušilcih, ki so bili v spremstvu. Italijanski listi poročajo, da se bo Mussolini slikal po otvoritvi nove prometne ceste na sami meji Tunisa pri obmejnih kamnih, kakor je to storil že pred dvema letoma, ko se je slikal na Bren-nerju. Odmev v Londonu London, 12. marca. AA. (Havas.) Današnji »Manchester Guardian« komentira potovanje predsednika italijanske vlade Mussolinija v Afriko in pravi: Mussolini odhaja na lo inšpekcijsko potovanje no samo kot osvojevalec Abesinije, temveč tudi kot zaščitnik Islama. Njegova ambicija je, da bi dosegel promoč v Sredozemskem morju. Toda medtem ko dela za ta cilj in utrjuje italijanske otoke ter jiošilja četo na Špansko, se ne l>i smelo pozabiti, da ima Sredozemsko morje dvo glavni obali. Morda ima g. Mussolini to pred očmi in podpira neko akcijo v španskem Maroku in francoskcm Tu-nisu. Med domačini italijanskih severnoafriških posesti, se po njegovih navodilih žo sojo neka propaganda tudi med arabskim ljudstvom, ki jo pod britansko oblastjo. Sedanji obisk g. Mussolinija v Libiji bo opozoril vse tiste, ki jim jo to v interesu, naj imajo pred očmi. da Egipt ni več izoliran z Z zunanjepolitičnega vidika je Mussolinijeva pot v Afriko z vsemi okolščinami, v katerih se odigrava, sicer drzno dejanje, ki bo imelo svoj učinek, toda velesile, katerih interesi se z rimskimi križajo, jo bodo mordu smatrale tudi za izzivanje in to v vprašanju, kjer je, kot v primeru Anglije, vsak kompromis in vsak umik tako rekoč izkl jučen. Če to potovanje postavimo še v okvir 150 milijard Din, ki jih je Anglija pripravljena žrtvovati za svojo obrambno opremo, potem se ni mogoče znebiti vtisa, da je na eni strani libijska demonstracija sicer neizogibna razvojna etapa režima, ki mora vedno naprej in se ne sme nikoli ustaviti, toda na drugi struni pa jc tudi prvi signal velikih dogodkov, ki se oznanjajo, ko bo treba na en način ali na drugega razmejiti območje dveh odnosno treh imperijev, ki ee nu istem prostoru križajo. morji in puščavo. Italijani so doživeli uspeh na Rdečem morju in zdaj upajo na nove uspehe v Sredozemskem morju. Razlaga v Parizu Pariz, 12. marca. b. Jutranji tisk se obširno bavi z Mussolinijevim potovanjem v Afriko in poudarja demonstrativni pomen velikih vojnih manevrov italijanskega brodovja ob istem času, ko ima brodovje Veliko Britanije svojo pomorsko vajo v Gibraltaru. »Victoire« poudarja razliko razliko razmer v italijanski koloniji Libiji in v francoskih severnoafriških kolonijah. Medtem, ko v italijanskih kolonijah vladata red in mir, se to nikakor ne more trditi za francosko kolonije, kjer so nezadovoljstvo mod ljudstvom neprestano širi. Italiji so jo posrečilo pridobiti glavni dol domačinov zase, nasprotno pa so v francoskih kolonijah opažajo nemiri, ki jih iz strankarskih ozirov podpirajo tudi sami Francozi zaradi strankarske zagrizenosti. Odgovor Anglije: 24 milijard za nove bojne ladre London, 12. marca. V pœlanski zbornici je mornariški minister, eir Samuel Hoare, predložil program novih brodogradenj obenem s proračunom. Izjavil je, da je zbornica [»klicana, da odobri več ko sto milijonov šterlingov (to je 24 miljard dinarjev) izdatkov za zgradnjo 80 novih bojnih edi-nic na morju. Ce vračunamo še ostale ladje, ki so bile odobrene po predidočem sporazumu, potem mo- remo računati, da bo konec tega leta v gradnji celili 148 novih bojnih ladij, med njimi 5 velikih, 4 ladje letalonoske, jx> 22.000 ton vsaka, in 17 križark. Ta gradbeni program je v resnici velikanski in tudi v dobi pred letom 1914 ni angleška vlada nikoli predložila programa v tako veliki izmeri. Vendar pa je ta program potreben, ker je treba popraviti napake prejšnjih let, ko se je Anglija jkj vojni nezadostno oboroževala. Nove ladje bodo zgrajene na najmodernejši način na podlagi obširnih študij in mnogih praktičnih izkušenj. Največ se je gledalo na sposobnost obrambe proti letalom. Novi protiletalski topovi imajo toliko potenco iu so tako precizni, kakor se o tem leta 1918 nikomur ni niti sanjalo. Danes ladje velikanke in križarke niso več cilj, ki bi ga mogla nasprotna letala napasti z lahkoto. Najbolj so nevarni letalski napadi na pomorska oporišča vojnih ladij in na morske ožine ter na trgovsko brodovje. V tem oziru je preskrbljeno za bojne ladje spremljevalke, ki so malodane neranljive. Seveda je preskrbljeno tudi za to, da bodo na višku angleške letalske sile same, tako da bodo mogle v obrambi domovine nanesti občutno škodo brodovnim oporiščem in drugim ranljivim točkam nasprotnikove obali in dežele »Lahko zagotovim,« je dejal minister, »da bo Anglija sposobna, da ščiti svobodo svoje trgovine in svojih imperialnih zvez po vsem svetu.« »Kar se tiče ladij velikank, ki jih bomo zgradili. bodo imele vsaka 35.000 ton in bodo oborožene s topovi kalibra 365 mm. Nove štiri ladje letalonoske se bodo zgradile tako, da bodo čim manj ranljive.« Zveza lastnikov aeroplanskih delavnic je objavila jjoročilo, v katerem ugotavlja, da je angleška vlada naročila nič manj ko 10.000 novih aeroplanov. Zastopnik dominionov v angleškem kabinetu London. 12. marca. Dne 14. maja se sestane imperialna konferenca, ki bo izvolila stalni obrambni odbor za celotno britansko cesarstvo. V tem odboru bodo poleg Anglije zastopani tudi odposlanci dominionov z izrednimi pooblastili. Predsednik odbora bo »minister za dominione«. Verjetno, da bo to avstralski vrhovni komicar Bruce ali pa južnoafriški državnik, general Sinuts. Borba za zapadni pakt Glavna točka: Češkoslovaška London, 12. marca, c. Izgleda, da se španska tragedija nagiba h koncu. Kontrola tujih vojnih ladij se začno izvajati jutri okoli Španije. Sedaj gre zato, kdo bo na drugem jxilju prevzel iniciativo za nadaljevanje borbe med velesilami. Izgleda, da se bo sedaj začela borba za novo lokarnsko pogodbo. Ta borba jo počivala od sredino novembra pa do sedaj. Danes jo angleško zunanjo ministrstvo obiskal von Rihbentrop in oddal prepis nemškega odgovora na noto angleške vlado z ilno 10. novembra 1030. Original note pa je danes opoldne izročil von Nourntli angleškemu veleposlaniku v Berlinu siru Ericu Phippsu. Včeraj je bil v isti zadevi pri Delbosu v Parizu nemški veleposlanik grof Velczek. Možna so samo še ugibanja, kako se bodo zaobrnila joga-janja. Nekateri izjavljajo, da se jo ves ta čas jo-kaznlo da Nemčiji ni uspelo, da hi Anglijo prepričala. da novi Lokamo ni mogoč, čo šo ostano v veljavi pogodba mod Rusijo in Francijo. Anglija pa jo odbila, da bi na vabilo Nemčijo vstopila v ideološko Ironto proti kakemu političnemu režimu. Zato se bajo sedaj borba za novi Lokamo ne bo več vodila v tej smeri. Glavni problem teh pogajanj bo bajo Češkoslovaška, torej problem, ki je čisto srednjeevropski in ki nekoliko objema tudi vzhod Evropo. Anglija hočo pojasnil. kako se nuj razlaga napoto r а z in o r j o med ČSR in N o in č i j o. Seveda jo šo vprašanje. čo ho Nemčija hotela iti na to pot. Nemčija vsekakor v tem oziru uživa vso pomoč Italije, ki bo odgovorila tudi najbrž žo noenj ali pa vsaj v teh dneh. Ce se bo pa sedaj lokamski problem zavedel na potek, ki se križajo v ČSR, potem je verjetno, da so ho tej borbi kaj rada pridružila šo A v s t r ij a. Zanimivo jc, da nekateri pariški listi danes že objavljajo, da bo to dni prišel v Pariz in Ijondon avstrijski zunanji minister doktor Schmidt. Veliko vprašanje po je, če je tako jotovan jc v skladu s pogodbami rimskega protokola i n pogodbo med Avstrijo iu Nemčijo, ki šo ni niti eno leto staro. Rim, 12. marca. c. Danes popoldne jc zunanji minister C-iano izroči! siru Ericu Drummondu odgovor italijanske vlade na angleško noto o zahodnem evropskem paktu. Zmage tudi na južni fronti Okolica Cordobe očiščena Nadaljno prodiranje pri Guadatajari Madrid, 12. marca. c. Nacionalistični topovi so ves dopoldan močno obstreljevali Madrid. V središču mesta se je dobro slišalo, kako so granate eksplodirale v predmestjih. Nekaj granat je padlo tudi v središče mesta. Število mrtvih žrtev še ni Boji pri Cordobi Pariz, 12. marca. b. Poluradna agentura Radio poroča iz Avilie, da so nacionalisti tudi v južni Španiji na odseku Cordobe dosegli znatne uspehe. Cordoba in njena okolica sta zdaj varni pred vsakimi napadi. Nacionalisti so v zadnjih 48 urah potisnili nasprotnika na fronti 20 km širine ter pripravljajo napad na mesto Ciudad Real. Istotako se tudi borbe okrog O r i e d a razvijajo ugodno za bele čete, ki so na svoje položaje dobile nove okrepitve in nov vojni material. Boji pri Guadatajari Francoska meja, 12. marca. United Press poroča: Od Siguence so bele čete doslej prodrle nad 60 km t smeri proti .Madridu. Že v bližnjih dneh računajo s padcem tiuadalajare. Prednje straže ofenzivne armade se pomikajo po asfaltirani eesti, ki vodi proti Guadalajari. Levo krilo pa čisti ozemlje med rekama H e n a r e s in T a j u n o. Pri tem je mestoma prišlo do ogorčenih borb, ki so se končale z umikom miličnikov. Ze včeraj je bilo pnročano, da je bil pri Brihuegi uničen hataljon »rdečih levov«, vendar je borba na nož trajala več ur. Mesto Bribuega je središče okrajnega glavarstva in je bilo okrog in okrog obdano z globokimi obrambnimi jarki in drugimi vojaškimi napravami. Nacionalisti so ujeli pri naskoku nad sto miličnikov. Najhujše borbe včerajšnjega dne pa so se odrigrale za Val Fermoso de las Manjas, kjer stoji starodaven samoslan. Po umiku rdečih so nacionalisti našleli na bojišču nad 400 mrtvih. Salamanca. 12. marca. AA. Ilavas: Uradno poročilo nacionalističnega štaba pravi: Po sijajnem pohodu naših čet pri Guadalajari smo zlomili sovražni odpor vkljub sredstvom, ki jih nabral na tem odseku. Prišli smo do Triseque, kjer so nasprotniki pustili na bojišču mnogo materijala. Ujeli smo več vojakov in med njimi tudi dva italijanska levičarska častnika, ki sta pripadala bataljonu Ga-ribaldi. Na severni fronti smo zavzeli M o n a s t e r i o, C o c o I j u d o in Mebriljero. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih. Na fronti ojačene divizije pred Madridom smo odbili napad sovražnika na odseku pri Vseučeli-Skem predmestju. Sovražnik je imel hude izgube. Snežni vihar v Andaluziji preprečuje borbe. Angleška poročila London, 12. marca. b. Po zadnjih vesteh iz Salamance se je nacionalistična ofenziva na se; veru pri Guadalajari in na jugu pri Guadarami posrečila. Upanje nacionalistov, da bodo z naglim udarcem prekinili še zadnjo zvezo Madrida z ostalo Španijo, se do danes še ni povsem izpolnilo. Če bi se jim posrečilo zapreti Madrid, bi to pomenilo za špansko prestolnico počasno agonijo, ker ne bi mogla dobiti niti hrane, še manj pa municije in vojakov. Na fronti pri Guadalajari so še vedno v akciji motorizirane sile nacionalistov. Napredovanje nacionalistov gre sedaj bolj počasi naprej, ker so nacionalisti naleteli na hud odpor. Nacionalistom se je posrečilo zavzeti zelo vaine »tra-tegične položaje pri F r i t e c u in onemogočiti odpor nekih bataljonov mednarodne brigade, ki so bili zajeti s precejšnjim vojnim materialom. Iz Madrida poročitjo, da je odbor za obrambo mesta vrgel na fronto Guadalajare dve mednarodni rezervni brigadi, ki sta bili doslej v rezervi v vzhodnem delu mesta. Ti dve brigadi sta izredno dobro oboroženi z vojaškim materialom in potrebnimi tehničnimi sredstvi za obrambo in napad. Brigadi sta bili doslej v ozadju in so to najboljše čete, s katerimi je razpolagala vlada v Valenciji. Brigadi sta dobili nalog, da zapreta prodor, ki so ga nacionalisti dosegli na tem bojišču. Te sile bodo stopile bržkone v teku današnjega dne v akcijo ter bodo še bolj ovirale nadaljnji razvoj nacionalistične olenzive, ki jo hočejo rdeči za vsako ceno ustaviti. Na asturijskem bojišču ni bilo večjih bojnih operacij zaradi hudih snežnih viharjev, ki onemogočajo vsako gibanje. Francosko brodovje v španskih vodah Pariz, 12. marca. b. Zaradi napada na francosko trgovsko ladjo je izdalo francosko mornariško ministrstvo naredto, da morajo francoske trgovske ladje podnevi razobesiti veliko francosko zastavo, ponoči pa morajo to zastavo osvetliti, tako da bodo vojne ladje takoj lahko videle, da gre za francoske ladje. Razen tega je Francija poslala 2 oklopnici, pel križark in večje število manjših enot za kontrolo francoske trgovinske mornarice med afriško in francosko obalo, Framasonske in komunistične taži London. 12. marca. Angleški liberalni in socialistični listi te dni delajo veliko propagando za rdečo Španijo in proti generalu Francu s tem, da trdijo, da se nahajajo pred Madridom v Francovi vojski številni italijanski prostovoljci in celi fašistični oddelki. Z ozirom na lo agitacijo je angleški zunanji urad izdal sledeči komunike: »Kar se tiče vesti, češ, da so se v Španiji izkrcali italijanski prostovoljci in da se tam borijo v Francovi vojski, je treba ugotoviti, da angleški zunanji urad nima nobenih obvestil, da bi se bili kakšni italijanski ali nemški prostovoljci izkrcali v Cadixu, da okrepijo Francovo vojsko. Sploh po 20. februarju, ko se je sklenil sporazum o neinterveneiji in so vse države izdale prepoTed o nabiranju in odpošiljanju prostovoljcev, se ni opazil noben tak transport v Španijo in so vse take vesti brez podlage.« we/j0s ^ {(Mtdmacefit ç /a^P^eSbmosicrra Ј^фоШд^о ф4 BuitragoJ ozova \/a Cabrera •da Г osta nadaljevala svoje delo ter sestavila proračun za plénum finančnega odbora, ki se bo sestal v torek 16. t. m. Dopoldne in popoldne je imel v skupščini tudi sejo odbor za proučevanje zakonskega osnutka o pooblaščenih tnženjerjih. Ko to poročamo, seja še traja. Pričakovati je, da bo narodna skupščina pričela pretresati zakonski osnutek o pooblaščenih inženjerjih v najkrajšem času. Prihodnji torek 16. t. m. se bo sestal tudi odbor za proučevanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah 1er l*> verjetno že istega dne dokončal svoje delo. da bo tudi nov zadružni zakon, za katerega je naše zadružništvo že leta in leta j prosilo, v najkri.jiem času prišel pred narodno I skupščino. „Ko bodo začele svinje letati...4' Tokio, 12. marca. Minister za zunanje zadeve Sato je v poslanski zbornici izjavil, da Japonska želi prijateljsko zvezo s Kitajem na podlagi popolne enakopravnosti obeh partnerjev, ker Japonska nima nobenih agresivnih namenov proti Ki-taju. Glede odnošajev med Japonsko in sovjetsko Rusijo pa je dejal, da hi se lahko zelo izboljšali, če bi sovjetska vlada razpustila Kominterno, »toda« — tako je končal minister — >lo se bo zgodilo najbrže šele takrat, ko bodo začele svinje letati .. .< Nemški vohuni v Ameriki Washington, 12. marca. AA. Havas: V spodnji zbornici je govoril demokrat Dickstein o vohunstvu v USA. Rekel je, da v ameriških kemičnih tovarnah že zdaj dela okoli 100 vohunov. Dickstein je pokazal poslancem ludi fotografije o tem rova-renju. Samo v Newyorku je 1000 naluraliziranih tujcev, ki so v službi nemških narodnih socialistov. Dickstein je rekel, da hoče Hitler izzvati svetovno vojno in v zvezi s tem ima v USA že organizacijo 200.000 članov, ki se bo do konca leta zvišala na milijon. Nacionalni socialisti so organizirani že v 14 organizacijah in razpolagajo z milijonskimi sredstvi. Njihova proližidovska propaganda je tudi znana in zato mora ameriška vlada proučiti vse to zelo skrbno. •h »Krasnaja Zvezda«, gasilo vojnega komisari-jata, priobčuje novi službeni pravilnik za vojsko, ki zopet uvaja vojaški pozdrav tako v službi kakor izven nje. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, padavine, spremenljivo. Zagrebška vremenska napoved; Spremenljivo. Zemunska vremenska napoved: Oblačnost bo po vsej kraljevini narasla, zlasti v zapadni polovici in v severnih krajih kjer bo tudi deževalo. Nekoliko jasnin bo v vzhodnih krajih in na jugu. Prevladoval bo precej močan jugovzhodni in južni veter. Temperatura se bo dvignila. skupščine Belgrad. 