The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski
dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.	~	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PE$EK) JANUARY 22nd, 1937__ŠTEVILKA (NO.) 18
povoden! po
mala v beg so
tisocljudi
Reka Ohio in njeni pritoki neprestano naraščajo in tisoč prebivalcev me-s*a Portsmouth, Ohio, je načelo bežati pred poplavo.
. ZADNJE VESTI
. PORTSMOUTH, O. — Vodov-Je peke Ohio se je danes razlilo j 0 milijondolarskega obramb 'e*a nasipa, ki je bU zgrajen, j, Var«je mesto pred poplavami ^to se nahaja pod vodo in vse Javnosti so paralizirane. Vse Varne So zaprte. Take povodnji ^fni bilo od 1. 1913. Materialna la,°-da znaša že nad 200 tisoč do-J®v. Enako obupna poročila ™ajajo iz drugih krajev. V I ^"»natiju je reka Ohio doseg-a višino 70 čevljev in idič-
l|o v _	w
železnica je deloma ustavila °ttiet. V Irontonu je pod vodo I lovski del mesta.
* :•;! *
^Cincinnati, O. — Krajem Srednjem zapadu grozi res-katastrofa vsled nepresta-set naraščaja reke Ohio in: plenih pritokov, ki so poplavili Ogromne površine sveta v de-^ h državah in pokrile z vo-
" iifil'6111 Ce*e vasi in troe- Do si" | ^ 1 3e bilo v teh krajih že nad
beguncev, ki jih je po-' ljo tla povodenj pognala iz nji-t^	in tisoče domov v
^rajih je do polovice ali po-n°ma v vodi. Samo v Ohiju moralo bežati pred povodnijo' v ljudi, v Indiani 11 tisoč, West VirSini3i 350°- v Ken":
yJu 3°00 in v šestih drugih Vo^aVah nad 8 tisoč. Pobesnelo jQ(1°vje je napravilo že za mili-de dolarjev materijalne ško-so v Vseh prizadetih državah jj. izdane zasilne pomož-W °^edbe. Gov. Davey je iz ?en	a naročil ohijskemu
j!0v'.adjutantu Marxu, da takoj] Je v ogrožene kraje državno
'UCO	i	v	v
^tn	vpreze pri pomoz-
Y vse državne agencije. w Cincinnatiju se je vodovje : Cgyj. Ohio že približalo višini 66 biloJev- Okrog 20 tisoč ljudi je Jjat ^gnanih iz svojih domov, tnj^jalna škoda znaša že nad dolarjev. Ena oseba je
4,Wtti, O., so se trgovci sk 1 SeMti iz pritličij v trgov-> mesta. Prebivalci me-^e].aWrenceburga v Indiani so H0st 1 bežati, ker obstoja nevarno J se bodo nasipi, ki ščiti-pred vodnimi masami, eas Podali. V Newportu, PtUj Uel<y> je 50 mestnih blokov da dV°do- V Pittsburghu je vo-
Ho?egla tako zvani "zlati
'Golden Triangle). V Pogn ettu> Missouri, je povodenj Ifoflj a iz njihovih domov 2000
C°Ža3 je najbolj resen v Sof m°uthu, O., ki šteje 43 ti-ebivalcev. Sinoči ob enajst S° sirene naznanile 13 ti-e°ivalcem tega mesta, da ,Sam° štiri ure časa, da svojih domov v nižje ^ mestnih okrajih, preden **ta °<iprlo
zatvornice, da se '^ki zrušenjem milijondo-5t0 ^asjp, ki varuje to me-.V.
0 C gih kraJih se bojijo, da 0<ienj povzročila še bole-epidemije, da bo trplje-(balje na 2. str.)
Ameriška Slovenija od dneva do dneva
Cratka poročila o rojstvih, porokah, raznih prireditvah, novih grobovih in drugih zanimivostih iz življenja naših ljudi po širni Ameriki.
CHICAGO. — "Prosveta" od« i srede 20. t. m. piše pod naslovom "Še ena 'nesreča' " sledeče:
"V Clevelandu se je zadnje dni pripetila še ena nesreča, ki pa je umetna, in sicer v ured-! ništvu najbolj lažnjivega in najbolj blufarskega. lista med nami — Ameriške Domovine. Tam je rečeno med "Vestmi iz naselbin," da je Prosveta zadnjo sredo poročala, da bo na shodu v Waukeganu v prid demokraciji v Španiji govoril tudi 'reverand' Eugenio Imaz, urednik katoliškega lista, Prosveta ni poročala, da je ta človek kak "reverend" ali duhoven. Poro- j čala je le to, kar je prejela od zadevnega odbora v Waukeganu. Besedo "reverend" si je izmislil falot, ki je splankal o-menjeno "vest" v A. D."
V	EVELETHU, Minn, je pred kratkim umrl Andrej Mer-telj, star 49 let. V Ameriko je i prišel pred 25 leti in tu zapušča ženo in štiri sinovev
V	DULUTHSKI bolnišnici je umrl župnik Matija Bilban iz Gilberta, Minn., star 74 let in doma iz Zagorij na Gorenjskem. V Ameriki je živel skoroi petdeset let.
V	WAUKEGANU, 111., sta Prank Podboj in njegova žena Jera praznovala 25-letnico svo-j je poroke in prijatelji so ju ob tej priliki presenetili z lepo proslavo v Narodnem domu.
NEW STRATFORD, N. H. — Joseph Zalar, doma iz Otav pri Cerknici, ki je bil zaposlen tu kot gozdarski delavec, si je s kuhinjskim nožem prereza! vrat in izkrvavel. Kaj ga je pognalo v prostovoljno smrt, se ne ve.
V	BUFF ALU, N. Y., je umrl pionir Aleksander Cimerman, j star 70 let in rojen v Dolenji vasi pri Ribnici. Zapušča ženo. V Buffalu je živel 44 let.
| V KELLOGGU, Idaho, je u-mrl rojak Frank Dežman, star 60 let. Doma je bil od Bele cerkve v Beli Krajini. V Clevelandu zapušča sina, hčer in dva brata.
PENNSYLVANIA. — V Burgettstownu je 18. jan. na j hitro umrl Martin Pompe, star 53 let in doma od Zidanega mosta. Zvečer je šel zdrav v posteljo, zjutraj pa so ga našli mrtvega.
Iz Southviewa se je podala v bolnišnico v Pittsburghu, kjer je bila operirana na slepem črevesu, Jennie Bernecku. roj. Per-išuti. — Družina rojaka Pavla Vilfa v Southviewu je dobila prirastek — zdravo in krepko hčerko.
1 V Luzernu so bili operirani ' Frank Vratarič, Josephine Sper-1
•	lek in Josephine Camblack. Pod
■ zdravniško oskrbo sta tudi J. j
•	Volkar in Martin Zaje. Družina; i! rojaka Louisa Testana se je po-;
I množila za enega sinčka. V isti1 naselbini je pred kratkim umrl Louis Grošelj, doma iz Gornje- j ga Tuhinja, ki je zapustil ženo; in tri nepreskrbljene otroke.
Louis Uhernik iz Ambridgaj ;se nahaja v bolnišnici v Pitts-j burghu, kjer se je podvrgel težki operaciji na obraznih kosteh. Tudi njegova žena je bila operirana pred nedavnim.
REŠEVANJE HRVAŠKE- ! GA VPRAŠANJA
BEOGRAD, Jugoslavija. — Ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič in vodja radičevske opozicije dr. Vladko Maček sta se pred nekaj dnevi prvič sestala v vili Logarski pri Breši-cah in poluradni krogi pravijo, i da pomeni ta konferenca začetek zaključka hrvaškega vprašanja. O čem sta govorila in{ kaj sklenila, uradno ni bilo še povedano, toda omenjeni krogi pravijo, da je dr. Maček predlagal Stojadinovieu revizijo u-stave, ki naj zajamči svobodo tiska, govora in zborovanja, nakar se naj reorganizira vlada in razpišejo nove volitve. Notranji minister in vodja slovenskih klerikalcev dr. Anton Ko- , rošec pa skuša pobiti te govo- j rice z izjavo, da iz te moke ne , bo nič kruha in da bo sedanja;( vlada (ki se vzdržuje na obla- ( sti z žandarji in ječami) osta- , la na krmilu še mnogo let.
Letna seja S. D. D.
Sinoči je bila otvorjena red- ; na letna seja delničarjev Slovenskega delavskega doma, katere se je udeležilo nad 200 zastopnikov in delničarjev. Podana in sprejeta so' bila poročila domovega direktorija in odsekov. Predloženi sta bili dve resolucije, ena za ustanovitev rezervnega sklada in druga za znižanje števila članov direktorija s 15 na 11; obe resoluciji sta bili po doljši in živahni debati odklonjeni. Seja je bila zaključena ob 11. zvečer in se bo nadaljevala drevi ob pol osmih. Predsedoval je F. Barbič, podpredsednika sta bila A. Božič in S V. Godina, zapisnikarica pa Mrs. Matko. Na seji so tudi pobirali! prispevke za stavkarje. pri Fisher Body in nabralo se je nad ; $20.
Spominska proslava
. V nedeljo popoldne ob pol 1 treh se bo vršila spominska proslava ob priliki obletnice 1 smrti voditelja ruske revolucije Nikolaja Lenina in sicer v plesni dvorani Public Halla. Glavni govornik bo Charles Krubein. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži te proslave.
Cankarjeve knjige
Socijalistični klub št. 27 je prejel nekaj izvodov knjig, ki jih je izdelala Cankarjeva družba v stari domovini. Vsaka zbirka vsebuje 4 knjige in koledar. Dobijo se pri socijalističnem klubu v starem poslopju SND. Ce-! na je $1.25.
Davica je v mestu
Mestni zdravstveni urad na-, znanja, da mu je bilo ta teden naznanjenih 45 novih slučajev iaavice (difterija). Davica nii nevarna bolezen, ako takoj po-1 i kličete zdravnika. Vsak slučaj je treba takoj javiti mestni i zdravstveni oblasti.
Za stavkarje
Iz seznama prispevateljev v I stavkovni sklad avtnih delav-l cev je bilo pomotoma izpuščeno i ime Antona Ogrinca, 6414 St. ' Clair Ave., ki je daroval mesa.
Rotter bolan
Karl Rotter, 19703 Keewanee | Ave., je zbolel in se nahaja v i domači zdravniški oskrbi.
