163. številka.
Ljubljana, v sredo 19. jnlija.
XXVI. leto, 1893,
Izhaja vsak dan iveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstr o-igerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki\ Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po f> kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamncije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani, 18. julila.
Minoli teden priobčil je „Slovenec" dva članka bO klerikalizmu" in „Politična hegemonija duhovnikov" pisana v tonu, bistveno in jako dobrodejno razlikujočem se od pisave ligaševske. Tudi ti raz-pravici Bicer mrgolita napačnih konklusii in logično nemogočih sklepov, brez katerih bi bil moral »Slovenec" že zdavna v koruzo vreči svojo puško, in za-beljena sta z navadnimi napadi na naš pregrešni list, a vender Be pozna tema člankoma nekaj, s čimur se zamore ponašati malokateri Ligaš, to namreč, da je bil pisec prepričan o resnici tega, kar je pisal. In to nam je nekako dobro delo, kajti poštenje prepričania mi vsikdar spoštujemo — a v zadnjem času bilo je to pošteoje žai redkokedaj zaslediti v člankih »Slovenčevih".
Piani omenjenih člankov — s katerima se hočemo danes čisto na kratko baviti, ker sta pre-značilna za vzgojo našega duhovskega naraščaja — pozna se pri VBabem Bklepu, pri vsaki besedi tesno-srčna teologičuo-mistična v?go|a, katera je zopet moderna postala po zaslugi g. knezoškofa dra. Jakoba Missie tudi v Ljubljanskem semenišči ; ker se za razmotrivanje duhovniškega poklica a tega stališča ne čutimo niti poklicane, niti 86 nam to vprašanje vidi posebnega splošnega interesa, usojali se bomo opozoriti g. piRca le na glavno hibo njegovega dokazovanja, ležečo v tem, da ne zna ločiti duhovnika od Človeka, mašnika od politika. Da je pri tem moral, Četudi bona fide zagaziti v huda nasprotja, je ob sebi umevno. Takoj v prvem članku pride pri definiciji duhovske oblasti do sklepa „da oblast, ki jo ima po Kristovem nauku duhovBtvo, presega vsako posvetno oblast", v isti sapi pa trdi, nda sta duhovska in posvetna oblast v krščanstvu loč o ni" (tedaj vender I), in „da si ne smeta nasprotovati in ne segati druga v druge delokrog", „da sta pa obe združeni v rimskem papežu". Ako je duhovska oblast nad vsako posvetno, kako naj je potem mogoče, da bi ne segala v delokrog posvetne, in ako sv. Oče zares teži nad tem, da bi združil (na čemur pa v interesu cerkve močno dvomimo!) kjerkoli izven rimske države svojo dubovsko oblast tudi s po-
svetno, kako bi bilo mogoče, da bi ne prišel v ko lizijo s tudi pri timh priznano najvišjo, t. j. državno oblastjo. Erk'aret mir Graf Oerindur.....
Taki nazori so pač le produkt neprebavljene državno-pravne modrosti nekaterih starih cerkvenih očetov, kateri izvestno niti sami niso prisvajali praktične veljave svojim posvetnim doktrinam tudi za — XIX. stoletje! In potem konec prvega članka, ki se glasi doslovno: „■ ■ . . Ne dajo se (sc. kranjski duhovniki) vsuievati ljudem, marveč le Jednetnu, ki rja poznajo za svojega Gospodarja, Kristusu, /»•/ si je od bral nekatere v poseben delež (klc-ros) in jim ziJtujšev c.lOlUllHaeTl> HCTOPtt-
vecKifl nporpecoi? Bopbfla, — 6opb6a oapoAoo u nie-
Mrin,, ooi'l.oo roo'.uil'c rini, ooi'i.nn i'o.niriii, oon.fia coc.ioiuM, oop l fin u n ]• t i u . noi'i.oo iim> iit,ux i. u iieiiM>iiiiixi., fioi'bfia cKiixii, iu roi»a i > i'Hi.iX7» n EH•[<■ iii'ieii:n\ii liihoai., DOPbOa vtYI;-ii;,u'niii u liii«vriii>ixi» Mulini«" u. t. \. („IVecHnu Mucu.". Maii 1S03. str. 54. [mala].) . . .
Da bi si ogledal krasno Srbijo tudi od sevorne strani ter videl najzanimivejši del dolnjega Dunava, stopil sem v Belemgradu zjutraj ob šestih na parobrod in se pripeljal okoli petih zvečer v Oršovo. Nič ni prijetnejšega, nego vožnja po veliki reki. Vozil sem se po Dunavu že od Dunaja do Budapeste in pa od Vukovara do Novega Sada, ali vožnja od Belegagrada do Oršove presega vse! Veličastno plava beli parobrod po široki reki. Ogerski bregovi so do Baziaša dolgočasni, ker so
Prilog« „Slovenskemn Narodn" it. 163, dne 19. julija 1893
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Sinočoo Številko našega lista zaplenilo je c. kr. državoo pravdništvo zaradi odprtega pisma, katero je pisal in priobčil Btarosta Ljubljanskega „Sokolau brat Ivan Hribar visoko-rodnemu gospodu deželnemu predseduiku baronu Heinu. C. kr. državno pravdništvo zasledilo je namreč v tem pismu zakonite znake prestopka zoper varnost Časti po § 491. k. z, kateri je po 61. V. zakona z dne 17. decembra 1862., št. 8. d. z., ako se stori proti kakemu javnemu ob* lastvu, preganjati uradoma. — Svoje uaročuike in čitatelje prosimo potrpljenja!