12. marca. A A. Finančni odbor senata je danes ob 9. nadaljeval razpravo o proračunskem predlogu državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za proračunsko leto 1937 in 1938. Govorili so senatorji dr. Nemec, Luhi-bratič. dr. Kramer, dr. Krulj, Dunjič in Šuperina. Finančni minister Letica je izčrpno odgovoril nn vse pripombe govornikov. Nato se je vršilo glasovanje v načelu. Glasovalo je vsega skup 15 članov finačnega odliora, in sicer 8 za predlog in 7 proti njemu. Finančni odbor senata, je takoj nato začel razpravo proračuna v podrobnosti, iu sicer prvi del, to je vrhovno državno upravo. Govorila sla senatorja dr. Kramer in Daka Popovič, nato se je pa vršilo glasovanje. Prva tri poglavja, to je o izdatkih za krono, kraljevsko namestništvo in narodno predstavništvo, so sprejeli soglasno, druga poglavja pa z večino glasov. Seja se je končala ob 13.. prihodnja je pa sklicana ob 16. Domači odmevi Logika, da je ni para Staro pravilo je, da, kdor je predrzen, je obenem tudi velik figar, kadar bi moral prevzeti odgovornost za svoje besede in dejanja. To velja posebno za »Slovenski narode, ki zleze takoj pod klop, če ga kdo prime za njegov dolgi jezik, in oporeka ter zavija svoje besede, kakor stara baba. Pred dvema dnevoma je zapisal, da, kdor pavšaluo obdolžuje komuniste, da oni podirajo evbaristične križe, kaže znake precejšnje moralne pokvarjenosti, danes pa, ko ee zaveda, da je s tem vsem nasprotnikom komunizma pavšalno zalučal v obraz psovko, da so moralni pokvarjenci, se strahopetno umika. Pravi, da se ni in se ne bo potegoval za komuniste, ki danes noče ničesar vedeti o njih, in namiguje, da on sploh ne pričakuje zmage komunizma v Evropi, ampak da se mu zdi najbolj verjetna zmaga fašističnega nacionalizma. Ko je tako v petem stolpcu druge strani figarsko izdal rdečo fronto, za katero spričo padca Guadalajare bridko joče še na prvi strani isie številke, izjavlja, da se je on v debati, kdo podira evbaristične križe, potegoval samo za tiste, »ki niso zakrivili nič drugega nego to. da mislijo z lastnimi glavami in se ne dajo potlačiti od klerikalne diktature«. Torej ti podirajo evharistične križe na deželi? Ali pa se je : Narod« v svoji histerični logiki zopet zaletel, kajti če komunisti ne podirajo križev na deželi, ker jih tam po »Narodovem« zatrdilu sploh ni, kdo jih potem? Ostanejo dosledno po »Narodovi« logiki samo tisti, ki se po njegovih besedah nočejo ukloniti klerikalni diktaturi, ker înisLijo z lastno, to je »Narodovo« glavo, katerih pa mi sploh obdolžili nismo. Tukaj, ljudje božji, imate pred seboj najlepši eksempel, kam pride človek, ki z »Narodovo: glavo misli! Naprednjaki pa se nam zelo smilijo, da imajo tako slabega zagovornika, kakor je »Narod«, ki svoje ljudi sam v mlako tlači. Dobra lekcija JNS-arjem Ob priliki debate o proračunu v podrobnosti je podal poslanec JRZ dr. Mihajlo Krstič važno izjavo v imenu večinske sttanke. Potem, ko je v imenu stranke predlagal, da naj se prvi dve poglavji proračuna, ki govorita o izdatkih za krono in kraljevo namestništvo, eprejineta brez diskusije po aklamaciji, je izjavil sledeče: »V proračunski debati smo doživeli, da so poslanci levice globoke žalili naša čustva, posebno ko so govorili o hrvatskem vprašanju, pri čemur so neprestano naglašali v svojih govorih, da je jugoslovenstvo zaradi politike dr. Stojadinoviča prišlo v opasnost, kakor tudi, da je ogroženo po liberalnem tolmačenju zakonov napram Ilriatoni — in vedno so, kadar so se tega predmeta dotikali, obračali na desnico, t» je na nas, tako da je izgledalo, kakor da mi nismo Jugoslovani, ampak nekakšni Abesinci in izdajalci svoje domovine. Ako gospodje tako mislijo, se hudo varajo. Vedo naj, da so pravi tvorci Jngoslavije na tej (naši) strani (burno ploskanje na desnici). Zakaj na tej strani sedi več narodnih borcev, nego na levici in zato inorant gospodo prositi, naj nikoli več tako ne govorijo, ker moramo vsi vedeti, kakšne zasluge imajo ti borci za uresničenje našega najvišjega ideala, velike in nedeljive Jugoslavije.« JNS je na to osramočena molčala. Mirovno poslanstvo g. Walterja Direktor londonskega »Timesa« gosp. John Walter, ki je nedavno prisipel v Jugoslavijo in je obiskal Zagreb je imel v Belgradu, kamor se jo nato podal, predavanje v Novinarskem klubu ter je bil sprejet tudi od kneza namestnika Pavla. Ker se je Walter včeraj iz Belgrada poslovil, mu je šef tiskovnega urada Lukovič dal poslovilno večerjo v veliki dvorani Oficirskega doma. Na zdravico gosp. Lukoviča je John Walter odgovoril med drugim naslednje: »Videl sem mnogo vodilnih oseb in po razgovoru z njimi sem bil še podkrepljen v svojih vtisih, da je namreč Jugoslavija država, ki polaga vse svoje sile v to, da vzdržuje dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi. Nekoč sta se Srbija in Anglija borili ramo ob rami, danes pa Jugoslavija in Anglija težita za tem, da s skupnimi napori dopri-neseta k delu mira. Naši državi sta demokratski in liberalni, spoštujeta osebno svobodo in se zavzemata za mir med narodi. Nam je potrebna močna vlada in vztrajnost v službi pravice in ideala miru. Mi no bomo nikoli obžalovali, če doprinašamo zaradi mini žrtve in bomo vedno težili za pravico.« Walter je nato odpotoval v Sofijo, odkoder se l)o podal v Bukarešto. Misija g. Walterja na Balkanu je zelo važna. Kaj pravi Adam Pribičevič Z ozirom na dejstvo, da se med hrvatsko mladino naglo širi sodobni nacionalistični pokrit, piše šef SDS Adam Pribičevič v »Novi Riječk: Resnična opasnost nam ne grozi od našega domačega fašizma, ampak iz inozemstva. Mi vemo, odkod to prihaja, kakor tudi vemo, da se bomo mogli te nevarnosti ubraniti samo, če ljudstvo samo vzame svoje posle v lastne roke. Obrnimo torej svoje poglede napram temu cilju (ljudska fronta!) in so ne dajmo odvračati od vprašanj druge vrste. Naj nam bo memento Španija!« Zadoščenje Andri Staniču Zanimivo je, kako je bivši železniški minister ing. Andra Stanič dobil v narodni skupščini ol> priliki proračunske debate zadoščenje za napade, katerim je bil izpostavljen pod prejšnjimi režimi. Andra Stanič je, kakor se bodo čitatelji še spominjali, načel svojčas akcijo proti železniškemu ministru Stankoviču. ki je bil sklenil dogovore z znano francosko firmo Batignolles glede zgradbe novih železnic, in ie trdil, da je bila država pri tem oškodovana za 800 milijonov Din. Staniča so zaradi tega hudo napadali, Češ da so to klevete. Sedaj je pa prometni minister dr. Spaho v svojem ekspozeju izjavil, da so bili podatki Andre Staniča točni in upravičeni, kjer so temeljili na poziljvnih dejstvih. Dr. Spaho pa je tudi odkril, da Andra Stanič takrat ni bil samo predmet napadov v iz-vestnem delu jugoslovanskega tiska, ampak da je takratni režim najel tudi inozemski tisk po vsej Evropi, da je Staniča napadal. Počasi pride vse na dan. Neuspeh dr. Topaloviča Iz Niša poročajo, da je znani fiihrer jugoslovanske socialne demokracije dr. Topalovič prišel v Niš, da ima delavski shod. Delavski shod je res bil, toda ko je gospod dr. Topalovič hotel govoriti, so začeli delavci vpiti, vrhtega pa so začele pokati šipe in sta dr. Topalovič in njegov sodrug Milorad Belič morala odili brez govorniške slave. To je eden izmed simptomov, ki kažejo, da požidovljeni maksizem ludi v Jugoslaviji izgublja tla. Pismo iz Nemčije: Izseljenska mladina bi rada obiskala domovino Pokaži svoje zobe, mala Eva! in beli Chlorodontu. Vse moderne matere vedo, da je treba mlečne zobe skrbno negovati, če hočemo, da postanejo trajni zobje zdravi in močni. Mati, daj svojemu otroku zobne paste Chlorodont, ki je s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primerna za nego zob. Peneči ali ne peneči se j Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Za hidrotehnični laboratorij Oladbeck, 11. marca. Ko so se ob času zasedanja banskega sveta dotaknili banski svetniki v svojih govorih tudi izseljenskega problema, se mi je zdela še prav posebno važna zamisel g. dr. Franca Schaubacha, ko poudarja važen pomen organiziranja izletov slovenskih otrok iz inozemstva v slovensko domovino. Moja želja je, da bi se ta zamisel že letos izpeljala. Toliko govorimo o tem, naj bi naši izseljenci obdržali materin jezik in narodno zavest. Toda, če ne bomo začeli pri mladini, je naše delo brezuspešno. Kolikor je starejših, so še narodno zavedni in govore slovenski jezik. Drugače je pri mladini, ki živi v tujem svetu in sprejema v šoli tujo kulturo. Prepričan eem, da je slovenska mladina v Nemčiji v tem oziru na najslabšem. Tu je položaj slovenske mladine, kot sem to omenil že meseca novembra lanskega leta, naravnost obupen. Ce tu ne bomo zastavili vseh svojih sil, je ta del slovenskega narodnega tesela za nas izgubljen. Nikakor pa ne morem odobravati mnenja nekaterih, češ, da se za Slovence v Westfaliji ne izplača zapravljati energije. To ie brezplodna defetistična politika, s katero ne pridemo nikamor naprej. Najprej je treba storiti 6vojo dolžnost in potem šele ugotoviti, če je bilo naše delo brez koristi, ali je obrodilo sad. Izkušnja nas uči, da se mladina ne pridobi samo z lepimi besedami, temveč ji je treba tudi nekaj nuditi. Koliko uspehov bi rodila taka potovanja mladine v domovino, pač ne moremo dovolj preceniti. Če bi ti otroci živeli vsaj poldrugi mesec na Slovenskem, bi bilo to v jezikovnem oziru več- Zgradba prizidka na Golniku »Politika« je priobčila članek z naslovom »An-tituberkulozni sanatorij na Avali zopet na vidiku«. Pisec zagovarja idejo, da se na Avali sezida sanatorij, ki naj bo »center« za protituberkulozno propagando. Pri tej priliki moramo zopet in zopet opozarjati na to, da obstoja poleg centra tudi periferija in ta je baš na severozapadu. Položaj na tej periferiji je naslednji: Nezadoetne plače in splošno obubožanje elojev so glavni vzroki, da se tuberkuloza vedno bolj širi. Posebno uslužbenci državnih železnic so zaradi evoje težke in vsem vremenskim neprilikam izpostavljene službe podvrženi obolenju na pljučih. Imamo pa dvoje zdravilišč za zdravlje-tijo tuberkuloze, banovinsko Golnik in državno Topolščica. Velik sloves uživa zdravilišče na Golniku, ki ga posečajo bolniki iz vse države in to no samo zavarovanci raznih bolniških blagajn, ampak v veliki meri tudi privatniki. Oskrbnina za člana bolniške blagajne znaša na Golniku t»0 Din, ki je z ozirom na zdravljenje zelo nizka. Ni pa kljub temu zmogljiva za železničarja, za katerega sicer plača bolniški fond s pravilnikom odrejeni procent stroškov. Posledica tega je, da morajo revnejši ostati' doma, kjer okužijo še ostale. Da se temu odpomore in ker sta obe zdravilišči prenatrpani, je oblastna skupščina bolniškega fonda v Ljubljani, kar je podpirala tudi oblastna skupščina bolniškega fonda v Zagrebu, sklenila, da se kot najprimernejša rešitev tega vprašanja zida k sanatoriju na Golniku prizidek za člane bolniškega fonda. Akcija za uresničenje tega načrta se je pričela že leta 1929, ko je tudi glavna skupščina bolniškega fonda odobrila za to svrho znesek 3,000.000 dinarjev. Tudi v poznejših letih je glavna skupščina bolniškega fonda ta sklep obnavljala in ga je minister za promet potrjeval. A glej čudo, vkljub veem odobritvam in potrditvam v tolikih letih smo tam, kjer smo bili. Pač en korak naprej je bil napravljen šele lansko leto, ko se je kupil 6vet poleg zdravilišča na Golniku. A naprej ne gre in ne gre. Sigurno je, da ne leži krivda na oblastni upravi bolniškega fonda v Ljubljani. Zakaj se torej sklep glavne skupščine bolniškega fonda ne izvede, je neznano. Razgovori z bansko upravo glede oskrbnine v projektirani depandansi so prišli maio-dane do zaključka ter so se pripombe k načrtu pogodbe že poslale centralni upravi bolniškega fonda v Belgrad v odobritev. Odgovora še ni. Izgleda, da naša centrala ni naklonjena periferiji. Vedno ee kaj najde, s tem pa minevajo leta. Ali je morda na ta način namen dosežen? Naj vendar centrala pove, zakaj se ni toliko let ničesar storilo. Cena oskrbnine, ki jo zahteva uprava Golnika, vendar ne more biti razlog zavlačevanja, ker je še vedno nižja kakor drugod, če upoštevamo že način včasih zelo dragega zdravljenja (auroterapija), česar drugod nimajo, ali pa se mora posebej plačati. Po računu oblastnega odbora bolniškega fonda v Ljubljani bi se obrestoval vloženi kapital skoro po 10%, kar je vendar nad vse povoljno, dasi se pri zdravstvenih institucijah na amortizacijo načelno ne gleda. Tako se zavlačuje prepotrebna rešitev tega vprašanja na periferiji, a zato ee je pojavilo vprašanje zidanja sanatorija na Avali. Tak je dejanski položaj, ne da bi se spuščali v kritiko tega ali onega. Naša zahteva pa je, da se po tolikih letih nerazumljivega čakanja resno pristopi k zgraditvi dependanse na Golniku. Apeliramo na vso slovensko javnost, da nas v tem boju, ki bi bil nepotreben, če bi bilo povsod dovolj zdravega razumevanja, moralno podpre. 30 tet šote na državni meji Po tridesetih letih poštenega in resnega dela človek zasluži en dan počitka, en dan mirnega veselja ob pogledu na preteklost. In če je to delo javno, v korist občestvu, zasluži skromen jubilej. Te dni, malo po otvoritvi novega šolskega poslopja na Martinjcm vrhu, je prebivalstvo tega edinstveno karakterističnega planinskega naselja do zadnjega količka napolnilo prostorno šolsko sobo. Ne mislim podajati zgodovinskih dejstev in dogodkov, ne slaviti zaslužnih poedincev in ne poročati o poteku jubilejne slavnosti. Kad bi le s te proslave povedal nekaj mnogo važnejšega, kar se tiče bistva našega celotnega narodno kulturnega dela v podeželju, in to v svojem in v imenu tistih idealnih kulturnih delavcev, ki v najsamotnejših hribih žive osamljeni daleč od središč družabnega življenja in nikoli nimajo časa govoriti o svojem poklicnem delu. Ko sem pogledal te svoje ljudi, zbrane v eno samo družino, sem se začudil nad številnostjo (navadno jih vidim le posamično, nikoli v gručah, tedaj pa so so kakor čudežno nabrali skupaj s sto jega pomena, kakor če obiskujejo mojo šolo mesece in mesece. Poleg lega bi bila zanje velika moralna opora zavest, da domovina zanje skrbi. Otroci bi na ta način bolj in bolj spoznavali domovino in ne bi imeli le približnih in medlih pojmov o njej. Treba bi bilo takoj začeti z izvajanjem tega načrta. Zato bi predlagal, naj se osnuje poseben odbor, ki bo vzel v svoje področje vse priprave tega izleta. V tem odboru naj bi bila zastopana razna kulturna društva, zlasti pa naj bi sodelovalo v tem odboru učiteljstvo. Mislim, da bi bilo lahko preskrbeti otrokom brezplačno hrano in stanovanje. Seveda bi morali otroci stanovati v gotovih razdaljah in ne v prevelikih skupinah, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi govorili med seboj nemško, ali pa bi se kdo dobil, ki bi se z njimi pogovarjal v nemščini, kar bi bilo gotovo napačno. Treba bi bilo tudi skrbeti, da bi stanovali otroci pri ljudeh, pri katerih bi imeli dobro oskrbo in bi odnesli iz domovine najboljše vtise; sicer bi bil učinek prav obraten od tistega, ki ga hočemo doseči. Mislim, da bi bilo mogoče doseči prosto vožnjo po Jugoslaviji. Po posredovanju naših oblasti v inozemstvu pa bi dosegli znižano vožnjo po nemških železnicah Sredstva za vožnjo bi se dobila na ta način, da bi se organizirala nabiralna akcija. Poskusiti bi bilo treba tudi pri banovini in pri soc. ministrstvu. V skrajnem slučaju pa bi prispeval tudi vsak otrok 10 do RM. Treba je dobre volje in načrt se bo ppsrečil. Mladina vam bo hvaležna in bo to zanjo pobuda, da bo pozneje, ko doraste, sama pogosto in rada obiskovala Jugoslavijo. Slibar Tone, izelj. učitelj. strani) in vseh oči so zrle vame kot iz ene duše. Iz teh dobrih oči in rok, ki grebejo po zemlji za bornim koščkom kruha, sije ljubezen do lepega živ ljenja. Ti ljudje si radi trgajo od ust, da le ostane kaj za časopis in knjigo. (Včasi pozno zvečer prisluhnem pod belo zagrnjenim okencem: sin čita na glas, družina posluša — o, kako lepo lije v dušo čudovitost tega družinskega sožitja!) V teku tridesetih let so učitelji prihajali in odhajali. Nekateri so godrnjali nad oblastmi in na tihem stiskali pesti, drugi so resignirano čakali odrešenja, le redki so z veseljem in ljubeznijo do dela prihajali k ljudem. Ljudstvo je občutilo to kot bolečino: kakor da ne zasluži dobrega človeka, ki bi ostal pri njem in se trudil zanj, ki bi nekoliko pozabil nase in postavil interese naroda visoko nad osebne! To zaskrbljeno obmejno ljudstvo, ki bedi na mrtvi straži svoje domovine, hrepeni po moči notranje kulture. To ljudstvo potrebuje vodnika, ki so bo sebi odpovedal in ves živel za narod; učitelja, ki bo stal na braniku in budno gledal v svet za novimi pojavi in vrednotami ter z njimi bogatil svoj narod; človeka, ki bo živa kulturna vez med središčem in podeželjem, da bo deležna vsak čas novih sadov kulture; pi-jonirja, ki bo znal in zmogel premostiti vse vrzeli in ovire; prijatelja in svetovalca v težkih dneh, ki bo s trpečimi delil bridkosti v borbi za obstanek; na površno živ&čega -človeka, sanjajočega o družbi in udobju, ki ima čut samo za sebe, za resnično socitlno delo pa mu je malo mar in se spričo nepovoljnosti razmer omejuje zgolj na suho službeno dolžnost, ustvarjajoč prepad med ljudstvom in seboj — ampak človeka z dobro razumevajoče dušo, ki bo z ljudstvom eno in mu bo dalo za blagor občestva življenjski cilj in apostolat. Tak učitelj ni tujec med svojimi ljudmi. Narod plačuje z najboljšim, kar ima: z ljubeznijo. In takega učitelja si ljudstvo vzame v srce, to pa je najlepši in najdragocenejši dar in najpravičnejše plačilo. Takih učiteljev, ki se ne bodo bali hribovskih razmer in žrtvovanja, nam je vprav danes najbolj treba. To je čutilo naše ljudstvo istočasno z menoj in s to zavestjo smo slavili svoj jubilej na državni meji. Ivo Lainpič. Za ces lo Vransko-Lipa-Zadrečka dolina Že skoraj štirideset let so stare želje prebivalcev Zgornje in Spodnje savinjske doline, da bi dosegli med obema dolinama najkrajšo zvezo preko Lipe. Neštetokrat se je s to cesto vršila različna volilna agitacija med prebivalci obeh dolin, toda vedno je ostalo vse pri starem in stvar se ni premaknila z mrtve točke nikamor naprej. Sedaj se pa nadejamo, da smo končno vendarle prišli z mrtve točke in storili prvi korak k uresničenju dolgoletnih želj. G. ban dr. Natlačen je namreč z odlokom z dne 29. decembra 1936 odobril načrte in proračun za gradnjo te nujno potrebne ceste. Predmetna komunikacija je zaenkrat mišljena kot ba-novinska cesta II. reda odnosno kot občinska subvencionirana cesta in bi vezala državno cesto Ljubljana—Maribor z banovinsko cesto I. reda Trzin— Kamnik—Gornji grad—Rečica ob Savinji—Lctuš. Kot vezna proga bo nad vse važna ' ker bo s tem skrajšana zveza med Vranskim kotom in Zadrečko dolino za celih 22 km. Ravno tako pa bo neprecenljive važnosti za Gornjo savinjsko dolino, zlasti v zimskem času, ko obstoječa cesta Gornji grad—Kamnik zaradi vzpetega terena čez Črnivec z višino 1073 m za promet s tovori in avtomobili sploh ni uporabna in se mora vsled tega promet proti Ljubljani v tem času usmeriti preko Rečice, Braslovč in Vranskega, s čemer se proga podaljša za približno 40 km. To dejstvo že samo dovolj jasno utemeljuje nujno potrebo nove ceste Vransko—Zadrečka dolina—Gornji grad. Nič manj važna pa bo nova cesta tudi v pogledu tujskega prometa. Saj sta Zgornja in Spodnja savinjska dolina zelo važni