Vabilo na shod avtnih delavcev
V nedeljo zvečer ob osmih se bo vršil v elevelandskem Music Hallu (mestni avditorij) javen masni shod, katerega sklicuje Avtni svet 3. okrožj i v Cleve-landu (District No. 3 Auto Council) z namenom, da se seznani splošno javno*! z razvojem stavke pri General Motors. Govorniki bodo pojasnili zahteve ki jih je avtna uni ja predloži -la korporaciji. Na shod bodo prišli tudi zastopniki jeklarske, gumijske, radijske in premo-garske unije. Vsi, katerim je pri srcu napredek CleveMhda, in ki se ogrevajo za industrijsko demokracijo, bi morali podpirati stavkarje v njihovem boju za izboljšanje svojih ekonomskih razmer. Pridite na ta shod, da boste zvedeli, pod kakšnimi pogoji morajo delati neorganizirani delavci pri General Motors. Delavci v tovarni družbe Fisher Body so zaštrajkali proti tej industrijski avtokraešji, pod katero industrijalci diktirajo delavcem vse pogoje, pod katerimi morajo delati. Mi pozivamo naša organizacije, bratske in druge, i da nas podpirajo v tem boju za zvišanje življenskega standarda tisočev delavcev v tej industriji. V imenu uradnikov in članstva naše organizacije se tudi želimo zahvaliti vsem posameznikom in organizacijam, ki so že dale prispevke za pomoč stav-karjem. Vse, ki boste prišli na shod, pa v naprej-;Hi^otavljamo, da boste vaš čas dobro porabili, ako boste prišli na ta važni shod. Igrala bo tudi unijska godba podružnice pri White Motor in stavkovna godba podružnice št. 45 U.A.W. (Fisher Body). Ne pozabite se udeležiti tega; shoda! — Za pripravljalni odbor J. Roland, organizator.
Koncert zbora dr. "Modern
Crusaders"
V nedeljo teden t. j. 24. januarja se bo vršil v Delavskem i domu na Waterloo rd. prvi koncert pevskega zbora društva j "Modern Crusaders", št. 45 S. D. Z. Člani tega zbora, ki ga vodi Jack Nagel, so sami tu rojeni mladi fantje in dekleta. Zbor je nastopil pri prireditvi Cankarjeve ustanove in pozneje še enkrat v S. D. D. in s temi nastopi pokazal, da se ti naši mladeniči in mladenke resno zanimajo za slovensko pesem in da jim je pri srcu. Vstopnina je 50c, samo za zvečer za ples pa 135c. Sodelovali bodo tudi drugi pevski zbori in skupine, znani Vadnalov trio, Jackie Zore s svojim orkestrom in Nagelnov ' orkester. Našemu občinstvu priporočamo, da poseže po vstopnicah pojočih "Modernih križarjev."
V bolnišnico
| S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v bolnišnico Glenville Mrs. Anna Zgonc, 1281 E. 167 j I St. V sredo, ko se je vračala iz, trgovine, ji je spodrsnilo na spol-ski cesti in si je zlomila nogo. j Nahaja se v oddelku št. 1.
Workers Alliance
! Workers Alliance ima poseb-! no sejo nocoj v Slovenskem domu na Holmes Ave. John Veho-i vec bo poročal v slovenščini za ' delegate, ki so šli v Washing-' j ton v interesu W. P. A. Po seji 1 sledi zabava.
Smrtna kosa
Sinoči je preminula v žefiski I bolnišnici Anna Hein, roj. Zim-} merman, stanujoča na 1235 E. H173 St. Pogreb bo vodil A. F.
■ Svetek. Več poročamo jutri.
Boj avtnih delavcev v Clevelandu
Uradna poročila in obvestila iz urada slovenske sekcije stavkovnega odbora.
Seja za st. clairsko okrožje ! unije št. 45 se vrši v soboto 23. januarja ob 2. popoldne v dvorani štev. 1 (novo poslopje zgoraj). Ta sestanek sklicuje slovenska sekcija stavkovnega odbora, zato pridite vsi, da se; | po domače pogovorimo o stva-' reh, ki so zanimive in potreb-, ne.
H". * &
Zadnji četrtek je imela članica unije št. 45 sestra Emely Taday zanimiv govor na radijski postaji WHK. Govor se je tikal izrečno dejanskih razmer v departmentu, kjer so u-poslene žene in dekleta. Pravi, da priganjaštva tudi v "Trim Departmentu" ne manjka, in da ravnanje z delavkami je skrajno izkoriščevalsko in absurdno. Če hoče delavka kaj zaslužiti, mora biti "prijazna" in "lepa" napram delovodjem (foreman), prinašati jim dari-, la v raznih oblikah, če pa ne, so jim dana pa slabo plačana dela, da ne morejo nič zaslužiti ali pa delati nečloveško do1 omedlevice. Neki dan je ob takem napornem delu omedlelo 30 deklet — in nič ni bilo usmiljenja pri tem, ponavadi rečejo v takem slučaju, da delavka prinese omedlevico od zunaj v tovarno; da bi bilo posledica o-, medlevice priganjaško delo, ni moči dopovedati delovodji! Verjetna je ta izjava, pisec teh vrst ima sam skušnje glede tega. Tudi v krajih, kjer delamo moški, se vrše razna nečedna ! podkupljevanja in napajanje delovodij in da prezirajo potem druge delavce in tako zaslužijo taki "priznani" delavci po $30.00 na teden več kot oni, ki ne izkazujejo prijaznosti pred delavcem in delovodjem. Seveda z delavkami pa še lažje pometajo, ker so bolj mirnega značaja kot moški. * * *
Za preddelavce in delovodje imajo posebne šole v tovarni, tam jih učijo, kako je treba ravnati z delavci, da se spreša čim več produkcije iz njih. Ko človek včasih ogleduje take-le priganjaške "izšolance" se mu pojavi vprašanje: ali ima tak človek kakšen smisel za humanitarne zahteve? In ko človek skuša pogovor napeljati na kak jsličen predmet, se takoj vidi, i da je socialni čut odsoten iz njega in od nekdanjega človeka je ostalo v njem le instinkt priganjaštva, katero je tem ljudem zašlo v kri. Dokler bodo industrije vsiljevale take sisteme delavcem, je težko pričakovati trajnega miru. Delavec se bo temu upiral, ker koncem ^ koncu sprevidi, da tudi poleg ' vse svoje pridnosti ne vidi poštenega življenja za sebe in družino in največkrat si vsled prevelike pridnosti pokvari zdravje in nihče ga ne vidi v bolezni, pač pa se ga tovarna kolikor mogoče hitro iznebi in na cesti se znajde siromak, ki je dal zdravje za druge.
Kdo je bil operiran?
Rojak Frank Barbič, 19511 Muskoka Ave., nam je sporočil po dopisnici: "Član društva 'V boj,' št. 53 SNPJ, je bil ope-; riran za kilo in se nahaja v I East End bolnišnici na 629 Eddy Rd." Ni pa povedal, kdo je bil operiran? Peter ali Pavel?
Lewis apelira naravnost na Roosevei^
Pozval ga je, da podpre stavkujoče avtne delavce, kakor so delavci pri volitvah podpirali njega. Predstavniki korp. General Motors so nato razkačeni zapustili Washington, češ, da je Lewis nemogoč.
Lewis noče, da bi stavkarji zapustili okupirane tovarne, češ, delavci se morajo zavarovati proti zahrbt-nostim korporacije.
ZADNJE VESTI
NEW YORK. — Predsednik korporacije General Motors Alfred P. Sloan, ki je danes prispel v New York, je bil danes docela drugačne volje kot včeraj v Washingtonu hi časnikarjem je dejal, da misli, da situacija ni brezupna hi da je še zmerom upanje, da se bo našlo pot za poravnavo stavke. Sloan danes konferira v New Yorku z eksekutivnimi uradniki korpo-raeije. "To situacijo je treba re-: Siti", je poudaril na naein, ki je dal razumeti, da ne smatra rešitve nemogoče. John L. Lewis in Homer Martin med tem čakata v Wasliingtonu, kdaj se bodo predstavniki korporacije omehčali in se prišli pogajat.
WASHINGTON, 22. jan. — Pogajanja za poravnavo velikega štra jka pri General Motors, v katerega je zapletenih 135 ti-! soč avtnih delavcev, ki so se začela na prizadevanje delavske j tajnice Frances Perkinsove, so zopet padla v vodo, ko se je sinoči John L. Lewis, vodja pre-mogarjev in načelnik Odbora za ■ industrijsko organizacijo, ki stoji za stavkujočimi avtnimi delavci, obrnil naravnost na! predsednika Roosevelta ter ga j pozval, da nemudoma podpre j stavkujoče avtne delavce. Ameriško organizirano delavstvo jej lani stoodstotno podprlo Roose-i velta ter mu pripomoglo do si-1 jajne zmage, pravi Lewis, in I zdaj je predsednikova dolžnost, da se delavstvu oddolži s tem, da podpre avtne delavce pri General Motors v njihovem boju za dosego boljših delovnih pogojev.
Ko je Lewis podal časnikarskim poročevalcem zadevno izjavo, so se mudili Sloan, Knud-: sen in dva druga podpredsedniška korporacije G. M. v uradu , delavske tajnice Perkinsove. : Ko so se vrnili s konference v ■ svoj hotel in zvedeli o Lewisovi : novi akciji, so razkačeni take j
-	sklenili! zapustiti Washington. >': "Nemogoče je tu nadaljevati po-
-	gajanja, dokler Lewis zavzema
-	tako stališče", je jezno pripomnil eden izmed četvorice od G. M. Lewisov apel na predsednika jih je silno razkačil, o tem ni, dvoma, kajti predsednikovo vmešavanje je zadnja stvar, ki si jo General Motors želi. Tega pa niso priznali, temveč utemeljili svoj odhod iz glavnega me-
| sta z izjavo, da je Lewis onemo-i gočil nadaljna pogajanja, ker je ponovno odklonil odpoklic "sedečih stavkarjev" iz okupiranih i tovarn. Sloan je dejal, da je to I glavna zapreka, da ne more priti do mirovne konference, ker korporacija da se ne bo pogaja-1 la s stavkarji, dokler ne bodo za.-' pustili okupiranih tovarn.
Lewis, ki je pojn zaupanj^, da se bo boj avtnih delavcev dobro ■ iztekel, je izjavil pred časnikar-i skimi poročevalci, da avtna u-? nija ne bo pod nobenimi pogoji
pozvala stavkarje, da zapuste tovarne. "Mi moramo imeti ne-I ko orožje v rokah", je dejal, "kakor ga imajo naši nasprotniki, ki so pretekli teden zagrešili največje besedolomstvo v i industrijski zgodovini."
Perkinsova je sinoči utrujena opustila nadaljna prizadevanja, !da pridrži predstavnike General I Motors v Wasliingtonu. Opazovalci so se sinoči strinjali, da ; samo predstavnikovo posredo-(Dalje na 2. str.)
