po^w^rag»wrr ggwwftTv i
MartoorsM
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 278
Maribor, četrtek 5. decembra 1929
»JUTRA«
.zhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poitntm ček, zav. v Ljubljani it 11.409 V«|ja mesečne, prejeman * upravi ali po poiti 10 Din, dottavljan na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 12 Oglati p« larifu Oglata t prejema tadi egtani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prtitmova ulic« it. 4
		
Nova odkritja Besedovskega
BOLJŠEVIKI HOTELI LETA 1923. POGNATI V VARŠAVI V ZRAK MARŠALA FOCHA IN VES POLJSKI GLAVNI GENERALNI ŠTAB.
Ford pouišuje plače
PARIZ. 5. dec. Bivši tajnik sovjetskega poslaništva v Parizu. Besedov ski, čegar afera je vzbudila v vsej Evropi tako veliko senzacijo in ga je izredno sodišče v Moskvi radi njegovih razkritij in contumaciam obsodilo na smrt, objavlja sedaj v pariškem organu ruskih emigrantov »Vos-roždenju« nova senzacijonalna odkritja o metodah in načrtih današnjih boljševiških vlastodržcev v Rusiji. Med drugim pravi Besedovski, da je svet ljudskih komisarjev leta 1923. o priliki prihoda pokojnega maršala Fo-
(Tlednarodna donausfca konferenca
DUNAJ, 5. dec. Včeraj se ie sestala mednarodna podonavska konferenca, da reši številna viseča in še nerazčiščena vprašanja. V prvi vrsti gre za ureditev plovbenega prometa skozi Železna vrata. Na eni strani se predlaga paslranje z vlačilci, na drugi strani majhen ovinek potom železnice. Razen drugih prometnih vpra šanj med udeleženimi podonavskimi državami, se bo razpravljalo tudi o vprašanju priključitve na srednjeevropsko kabelsko omrežje. Priključitev pa bi se izvršila šele potem, ko bo zgrajeno kabelsko omrežje v Jugoslaviji.
Otvoriteu noue železniške proge u naši držaui
BEOGRAD, 5. decembra. Včeraj je bila na izredno svečan način otvorjena 22.5 km dolga nova železniška proga Prokupije—Pločnik ter takoj izročena prometu.
Prometna stavka v Atenah
ATENE, 5. decembra. Nastavljenci cestne železnice, avtobusnih podjetij ter delavci plinarne in elektrarne so stopili včeraj v stavko. Delavstvo se vrh tega pripravlja, da za slučaj potrebe proglasi tudi splošno stavko. Ministrski predsednik Venizelos je poslal centrali delavskih strokovnih organizacij pismo, v katerem označuje zahteve po povišanju mezd kot neupravičene, splošno stavko pa kot re-volucijonarno dejanje. Venizelos pripominja dalje v pismu, da bodo morale delavske strokovne organizacije poprej vreči sedanjo vlado, predno bodo dosegle svoj cilj. Radi velikega števila brezposelnih na Grškem ima stavkovno gibanje tudi zelo malo izgledov na uspeh.
cha v Varšavo sklenil, da je treba tako maršala Focha. kakor tudi ves polj ski generalni štab z atentatom pognat! v zrak. Ukaz za izvedbo tega peklenskega načrta je bil umaknjen šele v zadnjem trenutku.
Besedovski odkriva v svojih člankih tudi propagandno rovarjenje bolj-ševikov v Južni Ameriki in posebno na Japonskem. Njegova najnovejša j odkritja so izzvala ogromno pozornost vseh francoskih diplomatičnih in političnih krogov.
K poroki italijanskega prestolonaslednika
SOFIJA, 5. decembra. Kakor se zatrjuje, se bolgarski kralj Boris ne bo osebno udeležil svatbenih svečanosti italijanskega prestolonaslednika, princa Um-berta, temveč ga bo zastopal njegov brat, princ Ciril Koburški, ki je bil po svetovni vojni skupno z bivšim kraljem Ferdinandom izgnan iz Bolgarske ter se je moral odpovedati vsem pravicam do bolgarskega prestola.