tujskoprometni točki, zlasti Gornji grad s Solčavo in Logarsko dolino. Ves promet iz Ljubljane in Celja bi bil usmerjen v veliki meri na lo cesto kot najkrajšo in tudi krajevno lepo in zanimivo. Nameravana cesta je pa zlasti velevažna iz gospodarskih ozirov. Saj bodo z njeno uresničitvijo ob njej ležeči in sedaj neizkoriščeni gozdovi pridobili znatno na vrednosti, dočim so zdaj brez prepotrebne cestne zveze skoraj brez vrednosti. S tem bo zelo pomagano mnogim lastnikom gozdov. Če hočemo še socialne vidike, ki jih je v sedanjih težkih časih treba na prvem mestu upoštevati, je graditev nameravane ceste res nujno Iiotrebna, ker bi se obenem zaposlilo precejšnje število brezposelnih domačinov in bi stroški v pretežni meri šli za delavske mezde, dočim je gradbeni material na licu mesta na razpolago. Zato prebivalstvo trdno tipa, da bodo vsi mero-dajni čini tel ji čimprej ukrenili vse potrebno, da se bo gradnja ceste kmalu začela in ne lio zopet vse obtičalo na mrtvi točki. Prosimo kr. bansko upravo, da posveti tej stvari vso svojo pozornost, saj v našem kotu dozdaj še sploh ni bilo nobenih javnih del in bo to prvo večje javno delo. Pred kratkim se je vršil občni zbor »Društva za zgradbo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani«, ki je pred leti kot privatna ustanova prevzelo nase veliko breme, zagotoviti našemu mlademu tehničnemu in znanstvenemu naraščaju pre-potrebni znanstveni zavod, širokim gospodarskim krogom pa enako potrebno znanstveno preizku-ševališče naših vodnih zgradb vseh vret Privatna podjetnost je tako daia pobudo, da se je važno vprašanje, ki spada v okvir javnih del naših oblasti sploh otelo pozabi. Marljivim organizatorjem društva je res v razmeroma kratkem času uspelo, da eo z izredno skromnimi sredstvi, ki bi marsikje drugod 'niti najmanj ne zadostovala, vendarle dosegli uresničenje vsaj zasilnega programa svojih del — hidravlični provizorij, ki je bil nedavno izročen svojemu namenu in univerzi v last in uporabo za šolske namene. Provizorij pa ne sme pomeniti končen uspeh začrtanih načrtov, ki niso tako obširni, da se ne bi dali uresničiti, niti niso pretirani v zahtevah, eo pa v vsem svojem obsegu edino primerni resničnim potrebam naše domovine. Ze otvoritev provizorija, občni zbor društva, ki skrbi za zgradbo popolnega hidrotehničnega laboratorija pa še posebej, sta pomenila le manifestacijo neomajne volje, da vztrajajo vsi dosedanji delavci na začrtani poti — do popolnega hidrotehničnega laboratorija. — Vsem, tudi najvplivnejšim činiteljem v našem javnem življenju, ki so že ob ustanovitvi društva zahtevali najprej vidne uspehe in šele potem obljubili pomoč, je sedanji prvi uspeh naporov privatne podjetnosti že zadosten dokaz resnosti stremljenj društva in naše univerze, da bodo sedaj tudi oni z resničnim razumevanjem podprli započeto delo, da bomo že skoraj tudi mi prestali biti redka izjema med državami, ki še nimajo tega preprostega znanstvenega zavoda. V okviru programa za celotno tehniko je sedaj postal hidrotehnični laboratorij ostalim zahtevam enakovredno utemeljena postavka. V sredo popoldne so se pričele v Mariboru komisijske razprave o regulacijskem načrtu za Maribor in okolico, ki ga je izdelal na podlagi norega gradbenega zakona mariborski gradbeni odbor. Proti temu programu so se pritožile okoliške občine Irt zasebniki na bansko Upravo, ki je sedaj, preden odpošlje program v potrditev ministrstvu, odredila komisijsko razpravo na licu mesta, da se upravičenost pritožb ugotovi. V sredo se je vršila na mestnem načelstvu plenarna razprava, katero je vodil okrajni glavar za Maribor desni breg g. dr. Šiška, navzoči pa so bili zastopnik banske uprave inž. arh. Černivec, vodja gradbenega razdelka v Mariboru inž. Vanek, nekaj čaea mestni podžupan Zebot, predstavnika gradbenega urada ravnatelj inž. Haran in inž. arh. Cernigoj ter župani okoliških občin min. v p. Vesenjak iz Košakov, Stržina iz Pobrežja. Kaloh iz Studencev ter Prietovnik iz Radvanja. Poleg županov so prisostvovali razpravi tudi nekateri občinski svetniki in občinski delovodje. Podžupan Zebot je po otvoritvi pozdravil vse v imenu župana dr. Juvana ter je izrazil željo, da bi se vse sporne točke rešile sporazumno med mestom in okolico. Inž. Černivec in inž. Baran sta nato obrazložila splošne določbe novega gradbenega zakona, inž. Baran pa še posebej gradbeni program za Maribor in okolico. V imenu predstavnikov okolice je povzel besedo min. v p. Vesenjak, ki je dokazoval, da predloženi gradbeni program favorizira mesto na škodo okolice, katero zavira v njenem gradbenem razvoju in v njenem finančnem gospodarstvu. Najlepše predele okolice in najlepša stavbišča rezervira program za zaščitne pasove ali za širši gradbeni okoliš ter s tem globoko posega v pravice zasebne lastnine. Ovira tudi naseljevanje industrije v okoliških občinah, e čemer so občine finančno močno prizadete. Predstavniki posameznih občin so nato podali svoje zahteve z ozirom na občine. Košaki zahtevajo, da se izvzame njihovo področje iz zaščitnega pasu in da se dovoli zidanje in parcelacija v Ribniškem selu ter v Petrovem selu pod Kaivarijo. Pobrežje zahteva, da so vnese v ožji gradbeni okoliš ves predel zapadno od f Janez Leveč prvi upravitelj ljubljanske pomožne šole. Ko je leta 1936 ljubljanska pomožna šola praznovala svoj srebrni jubilej, je bil njen prvi upravitelj Janez Leveč za svoja visoka leta še pri meroma čil in se je z vnemo udeleževal razgovorov, kadar smo ga obiskovali, in se tudi vidno zanimal za potek priprav. Vendar sta mu sluh in vid zelo hitro pešala. Slabel je od dne do dne, v skrbi sester pa se je kljub temu kar dobro počutil in moramo reči, da je nepričakovano hitro umrl. Ljubljanska pomožna šola je imela v njem zelo razumnega in uvidevnega upravitelja od leta 1911, t. j. od svojo ustanovitve, do 3. oktobra 192-1, ko je stopil v pokoj. Dasi je bil v začetku vajen samo na splošne predpise glede šolstva, ki veljajo za osnovne šole. se je kmalu zelo temeljito poglobil v posebne zahteve, ki jih ima pomožno šolstvo na delo svojega učiteljstva. Uvidel je vedno bolj potrebo individualnega pouka, njegove nazornosti in strnjenoeti, zlasti pa poudarka delavnega principa v vsem delu in je že tedaj kar dobro razumel delavno :olo, ki se je šele pozneje in le počasi razvijala. dočim jo je pomožnošolski pouk gojil že od vsega početka. Dasi je bilo učiteljstva tedaj na pomožni šoli le malo, mu ni bilo škoda časa za posebne konference z njim, da se je na teh konferencah do potankosti porazaovoril o vsem delu in je iz svojih praktičnih izkušenj dal marsikateri koristen nasvet. Ko je uvidel, da za delo na pomožni šoli ne zadošča le povprečna izobrazba, se je z vso vnemo lotil podrobnejšega študija fiziologije, psihologije in po tologije, kar mu je posebno dobro služilo potem, ko je leta 1920 postal član izpraševalie komisije pri izpitih učiteljev za pomožne šole. Občni zbor gornjega društva je v ostalem potekal zelo stvarno in je prikazal vse delo društva v akademsko resni luči. Vodil ga je zaslužni predsednik generalni inšpektor inž. Sbrizaj, ki jo bil tudi ponovno izvoljen na odgovorno vodilno mesto. Tajnik inž. Kotlušek in blagajnik inž. Eler-šek sta poleg predsednika izčrpno orisala vse notranje in denarno poslovanje društva. Imenoma se je občni zbor oddolžil z zahvalo vsem dobrotnikom društva, ki so bili nato soglasno izvoljeni za ustanovne oziroma podporne člane, po višini poklonjenih prispevkov (10 ozir. veaj 1000 dinarjev). So to: univ. prof. inž. Znidaršič, Stavbna d. d., ki je dala tudi prostore za provizorij na razpolago, mestna občina in banska uprava; podporni pa TPD, inž. Dedek, V. Majdič, Kranj, občini Celje in Kranj ter društvo za nabiranje univ. zaklada. Kakor znano je naredil vse načrte za hidrotehnični laboratorij in za provizorij univ. asist. inž. Goljevšček, ki je tudi obširneje poročal o dosedanjih tehničnih delih. Predvideni stroški za celoten laboratorij so 3 milij. 100 tisoč din. — Za provizorij pa se je porabilo z največjim varčevanjem in poštenostjo pri vsem delu le 125.000 din. Sedaj se že oglašajo gospodarski interesenti, ki bi jim celoten laboratorij že mogel uspešno služiti za preiskuševališče važnih vodogradnih naprav, ki so v načrtih javnih oblaeti in bi se mogel tako neposredno tudi že s te strani primerno izkoriščati. Zato je nujno, da se na začrtani poti vztraja in je tudi akad. mladina v Akad. akciji po svojem zastopniku cand. inž. Ciuhi obljubila tudi v naprej svoje sodelovanje. — Občnega zbora so se udeležili med drugim univ. prof. inž. Znidaršič, za dekana in kot predstojnik vodnega, univ. prof. inž. Lobe pa strojnega oddelka, ze Stavbno d. d. inž. Umek, za MOL ini. Pogačnik, za akad. klub gradbenikov pa preds. cand. inž Boltežar. Vrtne ulice. Studenci so predvsem proti postavitvi centralnega pokopališča pod Pekersko goro, zahtevajo naselitev industrijo ter odpravo zaščitnega pasu, Radvanje pa zahteva možnost širjenja v smeri proti mestu, ki je sedaj z zaščitnim pasom onemogočena. Po teh izjavah jo bila seja komisije zaključena. V četrtek pa se jo podala komisija na teren ter je začela ob 8. z razpravami v občini Košaki. Ogledala si je sporne kraje in ugotovila občinske in zasebne interese. Popoldne je nadaljevala z razpravo v Pobrežju, v petek pa v Studencih in Radvanju. Fanfovshe duhovne vaje bodo v Ljubljani v dneh 16.—19. marca po tem pporedu: za okraje Sv. Peter, Kodcljevo, Moste in Hrušico v kapelici Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevcm. Za frančiškanski, stolni okraj. Sv. Jakob, Trnovo v Križankah. Za kolodvorski okraj. Sv. Krištof in Šiško pri Sv. Krištofu. Na Kodeljevcm ho pridigal g. župnik Alojzij Košmerlj, v Križankah g. župnik Janko Cegnar, pri Sv. Krištofu g. p. Kazimir Zakrajšek. Pridigo bodo ob 8 zvečer in sicer v torek, sredo in četrtek. V petek na praznik sv. Jožefa pa naj bi fantjo pristopili, vsak v svoji župniji, k skupnemu sv. obhajilu. — Zveza fantovskih odsekov, okrožju Ljubljana. — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve časi naravne »Franz-Joselove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Reg. po min. soc. pol. ln nar. Klr. S-br. 10483, 25. V. 85. »-»•«•»-»-^•^»•^'»-«■^•»».•v-v».-».-»».^».» Že od prej pa je znano, da se je kot posebno darovit Iepopisec vsepovsod zanimal in trudil za čim pravilnfcjši pouk v lepopisju. Na podlagi fiziološkega študija je izdal znane »Lepopisne vaje«, ki so v polpretekli dobi povsem izpremenilo pouk v lepopisju. Dočim se je prej v šoli gledalo le na to, da je otrok črke takorekoč slikal, pa najsi je to trajalo, kakor dolgo je bilo, je Leveč zahteval pogumno in krepke poteze kot prvi pogoj za lepo pisavo. Vedno večji je bil krog njegovih tozadevnih pristašev vso dotlej, dokler so ni pojavilo novo stremljenje v obliki delavne šole. Saj vemo, da ta ne gleda na čim lepše in ličnejše izdelke pisanja, ampak vse bolj na pravilno sodelovanje pri celotnem pouku. Vendar se mnogoteri učitelj še in šo zateka k tem vajam, da oblikuje in ogladi nelepo pisavo prav s temi vajami. Leta 1935 je Janez Leveč praznoval 80 letnico svojega življenja v krogli svojih ožjih prijatoljev. Še ne polni dve leti potem pa jo dne 8. marca t. 1. mirno v Gospodu zaspal. Z njim je izstopil iz ljubljanskega učiteljsketra кгоца markanten zastopnik one stare struje, ki so ni dala utesniti v zahteve tako zvanih starih časov, ampak jo s pravilnim stremljenjem slovenskega učitelja iz poznejših in današnjih časov znal slediti vsem vsakokratnim zahtevam. Ljubljanska pomožna šola se s hvaležnostjo spominja Janeza Levca kot prvega svojega upravitelja, ki ji jc do zadnjega ohranil svojo simpatijo in naklonjenost. Naj počiva v miru! — Prt iapriju. motnjah » prebavi vzemite zjutral na prazeD želodec kozarec naravne »Frans-Jnsol Rrcnčirec. Regulacijski načrt Maribora in okolice Komisijska razprava — Oholišhe občine hočejo svobodno graditi Drobne novice Občni zbor SPD Ljubljana, t'2. marca. Snoči je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor osrednjega društva Slovenskega planinskega društva. Udeležilo se ga je prav lepo število članstva. Občni zbor je vodil predsednik dr. Pretnar, ki je pozdravil predvsem zastopnike, tako predsednika Zveze za tujski promet načelnika dr. Mama in ravnatelja dr. Žižka, zastopnika mestno občine in mestnega župana inšpektorja prof. VVestra, zastopnika vojaških oblasti stotnika Dušana Milakoviča in poročnika Kršanca, zastopnika železniških oblasti inšpektorja Petka, zastopnika Zimsko-sportne zveze dr. Berceta ter zastopnike raznih drugih planinskih društev. Sporočil je pozdrave zadržanega častnega predsednika dr. To-minška. Predlagal je udanoatno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke ministrom dr. Korošcu, dr. Vrbaniču, dr. Rogiču, banu dr. Natlačeni! in pomočniku bana dr. Majcnu. V predsedstvenem poročilu je predsednik naglašal zlasti veliko delo, ki si ga je društvo nadelo v preteklem letu za Dom na Komni. ki se bo tudi v gospodarskem oziru obnesel. Navajal je tudi razna dela v drugih planinskih kočah in po potrebi raznih planinskih cest, ki so potrebne za napredek našega planinstva in boljšega prometa v planinah. Izvleček iz poročil odbora stno priobčili že v včerajšnji številki. Tajniško poročilo je podal dr. Brilej, blagajniško pa g. Marselj. Proračun za prihodnje leto znaša 480.000 Din. Blagajnik je ugotovil, da je obisk naših planin in planinskih koč v lanskem letu nekoliko nazadoval. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor z izjemo g. Kajzela in g. Držaja, mesto katerih sta bila izvoljena na novo dr. Novak in ing. Avčin. Oba odstopivša odbornika sta odstopila zaradi pre-obloženosti, oziroma oddaljenosti od centrale SPD. Občni zbor je potekel v popolnem soglasju. Manufaktura Pomladne novosti za damo in gospoda SOUVAN Koledar Sobota, 13. marca: Teodora, mučenica; Kristina. devica mučenica. Novi grobovi t V Travniku je umrl P. Vladimir Grahli, duhovnik D. I. Rojen v Štanjelu na Krasu iz učiteljske družine, je bil med vojsko legionar, pozneje okrajni sodnik v Bački Topoli. Pri Materi božji na Brezjah je začutil, da ga Bog kliče k popolnejšemu življenju. Napravil je duhovne vaje in o božiču 1924. postal jezuit. Pred dvema letoma je, imel svojo novo mašo v Travniku. Tam je kot profesor poučeval telovadbo in lepopisje. Delal je do zadnjega vzgledno in v čast redovniški družbi in domovini. Na prvi petek pa je hitro za gripo umrl, previden s sv. zakramenti etar 42 let. Sošolcem, tovarišem in prijateljem naj bo priporočen v jx)božen spomin. Osebne vesli — Diplomirani eo bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg.: Skerjanc Albin, Rozman Pavel in Miklič Rado, vsi iz Ljubljane. Čestitamo! = G. dr. Ivan Belle je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Celju. ARTIN ! A C É E S ZAPRTJE, LENIVOST ČREVESJA je vzrok mnogim boleznim. 2—3 ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANDERA. ▼zete zvečer, omogočijo zjutraj lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žej Din 8"— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50. Ogl. reg. pod S. br. 77i4; .44. — Kmečki tabor bo pod okriljem okrajne Kmečke zveze za Mežiško dolino v nedeljo, dne 14. marca 1937 ob pol 12 dojaoldne na trgu v Guštanju. Govorijo: Kotnik Beno, kmet v Podkraju, Brodar Janez, načelnik Kmečke zveze, Martelanc Karol, okrajni kmetijski referent, Kugovnik Jurij, član banskega sveta, Vrhnjak Ivan, kmet in župan v Pame-čah. Tabor bo ob vsakem vremenu. Dolžnost slehernega kmeta je, da se tabora udeleži! — Ljubljanska radio postaja bo v nedeljo 14. t. m. ob 12.45 prenašala iz Belgrada predavanje generalnega ravnatelja državnih monopolov Djor-dja Rašiča o pomenu državnih monopolov za vse in vsakogar od nas, nakar opozarjamo cenjene poslušalce naše brezžične postaje. — Živinski in kramarski sejem v Sp. Gorjah bo dne 20. marca. — Statistika ljubljanskega okrožnega sodišča. Pod okoliš ljubljanskega okrožnega sodišča spada 13 okrajnih sodišč. Pri vseh okrajnih sodiščih je bilo lani potrjenih na raznih listinah in pogodbah 5400 podpisov, predlanskim 5009. V Ljubljani sami nad polovico. Tudi zemljiškoknjižni uradi izkazujejo za lani večje število vlog, namreč 21.078, predlanskim pa 18.737. Pri vseh sodiščih je bilo izvršenih prav mnogo prenosov lastninske pravice in tudi hipotek jo bilo izredno veliko vknjiženili. Cenijo, da se je izvedla intabulaciju raznih posojil za okoli 150 milijonov pri vseh okrajnih sodiščih, spadajočih pod ljubljansko okrožno sodišče. — Vremenska napoved: Evropa: Depresija nad Britanskimi otoki je zajela ves evropski kontinent. Oblačno vreme tu in tam. Sneži v Skandinaviji in območju Baltiškega morja. Visok pritisk z nekoliko vedrini vremenom vlada v vzhodni Evropi in na jugu Balkanskega polotoka. — Jugo- slavija : Oblačno na zahodu, deloma oblačno v vzhodnih delih kraljevine. Močan široko piha na Primorju. Temperatura se je znižala v vardarski banovini, a zvišala v ostalih krajih. Najnižja je zabeležena v Zaječaru —1, najvišja pa v Mosta r ju + 16 stopinj. — Napoved za danes: Oblačup po vsej kraljevini. Temperatura se bo zvišala. — Prepovedan tisk. Službene novine št. M objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu pre-jiovedalc prodajati in razširjati št. 5 tiskopisa »Narodni val«, ki izhaja v Zagrebu in letak z naslovom »Viječanja izvršnog odbora SDS 24. i 25. ja-nuara 1937«, ki je bil tiskan v tiskarni »Grafika« v Zagrebu. O Mtceirdm Krepak mozeg iz naravno-dozoreiega ječmena, krepak, grenkosladak in okusen to je BIOMALZ 1'oskneun ilozn lliu 12'50 v lekarnah. — Velik naval na dražbo. V sobi št. 16 okrajnega sodišča v Ljubljani se je včeraj vršila sodna javna dražba obsežnega posestva v Črnučah, ki je last Frana Jerka, posestnika in pečarja. Dražbo je predlagala družba Brown & Boveri zaradi terjatve okoli 43.000 Din. Na dražbo sta prišli 2 hiši št. 4 in 10 v Črnučah, kakor tudi pečama s strojnico in raznimi stroji, duljc prav mnogo zemljiških parcel, tako njiv, travnikov in gozdov. Celokupno posestvo z vsemi pritiklinami je bilo cenjeno na 907.391 Din, najmanjši ponudek je znašal 604.907 dinarjev. Za to dražbo je bilo veliko zanimanje, zlasti med tainošnjimi posestniki, pa je prišlo k dražbi do 50 interesentov za posamezne zemljiške parcele. V dražbenih pogojih je bilo določeno, da se najprej proda vse posestvo v celoti. V slučaju, da ne bi bilo primernega ponudnika, pa bi se posestvo prodajalo po posameznih skupinah. Celotno posestvo je zdražila Kmetska posojilnica ljubljanske okolice za okoli 676.000 Din. — Nova knjiga : Kristus v c e r k v i, ki jo je spisal univ. prof. dr. Franc Grivec je izšla v založništvu Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in velja nevezana 52 Din, vezana v platno 60 Din. — Kalingcrjeve pesmi. Koncem 1. 