NEMIRI V JAPONSKEM PARLAMENTU
TOKIO. — Včeraj je prišlo do audih nemirov v japonski poslanski zbornici, ko je opozicija sačela srdito napadati vlado in irmadno vodstvo, da sta zabre-ila v fašizem. Opozicija je z jeznim kričanjem preprečila nagovor ministerskega predsednika, vojnega ministra in drugih ministrov. Opozicija dolži vlado in armado, da vodta pogubno zunanjo politiko in je mlatila po njima tudi zaradi protisovjetske zveze z Nemčijo in Italijo. Poudarila je, da japonsko ljudstvo zahteva kruha in ne klanja. Ogorčeni nastop o-pozicije je bil posledica naraščajoče draginje in naznanila, da bo vlada porisala davke, da bo mogla kriti ogromne izdatke za armado in mornarico, ki davijo deželo. Seja je bila naposled med hudo rabuko zaključena in premijer Koki Hirota je šel poročat mikadu. Napad opozicije, ki izjavlja, da ima za seboj 90 milijonov Japoncev, je postavil Hirotovo vlado v nevarnost padca.
REBELI V MADRIDU OBLEGANI
MADRID. — Včeraj so zopet izbruhnili hudi boji okrog bolniške klinike v Vseučiliškem mestu (madridsko predmestje), ki so jo zasedli rebeli, ko so se vladne čete umaknile iz nje, ker je bila preveč izpostavljena re-belnemu topovskemu ognju. V poslopju se nahaja okrog tisoč rebelov, ki so jih vladne čete obkolile in začele obdelavati s to-Ipovi in strojnicami. Rebeli se ! nahajajo v brezupnem položaju. Iter se tudi umakniti ne morejo vec.
Za stavkarje
Klub društev Slovenskega narodnega doma je sklenil prispevati v pomožni sklad stavkarjev pri Fisher Body pet in dvajset dolarjev.
Zadušnica
V soboto ob 8. se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojno Frances Hajdnik.
V bolnišnici
Theresa Kuhar, 5323 Stanard Ave., se nahaja v mestni bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo.
STRAN 2.	ENAKOPRAVNOST	22. ianuaria, 193?
"ENAKOPRAVNOST"
OwneC. and Published by THE AMLftICAN JUGOSLAV PT«. & I'UB C«.
VATRO J. GRILL, Pregldenl
IVAN JONTEZ. Editor
6U31 ST. CLAIK AVE.—HEnderson 5311 - 5312 Issued Every Day Except Sundays and Holiday*
Po razna&alcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
Ea 6 mesecev .......53.00: za 3 mofece ..........$1.50
Po pašti v Clevelandu v Kanadi in Mexici
ea celo lelo ........................................$6.00
ta, 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50
Ka 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
[urednikov privatni mm I
FRANKLIN D. ROOSEVELT, mož, ki je z magično silo svoje osebnosti in besede prepričal Ameriko, da ji ni treba še obupovati in v obupu zavreči svojih velikih idealov in tradicij, s katerimi si je pomagala preko nevarnih vrtincev v preteklosti, ker si bo z njimi zopet lahko pomagala iz gospodarskih in socialnih vrtincev naših dni, je nastopil svojo drugo službeno dobo kot predsednik Združenih držav, industrijsko najbolj razvite in ekonomsko najbogatejše dežele na svetu. To se je zgodilo v sredo. Ob tej priliki je imel govor, ki zasluži
posebno pozornost.
•v * *
OSNOVNA MISEL predsednikovega govora je bila, da mora New Deal korakati naprej; da potrebuje zvezna vlada še širša pooblastila za reševanje problemov, ki jih je ustvarila moderna strojna civilizacija; da ustava daje vladi to oblast in se je bo vlada tudi poslužila; da je treba najti sredstva za praktično kontroliranje slepih ekonomskih sir in sebič nih posameznikov; da je ameriška demokracija dobro prestala svojo prvo skušnjo v razburkani povojni dobi in dokazala, da je zmožna reševati zamotane probleme naše dobe; da je bilo dokazano, da je ameriška demokracija zmožna ukrotiti in podvreči volji in interesom ljudstva sebične gospodarske interese, ki slepo zlorabljajo svojo ekonomsko moč, drveč za Mamonom; da dežela lahko reši vse svoje probleme v okviru demokracije; da je v Ameriki dovolj prostora za vse skupine, ki so pri pravljene spoštovati ameriške zakone, i-deale in tradicije; da smo v ošabnem življenju lahko individualist^ toda v ekonomskem in političnem življenju kot narod lahko vstanemo ali pademo le kot eno samo ljudstvo, kot ena nedeljiva celota; in da ima ameriška demokracija
glavno preskušnjo šele pred seboj. * *
NAJVAŽNEJŠE VPRAŠANJE, na katero bo morala odgovoriti ameriška demokracija, je, ali je zmožna odpraviti strahovito ekonomsko neenakost, ki je najhujša rak-rana Amerike, je poudaril Roosevelt ter pokazal na milijone in milijone Američanov, ki si ne morejo privoščiti najpotrebnejšega: kruha, obleke, zdravniške pomoči in zdravih stanovanj in katerih beda, povzročena po brezgla vem drvenju za Mamonom, meče v bedo nadaljne milijone delavcev in farmarjev. Ta strahoviti paradoks: na eni strani izobilje, vsega preveč, na drugi pa pomanjkanje! — mora ameriška demokracija odpraviti, ako se hoče ohraniti pri življenju. In Roosevelt upa, da ji bo to uspelo. Amerika hoče in če Amerika hoče, se mora zgoditi. Upajmo, da se bo zgodilo.
* * *
TUDI ZA PRISELJENCE, za vse te različne narodnostne in jezikovne skupine, ki obljudujejo Združene države, je i mel Roosevelt bodrilno besedo. Nič se ne bojte! zveni iz njegove nastopne poslanice. V Ameriki je dovolj prostora za vse, ki so pripravljeni biti z njo in za njo! Amerika ni nacijska Nemčija, A-merika odklanja narodnostne in plemenske predsodke, Amerika hoče vedeti samo, ali si pošten in koristen ali nekoristen, škodljiv človek! Vse drugo je ne-važno.
UREDNIKOVA POŠTA:
Uredništvo "Enakopravnosti" % rt-•eljem priobčil dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se itrinja s Izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredniitvo pove ivoje mnrnjc o vsem na dragem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni.
Uokopisov se ne vrača.
Konvencija SNPJ v Clevelandu
Kot je že .splošno znano se bo vršila prihodnja konvencija 8N- j P J v Clevelandu in bo začela' zborovati 17. maja v S. N. D. na St. Clair Ave. V ta namen se v nedeljo 24. januarja ob 1:30 popoldne vrši seja clevtlanclske federacije društev SNPJ. Ta seja je jako važna in je dolžnost vseh zastopnikov in zastopnic, da so navzoči. Prvič je ta seja letna seja, na kateri se voli odbor za tekoče leto, drugič se bo na tej seji sestavilo odbore za priprave za bodočo konvencijo.
To obvestilo naj služi za poziv na sejo, ker se ni pozvalo zastopnikov potom kart kot običajno.
Ravnotako se apelira na društva, da ne bi prirejala veselic 16 in 23 maja, 16 maja bo federacija obhajala 10 letnico, 23 rnaja pa bodo imela svoj dan angleško poslujoča društva SNPJ. Seveda med konvencijo tudi ne bo manjkalo zabav, kot to že običajno vrši za časa konvencije.
Naj vas ponovno opomnim, da *e gotovo vdeležite seje v nedeljo popoldne ob 1:30 v dvorani številka 1 novo poslopje 3ND na St. Clair Ave.
Prost prigrizek po seji za vse.
Novi slovenski dom
Po vsem Euclidu se sliši zahteva po novem slovenskem domu, oziroma dvorani, zakaj? Zato ker so nas razmere ž? tako daleč privedle, da nam ni več mogoče nadalje gojiti slovenske kulture v domu, ki ga imamo sedaj, ker ne odgovarja več našim potrebam. Morda bo kdo zanikal potrebo po novem domu in po priporočal, da se poveča sedanji dom. Tcda cenjeni rojaki, tega ne moremo dopustiti ker dom, če se ga popravi bo stal veliko denarja in vseeno ne bo odgovarjal potrebam sedanjega časa, kaj rele v bodoče. Torej premislimo dobro predno bo prepozno.
Cast moram dati našim starim narodnim pionirjim, ki so se tako trudili in zanimali za naš narod, da so nam postavili sedanji dom. žrtvovali energijo, čas in denar. Hvala jim! Pri-poznam tudi, du je sedanji dom odgovarjal potrebam časa pred 15 in 20 leti, toda s;daj je vee drugače drugi čr.si, druge potrebe.
Oni niso nikdar mislili, da bo slovenska naselbina v Euclidu tako narastla in sedaj nima nobena druga naselbina tako sijajne bodočnosti, kot ravno naša bela Ljubljana. Marsikaj se govori sem- pa t je o novem domu ali konkretnega še ni nič razun, da je diroktorij imel nekaj sej in razmotrival o tem, toda napravil ni seveda nič in tudi ne bo, dokler bodo ignorirali več kot polovico društev in klubov. Začeti bi morali ua drugi način, namreč zainterisi-rati bi mogli vsa društva in klube, ter vso slovensko javnost v tej naselbini za to idejo, ker samo nekaj društev in posameznikov ne bo prišlo nikamor pa tudi če začnejo kaj delati. Za tako akcijo se rabi sodelovanje vseh društev in klubov in sploh celega naroda. Prepričan sem,1 da bi narod tudi sodeloval skupaj za to idejo.
Da rabimo prostorne dvorane j oziroma zbirališča se je izkaza- : lo Ž2 večkrat pri raznih prireditvah. Marsikaj boljšega bi se i lahko postavilo na oder če bi i prostor odgovarjal, zato ker mo- ] či igralskih kot pevskih imamo i dovolj na razpolago.	(
Kaj pa naša mladina? Ali se j nt bi tudi ona bolj zanimala ako j
i bi imela primeren prostor? Mla-1 dina bi se zbirala tam in ne bi iskala tujih prostorov in zabav, j bi takorekoč bila doma, da bi ; vsaj starši vedeli kam zahaja, j Mladina naj bo naš glavni j cilj. Dajmo ji priliko, dajmo drugi prostor, ki bo odgovarjal i vsem potrebam še najmanj 20; let naprej in da bo dostopen od vseh strani. Prepričan sem, da bi društva od dragih naselbin rada prirejala piknike in druge prireditve na takem prostoru in upam da bi dobili tudi pomoč od | njih. Rad bi slišal mnenje ka-; terega drugega rojaka!