— (NaŠ preustrojeni uradni list,) kateremu smo bili zadnjič za par dnij sapo zaprli, že zopet rogovili. Tisti privandrani nemški „učenjak", ki si je bil dal minoli teden vsled neke naše notice, katero je preveč ad verbum vzel, prav po nepotrebnem lase striči, spravil se je to pot na slovanske barve. V predvčerajšnji številki drgne se namreč v političnem pregledu ob narodni mestni zastop Praški, češ, da je dal napraviti (strah in groza!) par samočeških javnih napisov in poleg tpga še, kakor trdi „Laibacherica" „in den Farben des Panslavismu8a. Ta opazka je tako neumna in perfidna, da jo je treba pribiti. V katerem leksikonu pa je našel naš novi skribent barve „panslavizma?" Mi namreč pač poznamo češke, ruske, poljske, hrvatske in slovenske narodne barve, splošno slovanskih ali celo „pnnsliiviHtičnih" pa ne, dočim vidimo razobešene pangermansken Idealfarben " pri vsak i umestni in neumestni priliki tudi na Ljubljanski kazini. Očividno je torej, da je penzijonar južne Železnice izstrigel to podlo denuncijacijo zoper češke narodne barve iz kakega zakotnega levičarskega lista. Po istem receptu pa bo seveda danes ali jutri denunciral tudi našo deželno in narodno trobojnieo, ki je slučajno popolnoma identična s češko torej tudi — panslavistična. Tak je novi kurz našega uradnega glasila v dobi, ko so naši državni poslanci še vedno pristaši vladne stranke I — Čudimo se le slamnatemu uredniku, obrtniku in slovenskemu založniku O. Bamhergu, da s svojo firmo krije tako pisavo zoper narod, mej katerim živi in od katerega uživa tudi obilo zaslužka. Utegnil bi ga dam.-s ali jutri še kdo spominjati na tu ljubeznivost!
— (Prvi znaki.) Skoro bi rekli, da miRli vlada ree nekoliko pomesti po Trstu. Policijski svetnik Kari Pelal je stopil v pokoj in dobil naslov vladnega svetnika. Že koj po minolih občinskih volitvah se je govorilo, da dobita dva višja policijska funkcijoua.ja plavo polo; jeden jo že ima, drugi jo pa pričakuje. Sicer pa s tem ne bo nič pomagano. Riba smrdi pri glavi . . .
— (Osma redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metodo,) ki bode v Sežani v sredo dne 26. t. in. ima nastopni splošni vapored: Dne 25. julija : 1.) Ob 8 uri z.ečer priredi v Ljubljani na Čast skupščinarjem piva Ljubljanska podružnica .zabavni vefter" na vrtu Hafnerjevo pivarne, Šcutpi teiHka cesta št. 47. Dne 26. julija: 2.) Odhod iz Ljubljane s posebnim vlakom ob 6 15 zjutraj. 3 ) V Sežano dohod skupščinarjev od Goriške strani (s Tržaškim, oziroma Gotičkim vlakom) ob 9*03 dopoludne. 4.) V Sežano dohod posebnega vlaka iz Ljubljane ob 930 dopoludne. 5 ) Sv maša v župni cerkvi ob 10. uri. 6.) Ob 11. uri zborova nje po naznačeuem vsporedu na vrtu g. deželnega poslanca II. MahorčiČa. (Ob neugoduem vremenu se zboruje v Bobaui.) 7.) Po zborovanju skupni obed na iBtem vrlu (eventuvelno v salonu). Couvort 1 gld. 20 kr. brez pijače. Radi obeda se je zglasiti pri načelništvu ženske podružnice v Sežani (prvo mestnica gospa Murija M a ho r č i č e v a). 8.) Izlet v Divačo ob 3-20 popoludne, kjer bo obisk krasno razsvetljene „ Cesarje vič Rudolfove vilenice" (Vstopnina 1 krona.) 9.) Odhod iz Divače v Lubljauo ob 8. uri. P. u. prijatelji slovenskega šolBtva, čestito uaroduo Ženstvo in sploh vsi dobrotniki naše družbe po slovenskem ozemlji so vljudno povabljeni, — Potovalna pisarna g. J. Pavlina v Ljubljani priredi poseben vlak. Vozui listki, katere naj si ude-ležniki oskrbe pravočasno, dobivajo se pri g. P a v 1 i n u in pri vseh družbinih podružnicah. Odhod vlaka iz posamičnih postaj, vozne cene itd. prijavimo jutri
— (Abi tu ri jentska v e se 1 i ca) slovenskih in hrvatskih učiteljiščuic in učiteljiščnikov ružnih uči teljišft zbrala bode v soboto dne 22. t m. lepo število nadepolnih bodočih narodnih odgojite!jic in odgojiteljev naše mladine v beli naši Ljubljani. Ne
dvomim . .»a se bode narodno občinstvo Ljubljan&ko odzvalo prav mnogobrojno pozivu rodoljubnih osno-vateljev veselice, tembolj ker je to letos jedina dijaška veadica v Ljubljani in ker bo tej nedolžni Blavnosti delajo prečudne ovire. Od povsem zanesljive strani poroča se namreč, da za-č a itn i vodja Ljubljanskemu učiteljišču gosp. prof. Linhart brani abiturijentom in abiturijentinjam sodelovanje, grozeč jim, da ne bo podpiral njihovih prošenj za učiteljske službe. Mi m- vemo.iz katerega zukona si svaja kandidat nemške stranke za izpraznjeno mesto učiteljiščuega vodje to pravico, gotovo se pa ne motimo tideč, da je motiv njegovega postopanja to . da je slavnost izključno slovenska io da je čisti dohodek namenjen deloma tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Morda se je pa gospod Linhart le prenaglil s svojim — novim kursom! Vsakako pričakujemo, da bo narodna občinstvo Ljubljansko odgovorilo na take persekucije z ogromno udeležbo pri slnvuosti, katere vBjiored priobčimo jutri.