1936 je izšla zbirka, obsegajoča 10 cerkvenih pesmi skladatelja Ferd. Kalinger-ja. Razen ene (postne) so vse prirejene za mešan zbor, nekatere od teh hkrati tudi za moški zbor. Opozarjamo sedaj zlasti na velikonočno pesem in na 4 Marijine (dve od teh sta majniški). Besedilo pri 7 pesmih je čisto novo. pri treh pa sicer staro, a splošno nepoznano, kar daje dosti večjo vrednost celi zbirki, ki jo je priredil St. Premrl, izdal pa Viktor Cadež, župnik v Mekinjah pri Kamniku. Vse pesmi so zelo hvaležne^ za izvajanje vsled ljubke melodijoznosti in prisrčnosti. Zbirka (samo partitura po 8 Din) se dobi v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani, v Knjigarni sv. Cirila v Marilx>ru, pri Slomškovi prodajni zadrugi v Celju in pri založniku. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Za jcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Preproge perzijske in bosanske za jedilnice od 125 Din mesečno, za spalnice (3 komadi, carni-tura) od 100 Din mesečno. Velika izbira na razstavi Državne tkalnice, Šelenburgova 7-II. Velika izbira samo do 15. t. ni. — PRI RAZPOKA NI KOZI. ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje >0BLAK0V0 KA Ml LIČNO MAZILO«. Gledališče Ljubljana 13. marca 1936. Drama: Sobota, 13. marca: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 14. marca: Ob 15. Repoštev. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Ob 20.: Dr. Izven. — Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. Opera: Sobota, 13. marca: Ero z onega sveta. Izven. Znižane ce/rte od 30 Din navzdol. — Nedelja, 14. marca: Ob X&. Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Nàvibanka. Izven. Znižane cene od 30 .Din navzdol. — Ponedeljek, dne 15. marca: Zaprto. Ljudski oder " Igro o izgubljenem sinu ponovi Ljudski oder na Jožefovo 19. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Prvi dve predstavi sta zelo uspeli, zato si pravočasno rezervirajte vstopnice, ki se dobijo v pisarni Pax et Bonum v frančiškanski pasaži. Predavanja Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. prof. dr. Šerko Alfred: Psihologija psihoz. Prireditve in zabave Fantovski odseki ljubljanskih in okoliških prosvetnih društev pripravljajo skupno fantovsko akademijo, ki bo na praznik sv. Jožefa ob pol 11. dopoldne v frančiškanski dvorani. Na sporedu so orkestralne, pevske, recitaoijske, simbolične in druge točke. Predprodaja vstopnic je v pisarni »Pax ot bonum« v frančiškanski pasaži. Družabni večer oficirjev ljubljanske garnizije bo 13. t. m ob 21. v veliki dvorani hotela Miklič. Vsi aktivni in rezervni oficirji z družinami najvljudneje vabljeni. Obleka poljubna I Nastop glasbenega otroškega vrtca šole Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob četrt na 7. v mali filharinoničui dvorani. V tem propagandnem tednu, ki se vrši pod naslovom »Učite se glasbe«, bomo imeli štiri produkcije. Poleg zgoraj navedene še v torek in sredo produkcije šole Glasbene Matice, v četrtek pa produkcije drž. konservatorija. Te tri produkcijo se pa vrše v veliki filharinoničui dvorani ob četrt na 7. zvečer. Preti začetkom sporeda vsake produkcije bo kratek pomemben nagovor, odnosno predavanje, ki jih imajo dlani učiteljskih zborov naših glus-benih zavodov. Natančni sporedi se dobe v knjigami Glasbene Matice po 3 Din. Spored velja obenem kot vstopnica. Sestanki Jegličevci! V torek, dne 16. t. m. ob 20. v dvorani Rokodelskega doma družabni sestanek ljubljanskega kluba. Na dnevnem redu je predavanje »Naša univerza*, nakar sledijo primerjevalua poročila tovarišev o drugih univerzah. Pevci — člani fantovskih odsekov. Drevi ob 8. bo skupna vaja v telovadnici Vzajemne zavarovalnice. Naše dijaštvo Drevi nb 6. in v nedeljo oh 10. pevska vaju za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih v nedeljo ob 11. Zaradi praznika sv. Jožefa se vaja prične brez običajne akademske četrti. Vabljeni vsi pevci in pevko I Kino Kino Kodeljevo — tel. 31-62. Danes ob 20. dva sporeda: »Nesrečniki« (Lee Mieerables) po romanu Viktorja Hugoja in Buck Jones »Dva nasprotnika*:. Kino Vi6 predvaja drevi ob pol 9. komedijo /Zenitovanjsko potovanje«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c. 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice oh pol sedmih. 1 Obisk cerkve Božjega grolm v stopanji vasi je tudi v letošnjem postnem času dokaj številen, ipak ne tako znaten kakor pred leti. Mnogo je bilo temu krivo dozdaj tudi slabo vreme. Najštevilnejši je Obisk cvetni in veliki teden. I Družba sv. Elizabete v Ljubljani. Vabilo za občni zl>or Družbe sv. Elizabete za ljubljansko škofijo, ki bo v nedeljo, 14. пшгса, ob pol 5 popoldne v Marijanišču (gledališka dvorana) s sporedom: 1. Nagovor predsedstva. 2. Branje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. Poročilo tajnice. 4. Poročilo blagajničarke. 5. Slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob 4 popoldne v marijaniški kapeli litanije z blagoslovom. Vabijo se vse delavne članice vseh konferenc, da se občnega zbora gotovo udeleže, iskreno pa so vabljeni tudi vsi dobrotniki in do-brotnice družbe, kakor prijatelji karitativnega gibanja. 1 O bratski Bolgariji in o pomenu zavezniškega pakta je govoril v četrtek zvečer v dvorani Trgovske zbornice naš gost minister g. Kazasov. Po uvodnih besedah predsednika jugoslovansko bolgarske lige g. Pustoslemška je g. minister v globoko občutenem govoru podal sliko današnje Bolgarije, njene miselnosti in njenega duhovnega razvoja, ki je P9 kratki dobi notranje neuravnovešenosti povzročil, da so se odnosi med bratskima državama temeljito izboljšali. Primerjajoč duševnost bolgarskega in srbskega naroda je govornik ugotovil, da bi se v bratsltem sožitju mogli obe psihi zliti v novo in močno psihološko formacijo. Pov-darjal je, da je prijateljski pakt v bolgarskem narodu našel razumevanje in privedel do cilja davno željo pokojnega kralja Aleksandra in carja Borisa, ki sta v nesrečnem 1934 letu položila temelj današnjemu dejstvu. Z željo, da bi današnji dnevi notranje povezali oba naroda in ju spodbudili h kulturni in nacionalni evoluciji, je govornik zaključil svoj govor in žel toplo priznanje. 1 Brezposelni trnovskega okraja se naprošajo, da se zglase v nedeljo, 14. t. m. v Prosvetnem domu, Karunova 14, od 10 do 12 dopoldne v svrho ureditve statistike brezposelnih tega okraja. 1 Ogenj na Sv. Petra cesti. V hiši zdravnika dr. Volavška na Sv. Petra štev. 8 je pričelo včeraj ob pol 5 zjutraj goreti. Ogenj so opazili najprej iz Alojzijevišča na drugi etrani Ljubljanice, odkoder so obvestili gasilsko postajo. Gasilci so odhiteli tja z motorno brizgalno in s trenskim avtom, pa so ogenj pogasili z ročnimi brizgalnami. Pogorelo je leseno cetrešje hiše. Skoda znaša več tisoč dinarjev, Nevarnost je bila, da se požar razširi «a vso hišo in na sosedna poslopja, kar pa so gasilci takoj preprečili. 1 Huda ploha nad Ljubljano. Sušeč je letos zelo vihrav. Tudi 40 mučeniki, ki so bili 10. t. ni., nam niso obetali lepšega vremena. Vsak dan dežuje. Marec je že doslej mnogo deževnejši, kot pa januar. Do včeraj je padlo že nad 100 m/m dežja. Tako deževen marec je bil leta 1934, ko je bilo v Ljubljani zaznamovano 205 m/m padavin. Marec pa je bil zadnji dve leti prav lep. Včeraj okoli 10. pa se je vlila nad Ljubljano silovita ploha, ki je trajala le par minut. Sledil je nato pohleven dež. Stanje Ljubljanice je drugače v splošnem neizpre-menjeno. Nikjer še ni prestopila bregov. Ljubljanica je včeraj pri Fužinah zaznamovala vodno stanje 4.70 m/m, pred dnevi pa 5 m/m. Nevarnosti za hujšo povodenj še ni. 1 Ljubljana brez morskih rib. Na gornjem Jadranu divja te dni silen vihar. Zalo je včeraj dovoz morskih rib na petkov ribji trg popolnoma izostal. Gospodinje so povpraševale po sardelah, a noben prodajalec ni mogel ž njimi postreči. Prvič pa so se na trgu prodajale nasoljene sardele v sodčkih. Za 1 Din 2 snrdeli. Pravijo, da so še boljše kot slaniki. Na trgu so bili na prodaj edino cipli po 28 Din in pasare po 40 Din kg. Cene sladkovodnim ribani so bile v glavnem neizpremenjene. Žive postrvi 40 Din, ščuke žive 22 Din in karpi 16 Din kg. Izredno mnogo je bilo na trgu žabjih krakov, kar v dveh dolgih vrstah. Slabši kraki so bili 4 komadi za 1 Din, boljši pa 3. Postni čas je sezona za ribe, a včeraj je bila kupčija srednja. Jesenice V nedeljo, dne 14. t. ni. ob 8 se daruje v župni cerkvi na Jesenicah sv. maša-zadušnira za pokojnega Lojzeta Bratuža. Meščani, počastite spomin narodnega inučenika! Kino Krekov doni predvaja danes ob 20. film v nemškem jeziku »Bengali« po romanu angleškega majorja. V glavnih vlogah Gary Cooper, Richard Cromvel i. dr. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Za posestnike domačih vrtov je prišel čas, da začno razmišljati o pripravljalnih delih za domači vrtiček. Niso to prazne skrbi. Vsak skuša pravočasno pripraviti zemljo, pregledati orodjo in določiti kaj ho tisndil oziroma posejal, da bo njegov vrtiček najlepši. Teh skrbi ga bo rešila v veliki meri knjiga iz katere bo črpal razne praktične nasvete in navodila, ki mu bodo pri delu na vrtu dobrodošli. To je knjiga: Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. llumek, 2. predelana in pomnožena izdaja s 102 slikami med besedilom in 2 barvnima podobama. Cona nevezani knjigi 42 Din, vez. 54 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. — 1931 — Danes, ko ima že skoro vsaka hiša vrtiček za najpotrebnejšo zelenjad in cvetlice, je prav, da opozorimo na knjigo, ki bo vsakemu posestniku domačih vrtov dobrodošla, da si bo znal svoj vrt praktično urediti in obdelovati. Tu najde navodilo, knko vrt uredi, obdeluje, krasi, kakšna naj bo zemlja, gnoj, orodje, katera so glavna vrtnarska dela itd. Dalje opisuje vge vrste zelenjadi, ki naj jih goji, kapusnice, listnato zelenjad, kore-naslo zelenjad, stročnice, čebulnice, dišeča zelišča, paradižnike, papriko itd. Posebno poglavje tvorijo cvetlice, vrtne in sobne. Knjigo vsakomur toplo priporočamo. Maribor m II. redni občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blaeajne v Mariboru. Vodil ga je dolgoletni predsednik Vilko Weixl, vsa poročila pa je podal marljivi tajnik Franjo Žnidarčič, ki ima veliko zaslug, da se ustanova tako lepo razvija, lz-jx>ročil posnemamo, da je izplačala ustanova v teku svojega obstoja za razne račune zdravnikov, zdravil, bolnišnice, klinike in sanatorje skujMio 1,332.608 Din za svoje člane. Ustanova sprejema člane v tri kategorije. Skupine se delijo f>o višinah prispevkov in sicer je treba plačevati za I. skupino Din 65, za II. Din 45 in III. Din 25 mesečno. Na ta način je omogočeno tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom, da se poslužujejo ugodnosti bolniškega zavarovanja. Članov ima v 1. skupini 196, v II. 92 in III. 18, бкирај 306 zavarovancev. Premoženjsko stanje je znašalo s 31. dec. Din 172.504. Dohodkov je bilo lani Din 175.236, izdatkov za zdravila, zdravnike in bolnišnico prav loliko. Rezervni sklad izkazuje 155.401, upravni pa 30.617 Din. Pri volitvah je bila izvoljena uprava s predsednikom V. Veixlom na čelu. m Izprememba v vodstvu Združenja trgovcev v Mariboru. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru. Prinesel bo izpremembo v vodstvu, ker je bil dosedanji predsednik veletrgovec Pinter izvoljen za svetnika zbornice TOI ter kot tak ne more biti več predsednik združenja. Tudi nekateri drugi člani sedanjega vodstva so podali izjavo, da ne sprejmejo več ponovne izvolitve. m Odlikovanje poveljnika policiiske straže. Včeraj dopoldne je predstojnik mariborske policije dr. Trstenjak izročil poveljniku policijske straže g. Franju Finžgarju vpričo vseh vodij postaj odlikovanje Jugoslovanske krone V. stopnje. Čestitamo! m Ugleden mož umrl. Na Koroščevi 8. je umrl v starosti 58 let vpokojeni davčni nadupravitelj in posestnik gospod Kari Viljem Doleczek. Pokoj-nil je bil v Mariboru splošno znana osebnost, izredno priljubljen družabnik in blag značaj. Zapušča žalujočo vdovo in sina, ki je zdravnik v Avstriji. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje! m Prosvetno izobraževalno društvo v Krčevini ima v nedeljo, 14. marca, svoj mesečni sestanek ob pol 3, poldne. Plačevanje članarine in pogrebnine v društvenem domu. Hkrati se vrii tudi občni zbor in volitve novega odbora in predsednika. m Nova opereta »Rdeči nageljni«. Član mariborskega gledališča Pavel Rasberger je uglas-bil novo opereto »Rdeči nageljni«. Krstna predstava novega dela se bo kmalu vršila v mariborskem gledališču. m Cesta Maribor—Št. Пј po Veliki noči. Podjetje Nassimbeni je te dni dobilo končno odobritev pogodbe za prevzem del na cesti Maribor— Št. Ilj. Podjetje je že pričelo dovažati na mejo pri Št. IIju potrebne stroje, zlasti ogromne valjarje, ki jih je dobilo iz Avstrije. Dela se bodo pričela ob meji takoj po velikonočnih praznikih. m Nove zgradbe. Gradbena dovoljenja so dobili: Urar Franc Knez za enonadstropno vilo v Principovi ulici, Divjak Franc za enonadstropno vilo v Gubčevi ulici, Matija Marion za enonad-stopno vilo v Smetanovi ulici, Otmar Birgmayer za dvonadstropno hišo na vogalu Klavniške in Kacijanerjeve ulice ter Posojilnica Narodni dom za trinadstropno hišo v Cvetlični ulici. m Podružnica FS na drž. klas. gimnaziji priredi danes popoldne v Ljudski univerzi predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval bo prof. Boris Sokolov o potovanju po Italiji. m Maratonci — smučarji, ki so verificirani, naj se prijavijo za podzvezno prvenstvo v teku na 18 km, ki se vrši dne 21. t. m. pri Senjorjevem domu na Pohorju. Prijave sprejema najkasneje do sobote 20. t. m. načelnik. m 10 m je v zajnki Irčal po zraku. Nenavadna nesreča se je pripetila 32-letnemu posestniku Alojziju Klobasi od Sv. Juriia pri Ščavnici, ki so ga včeraj pripeljali v mariborsko bolniinico. Zaposlen je bil s svojimi ljudmi pri podiranju velikega drevesa. Dočim so drugi drevo sekali in žagali, jo Klobasa držal za vrv, ki je bila privezana na vrhu drevesa in s katero je hotel deblo pri padcu naravnati v pravo smer. Pri tem pa je nevedoma stopil v zajnko na koncu vrvi. Ko se je začelo drevo majati, ga je veter podrl ravno v nasprotno smer, kakor je vlekel Klobasa. Spustil je vrv iz rok, toda zajnka ga je držala za nogo in s strašno silo, da je kar žvižgalo, ga je dvignilo v zrak kakih 10 metrov visoko in ga na drugi strani drevesa v loku treščilo na zemljo. Zlomil si je desno nogo v stegnu, levo pod kolenom ter dobil notranje poškodbe. m Vlom v Scherbaumovo vilo v Slivnici so izvršili neznani zlikovci. Odnesli so industrijalcu Gustavu Scherbaumu obleke za 6000 Din. m Z avtotaksijem v dosmrtno ječo. Včeraj so prepeljali na dosmrtno ječo obsojenega Bruna Go-vediča iz jetnišnice v moško kaznilnico. Govedič pa se je hotel še zadnjič postaviti, in si je naročil avtotaksi, v katerem se je v spremstvu paznikov odpeljal iz Sodne ulice na Pobrežko cesto, kjer so se zaprla za njim vrata kaznilnice. Celje c Pesnik Franc Žgur v Colju. Pred dnevi jo prišel v Celje na kratek oddib pesnik Franc Žgur, na Goriškem imenovan »Vipavski slavček«. Lani nieseca novembra je praznoval Žgur 70 letnico rojstva in tedaj so se ga epomnili z lepimi članki vsi naši časopisi. Sivolasi pesuik ostane nekaj časa pri svoji hčerki, ki je poročena z nadgeometroni g. Jerasom. Prikupnemu in simpatičnemu pesniku, ki je med starejšo slovensko generacijo dobro poznan in visoko cenjen, želimo, da bi se kar najbolje počutil med nami ter odnesel od tu najlepšo spomine. c Umrl je včeraj v starosti 75 let gospod David Modi c, sodni oficijal v pokoju in dolgoletni uradnik Mestno hranilnice celjske. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! c »Boštjan iz predmestja«, veliko socialno içro, katero je spisal pater Benoit, nameravajo uprizoriti naši priznani igralci na odru Narodnega doma v nedeljo, dne 21. marca t. 1. ob 4. popoldne. c Nedeljski šport. V nedeljo ob 14. bo na Olim-povem igrišču v Gaberju podzvezna prvenstvena tekma med SK Olimpom in ZSK Hermesom. Sodil bo g. llobacher. Ob 15.30 se bo pričela na Glaziji podzvezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Železničarjem iz Maribora. Sodil bo g. Mrdjen. c Prosvetni večer KPD v ponedeljek zvečer zaradi nastalih ovir odpade. c Akademski pevski zbor priredi v soboto, dne 20. marca, v Marijini cerkvi v Celju koncert slovenske duhovne pesmi. Na sporedu «o klasiki slovenske vokalne glasbe 16. stoletja. Ker vlada v Celju veliko zanimanje zn to v letošnji glasbeni sezoni najelitnejšo prireditev, ojioznrjoino cenjeno občinstvo, da si čim prej nabavi vstopnice že v predprodaji v knjigarni Goričar. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 vKdo je nor?« Ob 14. matineja »Dijak prosjakc. Gospodarstvo Narodna banka in kmetijstvo Na občnem zboru delničarjev Narodne banke dno 7. marca letos jo govoril tudi dr. M. Nedeljkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice in član upravo Priv. agrarno banke. V svojem govoru se jc zavzel, kakor smo že poročali, za to, da Narodna banka pomaga s krediti zlasti našemu kreditnemu zadružništvu. Navezal je zanimive podatke o dosedanji politiki Narodne banke ter posnemamo iz njegovega govora oni del, ki govori o razlogih, zakaj je doslej Narodna banka posvečala premalo pozornosti kmetijstvu. Od svojega osnovanja je imela Narodna banka dve glavni nalogi: prvo, da bodi regultator denarne cirkulacije, torej tudi čuvar naše narodne valute, drugo pa, da bodi izvor kredita v naši na kapitalu siromašni državi. Kot regulator denarnega obtoka in valute se pojavlja Narodna banka šele kasneje in postopoma. Prvotno je bila namreč po zakonu iz lela 1883 osnovana v namenu, ;>da se s cenenimi kapitali in dobro urejenim kreditom zavaruje trgovina in delavnost v Kraljevini Srbiji«. Tako je ostalo do zakona iz leta 1920, ko je postala Narodna banka izrečno zakonito pristojna v pogledu valutne politike. Čeprav jo Narodna banka dobila te valutne politične funkcije šele v najnovejšem času, jih je odlično izvrševala in jih vedno bolje opravlja, tako da je v tem pogledu zavzela že stališče, ki popolnoma odgovarja današnjim zahtevam. To popolno preorijentacijo v svoji »najvažnejši« funkciji je Narodna banka napravila očividno z ozirom na spremenjene razmere na celem svetu v pogledu valutne politike in dala na ta način dokaz svoje sposobnosti, da spremlja vse dogodke in se jim prilagodi. Dočim pa je Narodna banka pokazala svojo gibčnost in prilagodljivost v pogledu valutne politike tako vidno in dobro, zgleda, da tega ni napravila tudi v svoji kreditni politiki. Medtem pa so se tudi v tem pogledu razmere okrog nje spremenile in nastala je potreba, da se tudi v tej njeni funkciji izvrši temeljita revizija in preorijen-tacija osnovnih vidikov. Naj to pokažemo pobližje. Narodno banko kraljevine Srbije so ustanovili pred 54. leti belgrajska i-čaršija« in njeni »intelektualci«. V tej dobi je bila umla Srbija čisto agrarna zemlja; njeni prebivalci so bili z izjemo nekaj malo uradništva, trgovcev in obrtnikov, kmetje, in sicer v pretežni večini mali posestniki; pošlen iu preudaren, toda siromašen in patriarhalen živelj. Ona maloštevilna mestna »elita«, uradniki in trgovci, ki so prišli potom šol ali na poslovnih potovanjih v dotik z evropsko civilizacijo, so zelo želeli, da bi se tudi naša mlada državica čimprej »evropeizirala«, to je, da bi se i gospodarski i kulturno razvila ter stopila v vrsto zapadnih držav. Od našega takratnega primitivnega poljedelstva pa se ni moglo pričakovati, da bi se mogla dežela v naglem tempu gospodarsko razviti in povzdigniti njeno gosjx>darstvo. Zato so se vse sile obračale k drugim izvirom obogatitve: k trgovini, industriji in rudarstvu, na poljedelstvo pa se je gledalo z omalovaževanjem. Zato tudi Narodna banka dolgo let, od svoje ustanovitve, od svojega prvega zakona (1883), statuta in pravilnika pa vse do balkanske vojne, torej skoro vso dobo njenega obstoja in delovanja v kraljevini Srbiji, ni posvečala kmetijstvu nobene pažnje, ga sploh ni upoštevala in mu ni dala možnosti za kredite. Vso svojo paž-njo in ljubezen in tudi vsa svoja sredstva je posvečala Narodna banka samo svojim ljubljencem: trgovini, bankam, industriji in rudarstvu. Prvi zakon iz leta 1883 določa, da je namen Narodne banke, da se ...... »z dobro urejenimi krediti pospešujeta trgovina in delavnost (to je čaršijski izraz za mestne panoge gospodarstva v nasprotju s kmetijstvom) v krajevini Srbiji«. V svojem port-felju ima banka lahko — pravi nadalje zakon — »trgovske in finančne vrednosti (vrednotnice) z najdaljšim rokom 92 dni. ki se lahko vnovčijo«. Prva uprava Narodne banke je bila na stališču, da bodo »trgovske menice«, pod katerimi so se razumele zlasti menice industrijskih in trgovskih tvrdk oziroma menice z njihovimi podpisi, najboljša njena naložba oziroma podlaga za emitirane bankovcc. Da je bilo poljedelstvo popolnama izključeno od kreditov Narodne banke, ima pa ludi svoj tehničen razlog: po takratnem srbskem trgovinskem zakoniku (z dne 26. januarja 1860) se kmet ni mogel menično zavezati. V tem jc našla Narodna banka tudi svoje opravičilo, da se bavila z vpra šanjem kmetskega kredita. Ona se je striktno držala svojega zakona in si ni belila glave z vprašanjem, ali bi se moglo pomagati kmetijstvu s krediti Narodne banke potem kakšnega drugega kreditnega instrumenta ali v drugi obliki. Šele v letu 1908 je po inicijativi kraljevske vlade prišlo do spremembe zakona v Narodni banki in v čl. U je bilo sprejeto določilo, da se bančni papirnati deuar lahko zavaruje poleg ostalih vrednosti tudi z zadolžnicami Zveze kmetijskih zadrug in menicami Zveze obrtnih zadrug. Navzlic tej zakoniti odredbi je vendar ostala uprava Narodne banke v tem vprašanju zelo »rezervirana«, ker je vztrajala na tem, da rok njenim posojilom ne sme biti daljši kot 92 dni, »dočim so se kmetijske menico navadno glasile na daljši rok, pogosto na 6, 9 ali celo 12 mesecev«. Zato je Narodna bunka tudi pod tem zakonom kreditirala kmetijstvo vse do vojno izključno samo potom Zveze kmetijskih zadrug in še to čisto neznatno in minimalno. Ko je po vojni po zakonu z dne 26. januarja 1920 postala Narodna banka nove zedinjene kraljevine, je ona v razdobju od 1920 do 1931 kreditirala poljedelstvo potom Zveze kmetijskih zadrug, a to zopet v prav neznatni meri. Poljedelstvu se je torej dajalo povprečno manj kot 1% kreditov, ki so jih uživalo trgovine, industrije in denarni zavodi. Tudi v tej periodi je bil glavni izgovor ta, da se kmetje ne morejo menično zavezati in da so kmetske menice v bistvu (po prirodi stvari) daljšega roka kot 9*2 dni. Med tem je stopil v veljavo naš novi Menični zakon z dne 17. oktobra 1928, ki je v svojem § 97 prinesel tudi srbskemu kmetu davno pričakovano dovoljenje, da se smejo tudi kmetje menično pravno obvezati. Tudi zakon o Narodni banki z dne 17. junija 1931 je prinesel veliko novost: da Narodna banka lahko eskontira in reeskontira poljedelske menice, ki imajo vsaj tri sigurne podpise, z rokom 9 mesecev. To razširjanje ugodnosti za kmete pa je imelo vseeno omejitev: prvič, kmetske menice morajo biti dane Narodni banki samo potom Privilegirane agrarne banke ali Zveze kmetskih zadrug, in drugič, da skupni znesek teh menic ne more v bančini listnici znašati več kot 25% skupnega zneska vseh poslov (to je trgovskih, bančnih in industrijskih). Vendar pa je ostala bančina uprava tako sedaj kot tudi po spremembah zakonov v letu 1908 in 1920 zelo »rezervirana v tem pogledu. Po teh podatkih je bilo kmetijstvo v razdobju 1931/33 deležno največ 1.5% (okrog 30 milijonov) kreditov Narodne banke. Tudi danes, koucc leta 1936 znašajo celokupni kmetski krediti pri Narodni banki komaj kakih 50 milijonov dinarjev odobrenih (v resnici na dolgu, posredno in nej>o-sredno 55 milijonov dinarjev), od katerega zneska pa je treba brezpogojno odbili kredit Glavni zvezi srbskih kmetskih zadrug, ki je bil podeljen na podlagi državnega poroštva. Ostane torej 30 milijonov dinarjev kredita, ki je odobren kmetijstvu, kar znaša pri skupnem stanju posojil okrog 2% celotnega portfelja. Te številke se ne morejo zanikati in definitiv-no ugotavljajo dejstvo, da je bila Narodna banka in je tudi še danes v resnici vir cenenega in ugodnega kredita samo za trgovino in industrijo z rudarstvom in za bančništvo, dočim je z vsemi ostalimi pridobitnimi panogami ravnala mačehovski. Na kmetijstvo je gledala vseh 53 let svojega delo vanja z enakimi očmi kot belgrajska čaršija in njena inteligenca takrat, ko se je Narodna banka osnovala: kot na nekaj manjvrednega v gospodarskem in bančnotehničnem pogledu. Ona še danes tako gleda na poljedelstvo in na poslovanje z njimi. Samo da ne zakašljam! Kašelj prepreči bonbon! PROIZVOD „UNION" ZAGREB To dokazuje, da Narodna banka niti najmanj ni spremenila načel svoje politike v več ko 50 letih, v katerem času zlasti pa zadnjih 10 let so se izvršile tako ogromne spremembe v svetovnem in v našem domačem gospodarstvu, da se taka konzervativnost v tej panogi njenega delovanja (v valutni politiki se je ona, kakor smo videli, dovršeno modernizirala) ne more smatrati kot koristna in dopustna. Omejitev izvoza v Nemčijo Stalno naraščanje klirinškega šalila v prometu z Nemčijo (po zadnjem stanju že 33 milij. mark) je povzročilo v mesecu februarju znaten padec tečaja klirinške marke na naših borzah. Vse to je seveda šlo v škodo našega izvoza v Nemčijo. Pričakovali je bilo posebnih ukrepov za zopetno dosego ravnotežja v naši trgovinski bilanci z Nemčijo. To se je sedaj tudi zgodilo in Narodna banka je pod dev. št. 23 z dne 10. marca izdala obvestilo, s katerim se uvaja kontingentiranje izdajanja izvoznih potrdil za mesec marec in april. Za naš izvoz pomeni to znatno redukcijo, ki je pa sama v interesu našega izvoza, da se doseže ravnotežje v naši trgovinski bilanci in se izboljšajo plačilni pogoji za izvoznike. Na drugi strani pa bo nekaterim izvoznikom ta redukcija napravila znatno škodo. Kajti mnogo je izvoznikov, ki imajo že zaključite in celo nemška devizna dovoljenja, pa bi izvažali v naslednjih mesecih. Ti so na slabšem kot oni, ki so izvažali v januarju. Tu bi bilo potrebno upoštevati dani položaj in izvesti lako enakomerno redukcijo, da ne bodo oškodovani nekateri izvozniki. Če bi 6e našel način, ki bi takim izvoznikom ne napravi] škode, ki jim bo nastala zaradi najrazličnejših sporov z dobavitelji itd., potem je ukrep pozdraviti. V ostalem se glasi odlok Narodne banke takole : »Z ozirom na veliki dvig aktivnega salda v nemškem kliringu in v cilju, da bi se doseglo ravnotežje trgovinske bilance, kakor je določeno v drezdenskem sporazumu od meseca oktobra 1936, se bo vršilo izdajanje potrdil o zavarovanju valute za izvoz v Nemčijo na naslednji način: *Razstava Male zveze v Pragi Na praškem velesejmu nastopa letos prvič skupno Mala zveza s tremi paviljoni. Razstava kaže prav zanimivo zlasti to, da bi bilo treba uvoze in izvoze med Malo zvezo precej regulirati. Vse tri države posvečajo tujskemu prometu precej pozornosti in kažejo v slikah krasote svojih pokrajin. Jugoslavija in Romunija razstavljata žito, mesne izdelke in vino in kažeta s svojimi grafikoni zelo zgovorno, da bi se lahko malo bolj realno dalo poglobiti tudi naše gospodarsko prijateljstvo. Mnogo zanimanja je pokazal češkoslovaški finančni minister dr. Kalfus, ki se je dalje čase mudil v jugoslovanskem paviljonu in si dal podrobno tolmačiti vse razstavljene predmete in se zanimal za uvoz in izvoz v Češkoslovaško. Pri tem je pripomnil, da bode treba v bodoče gledati, da se bodo razmere zboljšale. Za vina je precej zanimanja in škoda je, da se ni nihče pobrigal, da bi bila razstavljena tudi naša slovenska vina. Poudarjamo pa, da ne zadene trgovinskega ministrstva prav nobena krivda, ampak da je kriva naša brezbrižnost, da se to ni zgodilo. Zelo veliko je zanimanje za zdravilne rastline, ki jih razstavlja Kmetijska družba iz Ljubljane. Javili so se interesenti iz Norveške, Nemčije, češke in iz — Jugoslavije. Neka tvrdka potrebuje 2—500 kg žajbeljna, druga se zopet zanima za večje količine šipka, trotja zopet za 200 ton sive ajde. Na vsak korak vidimo, da so severnjaki zelo slabo informirani o naši državi in jo zamenjajo z Bolgarijo in Romunijo. Informativno službo bi veljalo bolje organizirati, ker bi se dalo še marsikaj plasirati v svetu, kar leži še neizkoriščeno in brez cene doma. Za izvoz še dolgo ne bomo pripravljeni in bi bilo pač treba naše zadružništvo razgibati. To so storili najprej Srbi, ki imajo sedaj v Pragi prav dobro organizirano pisarno in se je njihov uvoz na Češkoslovaško znatno dvignil. Imajo še lepo organiziran uvoz prašičev, vinu in masti. Dobro se gibljejo tudi Dalmatinci. Največje težave nastajajo pač zato, ker nismo pripravljeni za večji izvoz, ki zahteva enotno blago. Zadnji č«s je, tla se pristopi tudi pri nas k tipiziranju vin, kar so more pač edino zgoditi le zadružnim potoni. Dokler bodo pa pri nas na prodaj le manjše količine vina in se ne bodo hoteli naši vinogradniki sprijazniti s prodajo grozdja za pridelavo tipiziranega vina, ho vinska kupčija tudi doma vedno težja in ne bo ostalo nič drugega kakor da bodo morali z velikim trudom in stroški pridelano kapljo vina |io-piti samo doma. Značilno je za naše razmere, da pri vsej pičli lanski letini ne morejo naši Dolenjci in Štajerci prodati vina doma, ker ga izpodriva največ dalmatinsko in banaško vino. Ista zadeva je s prašiči in tako se seli naš denar v druge kraje in se jemlje iz obtoka dravsko banovine. Treba se je samo malo poglobiti v to zadevo in si lahko predstavljamo posledice ... Na razstavi je veliko zanimanje za ribje konzerve in olje. Razslavljalci tožijo nad občulno konkurenco drugih držav, ki podpirajo izvoz z vsemi mogočimi sredstvi. V steklenih vitrinah so razstavljeni zelo lepi izdelki naših domačih obrtov. med katerimi pač prednjačijo oni od Državnega osrednjega zavoda iz Ljubljane. Z ozirom nu veliko modo je zanimanje zelo veliko. Zn organizacijo samo se pa zelo zanimajo Romuni, ki razstavljajo zelo lepe vezenine. Vršijo se razgovori, kako bi se dalo poživeti medseliojiio sodelovanje. Za bodoče se misli priredili več razstav jugoslovanskih ročnih izdelkov v Romuniji in romunskih v Jugoslaviji. Romunske oblasti zelo jiodpirnjo domače obrte in zato imajo tudi lepe uspehe Tudi pri nas hi bilo |iolrebno malo več razumevanja in kredita za propagando. 1. Pooblaščeni zavodi smejo izdajati potrdila o zavarovanju valute za izvoz v Nemčijo samo onim komitentom, katerinv je izdal dotični zavod tako potrdilo v mesecu januarju in februarju t. 1.; 2. glede vsakega komitenta, ki zahteva novo potrdilo, mora zavod ugotoviti, za koliko je bilo isli tvrdki izdano potrdilo skupuo v mesecu januarju in februarju t. 1. Za mesec marec sme izdati zavod vsaki Ivrdki samo K iznosa Izdanih potrdil za navedena dva meseca, torej sorazmerno Vi izdanih potrdil za vsakega od dveh predhodnih mesecev (n. pr. v januarju 100.000, v februarju 140.000, skupno 240.000. Torej se more izdati za marec И tega zneska, t. j. 60.000); 3. v teku tega meseca poedinim tvrdkam že izdana potrdila se bodo vračunala v skupni znesek, ki pripada izvozniku za mesec marec; 4. vrednost izvoza, ki pripada vsakemu izvozniku na podlagi pred|>isa točke 2 za mesec marec, se more v istem obsegu dati tudi za mesec april; 5. glede postopka za izdajanje potrdil za izvoz blaga v Nemčijo po mesecu aprilu boste prejeli pravočasno navodila; 6. do 15. t. ni. naj vsak pooblaščeni zavod dostavi neposredno Narodni banki seznam posameznim tvrdkam izdanih izvoznih potrdil, i. s. posebej v mesecu januarju in posebej v mesecu februarju, z označbo: imena in domicila Ivrdke, vrste in količine blaga. Take sezname naj zavodi dostavijo posebej za: a) poljedelske proizvode, b) proizvode živinoreje, c) proizvode šumarstva, d) industrijske proizvode, e) rude in f) eventualno ostale proizvode.« Z uspehom bo Jugoslavija lahko zadovol jna, če se bodo vse izrečene želje tudi dejansko izpolnilo. Pravkar je obiskal naš paviljon predsednik ČSR dr. Beneš s soprogo. Ogledal si je |x>drohuo razstavljene predmete iu jc čestital na lepi razstavi. Gosp. Račič. ravnatelj Državnega osrednjega zavoda iz Ljubljane je razkazal gospej prezi-dentovi naša ročna dela iu podaril album naših čipk. Gospa prezidentova je občudovala naša dela in zlasti so ji bile všeč najnovejše modne reči. Priv. agrarna banka leta 193 6 Privilegirana agrarna banka ima po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov iz lanskega leta veliko nalogo v zvezi s km el.sk i mi dolgovi. Postala je največji upnik našega kmeta in je odprla tudi svojo podružnico v Ljubljani. Zalo bo treba z večjim zanimanjem gledati njene računske zaključke kot doslej. Računski zaključek banke za leto 1936 je objavljen sedaj v Službenih novinah. V tem računskem zaključku novo delo banke še skoro nič ni prišlo do izraza. Omeniti pa moramo že v naprej, da garancije ne spadajo v bilanco, ampak morajo biti samo evidenčna postavka, kar je znano knjigovodsko pravilo. Kakšen smisel ima izkazovati sedaj za 330 milij. Din večjo bilančno vsoto? V naslednjem podajamo v milijonih dinarjev bilančno sliko banke za zadnja tri leta: Aktiva: 1934 1935 1936 gotovina 4.4 4.9 8.2 naložbo 49.8 27.4 24.1 hipotekama posojila 493.2 4S0.9 480.8 zadružna posojila 244.2 255.1 286.5 delničarji 11.1 15.5 11.0 efekti skladov 24.8 32.0 33.3 nepremičnine 3.6 4.2 10.2 Hipotekama posojila banke so ostala lani v glavnem neizpremenjena, znatno povečanje pa izkazujejo za zadnja tri leta tako zvana zadružna posojila, to so namreč večinoma posojila zadrugam, ki so bile osnovane po zakonu o kmetijskem kreditu, katerih pa v Sloveniji — praktično — ni. Še leta 1934 je bila poleg postavke zadružnih posojil, navedene v tabeli, posebej izkazana vsota 15.5 milijona: neplačano obresti za zadružna posojila. Te postavke ni v bilanci za leto 1936, ker so obresti gotovo vkapitalizirane. Zadružna jiosojila so v glavnem na obveznice (208.66 milij. lota 1936 in 174.2 milij. leta 1935) ter v tekočih računih: 75.7 (78.5) milij. Din. Terjatve do delničarjev so se lani zmanjšale za 55 milij. Din. V bilanci za 1936 so bile izkazane od banke kupljene nepremičnine s 4.2 milij. Din, v bilanci za 1936 pa le postavke ni, izkazane so samo bančne nepremičnine v zgoraj navedeni vsoti. Pasiva: glavnica skladi pokojninski sklad hranilne vloge nedvignjena divid. vloge podružnic čisti dobiček Hranilne vloge so dveh vrst: vloge zasebnikov, ki so se povečale od 14.76 na 17.6 milij. Din, dočim so so zmanjšali razni skladi pri banki od 17.77 na 17.0 milij. Din. Na nove posle v zvezi z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov kaže bilanca z vlogami podružnic, ki eo_ dosegle pri njih že 19.3 milij. Din. Čisti dobiček banke so je lani zmanjšal za skoro polovico. To zmanjšanje se lažje presodi iz računa zgube in dobička. Ta račun izkazuje zmanjšanje donosa od 14.61 na 29.55 milij. Din. Donos je 193-1 1935 1!