F. Požar
! _ i
! _ i
Maškerada v Euclidu j
Predpustni čas je tu in z njim! doba maškeradnih veselic. Za-j
to smo sklenile Progresivne i
° i
Slovenke, krožek 3, da priredi-! mo maškeradno veselico v so- j boto, 23. januarja v Slovenskem1 Društvenem Domu na Recherj Ave. Vabljeni so vsi od blizu in1 daleč, da nas posetijo ta večer,i ker se obeta prav prijetna za- j bava. Za plesaželjne bo igrala i izvrstna godba, za žejne bodo skrbele samo prijazne kelnarce. za lačne pa izvrstne kuharice. Obiščite ms, ne bo vam žal.
Vabim vse žene ki še niso pri Progresivnih Slovenkah, da pristopite k njim, ker ta organizacija je za pouk in napredek Slovenskega ženstva v Ameriki. Prihodnja seja krožka št. 3. se vrši v petek, 5. februarja ob 7:30 v Društvenem Domu na Recher Ave.
Marie Pizem
Nesrečo
Da nesreča nikoli m je ž star pregovor. Toda naj-, rajši si izbere svojo žrtev med najbednejfiimi. Taka nesreča je zadela mojo sestro Marijo Janeš; omoženo Bartol v vasi Draga pri Loškem potoku. V noči 24., oktobra ko so vsi spali, je iz-j bruhnil požar, ki je upepelil hišo in vs..' pridelke kot tudi vso obleko. Zraven je pa še ironija usode zahtevala tudi človeško! žrtev, mojega nadebudnega ne-! čaka Ljubija Bartol, ki je prvi opazil nesrečo, ter hitel v plamene vzbujati očeta in mater in ostale bratce in sestrico. Mali tnučenik se ni ustrašil zubljev, ki so ga lizali do kosti. Z njegovo pomočjo so si rešili vsaj golo življenje, dočim je on v groznih bolečinah, toda z vedrim srcem preminul v ljubljanski bolnišnici par dni za tem. Pi-j sali so o heroizmu tega dečka časopisi tam in tukaj. Pisati je! pač lahko, samo kako pomagati žrtvam je bolj težko. Ker žara-, di gmotnih razmer ni bila hiša zavarovana, so reveži odvisni od sosedov in od nas, ki pa tudi ne moremo nadomestiti kar je katastrofa prizadela, Iz tega razloga prosim vse rojake in rojakinje, posebno domačine, da priskočijo nesrečni družini na pomoč, da bodo imeli vsaj za o-bleko in hrano, ker kot že ocenjeno je ogenj uničil vse. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet in takoj poslan nesrečni dru- 1 žini. Upam, da bo ta apel vsaj 1 delno pomagal ublažiti gorje tr- i pinov. Vse prispevke pošljite na j I John Janeš, 5903 Bonna Ave., I Cleveland, Ohio.	J
- f
Slab<» oči i
Narave, staiost in delo spre- f minjajb človeške oči, pravi 1 Sight Saving Council. Narava i je spremenila oko. da se stri- 1 uja v spremembah, ki jih j^ člo- i vek napravil skozi leta bivanja t na svetu. Primitivni mož je v imel skoro ploščate oči, da je ' dalj videl, a v sedajni dobi ko | je vse delo natančno in se mora I, gledati od blizu, ima človek o-r
krogle oči in je zaradi tega kratkoviden in torej danes ne! i vidi človek tako daleč, kot je v j davnih časih.
Ljudje vedo, da oči oslabšajo,; ko .starost narašča, toda ne ve-! 1 do kako hitro se to zgodi, če nimajo prave luči in drugih pri-' 1 pomočkov za ohranitev oči. ■ Sight Saving Council pravi,' da v starosti 20 let je 23% lju-j di, ki morajo imeti takojšno ' skrb za oči. V starosti 30 let' - j je 39% ljudi z slabim vidom, v
I	starosti 40 let je 48% ljudi z! 'slabimi očmi. Od tam naprej
j se vid hitro slabša, ob 50 letih1 je procenta slabih oči 71%, ob1 j star osti 60 let 82% in ob 70,' 195%.
Toda leta nuo edini vzrok za1
II	pešajoče oči. Med šolskim le-: " J tom dobi en otrok izmed vsakih! ; i štirih slabe oči in to zaradi na-! 'jpenjanje oči. Dela ki zahteva-
ijo veliko natančnega gledanja, L!kot uradniki, šivilje, itd., imajo j slabe oči. Delavci v tovarnah, 1 na ladjah in železnicah pa ima-\'jo povprečno dobre oči, ker jih 'Jne rabijo toliko. Vsak ki ima] ' slab vid naj se da pregledati po: ' očesnem zdravniku, pravi Sight
•	Saving Council.
•	' _.
j LEWIS APELIRA NARAV-1 NOST NA ROOSEVELTA
(Dalje -s' 1. str.)
. vanje lahko privede skupaj unijo in korporacijo.
Lewis je tekom enega izmed j najbolj dramatičnih nastopov v ( sodobni industrijski zgodovini j tudi med drugim dejal:
"Nam je znano, da so se eko-| nomski rojalisti šest mesecev na! " ie trudili in vpregli vsa j
incna sredstva, da bi1
t
ea pognali iz Bele hiše. | .ilustracija se je tedaj obr-' l nila na delavstvo, da ji pomaga, j . In delavstvo je pomagalo pora-j ; žiti te ekonomske rojaliste. Zdaj ; Lipa je ista grupa nastavila željo' proti delavcem in delavci priča-' . kujejo, da jih bo administracija i . podpirala proti istemu sovraž-i j ni ku.
J "Naši ljudje so tisti ljudje, o , j katerih je predsednik v svojem; .|nastopnem govoru rekel, da sel i jim odreka pravico do poštene-i . ga življenskega standarda. Na-i ši ljudje se tega zavedajo, se za-i veda jo tudi svojih pravic. De-, lavstvo sledi Rooseveltu pri nje-' . govern pohodu. On pooseblja i-j j dealizem naše dežele. Mi stojimo t na istem stališču kot on — da . mora biti več Američanov delež- ( . nih izobilja, ki ga nudi naše e-, .Jkoncmsko življenje. In nobenc-Jga boljšega zagotovila ni, da se. J bo to zgodilo, kakor večja sou-! ildeležba delavstva pri upravlja-j .jnju industrije."
Nato je poudaril, da bedo stavkarji ostali v okupiranih to-. varnah. "General Motors je obdržala svoje orožje, injuilkcije, zaporna povelja, strojnice, špi-jone in solzavične pline. Tudi mi ne bomo šli nikdar v ta boj neo-boreženi." Nato je obtožil jeklarske interese, da ščuvajo in z denarjem podpirajo magnate od G. M., nakar je namignil, da1 bo avtna unija pojačala svoje,' organizatorične aktivnosti v drugih tovarnah po zaključku', staVke pri General Motors. "-Ko j, 'bo ta stavka poravnana, potem boste nemara tudi Mr. Ford in i Mr. Chrysler pripravljena pri-' j stati na malo kolektivnega poga- ( janja", je menil Lewis, ki je ne-1 dvomno vodilna glava v boju avtnlh delavcev. Lewis je več- i krat ponovno poudaril, da je ) njegova organizacija priprav- t Ijena boriti se do zadnjega tsr j izjavil, da je poležaj delavstva t dovolj močan, da bodo lahko s vzdržali tudi dolgotrajno borbo, r "To pot ne bo nobenega na pol j. pečenega kompromisa!" je za- 1 ključil, očividno cikajoč na po- j ravnavo avtne stavke 1. 1934. d
ŠKRAT
Ocvirki in paprika
Siamska dvojčka pri sosedo-jvih poročata v svojem žurnalu, da je Mussolinijeva vlada prepovedala razširjanje "Ameriške domovine" po Italiji. To pomeni, da se tudi Mussolini včasih strahovito zmoti, kajti kako bi si-I cer mogel prepovedovati razširjanje in čitanje lista, ki skuša biti celo bolj fašističen kot sam fašizem! Saj se vendar du-\ če ne boji konkurence ? Da bi bil tako dobrosrčen, da bi želel primorskim rojakom prihraniti a-jmeriško - slovenski fašistični strup, skoro ne morem verjeti. Gotovo se je zgodila strahovita pomota!
Nekajkrat sem že omenil, ka-i ko sijajna časnikarja sta ka-'meleonska dvojčka pri sosedih 'in kako sta na primer poslala "škofa v blaznico" in "Mrs. Roosevelt v ječo". Te dni pa sta podala nadaljni dokaz svoje časnikarske talentiranosti, zlasti pa zanesljivosti in točnosti, ko sta ,pod naslovom "Z otrokom v na-jročju strelja žena na moža" poročala, da je Mrs. Hartman z I eno roko držala otroka, z drugo pa streljala na moža, dočim so vsi ostali elevelandski listi vedeli povedati, da je bil otrok v očetovem naročju, ko je ženo premagal srd, da je ustrelila moža. Takšna "zanesljivost" in "točnost"! (In Madrid tudi ni še padel, čeprav sta o tem poročala še pred meseci!)
Lojze in Jaka, metropolska siamska dvojčka: "Kaj pravite?" (Naslov nove rubrike v "A. D.", s katero bi naša šekasta dvojčka rada postala originalna satirika, kar se jima pa noče in noče posrečiti, ker je pisker prazen in samo votlo zadoni, kadar potrkata po njem.)
Zdravnik za mentalne bolez-jni (prebira novo "kolono", drži brado med palcem in kazalcem desne roke, večkrat poškili izza 'očal na naša dvojčka in brez-I upno zmajuje z glavo): Možganski potres, delirium tremens, o-slovBki kašelj, vnetje slame v lobanji in napad starčevske o-troškosti . . . Huda bolezen, toda ne smrtnonevarna . . . Norci namreč navadno dolgo živijo . . ! Da, le brez skrbi, smrti še ne bo, čeprav . . . nu, tudi norcem se ne mudi na oni svet, kjer ni muh, čeprav bi jih lahko pogrešali . . . Kakopak ..."
Jeričev "Slovenski pater" je začel kampanjo za naročnike z razpisom volitev "častnega nadvojvode" ali "kraljice", "vojvode" ali "princese" in "pribočnika" ali "dvorjanke", ker očividno misli, da stari Franc Jožef še zmerom kraljuje in vsled tega taki "titelni" vlečejo. Pri tem pa je čisto pozabil na važno pozicijo — dvorskega norčka, ki spada zraven ... Ali jo bo obdržal urednik sam?
POVODEN.] POGNALA V BEG
80 TISOČ* LJUDI
(Dalje x 1. str.)
nje nesrečnega prebivalstva poplavljenih in ogroženih krajev še večje. Dr. Vernon R. Jones, sdravstveni uradnik v Cincinna-tiju, je včeraj poročal, da je dognal, da je postalo pet članov neke družine, ki je prosila za jodporo v živilih, žrtev škrlatin-te. V Daytonu, Ky., kjer še ne jomnijo take povednji kot je.se-lanja, se tudi bojijo bolezni.