— (Slovensko ferijalno društvo „Sava") je pričelo s svojim poslovanjem. Odbor posluje vsak večer od 5.-6. ure v odborovi sobi: KneŽ|i dvorec, II. nadstropje v proBtnnh »Glasb. Mat eeM, kjer so vadijo redni člani v borenji in se sprejemajo po §. 96. in 97. društvenega poslovnika novi udje, ki morejo biti po §. 4. e društvenih pravil slovenski velikošolci za časa nvojih ukov in abiturijentje. — „Sava" je v kratki dobi bvo-jega obstanka večkrat jasno pokazala, da stoji odločno na na pri -ino-slovenskem stahšči posebej in na slovanskem v obče; gojila je o počituicah mej dijašl. •!• družno življenje in zanesla mej večino slovenBk b akademikov prepotrebuo zavednost. Nadejati se je, da tudi letos pristopi lepo število novih članov in da se pomnoži čislo ustanovnikov in starešin, ki bo kakor do danes združe*, alo v sobi cvet slovenskega razumništva Dosedanje gg. usta-novnike in starešine, brate redue člane in društvene prijatelje pa opozarjamo, da se udeleže jutri v četrtek brez izjeme brucuškega večera v Hafnerjevi pivarui (klubova Boba) ob 1/99 uri, katerega priredi Ljubljansko upravništvo .Save" Blovenskira od-hodnikom. Vsportd : I. a) Pozdrav br. predsednika, b) slovesno sprejemanje brucov, c) slučajnosti. II. Zabavni del: a) Humoreska iz dijaškega življenja, čita br. li. Mu mi k, b) akad. stol
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali včeraj kroni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Polouica Vrbič v Ljubljani 1 krono, gos(>a Z. 2 kroni. — Od Male Nedeljo na Spodnjem Štajerskem: gg. Anton Božič, župan v Radoslayerja. V korist društvene blagajue vršila se bode meseca septembra na kongresnem trgu javna tombola. Društvo izjiolnjuje točno svojo blago nalogo, zato tudi zasiuži vs tran^ko podporo.
— (Dolenjski železnici) Dela na progi Ljubljana- Grouupije-Kočevje vrf6 se vsled ugodnega vremena precej hitro in tudi štacijska poslopja so večjidel že dovršena. Prihodnji ponedeljek odpelje se ud tod prvi osobni vlak v Kočevje, kateri pa bode seveda le dotični komisiji na razpolaganje. Proga Ljubljana Grosuplje-Kočevje otvorila se bode na slovesen način meseca oktobra, proga Ljub-Ijaua Gro šo živino, ker je ne morejo prodati, krmiti pa tudi ue. Tirolski deželni zbor je dovolil 100.000 gld. za uakup krme. V takih razmerah je uamu naravno, da se je vse-stranHko zahtevalo, naj se prepove* izvažanje krme na Nemško, kjer je pomankanje krme še čulnejŠe kakor v nas. Priznati se mora, da je naša vlada imela dobro vo jo, rešiti kmetski stan iz hude zadrege, ali vezaui smo na O^eisko, dualizem nas je nanjo prikleuil, in kakor pri drugih V|>rašanjih je tudi tu odločila korist Madjarov. Ogerska ima dovolj krme in zato se je uprla nameravani prepovedi in lo tudi preprečila. Kaj za to, če tudi pogine naša živina, da imajo le Madjari svojo korist.
Vitanje države.
Srbska skupščina. Zatoženi liberalni ministri so končali svoje zagovore. Ribarac je znoBil jako mnogo materijala, da opraviči svoje postopanje. Priznati se mu mora, da se je srečno branil. Vladnih nasilstev in neza< konitostij sicer ni tajil, a skušal jih je predstaviti
jastrebi. Mrtvaška tišina vlada v tej divjeromantu'ni soteski, ki je ob jednem najveličastnejša rečna soteska v vsej Evropi! Kazanska soteska je sama na sebi vredna, da jo človek gre gledat. Ko od duhov gnan plava skrivnostno parobrod kakor po jezeru . . . Tam, kjer je struga najožja, vidi so na srbski strani v skalo vsekana »Trajanov a t a b 1 a". Napis je srbska vlada dala lepo prenoviti, tako, da se tedaj lahko čita — od blizu. Na Hkali stoji v lat. jeziku vsekano, da je tod ob bregu cesar Trajan bil dal napraviti cesto. Po levem bregu pa se vije od Baziaša do Orfiove nova smelo in umetno zgrajena takozvana Sečeni-jeva cesta. Le jirehitro priplava parobrod iz prekrasne Kazanske soteske. Kmalu potem obstoji pred — Oršovoj. To je mestece s kakimi 3000 prebivalci na rumunski meji. V Oršovi se govori vse vprek : srbski, romunski, madjarski in nemški . . .
Poti iz Oršove preko Temošvara, Segedina, Kečkemeta in Pešte do — Mozirja ne bom opi-saval . . .
Majski izlet moj v Carigrad imel je samo jeden nedostatek, da jo bil namreč samo — izlet. Srečen človek, komur na potovanji dva tirana, čas in denar, ne stavita prozaičnih mej, srečen, kdor se smo poinuditi na zanimivih krajih, kakor dolgo
tako, da nikakor ne morejo biti kazniva. Najboljši „couptt pa je bilo apostrofiranje radikalcev. Ribarac je vprašal svoje tožuike, zakaj se takrat niso oglasili, ko bo radikalci še huje postojiali nego liberalci, zakaj se takrat niso oglasili, ko je Pas č tiral kraljico Nataliio iz Belega grada in dal streljati na ljudstvo. — Priznati mora, da je R barac prav Btečno zasukal svoj meč zoper radikalce, kajti to se ne da tajiti, da so radikalci ravuo tako nezakonito paševali, kakor liberalci in da se hočejo sedaj samo maščevati. — Vsa ta tožba mora na Slo • vaoa in prijatelji Srbije narediti jako tdab utis; malopridnež toži malopridneža!
Če bo res!