Rtentat na madžarskega politika
BUDIMPEŠTA, 5. decembra. V Velikem Varadinu je bil včeraj izvršen na predsednika madžarske manjšinske stran ke, Koeverja, atentat. Na njegovem stanovanju je pozvonil neznan človek, ki je takoj, čim se je pokazal Koever, oddal nanj strel iz revolverja, ki pa je zgrešil svoj cilj. Tudi Koever je zgrabil za samokres m trikrat ustrelil v zrak, nakar je napadalec pobegnil. Nedvomno gre za dejanje kakega političnega fanatika. V Velikem Varadinu so namreč odnošaji med rumunskim prebivalstvom in madžarsko manjšino silno napeti.
Zrteu praznoverja na madžarskem
BUDIMPEŠTA, 5. decembra. Posestniku Emeriku Csorbi v Szolnoku je nasvetovala neka mazačica, naj se umije v krvi svojega očeta, ako hoče ozdraviti. Csorba je šel takoj domov, napadel svojega očeta, ga zvezal in mn odprl glavno žilo na roki. Očetovo kri je prestregel v pripravljeno posodo, nakar se je umil žnjo, nato pa legel v postelj. Na obupne klice očeta so prihiteli sosedi, ki so ga našli že skoro napol izkrvavelega. Praznoverni sin je bil seveda takoj aretiran.
K	. . .V,..rSZki
Unifikacija telesne vzgoje
Pod imenom fn po načelih Sokolstva.
Že delj časa je stala vsa naša javnost pod utisom govoric in vesti o novem državnem zakonu o telesni vzgoji ter v zvezi s tem o razpustu vseh dosedanjih telovadnih in športnih organizacij ter o njih unifikaciji v enotno državno gimnastično organizacijo. Raznašale so se tudi vesti, ki so zlasti mučno vplivale na vso našo nacijonalno javnost, da se namerava izbrisati iz zgodovine več ko polstoletna tradicija Sokolstva in njegovo ime. ime organizacije, ki je razširjena po vseh slovanskih deželah.
Da so bile vesti v tej obliki netočne, dokazuje pismo, ki ga ]e včeraj 4. t. in. pisal kralj Aleksander ministrskemu predsedniku Žlvkoviču. V tem pismu odobrava kralj namero, da se združijo radi telesnega in moralnega vzgajanja vse sile našega naroda v viteško organizacijo »Sokola kraljevine Jugoslavije«. Tudi sprejema kralj predlog minlstr. predsednika, naj bi načeloval Sokolu kraljevine Jugoslavije vsakokratni prestolonaslednik. Tudi se je sinoči vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom min. predsednika Pere Zivkovlča. Navzoči so bili vsi ministri razen dr. Korošca in Savkoviča, ki se zdravita v inozemstvu. Ministrski predsednik ie sporočil ministrom, da se bo uveljavil novi zakon o telesni vzgoji in v okviru tega zakona ustanovil »Sokol kraljevine Jugoslavije« kot edine in enotne organizacije za telesno in moralno vzgojo naroda, ki bo stala pod državno kontrolo. V svrho ustanovitve te enotne sokolske organizacije se bodo razpustila vsa dosedanja društva Jugoslovenskega in Hrvatskega Sokola, Orel, delavske telovadne eno te, menda tudi športne organizacije I.
d. Z zakonom bo točno določeno, P* Kakšni podlagi in na kak način se oode iz vseh teh organizacij zgradila n.?va s°kolska organizacija, ki bo nosila poloficijelno značaj državne ustanove.