- - i	-	-m i	■—
Kdaj se je rodil Kristus?
Popolnoma prirodno je, da je to vprašanje od nekdaj zanimalo Zgodovinarje in cesto so učenjaki ter c-kveni očetje skušali dognati vsaj nedvomn > letnico Odrešeniko-vega rojstva, ko že ni mogoče dognati natančnega dneva. Na temelju dosedanjih raziskovanj se je Jezus rodil najverjetneje leta 749 po ustanovitvi mesta Rima, toda ne pozimi, marveč najbrž jeseni.
Po evangeliju sv. Mateja (II., 1—6) je Jezus Kristus rodil za življenja Heroda Velikega, ne dolgo pred njegovo smrtjo-Herod je umrl 1. 750 po ustanovitvi Rima, tik pred židovsko Paslio. Ako odštejemo od tega časa dni očiščevanja elobo prihoda treh modrih, beg v Egipt in bivanje v tej deželi — skupno šest mesecev — prihajamo do zaključka, da pada rojstvo Jezusa na jesen !• 749 po ustanovitvi Rima, tedaj štiri le"1 pred časom, ki nam običajno velja za datum tega velepomembnega dogodka. Za to tez" imamo še en dokaz. Janez Krstuik je zače' svoje delovanje v petnajstem letu vlade cesarja Tiberija, kakor pravi sv. Luka (H1" 1—2). Ko ga je Janez krstil, je bilo Jezn>° 30 let. Oba sta se lotila svojega mesijansl^" ga posla skoro v isti starosti. Ako štejem0 30 let nazaj, dobimo rojstno letnico obe'1* Cesar Avgust je umrl 29. avgusta 1-Njemu je takoj sledil cesar Tiberij, ki p« !e z Avgustom vladal že dve leti, tako da smemo imenovati cesarja že 1. 765 morda celo že 1. 764. Petnajsto leto njegove vlade pade tedaj na 1. 779, ali 780. Iz tega sledi^® je bil Janez Krstnik zagledal luč sveta 1-Jezus Kristus pa 1. 749.
Še tretji razlog govori za to trditev. vangeli.st Janez (II., 20) pravi, da so tempelj zidali 4(i let. Jožef Flavij pa pripoveduje, da je obnovo hrama začel Herod v 18. J®* tu svoje vlade, vladati pa je začel 1. 714-•seninajsto leto Herodove vlade pade tedaj) 1. 732. Prva Odrešenikova pasha pa v leto obnovljenega templa, to je a- 1.-779 ustanovitvi Rima. Takrat je bil Jezus lv';i' stus star 30 let in nekoliko mesecev in i1" tem računu se je rodil jeseni 1. 748. Tertfl* lijan, Laktaneij in Avguštin trdijo, <la je Jezus križali za konzulov Rubellija in i'll(i' ja, t. j. 1. 782. Če je bil ob smrti star oo J1'1 hi pol, se je tedaj rodil 1. 748.
Moderni raziskovalci, ki se sklicuj" na evangelij sv.,Matevža (II.. 10) in ki lijo, da je bilo bivanje sv. družine v EgiPtl1 nekoliko daljše, so mnenja, ela je bilo JeauS1 2 do 3 leta, ko je Herod umrl. Po njihove^ pada tedaj Jesusovo rojstvo v i. 747. Ist letnico navajajo tudi oni. ki kakor Kepici in Ideler vidijo v repatiei le konjunkcijo ^ pitra .s Saturnom, ki je bila 1. 747 po nst"' novitvi Rima.
Težje je dognati letni čas .Jezusove^1 rojstva. Gotovo pa je, da rojstva ne sm^ postavljati v zimo. Ob rojstvu so nanirt>( pastirji še pasli svoje črede. Betlehem ^ ji 800 m visoko in pozimi tam ni nikake VK še. Kar se tiče ljudskega štetja, ki evang™ govore o njem. ga Rim ni razpisu! v sovam rojstnem letu, verjetno pa .je, d« ^ ga lokalni oblastveniki odredili kasneje- ^ noben način pa ne na zimo. Ljudem bi 1" nemogoče potovati v svoje rodne kraje. sikoma se bo zdelo čudno, da ne moref1 dognati tako znamenitega dne, kakor je stni dan Odrešenika in da razni ,/aklju\, dopuščajo razliko celih let. Pomisliti Va treba, da ob rojstvu Odrešenika nihče a' ^ del, kakšna važna vloga je določena oti'«^ Šele kasneje, ko se je njegov nauk r^'^ in bil povoličan s smrtjo na križu, so učenci vpraševati po življenjskih PoC*. svojega učitelja in so rekonstruirali H-i0^. vo življenje po pripovedovanju prič, kor se je pač dalo.
Dan 25. decembra kot rojstni d;"1 rešenikov, se je začel navajati šele v 1 stoletju. Kakor pravi Leon Veliki, 1° _ umrl I. 401, so ta dan v Rimu slavili P^.',, tok sonca. Kakor druge paganske pražil1.^ je cerkev tudi tega privzela in ga dolo',^. za rojstni elan Odrešenika. ker se ni,ia niso dali izkoreniniti.
MEDICINSKI IZREKI
Lep je, kdor je zdrav, čistoča p« ^ človeka lepega in zdravega obenem. — (' deregger).
Narava je edina knjiga, ki ima na ki strani veliko vsebino.— (Ruckert).
.n '
Najboljši zdravnik je po mojem i'1"11 ' "tisti, ki vidi naprej. — (Hipokrat).
Bolečina jo često rešiteljica bolnik011 — (I). Ousins).	.j^i
Narava je svetišče.' Da — toda vlH ^ ljudi svetišče religije, ki je ne poznaj0-( A. de Nora).	M
Brez svežega zraka ni vse ostalo l.jenje \ redno niti pipe tobaka. — (Str«1"
Lepota je v nekem smislu samo P0*1 zdravja. - (Feuchtersleben).
22. januarja, 1937
ENAKOPRAVNOST	'	_ STRAN 3.
WPA pomaga žrtvam otroške paralize
Mnogim tisoč Amerikancem, večinoma otrokom, nudi WPA raznovrstno pomoč v njihovi borbi, da si pridobijo nazaj rabo paraliziranih udov.
Ta pomoč vsebuje gradnjo bolnišnic in bolnišničnih oddelkov, posebno opremljenih za le-eenje otroške paralize, gradnjo luv upravljanje zdravilnih kopa-ustanovitev poletnih tabore za pohabljence, fizio-tera-Peutično lečenje in kopeli, izva-l Janje eksperimentov z novo raz-^'tim polio-pršenjem v svrho, da Se poskusi ustavljati raširjenje bolezni, in šolske tečaje za pa-''alitične bolnike, ki ne morejo Pohajati v šole.
V	mnogih državah zidajo; "PA delavci bolnišnice in kopališča za pohabljene otroke. V West Virginiji, kjer se ceni, da Je 12,000 ljudi, potrebnih leče-^Ja, Se sedaj zida novo krilo Morris Memorial bolnišnice v mestu Milton. To dodatno poslopje bo vsebovalo dve obsežni j kopališči za slano vodo in sobe J tečen je. V Hot Springs, New
exico. se vrši gradnja bolniš-jllce za pohabljene otroke. Ime-a bo 84 postelj in dve kopališči; Za Podvodno lečenje. Novo tera-Putično kopališče je bilo dovr-Pri.James Whitcomb Riley Memorial bolnišnici v Indiana-polis, Indiana, in enako v Tus-Arizona. Te gradnje so žalovale več kot 2000 ljudi.
^ Albany, New York, kjer ie redsednik Roosevelt poprej ^noval. WPA upravlja fizio-. aPeutičen projekt, ki vsebu-Je lečenje in kopanje za parali-bolnike. V Lak eside, **ode Island, se nahaja poletno ab°rišče za pohabljence, z WPA ,Cltelji v njem.
one otroke, ki ne morejo Mati v šole, je WPA organi-ala podučne tečaje za šolske Izmete v državah West Vir-f®**. Iov/a in New York. V v est Virginiji so WPA učitelji ot^116 mst^u z mnogo tisoč j Nekateri dobivajo po-.5 v bolnišnicah, kjer se zdra-J°i druge učitelji obiskujejo v svrho poduka.
^ r°jekt pa, ki obeta najbolj ekosežne uspehe, je oni, ki bavi z eksperimenti potom ^o-pršenja. Kajti ta odpira g., b končnemu razvoju prepre-sredstva, ki utegne sča-r0 a iztrebiti to bolezen, kate-" vsako leto zahteva toliko žr-vseh državah Unije. Prš A^Ua. izumljena od Dr. Charles .^strong-a, zdravnika pri fe-r9lnem zdravstvenem uradu,! pognalo se je, da je 100% ja • Ua v preprečevanju razšir-j Ja bolezni pri živalih. Do 1936 pa se ni izvedlo ni-b- e^sPer^mentov na človeš-|
Ijj^'^emija, ki je lanskega ju-kar .bruhnila v Alabami, jej
žav Cez sPremtI"la vso 3d v orjaški laboratorij, j v ravniki in bolničarke so po-obl^ a°^c'oval' z zdravstvenimi in 127 WPA bolničark h]j?r'hitelo na lice mesta. Pri-270-000 oseb je bilo opr-(jjj 1 s polio nosno pršino. Vo-jl( je natančen zapis o zdrav-d^b ljudi in ta se je prirav-z zapiski o zdravju kakih '000 oseb, ki niso dobile pr-v^vid je dokazal, da prš na i\0st način zmanjžuje nevar-°^uženja, da pa je treba Hail študij v svrho, da se kot ° učinkovit instrument
V	j, P® "atomizer," ki je sedaj ^a v.. tuc*i da se izumi bolj-d0 aztopina, kot ona, ki je bila
razvita. Zdravniški title 0VnJaki pa so soglasnega HJ1. da je bil storjen po-
^6*1 korak v iskanju Pre' kof,.1 u za to bolezen, katere da C'|(1 Posledice so tako resne, ^alo upa popolnega o-
%hja.