Nemški cesar Viljem je baje tistim strankam, katere so glasovale za vojaško predlogo, iskreno hvaležen. Predvčerajšnjim je vzprejel v (»osebni av-dijenci poljska voditelja, Košćtelakega mJadzijewskega, ter jima izrekel svojo zahvalo, da so Poljaki glasovali za vojaško predlogo. Znedno je obliubil, da tega Poljakom ue bo nikdar pozabil in je Koščiel-skemu podelil visok red. — Požrtvovalnost Poljakov bi »zvestno zaslužila, da jo nemška vlada dostojno nagradi, ali verojetno to ni, kam če bi cesar Viljem sam imel tudi resno voljo, ravnati po svoji nekoliko megleni obljubi, ne more tega storiti brez privoljenja drž. zbora nemškega, oziroma dež. zbora pruskega. Hasi o nemški vojaški predlogi.
»N o v o e V r e in j a" piše: Niti kancelar niti sam cesar Viljem nista tajila, da je vojskine re-f irme namen, pomnožiti nemško armado tako, da bi bila silnejša nego sta armadi »sosednih držav". Ali dosežeta ta svoj smoter? To vprašauje še nikakor ni rešeno. Nemci nimajo nobenega uzroka pričakovati, da bodeta »soseda" na pomnožite v nemške vojske odgovorila s tem, da ue bodeta v istem zmislu ničesar storila. Ako je bilo v zadnjih letih število francoskih in ruskih vojnih sil pomnoženo brez posebnega napora, tako je verojetno, da niti v Peterburgu niti v Parizu ne bodo spoznali za dobro, zaustaviti to pomnoŽitev, ampak da bodo vojne sile po mogočnosti i nadalje razvijali. In tako se bo primerilo, da bo Nemčija kmalu primorana, tirjati od naroda novih žrtev, ako bo hotela imeti tako močno vojsko, kakor njena soseda. — »No vesti" pravijo: Nemški državni zbor je z majhno večino vzprejel novi zakon o pomnožitvi nemške vojske, ali b t m še ni doigrana njegova uloga, on je šele na začetku .svojega pota. Vlada C<*|>rivijeva je primorana, delovati s socijalisti, protisemiti, Poljaki, ultramontanci itd. Da, še več, sam Bismarck je razvil zastavo partikularizma, četudi zmernega. Ako sodimo nemške razmere z mejnarodnega stališča, tako nam Bkoro ni pričakovati, da bi zaradi glasovanja nemškega državnega zbora nastalo kako neporazuraljenje. Na pomnožitev nemške vojske so bile vse evropnke drŽave že davno pripravljene, pred vsem pa Ruska in Francija. Mi moremo biti jiovHem zadovoljni s tem izidom glasovanja. Francija in Rusija storita gotovo svojo dolžnost, da ne za-ostaneta za Nemčijo.
Anglija in Mgipt.
Egiptski khedive se mudi še vedno v Carigradu kot gost Rvojega sucereaa, turškega sultana. Ali se mu posreči, pridobiti sultana za svoje politične načrte zoper Angleško, to je še nerešeno vprašanje, a kaže se, da je angleška vlada venderle nekoliko v strahu. Sedaj je odposlala pred Aleksan-drijo veliko vojno ladijo »Iufl a kot zastopnika gospoda J. Kersnik, dež. poslanec, in Audrej Novak, posestnik v Trojauah Nabralo se je letuih doneskov 46 gld., kroninih darov 32 gid. 55 ki. in za knjižic- II gld. 45 kr. Slava!
— (Za družbo sv. Cirila in Metoda) O priliki blagoslovljenja kaiiele sv. Cirila in Metoda v Št. Lambertu, nabral je g. Srečko Koklič, član Litijskega pevskega društva mej obedom pri gosp. žujmtku Antonu Bercetu za družbo sv. Cirila in Metoda 7 gld. 32 kr., ter ta znesek izrtčil navzočim Litijskim Slovenkam, da ga s svojo uabiro sve-ječa8no pošljejo družbinemu vodstvu.
— (Vinogradi n a Do l e n j a k e m , ) ka; jih je bilo namreč že več let zaporedoma škmpljendi. kaž'jo letos tako lepo, kakor žo dolgo ne. Mladi je dolgo iu močno io grozdja prav obilo Ako ne pride kaka uesreČa, bode trgatev v tacib vinogradih prav obilna. Bog daj!
— (Sedmo g I a v n o z b o rovanje učiteljskega društva za Postojiuski Šolski okrni) bo dne" 2. avgusta točno ob 9. uri dopolnilne- v šolskem poslopji v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Dnevni red: 1. Poročilo g. predsednik;;. 2. O porabi Lavti rjevega računskega Biroja pri pouku v računstvu poroča gospod Štipko Jelenec, ud c kr. okraj. šol. sveta. 3. Tajnikovo poročilo 4. Blagaj nikovo poročilo. 5. Volitev treh pregledovale*? ra čuna. 6. Določitev kraja prihodnje osme glavne
skupščine. 7. Razni nasveti, kateri se morajo vsaj osem dni pred zborovanjem doposlati gosp. tajniku.
8. Pismena volitev petih udov v presojevalni knjižnični odsek. 9. Pismena vol.tev društvenega vodstva, Bedera odbornikov.
— (Občni zbor) sklicuje Slovensko društvo štajersko v Mariboru na Milo gospojnico due 8. septembra t. 1. Predsedništvo
— (Blamaža nemškega „schul-v ero ina".) Na Muti ob Dravi na spodnjem Štajerskem dal je „scbulvereiu" ob svojem času za on-dotno šolo 4000 gld. podpore, da je poBtala nemška. Čez več let pa se je pokazalo, da se slovenske narodnosti otroci v nemški Šoli ničesar ne nauče. Otroci jeli so se upirati in niso hoteli več hoditi v tako šolo in tudi roditelji postali so nejevoljni. Naposled so šolske gosposke morale opustiti čisto nemški učni jezik in šola postala je proti volji „8chulvereina" slovensko nemška.