>36 700.0 700.0 700.0 38.4 41.8 43.2 5.6 7.15 8.6 30.2 32.5 34.6 4.2 5.0 4.0 — — 19.3 36.6 34.4 18.1 Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke г dno 8. uiarca 1937 kaže tole stanjo (vse v uiilj. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 2S. februar): A k t i v a : zlato v blagajnah 1.615.7 (plus 6.58), zlato v inozemstvu 33.03 (—0.03), skupna podlaga 1.648.7 (plus 6.55), dovize izven podlage 656.7 (—36.7), kovani denar 378.0 (—5.0), posojila: menična 1.451.7 (plus 3.5), loiiibardna 245.4 (-2.0), skupna posojila 1.697.1 (plus 1.5), vrednostni papirji 114.74 (—0.6), razna aktiva 888.3 (plus 30.6). Pasiva : razni skladi 30.6 (plus 0.5), bankovci v obtoku 5.359.4 (plus 12.9), drž. terjatve 22.3 (—7.24), žiro 874.7 (plus 46.76), razni računi 1.047.1 (—4.72), skupno obveznosti po vidu 1.911.1 (34.5), razna pasiva 243.6 (—51.35). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.303.5 (plus 47.66), skupna podlaga s prlmom 2.118.6 (plus 8.42), od tega samo zlato v blagajnah 2.076.17 (plus 8.40), skupno kritje 29 (29.08)%, samo zlato kritje pa 28.42 (28.49)%. Med aktivi je opazili znatnejše izpremembe pri devizah izven podlage. Ta postavka je padla za 36.7 milij. din, vendar pa je del teli deviz bil porabljen za okrepitev zlate jiodlage, ki je narasla bolj kot običajno. Na večje transakcije v Narodni banki kaže tudi znatno povečanje raznih aktiv in pa zmanjšanje raznih pasiv. Obtok bankovcev je radi potreb ultima še malo narastel, prav znatno pa so narasli žiroračuni. * Bruseljski vclescjini so po svoji bogatosti znani širom sveta. Od 7. do 21. aprila t. 1. bo XVII. mednarodni velesejem v Bruslju jn se vele-sejemske legitimacije dobe pri Belgijskem konzulatu v Ljubljani. Na podlagi take legitimacije, ki je brezplačna, izda belgi jski konzulat obiskovalcem velesejma brezplačen belgijski vizum, veljaven od 4. do 25 aprila t. I. Razslavljalci dobe tudi brezplačen vizum, ki pa je veljaven že 15 dni pred začetkom velesejma pa do 15 dno po zaključku. Licitacija. Ofertalne licitacije za dobavo svežega govejega mesa za potrebe vojaštva bodo: dne 16. marca v Celju in Škofji Loki; dne 18. marca v Ljubljani in Slov Bistrici; dno 20. marca v Mariboru in Bohinjski Beli: dne 22. marca v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani. Borza Dne 12. marca. Denar V zasebnem kliringu je danes zaradi ukrepov Narodne banke za omejitev izvoza v Nemčijo, o katerih poročamo na drugem mestu, prišlo do fvrav znatnega dviga nemških čekov. V Ljubljani so narasli na 12.80—13 (včeraj so beležili 12.10— 12.30), v Zagrebu na 12.67—12.87 (11.95—12.15). nadalje so v Zagrebu beležili za sredo marca 12.90—13.10, za konec marca 12.9850—13.1850. za sredo aprila 1282—13.02, za konec aprila 12.97— 13.17, za sredo in konec maja 12.9750—13.1750 V Belgradu so beležili 12.4917—12.6917. Angleški funt je oslal na naših borzah neiz-premenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu pa na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 7.95—8.05, v Zagrebu pa se je okrepil na 7.8650 —7.9650, v Belgradu pa je narastel na 7.9016 do 8.0016. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.40—32.10, v Belgradu 31.30—32. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 2.30. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,397.083 din, v Belgradu 2689.000. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, v Belgradu je znašal 919.000 din. Ljubljana. — Tečaji s primo m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2389.16—2403.75 Berlin 100 mark...... 1756.02—1769.90 Bruselj 100 belg...... 736.44— 741.50 Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......213.16— 215.22 Newyork 100 dolarjev .... 4338.50—4374.82 Pariz 100 frankov...... 200.37— 201.80 Praga 100 kron....... 152.33— 153.44 Trst 100 lir........ 229.15— 232.23 Curih. Belgrad 10, Pariz 20.10, London 21.4225, Newyork 438.625, Bruselj 73.90, Milan 23.07, Amsterdam 239.60, Berlin 176.30, Dunaj 81 (81.80), Stockholm 110.45, Oslo 107.65, Kopenhagen 95.625, Praga 15.29, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.45, Buenos Aires 132.125. Vrednostni panirii Ljubljana: 7% invest. posojilo 89—91, agrarji 52—52.50, vojna škoda promptna 407—409. begluške obveznice 74—76, 4% sev. agrarji 50.50— 51.50, 8% Blerovo posojilo 92—93, 7% Blerovo posojilo 82—83, 7% posojilo Drž. hip. banke 97— 99, Trboveljska 265—285. Zagreb, državni papirji: 7% invest. posojilo 88 denar, vojna škoda promptna 407—409, begluške obveznice 74 denar, dalm. agrarji 73 denar, 8% Blerovo posojilo 92.50—93.50, 7% Blerovo posojilo 82.50—83.50 (83.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 97 denar, 7% slab. posojilo 87.50 blago. — Dclnice: Priv. agrarna banka 210 denar, Trboveljska 265—280, Gutmann 40—45, Isis 16 denar, Osj. sladk. tov. 185—200, Dubrovačka 320 denar. Jadranska plovidba 400—455, Oceania 250 denar. Belgrad, d ržavni papirji: vojna škoda prompt. 409—410 (410, 409), 5. 408.50—410 (410), begluške obveznice 75—75.50, dalm. agrarji 73.25—73.50 (73.25), 4% sev. agrarji 51 denar, &% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 83—83.50 (83), 7% posojilo Drž. hip. banke (98), 7% slab. posojilo 86.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7270—7350, Priv. agrarna banka (211). Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč., srem. nova 81—83. ban. nova 80—82, srem. nova sušena Indjija 92— 94. Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bč. okolica Sombor, gbč. ban., srem. 152—154, slav. 153—155, bč„ ban. potiska in ladja Begej 161—163, ban. 150—152. — Rž: bč. 140—142. Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet 37 vag. bil lani naslednji: obresti hipolekarnib posojil 20.94 (18.33), obresti posojil na zadružne obveznice 3.3 (19.35), obresti zadružnih posojil v tek. računih 3.8 (5.9) milij. Din itd. Drugi donosi banke so se tudi povečali. Med izdatki je omenili v prvi vrsti izdntko za plače 8.3 (8.16), upravni stroški 1.85 (1.4) milij. Din. Odpisi so znašali lani le 0.6 (0.2) milij., pa še to večinoma pri nepremičninah in inventarju. Izdatkov za obresti je bilo 0.8 (0.5) milij. Din. Vidi se. da režija v zvezi z izvedbo uredbe v tej bilanci se ni prišla do izraza Zaradi zmanjšanja čistega dobička je razumljiva ludi znižba garantirane obrestne mere za delnire Privilegirane agrarne banke od prejšnjih 6 na 3%. Ko smo zasedli Malago Naslednje pismo je pisal mlad Španski odvetnik, ki se na maleSki fronti bori na strani belili Cet ter se je udeležil tudi pohoda belih v Malago, svojemu prijatelju v inozemstvu: Veličasten je bil vhod naših belih čet v Malago. Sam sein se ga udeležil. Močno je tudi mene ganilo, kako so ljudje poljubovali našo staro špansko zastavo, ko so doslej toliko časa bili ustrahovani od rdečih teroristov. Če pa je to bilo nad vse ganljivo, vendar nihče ne bo mogel popisati, kaj se je dogajalo, ko so bele čete osvobodile jetnike jetniške ladje. Vedno so ti siromaki doživljali takorekoč svojo zadnjo uro, in nikdar niso vedeli, ali jim je jutrišnji dan še usojen. Ta negotovost je bila najhujše ki je kakor Damoklejev meč noč in dan viselo nad njimi. Zato si lahko samo mislimo, kako goreče so ti siromaki pozdravljali svoje rešitelje. Malaga s svojim milim in čudovitim podnebjem je bilo priljubljeno prezimovališče, kjer so ljudje v lepih vilah prebili zimo. Ceste so nekdaj bile polne lepih poslopij. Pravim, da so bile..., ker teh poslopij danes ni več. Boljševiki so namreč kakor Huni razdejali vse, kar jo bilo lepo. Delali so kakor bi delali divjaki, ki še nikdar niso slišali, kaj je kultura in kaj [>oiiieni civilizacija. Po ulicah smo našli raztresene osmojene človeške kosti, grobljo in smeti ter odpadke. To so nam pustili. Na naša vesela srca je legel teman oblak, ko so nam prebivalci pripovedovali, koliko ljudi so rdeči mogočniki pomorili. Marsikak prebivalec je (5 mesecev nosil umazan obraz, zapackane roke in nepočesano lase. Danes pa je obraz čist in lasje počesani, toda z obraza pa vendar lc še seva teror in strah. Včasih so bile njihove hiše vzgled snage in čistoče, danes pa jo povsod sama razvalina, blato in govno. In zraven še tisoče drugačnih strahoti Materam so boljševiki pripovedovali, da bomo mi otroke pomorili in ženskam silo delali. In verjele so jim! Sedaj pa lepo tako preskušano mesto zopet mirno počiva ob lepem morju. Nova vera za bolne ljudi V zadnjem času se je na Japonskem pojavila nova vera z imenom: Seiko ne ie. Propaganda za to novo versko gibanje je zelo živahna; zlasti jo širi japonsko časopisje. Pristaši sekte izdajajo svoj tednik v 10.000 izvodih; izdali so tudi »sveto pismo« in ga razširili v 30.000 izvodih. Vera je zlasti zato privlačna, ker obljublja ozdravljenje vsake bolezni brez kakršnihkoli zdravilnih sredstev. Taniguchi Masaharn, ustanovitelj te vere, ima takole mnenje o človekovem zdravju in bolezni: Človek je duhovni poglavar stvarstva in božji otrok. Telo je samo senca ali videz človekove duše. Razni pojavi na človekovem telesu so samo posledica volje. Če človek vzbudi v svoji domišljiji misel, da je bolan, tedaj povzročijo čuti na telesu občutek bolečine. Človekovo zdravje ali bolezen se torej ravna po človekovem mišljenju. Zato je treba, da v sebi poživimo misel, da smo božji otroci. Kakor je Bog popoln, bi morali biti popolni tudi mi, ker smo njegovi otroci. Nerazumljivo pa je, zakaj bi bili mi bolni, ki vendar moramo biti popolni kakor On. Bolezen obstoji torej samo v človekovi domišljiji. Če si izbi jemo iz glave misel na bolezen, preženemo tudi bolezen iz telesa. To moramo dobro razumeti in o tem moramo biti trdno prepričani, pa bomo imeli bolezen in zdravje v svoji oblasti. Če se zamislimo v položaj bolnikov, opazimo 7. začudenjem, koliko ljudi je, ki hočejo biti bolni. »Ni moja krivda, če sem bolan! Ne morem, bolan sem!« take in podobne izgovore imajo vedno na jeziku, samo da se izognejo delu. Tako mislijo fkoraj vsi bolniki. Taki zastonj iščejo zdravila. Zdravila imajo samo tedaj uspeh, kadar imata bolnik in zdravnik vanje polno zaupanje. Toda tega zaupanja velikokrat ni, zato zdravila nimajo uspeha, in je še dobro, če bolezni ne poslabšajo. Vsako živo bitje ima v sebi sposobnost, da ozdravi, to je zavest, da je božji otrok. Bolezni prav za prav ne zdravimo, ker je ni. Otresti se je treba samo predsodka, samo misli na bolezen, pa je človek zdrav. Bolezni pridejo čisto iz drugih vzrokov: iz zavisti, jeze, opravljanja, trme itd. Zato pošten človek ne more biti bolan. Bolezni otrok pridejo navadno od slabega razpoloženja tistih, ki imajo z njimi opravka. Vse to bolezni izginejo v trenutku, ko se vrnemo v »pravo pojmovanje življenja«. Zato zelo težko ozdrave tisti, ki se branijo pristopiti k novi veri in nočejo brati njenih časopisov, ker si s tem odvzamejo edino sredstvo, da bi sprostili življenjske sile, ki so v njih. Treba je poudariti tudi to, da vsi tisti, ki so se tega sistema oprijeli, niso samo ozdraveli, ampak so se opomogli tudi v drugih ozirih: trgovci so obogateli, obrtniki so imeli uspeh pri delu, učenci so hitro napredovali v znanju. To je tudi razumljivo, kajti človek, ki ve, da je prost greha in božji otrok, se čuti sproščenega in lahko razvija svoje zmožnosti. Budist s svojo strogo pokoro deloma poravna grehe svojih prednikov, kristjan izbriše s krstom izvirni greh, glede ozdravljenja pa sta oba navezana na božjo usmiljenje. V novi veri pa se človek oprosti vseh grehov in po vrhu pa še bolezni in trpljenja. Zato je prvi namen nove vere usmeriti človeštvo v novo dobo sreče in blaginje. Med gospodarskimi nasveti je najzanimivejši tale: »Uporabljajte kar največ morete! Čim več boste trošili, temveč boste imeli koristi.« Vsaka vera večinoma priporoča varčevanje: to pa je v naši dobi, ko se veliko proizvaja, napačno. Božjim otrokom ne bo nikdar manjkalo potrebnega. Vsaka stvar je zato, da jo uporabljamo. Kakor dihanje vzdržuje življenje, tako uporaba premoženja pomaga iilo bogastva. — Za češčenjo Boga ni treba graditi svetišč; zadošča, da človek naroča in bere časopisje, ki mu daje pravi verski nauk in da poslane član verske družbe. To je najvišje in najpotrebnejše bogočastje. Taka vera je pač vsaj za bolnike privlačna. V Evropi bi se takim naukom smejali, dasi je v njih morda kako zrno resnice, a na Japonskem je temu drugače. Misijonarji imajo dovolj dela, da svoje kristjane obvarujejo teh novotarij. Eno pa je, kar nam dajo misliti ta in vse številne sekte (saj jih je že vsaj 400; vsak teden kaka nova) ! to namreč, da Japonska išče Boga. Bog daj, da bi I ga kmalu našla v edino pravi veri! Tudi Japonska jo težko, a zelo važno misijonsko polje. Na ledeni gori se je razbil Kanadski parnik »Delia«, ki obsega 1267 ton, se je blizu rta Raze zadel ob ledeno goro in se je takoj potopil. Posadka je k sreči mogla še doseči suho zemljo 1er se tako rešiti. Egiptovska kraljeva družina v St. Moritzu. Spredaj kraljeva mati, za njo pa gresta njeni dve hčerki, princezinja Faucija in Faeca, ki sta prvikrat v Evropi. Sedaj se skupaj s svojim bratom kraljem Faroukom v Švici smučajo, nato pa se bodo odpeljali v London h kraljevemu kronanju. Ponesrečeni rešeni, reševalci mrtvi Hormon zoper izpadanje zob »Mtinchener Medizinischo NVochenschrift« poroča, da je iznajden nov način, kako je treba varovati zobe, da ne gnijejo in ne izpadajo. Če je ta novi način res tako uspešen, kakor trde, bo zobo-zdravništvo začelo hoditi docela nova pota. Ta zdravniški list namreč poroča, da se je posrečilo odkriti nove vrste hormon, ki ga izdelujejo iz kosti čeljusti ter iz zob. Ta hormon se je baje v boju zoper zobno gnilobo že prav dobro obnesel. Prvi poskusi so dognali, da se omehčana zoberna zopet utrdi in da bolečine prenehajo. Seveda je vse skupaj samo še začetek. Zato nikari pričakovati, da bo že kar jutri konec vseh zobobolov in vseh zobozdravnikov. Slepci stavkajo Iz Pittsburga v Ameriki poročajo, da so tamkaj začeli stavkati tudi slepci, kateri nočejo zapustiti svojih prostorov, v katerih so bili zaposleni. Stavkajo namreč tisti slepci, ki so nastavljeni v službi pri Družbi pensilvatiskih slepcev. Delavska zveza jih v njihovih zahtevah krepko podpira. Slepci zahtevajo 5 tednov plačanega dopusta, če so bolni, 2 tedna plačanega dopusta ob poletnih počitnicah, da se malo odpočijejo, ter 35 urni delavnik na teden. Japonski ples kaže v Berlinu Japonec Masami Kuni, ki kaže ples japonskega svečenika. Tovore nositi je na Turškem prepovedan o Ta le možak je legel v krsto, da s tem protestira zoper pogrebni monopol pogrebne družbo v mestu Oklahoma v Ameriki. Misli, da bi tako vzbudil ljudi, da se bodo takemu monopolu uprli. »Ali ni bilo lepo v planinah, gospa?« »Čudovito lepo, samo vidi človek premalo, ker vam gore povsod delajo napotje.« Iz Carigrada poročajo, da je v posebni naredbi turška vlada odredila, (ia poslej nihče ne bo smel več nositi bremena na ramah. Pri tem je prizadetih kakih 70.000 nosačev, ki so si služili svoj kruh kot nosači na železniških postajah ali pa v lukah. V Carigradu se je zbralo 5000 nekdanjih nosačev, ki so ustanovili transportno družbo, katera bo bremena in tovore prevažala z motornimi čolni in drugimi vozili. Tisti, ki so manj premožni, bodo kovčke in druge tovore vozili na samokolnicah. Toda velika večina teh siromakov nima niti toliko, da bi si mogli kupiti eno samo samokolnico. Zato so ti po tej naredbi vlade najbolj prizadeti. Raj na zemlji Angleški lordi so razpravljali o brezposelnosti. Neki govornik se je vroče skliceval na zgled Sovjetske zveze, kjer so zaposleni vsi delavci. — »Imate prav«, je pripomnil lord Snowden, »ree imamo na zemeljski obli samo dva kraja, ki ne poznata brezposelnosti. To sta sovjetska Rusija in angleška ječa. A ta pojav ima povsod isti vzrok: prisilno delo...« Sikstinsko kapelo v Rimu popravljajo. Za bolnike s sladkorno boleznijo Fotografski aparat, ki svet drugače «leda. Anglež Robin Hill je iznašel kamero, ki ob enem vidi na vse strani. Elektromagnet proži zaklop aparata. Na naši sliki vidimo fotografijo sredi Londona. t kg slame je težji ho t kg svinca Vprašanje, kaj je težje 1 kg slame ali 1 kg svinca je v dnevnem pogovoru kmalu rešeno. Nekateri bi z gotovostjo računali, da bo prav ako odgovorijo, da je 1 kg svinca ravnotako težak kot pa 1 kg slame. Vendar je z znanstvenega stališča zadeva drugačna. Kakor v vodi tako ima tudi v zraku telo vzgon. Vzgon 1 kg slame je večji kot pa vzgon I kg svinca, ker prevzetna slama sorazmerno mnogo večji prostor kot pa ista količina svinca. V brezzračnem prostoru bi 1 kg slame nekaj več tehtal kot pa 1 kg svinca. Jagnetina. ^ Majhna krača zadošča za 4—6 oseb. Kračo pa tolčoš, osoliš in jo daš v kožico, kjer je 100 g presnega masla, dodaš rumene kolerabe, stolčenih kosti in pečeš pičlo uro v vroči pečici. Potem vza-meš meso iz kožice. Sok naj zarumeni, dodaš 1 žlico moke in pol litra juhe in kuhaš pol ure. Nato pa omako precediš in obliješ pečenko z njo. Ovseni puding. 