Kako pridobivamo kavčuk
Prof. dr. Marij Rebek Da se je industrija avtomobilov v zadnjih desetletjih tako bohotno razmahnila, se imamo zahvaliti odkritju kaučukovih nasadov. Evropa je prvič čula
0	kaučuku, ko je Španjolec Fernando d'Oviedo y Valdas v svoji knjigi "Splošna zgodovina Indijancev" opozoril čitate-lje na. igro z elastično žogo, ki je bila običajna pri azteških iveljakih v velemestih Tenochtit-lan in Tezuco. Tvarino za take žoge so dobivali iz mlečnega soka nekaterih dreves, ki so rasla na jugu njihove dežele. Ta snov pa ni bila kaj prida, ker se je lepila na toplem in postajala krhka na mrazu. Šele z vul-kanizacijo, to je, če smo ugreli surovi kaučuk z žveplom, smo dobili maso, ki se ni lepila na toplem in ki ni postajala krhka na mrazu. Pa tudi prožnost snovi je postala na ta način večja. Toda kaj je prav za prav kaučuk? S to besedo označujemo sploh vse prožne mase organskih snovi, ki nastajajo iz mlečnih sokov nekaterih, skoraj izključno po tropskim pokrajinah rastočih rastlin. V prostranih gozdovih z mogočnimi drevesi v dolini Amaconskega veletoka in v Afriki ob Kongu najdemo različne rastline s takšnim mlečnim "kaučukastim" sokom.
Po dolgotrajnih poizkusih kako bi našli najprimernejšo rastlino, katero bi uporabili za izdelovanje kaučuka, so slednjič začeli v te svrhe gojiti "kicksi-jo" v velikem slogu in z uspehom. S to rastlino je zdaj pokritih nad dva in pol milijona hektarov tropskih tal. Preko polovice svetovnega plantažnega areala je v angleških rokah, mnogo pa je nizozemskega in nekaj francoskega. Mlečni sok. potreben za izdelavo kaučuka, dobivajo na ta način, da drevesa narežejo, pod zarezo pa postavijo posodo, v katero se izteka sok. Mlečni sok teče počasi, izpočetka dve kapljici na sekundo, pozneje samo ena kapljica | na sekundo. Treba pa je znati drevesa tudi pravilno zarezovat; in te veščine se najbolje naučiš
1	le na plantažah. Kakor povsod, i kjer gre ljudstvu za zaslužek, i-!mamo tudi tu takozvane "div>
je" kavčukove lovce, ki znajo :zase prav uspešno narezovati ; drevesa in pobirati dragoceni 'mlečni sok, katerega potem sa-!mi predajajo, na ta način p? j so, ker se izogibajo državni ken itroli, pokvarili mnogo dreves, i Sok je skoraj popolnoma sličer i kravjemu mleku, samo sestavi-. j !ne so drugačne. Razlika je zla-;i ! sti v tem, da ima kaučukov mle- ' čni sok v sebi precej smole. Ta p ! mlečni sok se da na poseben na-1 čin skepiti in ga napravijo konsistentnega kakor surovo maslo. Ako tako kaučukovo maslo stiskamo, izteče voda in dobi-imo mlečno belo maso, ki jo moremo v posebnem stroju posuše-1 no izpremeniti v prekajeno kavčukovo kožo. Sok predelujejo na dva načina, ali naravnost na plantažah pragozdov, kjer imajo industrijska Bredišča in tvor-nice za kavčukovo robo, ali pa strjeno ltonservirano kavčukovo maslo pošiljajo v evropske ~ tvornice, kakor je postalo zad-inja leta običajno.
i! Primerne množine mlečnega -'soka znosijo v nekakšne lope. i Tu na ognju kuhamo snov in ej poseben dim iz lesa "massaran t duba" spremeni sok v kavčuko-j vo maso. Drogove, namočene s -'takim mlekom, držijo v dimu. a Ko izpuhti voda, se okrog dro-i ga nabere elastična kaučukasta a kožica. Ta postopek se naglo »- ponavlja. Seveda zahteva to de-la precej truda, dobimo pa za-e t.o izvrsten kaučuk, ki liadkri-ljuje vse druge vrste. Kaj da->- je tej snovi prožnost? Saj moremo kaučuk raztegniti za 9000
% njegove prvotne dolžine. Ti', gre za poseben sestav kauču-jkovih molekul. To vidimo po tem., da se raztegnjen kaučuk ogreje, čim pa popusti, se spet ohladi. O pravem vzroku tega si kemiki še vedno razbijajo glave. Velikega pomena je, kakor smo že omenili, vulkanizaci-ja kaučuku. Postopek obstoji v tem, da kaučukovo maso zgne-temo z žveplom in ugrevamo i zmes na 140 C. Postopek je odvisen od množine žvepla. Izkazalo se je, da more kaučuk sprejeti nase največ en atom žvepla na en izpremenski gradbeni element. Dejstvo, da požre kaučuk toliko žvepla kolikor dvojnih vezi ima, vsiljuje nekaterim domnevo, da žveplo popolnoma spremeni kaučukov u-stroj. Vendar pa se je izkazalo, da se vulkanizirana roba hitreje stara kakor nevulkanizira-na.
Mnoge države so za izdelavo kaučuka uporabljale najrazličnejše metode, potem ko so razni kemiki na svoj način skušali razložiti njegove lastnosti. O-menimo naj, da so se po končani svetovni vojni laboratoriji vseh večjih držav oprijeli problema izdelave kaučuka iz me-thylizoprena, seveda pa skušajo drug pred drugim skrivati svoje državne patente glede tega. Dandanes izdelujejo na primer Nemčija, Poljska in Rusija svoje sintetske kaučuke iz butadiena, ki ga pridobiva Nemčija iz acethylena, torej iz karbida, Poljska in Rusija pa iz krompirja — seveda alkohola. Nemški patent se imenuje Buna. Povsem svojo pot so šli A-meričani. Namesto methylne skupine vidimo v njihovi for-muii za kaučuk hlor. Hloropren se je izkazal kot izboren "kau-čukotvoren" ogljikovodik. A-meriške tvornice Dupont so krstile tak kaučuk Dupren, Rusi pa so ga od njih prevzeli in ga imenovali sovpren.
i
Bodočnost bo šele dokončno odkrila različne vrste kaučuka: in jih izboljšala; za zdaj je znano, da so izhodne snovi alkohol ali acetilen, kar tvori osnovo vsem državam za nadaljnje delo na tem področju. Problem obstoji v tem da se prepreči staranje kaučukovega materiala in da se mu ohrani potrebna prožnost.
i Vprašajte svojega zdravnika
Spisal Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York.
Predavanja o zdravstvu preko radia in potom časopisnih članov postaje jo vsak dan bolj pogosta. Veliko število istih je koristnih, ali jih je tudi netočnih, celo nevarnih. Med te poslednje spadajo n e d okazana mnenja posameznikov, katera zdravniška znanost ni odobrila. Raznih je takih stvari, na primer patentne medicine, razni sistemi o prehrani in druge stvari, od katerih ima korist predavatelj sam. In dostikrat ta ne nudi prav nič vrednega za drag denar.
Kar je najhujše je to, da po devet od vsakih deset posameznikov bo drago plačalo za svojo lahkovernost, ne le z denarjem, ampak, kar je hujše, s slabšim zdravjem. Čas je, da bi si bil vsakdo na čistem, da medicina, ki baje vse zdravi, navadno ne zdravi ničesar, in vsa ogla-šena spričevala so navadno navadne prevare.
Kdor tako vara, ni po navadi izbirčen, ali rad posvečuje svojo pažnjo delavcem, ker izmed njih more najlažje najti žrtve in ko je to denarno izmozal, jih pusti zdravstveno zlomljene.
V vsakem delu te prostrane dežele so časopisi, ki služijo potrebam ljudstva. Mnogo časopisi ponatiskujejo vredne članke ki jih dobivajo od mestnih, državnih in federalnih zdravstvenih oblasti. Ako jih čitate, ste sigurno našli, da priporočajo, da pokličete zdravnika, ako zbolite. To pa je tudi najpametnejši nasvet. Povsod je nekoliko zdravnikov, ki so sposobni oskrbovati zdravje svojih sosedov. Vprašajte jih za nasvet in izplačalo se Vam bo. da se nanje obrnete.
Pošteni zdravstveni članek vedno naglaša, da si poiščete nasvet svojega domačega zdravnika in da se je čuvati kakih ču-dotvornih lekov, ki so baje dobri za vse. Cilj poštenega članka je, da Vam pokaže, kako naj čuvate zdravje s pomcijo svežega zraka, solneenja, dobrega
reda, osebne snage, perijodične-ga zdravnikovega pregleda, telovadbe in gibanja, počitka, spanja in pravilne prehrane. Pokazuje Vam tudi važnost svežega in kuhanega sadja, sadnega soka, mleka in mlečnih produktov za vsakodnevno prehrano. Ali pošteni zdravstveni članek ne daje nikoli receptov, nikdar ne določa diagnoze, vedno poudarja, da idite k zdravniku, ko ste bolni in priporoča stalnega zdravnika za Vašo družino. Pisatelj zdravstvenih člankov ali radio-predavatelj, ki Vam drugače nasvetuje, ni in-teresiran za Vaše zdravje. On misli • pred vsem na svoj žep. Čuvajte se ga.
V najem
Oddajo se 3 sobe, kopalnica in garaža. — Vprašajte na 6424 Spilker Avenue.
Predsednikov bal
Tujezemči se zanimajo za predsednikov bal, ki bo prirejen v mestnem avditoriju, v soboto 30. januarja, pravi Marvin C. Harrison, vodja odbora, ki ima ta bal v oskrbi.
Dobra godba, zvezde iz Holly-wooda in drupe zanimivosti bo-
ČEVLJAR JOE SERCEL
6214 St. Clair Ave.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom.
Popravimo obuvalo dobro in po zmerni ceni.
HOČEVAR'S
PASTIME TAVERN 15616 Calcutta Ave.
Dobro 6% pivo ter okusen prigrizek
Vsako soboto dobra godba in ples!
KOLIKOR PREMORETE—ENA TEH HIŠ VAM BO UGAJALA!
14521 Darwin Ave., dve hiie z-d 1. 62« Bassett Rd. Hiša s 1 aofoami, družine, eua po 1 sobo druga 0 (i a krm dobre zemlje: ?5MJ lakoj, sob. Samo SMiu takoj, *qenn ostalo kot najemnina.. <jJ45Q() U;u1<Sj';i	— «J>0£)UU
44 Center St., Willoughby, relika
hiša za i družii.o; 5 sob, kopalnica	96« Depot fat., Wiekllffe, od Jiuc-
na prvem nadstropju 3 sobo na	lida; primeren bungalow s S soba-
diugem: gorkota; garaža; lot G0x	mi v lopem stanju; lot 6Wl"4. Po-
ian;:nf0HnaS' $4500	$3500
Ml PRODAMO SKOZI VAŠEGA AGENTA
THE CITY & SUBURBAN CO.
VOGAL E. "Jih in HURON	Mtospect 7GG6
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
Chicago, 111. — "Uživam Tritierjcvo grenko vino, kadarkoli K trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." M Nc preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi Uži-jEfe vajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokaza-lo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, Kip? slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanja in podobnim težkočam.