— (Vabila za pevsko sla v no s t v M a
i i boru dne 6 avgusta) s" bodo začela razpošiljati koncem tega tedna, kaUor se nam poroča iz diuštvenegK odbora B.Ptuja. V kraje, kjer ima društvo Bvoje poverjenike, se bodo poslala njim, kaki r tudi plakat?, da jih izroče društvenikom o prijateljem našega društva. Gospodje poverjeniki, kakor tudi drugi častiti rodol|ubi, kojim smo poslali nabiralue pole za tekoče leto, bo prosijo, da nujno poberejo društvenimi oziroma dopošljejo odboru, da se zamorejo računi za letošnje poslovno leto pravoČaBuo skleniti. Nadalje se prosijo vsa častita pevska društva in pevski zbori, ki se bodo slavnosti udeležili, da takoj naznanijo število svojih pevcev po raznih glasov h. Od dne do dne narašča število udeležujoči!) se pevskih zborov oziroma pevcev in če nam Bog da lepo vreme, bode tudi letošnja pevska slavnost usjiela sijajno Po dosedanjih poročil'h bode brojil skupn. pevski zbor okolu 200 pevcev in pevk. Vsak, kdor je prijatelj lepega slovenskega petja, naj no opusti najlepše prilike ob čudovati njega krasoto in milino. Priprave so dovršene, kar gotovo Graški teti in njenim prijateljicam ne bo všeč. Vkljub njenemu hujskanju proti slavnosti nam je Ptujsko glasbeno društvo rade volje prepustilo svojo izvrstno 40 mož broječo godbo. Vsak, kdor jo bode slišal, se bode čudil, da ie mogoče v tako malem mestecu, kakor je Ptuj, vzdržavati tako mnogobrojno in povsem dovršeno izvežbano godba — Tudi prostor, in sicer v Mariboru uaj-I pši iu za s'avnost na;ugodnejši nam je zagotovljen. Torej na mnogobrojno svidenje dne 6 avgusta v Mariboru
— (Ustanovno veselico) priredi katol. slov. bralno društvo „Mir" pri Veliki Nedelji v nedelo dne 23. juli im. 1893 ob 5. uri popoludue v gostiluičnih prostorih gospoda Ivana Goričana. Vspored: I. Na vrtu: 1. F. S. Viihar: „Domovini", mešan zbor. 2 Pozdrav. 3. V. Vavpotič: „Slovensko geslo", m< ški zbor. 4. J Fleišman: „Pod oknom", mešan zbor 5. Slavnostni govor. 6. K. Mašek: ,Pri zibeli", mešan zbor. 7. Narodna: „Zjutraj", ženski zbor. 8 Vp: so vanje novih udov.
9. Volarič: »Slovan na dan", m . an zbor. II. Zvečer v gostilni. 1. Tombola. 2. Prosta zabava in ples. Med posameznimi točkami svira godba. Vstoji brezplačeu. Tuj m p. n gostom, kateri se pripeljejo na kolih, bodi naznanjeno, da je prostor pri g. Girčanu tudi za konje in vozove. Svoji k svojimi! — K mnogobrojni udeležbi vabi uajuljudneje odbor.
— (Furlanska Železniška družba.) G. J kob Antouelli in Juh; Dreossi v Oer-v i n i a n u dobila sta dovoljenje, da ustan ivita delniško družbo pod naslovom: „C. kr. pri?, furlanska železniška družba." Sedež družbe bode na Duuaji in so pravila že potrjena.
r Prvo krono ^ družbi sv. Cirila In Metoda! ^ _U
Razne vesti.
* (Velikansk požar.) Gitl'šku mestece Huajatin, b roječe 6000 duš, je te dnf do tH I pogorelo Nn stotine f it mi 11 j ne ve k atn podstreho! Pre bi\aici Besednega ruskega mesteca Husjatiu so ponudili svo|im avstrijskim roiukotn, ki trpe* največjo bedo, da jun pomagajo z živež.m, a carinska ob-lastvs so zahtevala, naj so od tega, pngorelcem ua m njem ga daru plača navadna carina, česar darovalci niso hoteli, pogotelci pa niso mogli storiti.
* (Električna razsvetljava želodca.) V raznih listih čitamo, da so zdravuiki jeli izkoriščati električno luč v zdravstvene svrbe zlasti za preiska-vauje žlodcev. Prevod se spusti skozi usta v želodec, in tam zaiskr. lučica tako močno, da se v uastavljenem zrcalu želodčeva notranjost prav natančno reflektira in je na p'. moči konstatirati stanje dotične želodčne bolezni.
* (Nova tvari dh za izdelovanje papirja.) Vod|a papirnice v Astra hanu je iznašel po večmesečnih poskušojah novo tvaiiuo za izdelavanje papina, namreč trstiko. Ta iznajdba utegne pro uziočiti velikanske spremembe v izdelavanji papirja,
* (B e r o I i n nazaduje) V ponosni pre-Btolici nemškega cesarstva nastala je velika preobilica Btnnovanj. Nad 40 000 stauovani je praznih, število, kaisoršnega do zdaj Se nihče ne pomni.
* (Politika v gledališči.) Jako smešen slučaj primeril se je miuoli teden v gledališču v Bukureštu. Ko je miuister unaujih rečij stopil v svojo ložo, izpodtaknil bb je ob prostiračo in padel baš v tistem hipu, ko je igralec Piancarde na odru patetično deklamirah „Ministarstvo jo padlo". Drugi igralec jo porabil preugodno priliko za fin ekstem-por»\ Gledajo v ministrovo ložo, rekel'je pomembno: A kakor ae lahko preprič-š, je hitro zopet ustalo. —. Horuerični smeh občinstva in ministra Leboraryja je kazal, da se je igralec dobro odrezal.