50 g valjanega ovsa skuhaš na mleku ali sodi, da se zgosti. Nato dodaš dva rumenjaka in ko jo ohlajeno še sneg dveh jajec. Vse zvrneš v posodo, ki je namazana s presnim maslom in kuhaš v sopari 20 do 30 minut. (Lahko dodaš še dve tableti saharina.) S tirolskega Brennerja so listi pred nekaj dnevi poročali, da je na Brennerju snežni plaz zasul tri može alpinskega italijanskega bataljona, ki so bili mrtvi. O tem poročajo sedaj te le podrobnosti: Pet mož močna patrulja italijanskih alpinov je napravila večji pohod pod Brennerjein. Med potjo pa je patruljo presenetil velik snežni plaz, ki se jo nenadno sprožil ter vseh pet mož zasul. Med tem ko so se trije možje patrulje kmalu rešili in izkopali iz snega, sla dva vojaka ostala zasuta. Zato so se trije rešeni vojaki takoj z vso vnemo lotili dela ter so začeli svoja nesrečna tovariša izkopavati izpod snega. Po daljšem napornem kopanju se je združenim močeni vseh treh posrečilo, oba rešiti. Toda siromaka sta bila že nezavestna. Preden pa so ju spravili k zavesti, se je udri nov plaz, ki je v hipu zakopal vse tri reševalce, med tem ko sta rešena dva in nezavestna vojaka obležala zunaj, ne da bi ju bilo zasulo. Čez nekaj časa sta se osvestila ona dva ter sta videla, da sta rešena in da je plaz zasul njune tri tovariše. Ker pa sta bila prešibka, sta pohitela do prvega človeškega bivališča ter naznanila, da je plaz zasul tri tovariše. Se istega dne je prihitela na kraj nesreče reševalna vojaška kolona, ki jo takoj začela odkopavati zasute tri vojake. Našla pa je le mrtva trupla finančnega preglednika Se-bastijanija in vojaka Piattija. Živega pa so še izkopali nadkorporala Ferrarinija, ki je potem povedal, kako se je prav za prav nesreča zgodila, ker rešena dva vojaka sploh nista nič vedela o drugem plazu ter o tem, da so oni trije ta dva že rešili, preden je njih zadela nesreča. Ranjenega korporala so prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer pa je siromak drugi dan umrl zaradi hudib poškodb. PHILIPS V 4 t u R O f * * fTTcA 5 cevni SUPER 3 valovne dolžine sprejema ves svet RADIO Sedaj samo D.n 147*— mesečno Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju Redni občni zbor celjskega Olepševalnega in tujsko-prometnega društva je otvoril predsednik g. direktor Subie, Ki se je po pozdravu zahvalil vsem dobrotnikom društva. Posebno se je zahvalil mestni občini celjski, ki jc največja podpornica in ki s svojo izdatno podporo sploh omogoča delovanje. Veliko zahvalo je dolžno društvo tudi mariborski in ljubljanski tujsko-prometni zvezi, pa tudi Savinjski podružnici slovenskega planinskega društva. Društvo ima namen, da skrbi za olepšavo mesta Celja in privabi posebno v poletnem času tujce ter povzdigne z vsemi dopustnimi sredstvi tujski promet v Celju ter poveča ugled in sloves mesta Celja. V zadnjih letih so predvsem vidna dela Olepševalnega društva: moderno kultivirane grede pred kolodvorom, Masarykovo nabrežje, ki je sedaj lepa promenada, je bila poprej pustinja, lično urejeno zemljišče okoli pravoslavne cerkve, v Kolenčevi ulici dragoceni in občudovani nasadi, kjer so prej nudile žalostno sliko fižolovke. Seveda je društvo napravilo še mnogo več manjših in večjih naprav za lepoto mesta Celja, ali pa jili je napravila mestna občina na pobudo tega društva. Obisk tujcev v Celju je iz leta v leto večji, kar je statistično dokazano. Mnogo hib pa je še v Celju, ki škodujejo tujskemu prometu. Že na zadnjem občnem zboru je omenil društveni predsednik, da celjski hoteli še tliso tako modernizirani, kakor to zahteva internacionalno občinstvo. V javnost 6e je razneslo, da Olepševalno in tujsko-prometno društvo s svojim poročilom škoduje hotelirstvu, češ, da zahteva, da bi tudi stari obrati uvedli centralno kurjavo. Hotelom se modernizacija le priporoča, ki bi bila koristna predvsem za nje. Na žalost pa pri nas še niso modernizirane kolodvorske čakalnice, preurejena še tudi niso stranišča, kar je ena največjih hib celjskega kolodvora. V najkrajšem času bo na društveno inicijativo ma: riborska zveza namestila na kolodvoru reliei, ki predstavlja pretežen del Slovenije in sicer skupno 8 celjskim Slov. plan .društvom, dalje tudi relief cele naše obale. V interesu tujskega prometa je fudi čim hitrejša ureditev cest v predmestju. Prav tako jc treba ukrenili vse, da se avtomobilisti tie bodo ogibali Olja, temveč da bodo vozili skozi Celje, v ta namen treba preurediti cesto Zidani most—Rimske toplice, pa tudi cesto proti Mariboru in Ljubljani. Za propagando bo morala mestna občina še v tekočem letu izdati nov prospekt mesta Celja, kajti zadnji prospekt bo kmalu pošel. Kardinalni zahtevi za v bodoče sta: Preprečitev katastrofalnega onečiščevanja Savinje in gradnja kopališča na levem bregu Savinje. Mestna občina celjska je že na svoji zadnji seji sklenila, da bo storila vse, da se do prihodnje kopalne sezone prepreči onesnaževanje Savinje po raznih industri-jih in premogokovnikih. Olepševalno društvo predlaga mestni občini, da pošlje v ta namen banski upravi v Ljubljani posebno deputacijo. Tudi grad-(1 ja novega kopališča na levem bregu Savinje je že toliko napredovala, da je bil v seji mestnega sveta izvoljen poseben odbor za študij gradnje novega kopališča. O. predsednik je poročal tudi o potrebi električne ure v Celju, o prestavitvi noriškega vojščaka na Dečkov trg, o postavitvi vremenske hišice pri hotelu Rebeuschegg in o ureditvi nasadov pri kolodvoru. Tajniško poročilo je podal oskrbnik goS|>od Rihtaršič. Poročal je o nasadih, ki so 6e že izvršili in ki se nameravajo izvršiti v prihodnjem letu. Na društveno intervencijo je železniška uprava napravila prepotreben poseben izhod. Inventar, obstoječ iz dekorativnih rastlin, cvctic, semen, posod in drugega orodja, presega danes znesek Din 150.000 Blagajniško poročilo je podal g. Lečnik Anton, ki je poročal, da ie imelo društvo v minulem letu 214.864.03 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Kaznovana malomarnost Novo mesto, 12. marca. Pred sodnikom poedincera se je danes zagovarjal 23letni Skok Franc, mizarski pomočnik na Viču pri Ljubljani. Obtožnica ga dolži. da je dne 27. julija lanskega leta v Stari Cerkvi pri Kočevju zaradi malomarnega nepravilnega ravnanja s samokresom ustrelil 18 letnega dijaka Henrika ftunirado iz Ljubljane, ki je kmalu nato umrl. Priči 19 letni Ciniperman Janez in 17 letni Stojanovič sta potrdili, da obtoženec ni imel hudobnega namena in da je vsega kriv le nesrečni slučaj. Dejanje se je odigralo v Stari Cerkvi pri Kočevju, kjer so barako Narodno odbrane straži li člani te organizacije pred fanti iz Kočevja. Za obrambo i so iineli siar samokres. Samokres je služil za strel- 1 ske vaje fantov, ki so stražili, med njimi so bili tudi vsi navedeni s Skokom. Sunirada j'e svaril pred igranjem z orožjem, ki je ležalo na polici. | Skok je navedeni dan snel samokres v smeri proti i fcumradi, ki je ležal na mornariški postelji. Strel je zadel Šumrado v hrbet, ki je kmalu podlegel. Skok in priče pravijo, da ni bii v sovraštvu s |x>-kojnim. Sodišče ga je obsodilo zaradi malomarnega ravnanja z orožjem na 11 dni zapora jiogojno za dve leti. Dobrova pri Ljubtiani Kot zaključek desettedenskega gospodinjskega tečaja, ki ga je priredilo naše Prosvetno društvo, bo v nedeljo v Cerkvenem domu na Dobrovi, velika gospodinjska razstava, na kateri nam liodo naša dekleta pokazala svoje izdelke. Razstava ho za nas kraj gotovo nekaj posebnega, saj Se nismo nikoli videli kaj podobnega. V prvi vrsti Ik> zanimalo naše gospodinje in bodo na razstavi videlo marsikaj novega, dalje bodo razstavljena lepa ročna dela in še druge stvari. Tudi za dober prigrizek je poskrbljeno. Da si tio razstavo vsak lahko ogledal, bo odprta ves dan in vstopnina samo en dinar. Ljubi,jaučune in Vienne opozarjamo, da imajo ugodno avtozvezo. Prav lako iz Polhovega gradca. Poizvedovanja tagabljmol Med vožnjo oil Ljubljane do Mari Nora preko Celjo se jc- Izgubila črna HKn.iiitii denarnica z 5no dinarji gotovine in važnimi llnlinnini. Pošten Sajditclj naj se javi upravi .Slovenca , Mirtbor. Ljubljanska drama: Zadnji signal Premiera 11. marca 1937. Drama Georga Fraserja »Zadnji signal« utegne zanimati starejši rod; snov, ki je vzeta iz burske vojske, naj spominja tistih časov, ko je skoraj vsa Evropa s toplim sočutjem spremljala boj malega naroda za svojo svobodo. Ta junaška snov pa ee je v dramatikovih namenih končno spremenila v politično ideološko vprašanje in dobila značaj izrazite igre, v kateri se čustvo svobode mora boriti z razumom, junaštvo z razsodnostjo, prirod-nost s civilizacijo. Zgodba nam kaže, kako se ne-pomirljiva skupina Burov ne more spoprijazniti z angleško zmago in hoče tik pred sklepom miru koncem maja 1402 dvigniti splošen upor. Zarota se po neprevidnosti razkrije, toda mladi inženir Johannes Ross prepreči nesrečo s tem, da premakne kazalec na uri: zadnje znamenje za upor da tako zgodaj, da se pripiave upornikov še ne morejo pokazati. Angleške vojaške oblasti presodijo položaj z velikodušno uvidevnostjo in nočejo žrtev. Krvavi zapletek reši nepričakovano srečno. Pisatelj je troje dejanj razdelili tematično: ostra zasnova v uvodu, boj obeli sil do vrhunca in razplet dejanja v mirno vsakdanjost. Tehnika igre, ki je za zunanjim delanjem postavila svoj nevidni načrt in ga prav v svojem vrhu izvedla v podobi dramatične ironije, vpliva neprvinsko; sredstva, ki se uporabljajo v komediji, v resni drami razočarajo; podobno vpliva tudi tretje dejanje: borbo prvmskih sil odloči drugorodna zavlače-valna igra, zlasti spretna sodnijska nakana, v kateri se uklonijo tudi osebno čustva nasprotnikov. Čeprav ima osebni poraz poudarek velikodušne odpovedi, nas ne more zadovoljiti; preveč je v njem angleškega kolonizacijskega recepta o velikodušnosti velikih in močnih do majhnih in premaganih Kljub temu, da se zadnia misel o osebni in nanxbv svobodi za premagan narod kaj lepo sliši, nas ne prepriča, ker tako more čutiti samo civiliziranec in ne omikanec. Pisateljeva rešitev je pač ugodna in pravilna za njegov primer, za igro samo na sebi, nikdar ne za boi prirodnih pravic. Kljub obupni stiski ie stari Stephano Ross pravi junak, njegov sin Johannes le bolj junak našega časa. Sicer moramo pisatelju priznati, da je svojo ideološko nalogo prepletel z mnogimi prisrčnimi dramatičnimi okoliščinami in razpletel prav učinkovito dejanje, vendar je njegovo delo ostalo samo igra. »Zadnji siđnal« je pripravil za oder g. C. De-bevec. Brez dvoma ga je zanimala močna napetost dramatičnega položaja, ki vsa ostaja v zadržanih dogodkih in se razvozlja v presenetljivih miselnih preokretih. Nasproti junaški neposrednosti burskih zarotnikov stopita premišljeni in realno usmerjeni mladi inženir Ross in uvidevni angleški vojaški komandant Captain Gordon Wilson. Starega Štefana Roosa, bolehnega junaškega starca, je z mogočno upornostjo in plemenitostjo izoblikoval g. Levar in z njim pripomogel igri do prav lepega uspeha. Njegov sin Johannes g. Jana je prikupen in premišljen mladenič, ki v svoji topli ljubezni do očeta in sredi nepričakovanih dogod-Itov skuša zmagati s hladnim razumom, toda v idejni nedognanosti igre postaja njegova naloga tem težja. Sredi med dvema taboroma, med osebno ljubeznijo in igro dogodkov niha s svojo pristno žensko plemenitostjo Viktorija Cavendish, voditeljica hospitala za burske sirote: ga. V. Juva-nova ji je dala mnogo tople ženskosti. G. Ciril De-bevec je s svojim poveljnikom Wilsonom ostal kljub osrednji zvezi bolj ob strani in se je mnogo bolj uveljavil kot oblikovalec stroge dramatičnosti. Izmed ostalih so se odlikovali g. Cesar kot junaški krčmar Stejin, g. Skrbinšek kot divizijski general in g. Gregorin, ki je pokazal prav izvirno podobo židovskega trgovskega potnika. F. K, Mariborske olcdališlt Akademsko smučarsko prvenstvo Soboto, 13. marca ob 30: Visokost pleše. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ncdolja. 14. marca ob 15: Deieln smehljaja. Znižani! cene. — Ob 20: Ciganski primai. Globoko znižane ceuo. Radio Programi Radio Ljubljanai Sobo/a, n marca: 12 1'lojča «c za ploščo kur naprej vrli, vsaka za znbnvo in krajši čas skrbi — 12.45 Vreme, poročila - 13 Cus, spored, obvestilu — 11.1Л Plošča so zn ploščo kar naprej vrti, vsnkii za zabavo In krajši ČOH skrbi! — II Vreme — 1K Zn delopust (Igra Ifadijski orkester) — IS. 10 Naravoznanntvo iu svetovni nazor (g. prof. Miroslav Adlešič) — 19 l'as, vreme, poročit», spored, obvestila — 10:10 Nnc. lirn: Za rešitev jugoslov. materinstva in mladiue (dr. Mi-lotln Zelič) — 19.50 Pregled sporeda - 20 O zunanji politiki le. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.20 Pojdite /. nami nn dolgo rnjžo - preko ulico. Veselo potovanje članov rad. Igr. družine, Jožka lil .Težkn in nekaterih plošč. Vodnika: .Tožek tn ježek — 22 ('as, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesel konec! (Radijski orkester). Drugi programh Sobola, 13. marca: Rrlprad: 10, .10 Miloševičev koncert — 21 Orkestralna glasba — Zagreb: 211 Hrvaški večer — Dunaj: 20 Donavske pravljico — 21.45 O filmu 22.211 Klavir — 32.50 Plesne plošče - Budimpešta,- 19.50 Igra — 21.50 Orkestralno glasba — 33 Plošče — Trsi-Milan: 17.15 Komorni koncert 21 ltoeeovn opera l>i-l,uk — Itim-ltari: 21 Igra — 21.1(1 Violina iu klavir -22.40 Zbor — 1'ragn: 14.W Weberjeva opera farostre-lee — 19.15 Vojaška godba - 20.15 Pestra glasba — 21.211 Igra — 22.15 Plesna glasbo — I ur.šara. 19.10 Xa-polllanska pomlad - 21..10 Orkestralni tn vokalni koncert — 32.10 l'lesnu glasba — Kanike postaje: 20.10 liazličnl 7,n ha v u I programi — Heromilnstrr: 20 Sclioe-ekovR opera vMassimlla Doni — Sottens: Л1 Dekliški /bor — 20.15 Haydnov koncert llukarcita: 20.15 Verdijeva opera 1'les v maskah« — Straeslinurg4. 21.10 Vojaška godita - 22.10 1'esler večer — Paris-ltadio: 21 llnehovn klavirska glasba - 21.45 Orkestralni in vokalni koncert - l'aris P. T T.: 21.10 Mozartova opera Beg i/, serajla — Posle Parisien: 21.15 Italijanska glaslia — 22.10 Popevke — l.Ondon: 20.10 H'leldove sklad he 21 25 Komorni koncert Severna .Inglija: 111 Orkestralni In solistični koneert Kalundborg: 20 Moderna glasba Hilrcrsiim I : 21.10 Orkestralni in vokalni koncert Irska: 20.10 Simfonični koneert -S točk hnl,,': 21.10 Stara pleMia glasba — 32 Moderna plesna glasba. Jesenice. 12. marca. J Danes je bil na Hožci drugi del al|>skega prvenstva univerz kraljevine Jugoslavije. Dočim je včeraj tekino v smuku ovirala neprodirna megla, se je danes tej megli pridružil še neverjeten naliv, ki je grozil, da bodo morale biti tekme odpovedane. Prireditelji pa so hoteli program na vsak način odpraviti in zato so se tekme vršile kljub skrajno neprimernemu vremenu. Proga je bila pripravljena na znanem |)obočju planinskega doma na Kožci. Proga sama je hi la zelo lepa in tehnično zanimiva. Imela je vsega 31 vratc. višinska razlika je znašala 150 m, dolga pa je bila proga 350 m. Ležala je na zelo strmem terenu. Na start je bilo pripuščenih nad 30 tekmovalcev in to vsi tisti, ki so dosegli včeraj v smuku odgovarjajoči čas. Kljub hudemu nalivu in ne-prodirni megli so vztrajali tako funkcionarji, kakor tekmovalci nad dve uri. Hvala Bogu, radi tega vremena ni prišlo do kakega novega -»sarajevskega škandala?, marveč se je tekma vršila brezhibno. To je treba posebej poudariti in gre vsa zasluga za brezhibnost prireditve prireditelju ASK-u ter odlični disciplini funkcionarjev in tekmovalcev. Tekme so se končale s sledečim rezultatom: Nlalom kot samostojna disciplina: 1. lleim (JASO) 1:48.8, 2. Harrer (Graz) 1:50.6, 3. Ilessnr-r (Graz) 1:57.8, 4. Novak (JASO) 2:05,4, 5. Lailer (Leolien) 2:07,0. fi. Sorli (ASK) 2:08,4, 7. Voiler (JASO) 2:12,1, 8. Dolenc (ASK) 2:19.4. 9. Ničnimi (JASO) 2:20,8, 10. Zahlbruckner (Leolien) 2:20.9, II. Schmidt (Leolien) 2:24.7. 12. Skoberne (JASO) 2:26,0. Rezultati v alpski kombinaciji: (Smuk in slalom.) Posamezniki: 1. Heim (JASO) 100 točk, 2. Harrer (Graz) 97.7 točk, 3. Novak (JASO) 86 točk, , 4. Kessner (Graz) 85 točk. 5 Schmidt (Leoben) 80 I točk, 6. Sailer (Leoben) 79,7 točk, 7. Voiler (JASO) ' 76.4 točk, 8. Zahlbruckner (Leobenj 73.4 točk. 9. Dečman (JASOl 73 točk, 10. Dolenc (ASK) 72.5 točk. Moštva po univerzah so po točkah: 1. Ljubljana. 