L^tSR*	I — — — -Pišite po brezplačni vzorec—. — — - .
teifc ' Triner'a Bitter Wine Co., 544 S. Well« St. Chicago, IB. I
i Send me a free semple.	,
Pri vseh ' Name ...................-..........——_______________________________I
drugistili | Address .....-..........................—--------—■ ■•■••■■■ ... . i
KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI
ADDISON FURNITURE & RADIO GO.
Vse potrebščine za dom. Prave cenc h tovarne. Oglejte s' našo zalogo G. E. ledenic. Odprto zvečer.
7210 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3417
Zavarovalnina vseh vrst. — Se priporočamo.
HAFFNER'S INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVE.
Domači mali
i
oglasnik
AVTOMOBILSKA ! POSTREŽBA j
E. 61st St. Garage
Popravljalnica motorjev, ogrodja iu fenderjev
Barvamo avtomobile HEnd. 9331 1109 E. 61 St. Frank Rich in Frank Petrovič
lastnika
BEER GARDENS
FR. MIHČIČ CAFE
7202 ST. CLAIR AVENUE
Night Club
3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Schutte's Cafe
5401 St. Clair Ave. 6% pivo vino in dober prigrizek Vsaki petek ribja pečenka v soboto pa kokošja večerja
Maiy's Restaurant
3222 Lakeside Avenue
| Dobite vedno gorka in mrzla jedila, pivo, vino in žganje.— Se priporočamo.
Frank in Mary Mahnič
CVETLIČARNE
Imamo cvetlice za vse namene.
Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu.
Frank Jelerčič
15302 Waterloo Road KEnmore 0195
Ignac Slapnik, st.
CVETLICAH
- i	6102 ST. CLAIR AVE.
!	HEnderson 1126
I	_______
SVETE'S FLOWER SHOPPE
MISS MiANCES SVETE, lastnica 6120 ST. CLAIK AVENUE HEnderson 4811
Cvetlice za vse prilike. Cene zmerne — točna postrežba.
i KROJAČI
JOHN SUSTER
U-i!> EAST GGtli STUEET
Krojučniea in čistilnica moških In ženskih oblek. Se priporočam.
GAS0L1N MIKE POKLAR
E. Jj3 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Pennzoil Gas Station
Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
—————— i
MLEKARNE 1
LYON DAIRY
1166 E. 60th ST.—HEnderson 5832
Joseph Giavan, lastnik Pri nas dobite -vedno čisto in zdravo mleko
PAPIRAR.....
John Peterka
Paperhanger and Painter (
Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653
SLIKARJI
BUKOVNIK STUDIO
762 EAST 185th STREET
V lastnem modernem fotografsko*, ateleju. Pokličite: KEiunorc 1166
mmmmmmmm^^mmm^^^mm^m^mmmmm^ammm
^ RAZNO
John Renko
955 East 76 Street
Slaščičarna in groceriju. Se priporočamo, da nas obišče-| te. Postregli vam bomo naj-I boljše.
NORWOOD BOWLING
ALLEYS
6125 St. Clair Avenue
Pri nas dobite tudi mehko pijačo, pivo, cigare, cigarete in sendviče.
FRANK BUCHAR DOMAČE KLOBASE
Mesene, prav suhe in bolj sveže in izvrstne jeterne in krvave, i Jih dobite vsaki dan. 25 koma-| dov za dolar. So tako okusne, da | jih morate jesti. Pridite, nas i lahko najdete. Smo prav zraven 1 tovarne, zadnja hiša proti jezeru. Jih pošljemo tudi po pošti na vse kraje.
MR. IN MRS. JOHN RUSS 951 East 69 Street
do na programu. Čisti pribitek plesa je namenjen v fond, da se zdravi hrome otroke, ki so nastanjeni v mestni bolnišnici in ki imajo prav skromne in premajhne pro,store.
Vstopnice se prodajajo po dolarju. Imamo jih tudi v našem uradu.
-Drva in dober premog-
se dobi pri
SEDMAK MOVERS
6506 St. Clair Avenue
HEnderson 1920
Louis Ule
BRIVNICA 6506 St. Clair Avenue
Se priporočamo, da nas obiščete
The
BLISS COAL AND SUPPLY Company. 22290 St. Clair Ave.
Za dober premog pokličite KEnmore 0808 Slovensko podjetje
POPOLNA ZALOGA
trebušnih pasov, elastičnih nogavic ln pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli.
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna
LOUIS PEČInko""
7308 Hecker Ave.
ENdicott 2759
BARV AR, PAPIRAR IN DE-KORATER linijsko delo
Louis Pavlic
709 East 155th Street Obrnite se do njega, kadar rabite premog ali za drugo potrebo prevoz s truckom. — Pokličite Liberty 3449.
Naročite vaše obleke in-suknje pri nas.
Največja zaloga vzorcev
Chas. Rogel
6526 ST. CLAIR AVE.
Peter Rostan
Barvar, dekorator in steklar 15714 Waterloo Road
ustavi
aaa pre!iu0
OUU VROČINO
TEKOČINA. TABLETI f IIUUII1V MAZILO, NOSNE	prvi im
KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah
Poskusite "Rub-My-TSsm" — Najbolj!« mazilo na Svetu.
| bro4ošlo^ odpomoS ^
Zavarovalnino
proti
OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd.
preskrbi
>
1 Janko N. Rogelj
6401 Superior Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718 HEnderson 1218
-	L---„1
1 - I '.M "" !■ I
S	DEKORIEAMO
1 vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd
A. PLUTH
5	21101 lieelier Ave.
f KEnmore 3934 R.
-	— -■'J' .ZL-tjgSLt.
STRAN 4.	fiJNAiŠOPfcA^OŠT	- I?., fenuyfe,
__ __________________________..___—--—■——<--—1—~ .
Carica Katarina
Zgodovinski roman
Njegova rana se sicer ne bo ; zaprla, pa ga vsaj ne bo bolela < več, — počasi se bodo vse strahote, ki jih je preživel, prevlekle s tanko kožico pozabljenja.
Tudi jaz sem se tukaj potolažil.
Zato nočem oditi iz tega samostana, velika moja carica, dokler mi ne boš dokazala, da E-lizabeta Voroncov zares ni mrtva in da mi ni treba žalovati več za njo.
Tedaj, šele tedaj bom odšel iz tega samostana in odpotoval s teboj v Petrograd, — nazaj v svet, nazaj v življenje!
—	To je tvoja zadnja beseda?
—	Da, moja zadnja!
Te besede je Aleksander Po-temkin izrekel z mirnim, toda odločnim glasom.
Ta mir ga ni zapustil niti za trenutek med vsem tem pogovorom s carico Katarino.
—	Dobro, naj bo! — reče Katarina. — Grem, odšla bom sama, kakor sem prišla, odšla pa bom z upanjem v srcu!
Ne, moj Aleksander, do takrat pa naj te Bog varuje in čuva v tej hiši, kjer se nahajaš!
Katarina odhiti k vratom.
Ko je prispela do praga, se je obrnila in iztegnila svoji roki proti možu, katerega je vedno bolj ljubila.
—	Aleksander, če imaš srce v prsih, usmili se me, ne dovoli, da bi šla odtod, ne da bi mi z eno samo besedico dejal, da me ljubiš! Daj mi dokaz, ki me bo spremljal v praznino mojega dvora, v puščavo mojega carskega sijaja!	aT.
Daj mi poljub, Aleskander, samo enkrat me še poljubi!
Oh, dovoli, da te samo enkrat še objamem, potem pa boš
zopet moj, ko ti bom dokazala, da je Elizabeta Voroncov še živa!
Potemkina je ganil njen proseči glas
Počasi je stopil k njej.
Potem pa jo hladno in brez čuvstva objame, — ta objem pa je bil poln spoštovanja, kakor: se spodobi podaniku napram svoji mogočni carici.	j
Potemkin je čutil njeno drh-i teče telo ob svojih prsih, čutil je njene mehke roke okrog svojega vratu.
Katarina ga strastno poljubi na usta.
— Ljubljeni, — zašepeče Katarina, — ko se bova zopet videla, boš moj, naposled boš popolnoma moj
Katarina mu še enkrat prisrčno stisne roko, potem pa o-dide proti vratom.
Potem jih odpre.
Ko je nekaj trenutkov pozneje Potemkin zavrla vrata svoje i celice, se je naslonil na steno in se ni ganil. Prisluškoval je korakom carice Katarine, ki so se vedno bolj oddaljevali.
Vse je umolknilo in Potemkin se je zgrudil pod črni križ v ko-, tu, si je zakril obraz z obema j rokama in bridko zaihtel.
>	— Odrekel sem se te, Elizabeta!
Odrekel sem se te za vedno!
Toda to sem moral storiti, da : sem rešil tvoje drago življenje!
Oh, saj nisem imel drugega
>	izhoda, dovoliti pa, da bi umrla - v strašni temnici, nisem rao-
■	gel!
Zato rajše nočem, da bi bila
, moja, rajši sem se te odrekel, — s tem pa sem ti rešil življe-
■	nje!
i Moje življenje je uničeno!
Nesreča prihaja za nesrečo, do-1 v: letela me je strašna usoda!
Mesec je razlival svojo bledo -skrivnostno svetlobo po mali! Z samostanski celici in božal s svojimi žarki povešeno glavo re- c dovnika, ki se je stresal od krčevitega ihtenja.	s __ — — — — _ — I r
Opat Kalipto je ležal v svojii postelji.	\ p
Po svoji stari navadi je dol-1 go čital in je šele pred nekate- j -rimi trenutki zaspal.	* jč
V samostanu trapistoy je bila : i bogata knjižnica, ki ni vsebovala samo pobožnih knjig, tem-je j več je hranila tudi mnogo znan- j 2 stvenih del.	s
Te knjižnice pa redovniki ni- c Iso smeli uporabljati, opat sam je nosil ključe vedno pri sebi. 1
Danes si je prinesel neko fi-1 -lozofsko knjigo, ki ga je izredno zanimala.	ji
Dolgo je čital in se poglabljal < v misli pisatelja, ko pa je ugas- j nil luč, je bilo že zelo pozno!
Knjigo je odložil in zaspal.
Zdajci pa ga je zbudilo tr-| kanje na vrata.
Opat se zdrzne.
Vzravnal se je in vprašal:
—	Kdo je? Ali si ti, brat vra-. tar?
—	Jaz sem, — brat Reginald!
Opat je bil še tako zaspan, da
se ni spomnil na brata Reginal-da, radi tega je odgovoril:
—	Ne poznam nobenega brata Reginalda. V našem samostanu ni meniha, ki bi se tako ime-noval!