* (Čudna skrivnost.) Mest o Pau na južnem Francoskem je sedaj silno razburjeuo. Pred kratkim umrl je ondu star gos|>od, ki je v svoji oporoki zaukazal, naj se ž njim pokoplje skrinjica, katero je vedno skrbno varoval n skrival tudi pred najbližjimi znanci. Ukazal je sicer, da se skrinjica ne sme odpreti, ali sorodniki njegovi so bili tako radovedni, da so jo vse jedno odprli. In kaj so zagledali. Dobro ohranjeno, balzamovano glavo mlade krasno žene. Umrli gospod je to glavo hranil nad 60 let, to je vse, kar se je izvedelo. Z dovoljenjem pristojnega oblastva Be je položila ta glava v krsto k mrliču in ž njim vred izročila materi zemlji
* (Kače in divje zveri v Indiji.) Po službenih izkazih usmrtile bo kače iu divje zveri I 1890 v izhodni Indiji 23 801 osebo, 1 1891 pa 24 200 oseb Koliko pa je ljudij prišlo ob življenje, ki niso šteti mej navedenimi, ni mogoče konštatovati.
* (Bicikel in Kitajci.) V kitajskem carstvu zmatraju bicikel za nnkako demonično stvar in ga torej ne trpe Ko je pred nekaterimi meseci biciklist Lenz potujoč na biciklu po Aziji prišel na Kitajsko, napadla ga je Četa fanatiških Kitajcev, ter mu razbila kolo Še le ko jih je preveril, da je človek a ne kak demon, izpustili so ga napadalci.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 18. julija.*) V Sanoku v Gališki umrl je neki iz Ogerske došli delavec, glede katerega se sodi, da je žrtva kolere, kar pa še ni dognano, ker bakterijologiška preiskava še ni končana.
Budimpešta 18. julija.*) Včeraj in predvčerajšnjim primerilo se tukaj sest slučajev koleri podobne bolezni.
Budimpešta 18. julija.*) V Szatmaru umrle 4 osebe za kolero, v Deesu 2 osobi.
Rotterdam 18, julija.*) V Herzogen-busehu se je uradno konstatirala azijatska kolera.
Pariz 18. julija.*) Bivši načelnik koloni-jalnega urada, Etieime, izrekel je napram nekemu novinarju mnenje, da Sijamskih homatij iii moči rešiti drugače, kakor če I^rancija to državo anektira. Kar se tiče pri tej stvari interesirane Anglije, nkel je Etienne, da se Francija ne sme vedno umikati Angliji, kakor se je to zgodilo v Egiptu.
London 18. julija.*) „Times* javlja iz Bangkoka, da zapušča mnogo imovitih angleških rodbin Sijam.
London 18. julija.*) „Moruing Post" priznava, da egiptski khedive ni storil nika-kega nekorektnega koraka in da so vse sen-začne vesti neosnovane, ker praktični politiki niti ne mislijo na to, da bi Angleži zapustili Egipt.
Trst 19. julija. „Piccolo" javlja iz „za-nesljivega" vira, da je cesar potrdil volitev dra. Pitterija županom Tržaškim.
Beligrad 19. julija. Doslej govorili 4 radikalci za minjstersko obtožbo, dva naprednjaka pa proti njej. Upisanih je še 15 govornikov. Razprava se bo najbrž še danes za ključila.
Carigrad 19. julija. Khedive se odpelje v soboto v Egipt.
Carigrad 19. julija. Mustafa-paša je odredil, da je začenši jutri vse potnike iz Evrope zdravniški preiskovati.
*) 1» vfiarsjinjo konflfkovano številke.
Pariz 19. julija. Vlada namerava ita lijanskega revolucijonarja Ciprianija iztirati na podlagi dekreta iz 1. 1880, Radikalni in soci-jalistični poslanci nameravajo intervenirati.
Pariz 19. julija. „Soira javlja: Minister Develle naročil francoskemu zastopniku v Bangkoku, naj sporoči sijamski vladi ultimatum.
Stokholm 19. julija. Včeraj se pripeljal nemški cesar na ladiji „Hohenzollern" in se izkrcal v pristanu "\Visby.
London 19. julija. Angleški listi javljajo, da se rusko vojno ministerstvo bavi z ustanrvitvijo dveh novih vojev, katera bi bila nameščena blizu nemške meje.
Narodno-gospodarske stvari.
— Novi koleki. C. kr. finančno ravuateljatvo je po naročilu c. kr. finančnega iiiiuiateratva naznanilo trgovski iu obrtniški zbornici, d* se bodo vsled ukaza c. kr. finančnega miniaterstva z dne 14 mar-Cija 1893. I., drž. zak. št. 36. počenši a 1. dnem junija 1893. 1. začele prodajati predrugačene kol-kovue znamke. Te razločuiejo se od prejšnjih po barvi in pa s tem, da imajo na spodnjem barvenem polju vtisueno letnico 1893. Kulkovue znamke, ki se sedaj prodajajo, se bodo z 31. dnem julija 1893. leta prodaji popolnoma odvzele. Ako se torej iz rabe dejane kolkovnu znamke uporabljajo po 31. dnevu julija 1893. I , šteti je to jednako zanemarjenju zakonite koikovoe dolžnosti in to provzroči kvarne posledice, ki so s tem združene na podstavi pristoj-binnkih zakonov. Iz rabe dejane, neporabljene kol-kovne znamke se bodo pri kolkovnih hraniških uradih, pazeč ua zakonita določila in predpise zamenjavale za nove počenši s 1 dnem julija vštevši do 31. dne avgusta 1893. I. Dotične vloge strank so kolka proste. Prodajalci kolkovnih znamk morajo tiste zaloge iz rabe dejanih kolkovnih znamk, katere presegajo potrebščino v meoecu juniju in juliju 1893 I., za nove znamke zatneniti pred 1. dnem avgusta meseca 1893. I. Po 31. due avgusta se iz rabe dejane kolkovnu znamke niti ne zamenjujejo, niti se ne daje za nje kako povračilo. Obrtne in trgovinske kniige, potem golice menic, računi in jednake stvari, ua katerih so bile kolkovne znamki' prejšnjih izdaj uporabljane s predpisom ustrezajočim uradnim prekolkovanjem, ki se je opravilo pred 1. dnem avgusta 1893. 1 , morejo se brez zadtžka rabiti tudi po 31. due julija 1893. 1. Tudi na kol-kovno znumenje, ki se nahaja na poštnih spremnicah, bode se natisnila letnica 1893., vender se morejo dosedanje zaloge uporabljat', dokler se popolnoma ne porabijo. V kolkovnih znamenjih na promesuicah, potem v onih, ki so natisnena na rat unske in vozuo-listcie gotice, v Časničkih kolkovnih znamkah, in naposled v kolkovnih znamenjih za jdačevanje datka od trgovine z efekti se uičesar ue izpreminja.