2. Zagreb 3. Belgrad. V mednarodni konkurenci pa je zasedlo prvo mesto Ljubljana, drugo Leoben, tretje Zagreb, četrto Belgrad, dočim Gradec ni prišel pri tei tekmi v poštev, ker sta nastopila samo dva tekmovalca, dočim so za moštva predpisani štirje tekmovalci. Po klubih so rezultati sledeči: 1. JASO, 2. ASK, 3. ASO (Zagreb), 4. USP (Belgrad). Zvečer ob 6. je bil v hotelu »Paar« na Jesenicah objavljen rezultat in razdelitev daril. V imenu prireditelja ASK-a je pozdravil odposlancu dr. Rogiča, g. profesorja Messnerja ter vse tekmovalce, predvsem Avstrijce, Franček Žebot. Ko je razglasil rezultate, je prof. Messner spregovoril tekmovalcem in prirediteljem nekaj vzpodbudnih besed ter izročil krasen pokal ministra dr. Rogiča zastopniku zmagovalskega moštva ljubljanske univerze Hubertu Heimu. Pokal je prehoden ter si ga je osvoji ono moštvo, ki zmaga trikrat zaporedoma. Razen tega je Heim sprejel poknl prirediteljev v trajno last. Nato je bila odposlana brzojavka ministru dr. Rogiču in vsem pokroviteljem in rektorjem vseh treh jugoslovanskih univerz. Jutri bi se morale nadaljevati v Planici tekme v organizaciji JASO z damskim prvenstvom univerz. Radi popolnoma nemogočega vremena pa so te tekme odpovedane. Pač pa se vrši v nedeljo ob 11. v Planici tekma v teku na 15 km v izvedbi ASK-a s sodelovanjem vseh jugoslovanskih univerz in Avstrijcev, ki so se udeležili tekem na Rožci. Tekme „Planice44 preložene Belgrad, 12. marca. AA. Ker je Združenje smučarjev Planica odložilo svoje velike mednarodne tekme v smučarskih poletih na 29. marec, je tudi generalno ravnateljstvo državnih železnic preložilo svoje posebne ljudske vlake v Rateče-Planico na 28., 29. in 30. marca t. 1. Gimnastični plavalni tečaj za dame in gospode v zirrçskem kopališču SK Ilirije na Gosposvet-«ki cesti se prične dne 15. t. m. in bo trajal predvidoma en in. pol meseca vsak torek in petek in bo stal 80 din, ki se jih lahko plača v dveh obrokih. — K er je že precej prijavljenih in ker bo število udeležencev zaradi majhnega prostora omejeno, se bomo v prvi vrsti ozirali na one, ki se prej prijavijo. — Prijave ee sprejemajo pri blagajni kavarne »Evropa« Vremenska poročila z dne 12. marca. Îtateùe-Planica: 2, dežuje, 10 južuega snega. Planica-Slatna: 2, prši, 50 južnega »nega, mala skakalnica uporabna. Kranjska gora: 2. barometer stoji mirno, dežuje. 20 južnega snega. Pokljuka: — 1, sneži, 10 južucga snega na Î5 podlago Bistrica, Uoh. јег.: 3, dežuje, v dolini ni sac(r.i. Velika planino: 0, sneži. 140 osrenjenega snega. Kofce: 1. sneži, 15 južnega snega na podlagi, ju-gozapadnik. Krvavca -n, sneži, na (K) podlage, nevero/. ,v pudnik. Komna: It, sneži, 30 južnega snega n» 230 podlage. SK GRAFIKA. — Jutri ob 2 popoldne nsj ee javijo v gostilni Kolezija« sledeči igralci: Stupica Milan, Leo, Rozman, Potrato, Trobevšek, F one, Bežan, Bačak, Žagar, Pipan, Usnik, Bollavzer — vsi in točno! Razpis Občina Zidani most. srez Laško, razpisuje pragmatično mesto pomožnega občinskega tajnika. šolska izobrazba: Štirje razredi srednje šole z malo maturo ali njej enake šole. Pravilno kolekovane in lastnoročno pisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu: pri podpisani občini. Občina Zidani most v Loki pri Zidanem mostu, dne 9. marca 1937. Konkurs Prostorna hiša v Mariboru na naiprometnejši točki z velikimi skladiščnimi prostori, pripravna za vsako stroko, posebno za manufakturno in železninarsko trgovino in tem sličnim strokam, pod xelo ugodnimi pogoji naprodaj Prijazne pismene ponudbe pod »Maribor« na Puoliclta* d. d. Zagreb, Ilica 9 Uprava vojnotehničkog zavoda o Kragujevcu priniiče za svoje radionice počev od 13. niarta tek. godi ne i to: 12 prvoklasnih strugara (dreera); .45 prvoklasnih hravara i inašin bravara i 15 prvoklasnih hravara-šablonista. Oni kandidati koji žele da se prime moraju lično doči u Kragujevac o svome trošku i soboni da ponesu sledeča dokumenta: 1. Molbu taksirani) sa 5 Din taksene marke. 2. Svedočbu o svršenom zanatu (kalfcusko il? majstorsko pismo). 3. Poslovnu knjižici). 4. Vojničku ispravu ili uverenje o regulisanoj vojnoj obavezi. 5. Uverenje o vladanju i ponašanju, i da no ispoljava načelo protiv postoječeg drlavnog ure-donja u opšte. 6. Uverenje o podanstvu. Detajlni uslovi mogu se videti u berzama rad,i u Beogradu, Novom Sadu, Suhotici, Zagrebu i Ljubljani, i na glavnom ulazu Vojnotehničkog zavoda u Kragujevcu i njegovim odeljcima: u Sarajevu, Skoplju, Zagrebu, čačku, Kamniku i Obi-ličevu. Iz kancelarije uprave Vojnotehničkog za>oda Rbr. 10.488 od 9. marta 1937. godine u Kragujevcu. Krojači v številkah. Nek predarlski krojaški pomočnik se je dalje časa trudil, da je izračunal število šivov, ki so potrebni za moško obleko. Za moško obleko 6rednje velikosti je treba skupno 74.308 šivov, in sicer 35.670 šivov z ročno in 38.719 šivov s strojno šivanko. Za suknjič je največ dela, ker je treba zanj 22.014 ubod-ljajev z ročno in 20.279 s strojno šivanko. Hlače zahtevajo .«arno« 7786 ročnih in 10.043 strojnih šivov. Ob teh številkah šele vidimo, koliko podrobno delo vršijo krojači. Razburjen. Zdravnik: »Varovati se morate vedno, da se ne razburite.« Bolnik: »Ali še kaj drugega, gospod zdravnik?« Zdravnik: »Potem pa piti smele samo vodo!« Bolnik: »To mi je nemogoče. te misel na to me razburja.« Pred sodilčem. Čujte, ali je bila tatvina izvršena tako, kakor sem jo opisal jaz? — Tako ne, gospod sodnik, priznani pa, da ie va* način mnogo boljši od mojega. + Po kratkem in mučnem trpljenju je umrl danes, dne 12. marca, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 75 let, naš nepozabni soprog in oče, gospod David Modic sodni o f I r. v p. in dolgoletni uradnik Mestne hranilnice Celjsko Pogreb nejiozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. marra ob štirih iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sveta maša zadušnica so bo darovala v ponedeljek, dne 15. t. m. ob osmih zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela! Blagega pokojnika priporočamo v molitev in hlag spomin. Celje, dne 12. marca 1937. Žalujoča rodbina Modic in ostalo sorodstvo. * KIN O * .UNION Najlepše aimeko delo v retltl O. Bolwary-|a DehliShi internat(?R1NCE?A Angela Salloker DAGirlAR) Haoul Aelan MATINEJA daaea od 1410, Jntrl ob 11. url Veeela opereta Maškarada Fauia Weseely režija: Wllly Foret Puato.'ovni Mm velike ljubezni ln velike rarinte belin ljudi v vrtincu klta|sklh mesćanekih bojev ORIJENT Cary cooper ln Madeleine CarroU MATINEJA danes ob 14 16, jutri ob 11. url Vesela opereta Mašlcatrada Paula Wesaeiy režija: Wlliy Foret TEl. 21-24 MATICA Orandllozno filmsko delo Beethovnova velika ljubezen njegovo delo in njegova bolest HARRY BAUR Belila: Abel Gance Glaeba: lois Maison Danes, soboto ш nedelto zaigra v uvodu pri zadnji predstavi g. prol. REIN Y GAI. L ATI A L. ln IIL stavek iz Beethovnove lunine sonate v cis molu. Konkurs sa prijem 6 ertača. Vojnotehničkom zavodu u Kragujevcu potrebni eu 6 crtača, koji treba da izpuujavaju sledeče uslove: t. Da nije stariji od 32 godine. 2. Da je svršio mašinski otsek srednje teh-nihčke škole ili da ima najmanje 4 privatnih semestra tehničkog fakulteta ili da je sa uspehom proveo na radu kao crtač u nekoj tehničkoj ustanovi najmanje 2 godine. 3. Da je duševno i fizički zdrav i sposoban za ovaj posao. 4. Da je dobrog vladanja i da ne ispoveda načelo protiv postoječe državne forme i protiv pravne promene državnog poretka. 5. Da je regulisao vojnu obavezu. 6. Da je podanik kraljevine Jugoslavije. Sve ovu da dokažu punovažnim dokumentima nadležnih vlasti. Molbe sa dokumentima dostaviti do 25. marta 1937. godine. Iz kancelarijo uprave Vojnotehničkog zavoda RBr. 9907. ČISTO LANENO OLJE velike količine — kupujemo. Ponudbe upravi »Slovencac pod šilro >1 n d u s t r i j a< štev. 3691. Mati oglasi Službodobe Zastopnike za prodajo srečk državne razredne loterije, sproj-memo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upr. »S1.« pod št. 3558. (b) Rajonskega zastopnika sedež Ljubljana, sposobnega, agllnega, z nekaj kapitala (garancija) even-tuelno s flksumom tn provizijo — Iščo vodeča evropska tovarna pisalnih ln računskih strojev. Obširne ponudbe, navodilo referenc na »Publlcitas«, Zagreb, Illca 3 — pod »Bttromaschlncn«. (b) Knjigovodkinja s perfekt. znanjem nemščine se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Nemščina« št. 3899. (b) BB Manutakturist pošten, agllen prodajalec, z večletno prakso, star 9 let, neporočen, vešč slov. tn nemškega jezika, s prima referencami, želi promeniti mesto s 15. IV. Ponudbe prosim upravi »Slovenca« pod »Agllen manutakturist« štev. 3858. Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, zanesljiv In pošten, zmožen tudi samostojnega vodstva podružnico — iščem službo takoj ali s 1. aprilom. Cenj. ponudbe prosim na naslov : Vinko Molan, Dobova pri Brežicah. (a) Trgovski pomočnik šofer iščem primerno službo. -Naslov : Trg. pomočnik šofer. Dol, Hrastnik, (a) Razno Naprodaj dobro vpeljana in dobro idoča mesarija v neposredni bližini trga. Letni promet 400.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mesarija — 31. marec« št. 3875. МШШ Sobo in veliko kuhinjo oddam. Močnikova ul. 13, za žensko bolnišnico, (s) B5SEEBH Prijatelj, kam pa na vi t zgodaj/ Prodajat, kar imam navroda) Poslušaj> Kdor pri na* ponu-Jt, proda i lahkoto in te — tudi. Za šivilje in krojače! Gumbe Izdeluje lz vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah Mêla, Tyr-ševa ccsta 20. (!) Orehova jedrca Ia., člščena, ln pristen tr-čan cvetlični med nudi za takojšnjo dobavo po najnižji cen) J. Menart, trgovec, Domžale. (1) Trechcoate votrne suknjiče, novosti za športno obleke - nudi ccnono Presker, Sv. Petra ccsta 14. (1) Najboljši trboveljski premogi brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohoriča«« 5 Telefon ao-ss Volna, svila, bombaž stalno v bogat) Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Pretog, Ljubljana • Židovska uL ln Stari trg Deset nizkih vrtnic v različnih novih prekrasnih barvah, trajno cvetoče sorto z zavojhlro ln poštnino vrod C0 Dtu. Le na prostem odgojene sadike, ki cvetijo žo od majnlka naprej do pozne jeseni. Ravno toliko stane 20 slabejših sadik. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamilica, p. Maribor. (1) Deset vrtnic plezalk v krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah z zavojnino in poštnino vred 60 Din. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnlca, pošta Maribor. (1) Posestva Posestvo dela ti ilrrbl/ Ogla» tvoj kupca brl dobi. A ie v ikrbeh m га denar, trni hlSo kupil aotpodarl Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obražent posredovalec, Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 - Ima naprodaj večjo štovllo parcel, kompleksov. posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p) Lepo posestvo v najbližji okolici Ljubljane, kot več stavbnih parcel v Mostah, ugodno naprodaj — za knjižice Kmetske posojilnice. Polzve se : Josip Oražem, Selo, Ljubljana. (p) Trgovsko hišo enonadstropno, šo novo, s prvovrstno vpeljano mešano trgovino na deželi, zaradi selitve prodam — eventuelno dam tudi v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »130« 3873 Denar Posojila dajemo v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«. Informacije: Tavčarjeva 2. (d Al. Planinšek, koncesljonlrana trg. agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 36-10 — vnovči vloge denarnih zavodov najboljšo, takoj v gotovini. vedno najkulantneje Vse Informacijo brezplačno. (d) Objave Na javni dražbi naprodaj dve novo zgrajeni liišl na Bledu, Rlben-ska cesta, z obsežnim vrtom, primerni za upokojence ali letovlščarje — cena vsaki hiši okoli Din 40.000.—. Vsaka je popolnoma podkletena, ima dve sobi, kuhinjo, shrambo, angleško stranišče in podstrešje, ki se da lzzidati za stanovanje. Dražba bo na sodišču Radovljica — soba 30 — v soboto, dne 20. marca ob 10. url. — Informacije daje : »Teh-na«, Ljubljana, Mestni trg 25. (o) Tvrdka „Jeja" naznanja cenjenim odjemalcem, da se s 15. marcem preseli iz Miklošičeve V WOlffOVO Ul.10. Za nadalnji obisk se toplo priporoča J e š e Janko Olavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer l drug, parf. oddelek, Zagreb. Meteor pade z neha 57. Kaj jc Gorila videl na dnu reke? >Dobro opravi k je zaklical Škorpijon, ko je Gorila planil v vodo. >Bomk je moško obljubil Gorila in že izginil pod vodo. Ko pa je Gorila pričofotal na dno reke, se je prestrašil, da mu je zastala kri po žilah: namesto meteorja je zagledal pred seboj na tleh — mrtvaško lobanjo, ki se je pošastno režala. Pa še nečesa drugega se je Gorila prestrašil: velik rak ga je uščipnil za prst na nogi. Kakor da ga je sam peklenšček zgrabil za vrat, se je pognal nazaj v višino. Ko je pomolil svojo debelo bučo iz vode, ga je Škorpijon hlastno vprašal : »Ali si ga našel?« »Senik je ves zmeden zakričal Gorila. »Kje pa ga imaš?« je vprašal Škorpijon. »Na nogi! Ajsal Ajsak je zatulil Gorila. škorpijon je bil na vso moč razočaran, ko je videl, da ima Gorila na nogi — raka in ne meteorja. »Ilitro skoči še enkrat nazajk mu je ukazal, ko ga je osvobodil neprijetnega spremljevalca. »Nakl Nikoli večk je odločno rekel Gorila. »Z vodnimi pošastmi nočem imeti nobenega opravka k Barclay: b7 Rožni venec Roman. Prostodušje, s katerim si takrat pač najbolj grdi ženski vsega tvojega poznanstva to razlagal, me je zabavalo v toliki meri, da sem zapisala od besede do besede vse v svoj dnevnik. — In tistega usodnega večera sem brala te besede in jih brala znova, dokler se mi niso skoro ko boleč trn zadrle v možgane! lil potem sein v zavesti svoje pomanjkljivosti prižgala vse sveče in si s kritičnim pogledom opazovala v zrcalu obraz, ki bi ga moral ti dan za dnem, in leto za letom gledati pri inizi sebi nasproti, ako ti sledeče jutro rečem svoj: da. Predragi, nisem se videla s tvojimi očmi, kakor sem se videla odtlej. In nisem zaupala dovolj tvoji ljubezni, da bo izkušnjo prebila. Zdelo se mi je, da si prihraniva oba poznejšo srčno bol, ako se odrečeva trenutnemu veselju. Ti, preljubi, boš smatral to za hladen račun, ki ni bil vreden tvoje velike ljubezni do mene. Danes se zdi tako tudi meni, zdaj, ko se zavedam tudi jaz tvoje in svoje ljubezni. Takrat se mi je pa zdelo prav .in pametno, ako te odbijem. kakor tudi me je pri tem bolelo srce. O, veruj mi. niti slutila nisem, kako sem te zadela! Mislila sem, da se boš s svojo ljubeznijo obrnil preprosto k drugi ženski, ki je bo v vsakem pogledu bolj vredna ko jaz. Veruj mi, Garth, mislila sem ,da bo potekalo odtlej samotno samo moje življenje. — Potem sem se vprašala: Kako naj ga zavrnem? Ako ti povem pravi vzrok, sem vedela, da me boš skušal z žarečimi besedami pregovoriti, kako se motim, in jaz bi utegnila popustiti. Ker pa tega nisem marala tvegati, sem Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet si izmislila laž, preljubi, in ti jo vrgla v obraz. Tebi, ki sem te že bila pripoznala za svojega gospoda in zapovednika, sem zalučila v obraz brezsrčne besede: ,Ne morem se poročiti z negodnim mladeničem'. Ah, Garth, ne opravičujem se in se ne zagovarjam — izpovedujem se samo in zaupam tvojemu velikodušju, ki bo priznalo, da bi drugače odgovor golovo zgrešil svoj namen. Kako sama in žalostna je ostala takrat tvoja Jana v cerkvi — kako je s koprnečim srcem prisluškovala, ali se ne boš morda vrnil! Toda moj Garth ni mož, ki čaka pred vrati ženske, kdaj se ji zljubi, poklicati ga nazaj. Samota in praznost me je potem mesec za mesecem morila tako, da bi me, kakor je dejal Deryck Brand, ubila, če ostane tako, in me je poslal na pot. Kakor veš, sem ga poslušala, in v spremenjeni okolici sem začela gledati svet spet bolj zdravo. Letos na pomlad sem vrh velike piramide v Egiptu spoznala, da takšnega življenja ne morem več prenašali. Uvidela še nisem, da sem bila ravnala krivo; toda tako zelo sem hrepenela po tvoji ljubezni, da sem sklenila tvegati, oditi domov in te prositi, da se vrneš k meni. Tedaj sem zvedela za tvojo nezgodo, predragi. Pisala sem ti takoj, toda odbil si mi prošnjo za obisk in razgovor. Dobro vem, da imaš pravico reči: ,Ni mi zaupala, dokler so mi sijale oči — zdaj ko ne vidim več, se jo nehala bati'. Garth, imel bi polno pravico trditi to, in bi vendar ne bilo pravično. Zadnji čas sem se dovolj uverila, da takrat nisem ravnala prav in bi ti smela brezpogojno zaupati. Na kakšen način sem se o tem prepričala, boš zvedel pozneje. Za ta hip morem reči samo to: Če bi videl, bi spoznal zdaj v meni žensko, ki ti zaupa brez sleherne omejitve. In če jo napadejo dvomi zaradi njene zunanjosti, pravi preprosto: ,Ugajala mu je, vse drugo me nič no briga'. Izdajatelj: Ivan Rakovec Preljubi, zdajle ti ne morem pisati, kako sem se dokopala do tega prepričanja; toda o tvoji zvestobi in ljubezni imam dokaze, ki ne puste, da bi mi le senca nemira razgibala srce. Zato gre samo še za vprašanje: Ali mi moreš odpustiti? Ako moreš, pohitim takoj k tebi. Ako je pa moj greh prevelik, da bi mi ga smel in mogel odpustiti, seveda ne bom mogla priti — toda prosim te, preljubi, ne zavračaj me od sebe. Piši mi samo eno besedo: ,Odpustim' z lastno roko. Več ne potrebujem. Cim jo prejmem, pridem takoj. Ne narekuj svoji tajnici pisma zame; tega bi ne mogla prenesti. Kakor sem rekla, piši preprosto ,odpustim', če moreš, in mi pošlji. Tvoja žena.« Zelo tiho je bilo v sobi, ko je sestra Rožamarija nehala brati. Vprašala se je, ali bi si pač smela iti po kozarec vode, ne da bi motila Gartha, a je sklenila, naj raje ne hodi. Končno je Garth Dalmain dvignil glavo in rekel z medlim smehljajem na obrazu: »Zahtevala je od mene nekaj nemogočega.« Jana si je pritisnila roko na srce. »Ali ne morete zapisati: odpustim?« jo vprašala sestra Rožamarija. »Ne, tega ne morem. — Dajte mi list papirja in svinčnik, gospodična Gray. Sestra Rožamarija mu je položila oboje pod roko. Garth je vzel svinčnik, otipal s prsti sredino papirja in zapisal tja z velikimi, krepkimi črkami besedo. Potem je dal list sestri Rožamariji in vprašal: »Ali je čitljivo?« »Popolnoma čitljivo,« je odgovorila, na srečo prej, preden so besede zalile in zabrisale njene solze. Namesto: odpustim je Garth napisal: ljubim. J } J < 0 S ° qQQ 6 Q o o " 1 « s 5 2 0) a» m laa^ rS ® ® M a o a £ > O CA O O S (rt N N N Ш « » > > •tJ a 0> > o— O л « "■So. ■o;» 3 .2 T СХЈЗ s »o a а »si S J-Si <0 ŠJ.S д »jjjj -JtsJrvl iM Urednik: Viktor Cenčič