—	Potem vam moram pač povedati svojo pravo ime — odvrne pred vrati nekdo z razbur-
-	jenim glasom. — To ime pa brez dvoma poznate, oče Kalipto — jaz sem carica Katarina!
l Pri teh besedah je stari opat ! planil iz svoje postelje. Kakor bi i- trenil, se je oblekel v svojo re-1 dovniško obleko.
Ni minila niti minuta, ko je prižgal svetiljko in odklenil 1 vrata svoje celice.
—	Veličanstvo! — vzklikne
-	predstojnik samostana in se ca-jrici spoštljivo priklone. — Ni-
! sem vedel — nisem pričakoval
------ ., - , . ..■ , ■ ., , .
visokega obiska ob tem času . . t
—	Je že dobro, oče Kalipto! 1
-	odvrne carica Katarina. — Zaprite vrata in me poslušajte. ]
Opat uboga svojo gospodari- i co.	'
Zaklenil je vrata in postavil stol k pisalni mizi ter prosil carico, naj sede.
1 Katarina pa odkloni njegovo; i ponudbo.	j
I — Kar pustite, opat Kalipto, 1 — reče Katarina, — ne bom se-j i dla, ker bom takoj zopet odšla i iz samostana.
—	Vaše Veličanstvo želi že 0-; diti ? — vpraša opat Kalipto
; začudeno. — Veličanstvo, sedaj; ste komaj prišli! Mar boste sre-1 •di noči odpotovali?
—	Da, storila bom, kakor sem vam dejala! — odvrne carica.: j — Moj pogovor z Aleksandrom jPotemkinom je končan, v tej
i zadevi pa vam ukazujem sledeče:
j — Poslušam vaša povelja, Veličanstvo!
—	Aleksander Potemkin ne bo jutri prisegel, — nadaljuje carica Katarina. — Potemkin ne bo pristopil k redu trapistov radi tega morate jutrišnjo sve-
■	čanost odgoditi!
—	Storil bom, kakor ukazu-! jete, Veličanstvo! — odvrne o-. če Kalipto in presenečeno pogle-
■	da lepo preoblečeno ženo.
Čez nekaj trenutkov pa se je
-	pojavil okrog njegovih ustnic
■	smehljaj razumevanja.
Opat je uganil, kaj se je zgodilo v Potemkinovi celici. Bil je ; prepričan, da sta se tam — "po
-	mirila".
—	Nadalje ukazujem, da se t strogi predpisi reda trapistov
-	ne nanašajo na Aleksandra Po-! temkina. Ne dajte mu nobenega
težkega dela ali pa karkoli, kar s bi ga moglo ponižati.	k
Dovolite mu, da sme uporab- ii ljati samostansko knjižnico in mu nudite zdravo in okrepčujo- č čo hrano.	s
—	Ne bo več delal, — reče 0-pat Kalipto, — dnevi mu bodo ( tekli med čitanjem in izprehodi, ^ bratu kuharju pa bom ukazal, ^ naj mu kuha jedi, ki prav po- t sebno ugajajo njegovemu oku- c 'su.
—	Nadalje dovolite Aleksan- ] 1 dru Potemkinu, da sme odha-
| jati na sprehod, kadarkoli in i I kamorkoli se mu bo hotelo. 1
I	Dovolili mu boste, da lahko
i odhaja iz samostana in se lahko : : oddaljuje nekaj kilometrov od : i poslopja, vendar pa ga morata . I vedno zasledovati dva trapista! ,
II	To pa ne bosta vohuna, tem-j več neke vrste telesna straža, ■ ki bi ga branila!
—	Razumem,. Veličanstvo, — , j odvrne opat Kalipto.
—	Nadalje pa se morate pri-3 praviti na to, da bom Aleksan-; dra Potemkina prej ali slej po-1 klicala v Petrograd.
r Ko vam bom sporočila svoje
-	povelje, ga morate takoj poslati na pot in sicer natančno na
-	prostor, oziroma kraj, ki ga
-	vam bom naznanila. Pri tem pa
-	morate strogo paziti na to, da mu naporna pot ne bo škodova-
e la in da mu potovanje olajšate, c kolikor je v vaših močeh.
I — Potemkin bo zdrav prispel -1 na mesto, ki ga bo določila mo-ejja presveta carica, — odvrne 3 opat.
—	Sedaj pa zbogom, oče Ka-e lipto, — reče carica Katarina, v —nikar ne pozabite, kar sem '- vam ukazala! Škofovska stolica a v Moskvi je vaša, ko bom pri-
spela v Petrograd, bom storila korake, ki so potrebni za vaše imenovanje!
—	Bog naj varuje Vaše Veli- d čanstvo, — vzklikne stari pred- s< stojnik samostana.	s1
Te besede so mu prišle zares od srca, ker mu je bilo mnogo na tem, da bi bila carica Kata- z rina zdrava in da bi živela vsaj v toliko časa, da bi on postal mo- n skovski škof.	n
—	Dajte mi svojo roko, opat r Kalipto!	i
č
i Spremite me do vrat, da me bo vratar pustil iz samostana. , Redovniško obleko bom obdr- k žala na sebi, kajti na potovanju . sem — in kot redovnik sem ve- s liko bolj varna, kakor pa v svo- ( jem ženskem oblačilu. Iz samo- < ■ stana nameravam namreč nekaj i , časa peš potovati.	]
—	Veličanstvo! — vzklikne o-pat Kalipto in iztegne svoje suhe roke. — Mar boste sredi noči odšli peš iz samostana?
—	Samo po sebi umevno! — odvrne carica Katarina. — Noč
^ je prekrasna, ni mrzlo, luna sveti, — noč je kakor ustvarjena i za hojo in to mi zelo ugaja. ^ — Kam pa je namenjena mo-1 ja carica? Kam jo nameravate 1 mahniti sedaj, Veličanstvo? — vpraša opat Kalipto.
(Dalje prihodnjič)
- Proda se
e Dobroidoča delavnica za popravljanje čevljev. Lepa prilika .- za pridnega in izkušenega čev-l, ljarja. Za nadaljna pojasnila piti šite na National Shoe Repair, a 603 Second Street, La Salle, i- Illinois.
I r v
Isce se
prvovrstnega mesarja za stalno delo in z dobro plačo. Naslov se poizve v uredništvu tega lista.	___
ŽENITNA PONUDBA
Ženska srednje starosti zeli znanja s poštenim delovnim človekom. Mora biti naprednega mišljenja. Samo resne in pismene ponudbe se naj pošlje na u-rad tega lista, 6231 St. Clair Ave., pod naslovom "Udova na deželi".	I
Stanovanje za oddati
1 Odda se lepo stanovanje ob-
•	stoječe iz 5 sob, kopalnice 111
-	drugih udobnosti. Furnez za
•	gorkoto. Odda se s pohištvom j vred ali brez. Vpraša se na 720
East 82 Street._ ^ .
' NAŠE POSEBNE CENE!
: Pork Chops	---
1 ofic Suhe klobase________
Domači suhi špeh ——*
-	Riževe krvave klobase,
-	6 ----------v"Jt
a Iceberg solata, glavica - ^
Corn Flakes, velike----
" Rinso, velike, 2 za___
e Ivory Soap_________—- 1
" Ohio Blue Tip Matches, 6 za _____________________2 C
Sveže jajca_________-
" Sladkor, 25 lbs. _____$*-37
Dobili smo veliko zalogo v ). lja, dobite ga po $1.05 ga' a (Prinesite posodo). r-	Se priporočam
;; louis oswald
17205 GROVEWOOD AVE
the ivi ay co. J BASEMENT
Razsvetlite mrke zimske dneve s tem, da nosite eno teh NOVIH
PRINT
Oblek
ki se bodo prodajale hitro kot blisk
s^.88
Sveži novi vzorci... v veliki izberi sijajnih barv, da se zadovolji vsako žensko srce
0 1'eplums	Zgleda kot svetli dnevi v bodoče...
0	Tunic	taki veseli raznobarvni prints—v si-
0	Puffed	Sleeves
_	.	jajnih vzorcih od vsega, rožice do
0	Flared	Skirts
i 0	Pleats	japonskih in španskih obrisov! Le-
j 0	Shirred	hrbti Pi vzorci, ki jih lahko nosite pod
k	vašo suknjo...in ko se solnce ogTe-
E Vse mere: je...boste še s ponosom nosili te
Za dekleta—14 do 20 obleke! Bodite med prvimi... izbe-
Za žene—36 do 44	,, . . . ,
l„ ,, . ,„ , „ rite si jo danes! ! Za večje žene—4« do 52
The May. Co. Basement
SVARILO
Ako imate teškoče z očmi, dajte pregledati vaše oči in dobite pomoč. Luč ne ozdravi bolečih oči, kar je vzrok notranjna bolezen. Toda dobre oči zaslužijo dobro luč, oslabšane oči jo pa zahtevajo.
BOLJŠA LUČ za BOLJŠI VID in
boljše šolske izkazila PSJ
Dandanes skoro vsakdo ve, da je učenje pri slabi luči slabo za oči in povzroča slabo zdravje. Vaši otroci so najbrž bili podnčeni v šoli, da delajo naloge pri dobri luči, ki je pravilno razširjena. Toda ali to lahko delajo? Ali je luč v vašem domu na Sight-saving standardu?
Eno pol imate, da ste gotovi, dn varujete vaše otroke .od tragičnih posledic napenjanje oči — slabih oči in slabega zdravja. Kakor so že. .storili tisoči staršev v (Meve-landu, dajte vašim otrokom Sight-Saving luči.
Sight Saving luč za učenje in Sight Saving tri-potija luč so znanstveno izdelane, da dajejo zadostno luč brez žara ali sence. Sight-Saving luči naredijo naloge lažje in omogočijo boljše šolske izkaznice. Oglejte si novo modele v Sight-Saving lučih v trgovinah sedaj.
THE ELECTRICAL LEAGUE
18t0 NADSTROPJE — MIDLAND BLDG — CHERRY 2535

•	ODLIČNOSTI
SIGHT SAVING LUČI
A—100 Watt žarnica
B—Reflektor iz stekla
C—širok senčnik pobeljan znotraj
D—Visoko stojalo
E—Odobrena po Illuminating' Engineering Zvezi
•	ODLIČNOSTI
SIGHT SAVING LUČI
NA TRI-POTE
A—Dvojna žarnica na 100-200-300 Watt
B—Reflektor iz stekla
C—širok senčnik pobeljen znotraj
D—Odobrena po Illuminating Engineering Zvezi
progresivne slovenke
KROŽEK ŠT. 3
prijazno vabijo na
Prvo maškeredno veselico
v soboto, 23. januarja, 1937
v Slov. Društ. Domu na Recher Ave.
■. f
Pričetek točno ob 7 zvečer Igra godba Sesek	Vttopnina 25 cento* j