— Posojilnica v Radovljici imela je v pre-tečenem poluletji 170 967 gid. 99 kr. prometa. Vložilo se je v tem p > i u let ji 54.914 gld. 82 kr., hranilnih vlog, izplačalo pa se je 21 533 gld. 21 kr., hranilnih vlog in obresti od istih 89 gld. 77 kr. PoHojda znašajo v preteklem poluletji 48 093 gld. 87 kr., vrnenih posojil pa se beleži 5.024 gld. vjdačaue obresti od danih posojil znašajo 2 620 gld. 23 kr. Pri denarnih zavodih naložilo se je glavnice 12 554 gld., vzdignilo pa 17.749 gld. 66 kr.
— Posojilnica v (lOi-uji Radgoni imela je v preteklem poluletji dohodkov 21 702 gld. 53x/a kr. in stroškov 21911 gld. 13 kr., torej prometa 43 613 gld. 667a kr. Mej dohodki imela je 16.859 gld. 50 kr. hranilnih vlog in 2885 gld. vrnemh posojil, mej stroških pa 1580 gld. poBojil ter 3921 gld. 84 kr. vzdiguenib hranilnih vlog Pristopilo jo 61 novih zadružnikov, ki imajo v deležih 610 gld.; vseh zadružnikov skupaj je 166.
Poslano.
Iz Trebanjskega, Mokronoškega, Novomeškega, Krškega in Kostanjeviškega okraja prihajajo nam soglasna poročila, da je tam splošno razširjena vest, da nek bivši uradnik „Slavije" iz maščevanja za to, ker je bil odpuščen iz službe, požiga po vrsti vsa poslopja, ki so pri „Slaviji" zavarovana.
Ni težko uganiti, kje je iskati izvora tej novici iu s kakošnim namenom se razširja; mi v po-mirjenie svojih Členov le konštatujemo, da je na celem izmišljena, kar dokazuje najbolje to, da od poslopij, ki so bila, kskor se pravi, od neznanega hudodelca na Dolenjskem požgana, niti jedno nI bilo zavaravano pri banki „Mlavl|l".
V Ljubljani, dne 19. julija 1893. (756)
Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani,
Ivan Hribar, Josip Kuhar.
gen. zHBtopuik. tajnik.
Listnica uredništva.
LjubljHuski trgovec: Na brezimne dopise se principijelno nu oziramo. Blagovoli tu nam torej javiti svoje ime, ki nam bo, kakor pri vsakem dopisniku, jamstvo za resnico Vašega poročila.
Današnji številki priložen je „Zaznam potov, katere je zaznamovalo Slovensko planinsko društvo", na kar opozarjamo čestite unročmke.
Narodno zdravilo. Tako se sine imenovati bolesti uteSujore, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano .Moli -ovit francosko žganje in sol", katero so splošno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajonja. Cena steklenici 9 I kr. Po poStnera povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNA.II, Tuehlauhen 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MObb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 2 (1H— tO)
„LJUBLJANSKI IW
/.a vse loto 4 gld. 60 kr.; za pol leta Z gld. 30 kr.; ssa četrt leta 1 gld. 15 kr.
*****
Tujci:
17. julija.
Pri Muli«!: Keruch, Recher, Herman, Seidner, Meider, Harali, lland /. Dunaja. — Kavena, Krotz, Jakel, Gohry U Trsta. — llurtmau iz Uma. — Theltoer iz Mo-nakovcga. — Breicha iz Prage. — Dr. S/olanskv it, Gorice. — Brtickner iz Budimpešte. — limziuger iz Ko-čevja, — Pipan It Pulja.
Pri Slonu t Jung, Berger, Sprinter z Dunaja. — Medved iz Ljubljane. — Vendiani iz Trsta. — Dr. Bur-ger iz Kočevja. — Dr. Schrotb iz J?-na.
Pri južnem kolo«l voru : Urkmt ichitsch z Dunaja.
Umrli so \ Ljubi jaui:
16. julija: Bluz Pire, posestnik, 7f> let, .Štiidentovske ulice št. to, uiarasmus senilis.
V deželni bolnici:
15. julija: Terezija Petrič, dekla, 29 let, pljučna tuberkuloz«.
16. julija: Jožef Kninz, knjigovez., 25 lef, tuberculose.
Meteorologično poročilo.
Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebi* Mo-krina v | in m.
~B —i 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 7344 na. 733 8 mm. 735 0 rib. 17 8* C 28 8" C 15 4° C si. jzh. si. szh. si. vzh. obl. ob|. jasno 1*60 mm. dežja.
18. julija 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 734-3 mm. 73'2'3 mm. 734 9 mm. 11 6° C 13 0° C 12 8° C si. vzh. bi. szh. si. szh. obl. dež. obl. 10-JO.tv, dežja.
Srednja temperatura 2070 in 19*5°, za 1*6° nad in 5*8 pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z due 15. julija 1893.
Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini
Portfelj.....
Lo urbani.....
Davka prosta ban-
kovčna roserva . Drž. not v prometu .
458,569.000 giti. 2«0ol5.000 w 165,698.000 . 21.887.000 „
99,798.000 , 312,511).000 „
Prejšnji (eden (— 12*186.000 gld.) (— 9,904.000 r ) (— 10,580.000 „ ) (— 9,888.000 ,, )
(+ <+
9,966.000 22.000
ZEDvLiEiajslssi borza
dne 19 julija t. 1.
včeraj — danes
gld. 97-60 — gld.
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta...... „
4°/0 kronska renta ... „
Akcije narodne banke . . „
Kreditne akcije .... „
Lordon ....... „
Napol........ „
C. kr. cekini..... „
Nemške marke .... „
Italijansko lire..... „
Papirnati rubelj .... „
Dne" 18. ju
4% državno srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. .
Ogcrska zlata renta 4°/0......
Dunava rcg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4>/«°/o zlati zast. listi.
Kreditne srečke po 100 gld.....
Rudolfove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-aruSt. velj. 170 gld. a. v.. . .
9730 118*55 97*15 9-2 — 334-70 194*80 9-91 6*90 61*20 45-70
V8&U ija t. I.
97110 97-"J5 118 70 97 — 983 — 335-75 124-55 989 583 61*12»/,
147 gld. 50 kr. 192 „ — .
115 128 122 197 23 150 256
50
50 96 3 >
Zahvala.
Mjj boleznijo iu o smrti najine preljubljeie in nikdar pozabljene hčerke
^orke
bo nama od tolikih' stranij dohajali izrazi sočutja, da nama ni mogoče, vsakemu posebej izreči dostojne zahvale.
Zato pa prosiva vse one, ki so nama z darovanjem krasnih vencev, pismeno alt pa ustineno izražali svoje sožalje, da vzprejrao tem potom najino presrčno zalivalo in zagotovilo, da nama ostane njihova tolažba v vodnom, hvaležnem spominu.
V Ljubljani, dne 18. julija 1893.
(755) Ivan in Hedvika Subic.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. flii železnic.
Izvod iz voznega reda
velja.vnegra ocL "L. jvLaniJa, 1893.
Nastopno omenjeni pribajalni in odbajalni Časi označeni so v srednjeevropskem • aan.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol).
Ob 12. url 05 minut po nočt osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Framensfcsre, Ljubno, Dunaj, čez Selzttial v Aussee, Iscbl, Gmiindcn, Solnogra 1, Lend-Gastein, Zeli am See. Inouiost, Bregenz, Zilrich, Gmf, Pariz, Steyr, Line. Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco* o vare, Karlove varo, Prago, Draždane, Dunaj via Amsretten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tahel, Beljak, Celovec, Fnooienslesto, Ljubno, Dunaj, če* Selzthal v Aussee, Ischl, Gmutiilen, SoltJOgrid, Lend-Gastein, Zeli am See. Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontahol. Beljak, Celovec, Kranztinsfesto, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Imunost, Line, Ischl, Budejevice, Plzen i, Marijino vare, Eger, Franrovo vare, Karlove vare, Prago, Dr;\ždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol).
Ob 5. url 55 minut zjutraj Osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Dratdsn, Prage, Frauoovlfa vsryv, Karlovih varov, Egr;i, Manjiinb varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, 8teyra, I^chla, fimiindena. Isehla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilrieha, Bregenz a, Itiomosta, Zella am See, Leml (iasteina, Ljuhna, Beljaka, Celovca, FranzenB-f*-sto, Trhlis,
Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Awi-»tetten, Draldatl, Prage, FranOOVlh varov, Karlovih VarOV, Egra, Marijinih varov, 1'lznia, Budejevic, Soltiograda, Inoinosta, Linca, LjuOna, Celovca, Pon-tabla, Trli >.a.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Kranzensfeste, Pontabla, Ti biža.
Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljub-neg*i, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
url 18 minut, zjutraj v Kamnik. „ 05 „ popoludne v Kamnik. „ 50 ,, zvečer v Kamnik. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
6. url 61 minut zjutraj ii Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. „ 20 ,, zvečer it Kamnika. „ 9. „ 65 ,, zvečer i/. Kamnika (ob ned.-ljah in
praznikih.)
Brednje-evropski čas je krajnemu času v L.I ubij sni za 2 minuti naprej. (12—153)
Ob
Ob
7. 2. 6. 10.
Dobro izurjena
se vzprejme dne I. Hcpftemhrtt t. 1. v prodajalnico z mešanim biagom pii (748 — 2i
J. Plodio n v Ifovl vnsi |>ri kliLoku.
Na najnovejii in uajbolisi način 11 nuM ii«*
(694—51 J
ustavlja brez vnukih bolečin ter onravlja |»l«»ngl»<»- J
vnuja in vse i»Ihh» o|»*r»elje, — odstranjuje o
ioI..... I-o!«mnit- z UHiurtenjeiu živca ♦
l zobozdravnik A. Paichel, {
poleg Čevljarskega mostu, v Kohler-jovi hiši, I. nsdstr, J
Dva učenca
ki sta dovršila vsaj 4. ra/red ali pa prvo gimnazijo in ki sta močna, zdrava, prstenih StsritOV sinova, v/|n»-j ni.iu v svojo trgovino z mešanim blagom poti jako Ugodnimi pogoji. (752 — 1)
Vo3 »-e izvč pri lastniku trgovine gosp. Ivami \ i« 1 m ; 11* - j 11. trgovcu v i riiein Vrlin nad ltlrljo.
P
t
0
(D
•d
o
H
(D >N
(6
N
i
Za želodec.
(332—27)
Trn k 6ezy - j e v
Cognac-grenčec
steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
Slasten I
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. —^= Pošilja se z obratno pošto. =—
Za želodec.
20