Beograjski listi so se zadnje čase redno m mnogo bavili s tem vprašanjem in Pisali o reorganizaciji Sokolstva, zlasti »Vreme«. Povdarjali so velikanski pomen Sokolstva v bivši Avstro-Ogrski kot revolucljonarne nacijonalne organizacije, ki je imela jnogočen vpliv na vse sloje naroda, kj ga je vzgajala in tvorila hrbtenico njegovo v borbi za svobodo. Sokolstvo Ima nevenljive zasluge za organizacijo nacijonalnega odpora proti germanizaciji na severu in poitalijančevanju na jugozapadu In sokolske generacije so bile stebri naroda na vseh nacijonalnih frontah. Po vojni, ki je pri nas končala zmagovito za ‘dejo narodne svobode, In ko ni bilo več mesta za borbo z notranjimi sovražniki, so se pojavili med Sokolstvom razdori, pojavljale so se plemenske tendence, ki so ogrožale dru-osnovno idejo Sokolstva, telesno vzgojo. V smeri konsolidacije države na podlagi ideje Integralnega jugo-
°Vfinstva v smislu kraljevega mani-
festa od 6. januarja In nadaljnlh korakov od 3. oktobra je prišlo sedal do najnovejše odločitve, ki podčrtuje sokolsko Idejo o razvoju In lačanju fizične kulture in edinstvene nacijonalne zavesti. Sokolstvo naj skupno z ostalimi podobnimi organizacijami postane vsedržavna organizacija za telesno vzgojo mladine In za nleno vzgojo v duhu narodnega edlnstva. Pod državno kontrolo nal Sokolstvo postane enotna narodna milica, močan činitelj narodne bodočnosti. Sokolstvo naj postane Iz Ideje dolžnost. Država bo pospešavala razvoj organizacije s tem, da bo nudila s spremembo voioeea zakona eotove usod-
nosti pri odsluženju vojaškega roka vsem Članom organizacije, izhajajoč iz pravilne predpostavke, da bodo vsi člani organizacije prinesli iz sokolskih telovadnic s seboj zdravje, fizično kulturo, moč telesa, bistrost duha ter zavest discipline, da bodo torej materijal, ki ga ne bo trebalo dolgo obdelovati in izpopolnjevati.
To so temeljne misli, ki vodijo državno oblast v njenem delu na unifikaciji telesne vzgoje. So tu nedvomno še mnogi pomisleki, da-li bo mogla državna organizacija trajno nadomestiti sila privatne inicijative In samo-vzgoje Sokolstva v disciplini in motalo! zavesti. Ni brez podlace tudi
NEWYORK, 5. dec. Avtomobilski kralj Ford je odredil, da se vsem njegovim nameščencem, ki imajo sedaj šest dolarjev plače na dan — in teh je 24.300 — poviša plača na sedem do* larjev dnevno. Ostalim 115.000 delav cem po njegovih tovarnah, ki dobivajo 7—10 dolarjev dnevno, pa je povišal plače za pet odstotkov. Na konferenci ameriških industrijalcev je Henry Ford izjavil, da hoče s tem povišanjem povečati delavnost svojih delavcev. Letno ga bo stalo povišanje 20 milijonov dolarjev, prepričan pa je, da se mu bo to dobro izplačala.
Udruženje železniških uradnikov
ima v nedeljo, 8. t. m. ob 13.30 v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu izreden občni zbor. Ako ob tem času ne M bilo navzočih zadosti Članov, pa pol ure pozneje z istim dnevnim redom: Izpre-memba društvenih pravil, ustanovitev posmrtnega fonda in eventualnostl. Clanf se pozivajo, da se občnega zbora udeleže* polnoštevilno. —
Samomor v Podgorju pri Slovenigradctr.]
V torek se je obesil v Podgorju pr« Slovenjgradcu 20 letni san vdove Kuštrinj Od svetovne vojne naprej prihaja nadtoj ubogo družino udarec za udarcem. Očeta] je zasul med vojno plaz nekje na tirolski fronti ki vdova je ostala sama z nedo-i letnimi otroci. V hišo je prišlo po smrti hranitelja uboštvo, sedaj pa je marljive# vdovo, ki se je noč in dan trudila, da pre-j skrbi svoje otroke, zadela še ta nesrečah Vsa fara sočustvuje z nesrečno vdovo.
Težka nezgoda kmetovalca.
Včeraj popoldne se je pri Sv. Juriju oB Pesnici pripetila 27-letnemu posestnika:1 Josipu Hauptmanu iz »Radičeve grebe^ pri Zg. Sv. Kungoti težka nezgoda. Vozil je iz svojega gozda velik voz — listjafij Ob robu šentjurske ceste se je hotel Iz4 ogniti nekemu vozilu in je nesreča hotela, da se je voz prevrnil nanj. Rešilni och delek je odhitel takoz na kraj nesreče in odpeljal ponesrečenega posestnika, ki jd dobil težke notranje poškodbe v mariborsko bolnico. —
Obupanka na dravski brvi
Davi, v prvi jutranjih urah, so pasantt na dravski brvi opazili neko žensko, ki se je spenjala po ograji. Bila je vsa objokana in v svojem namenu precej neodločna. Nekdo je obupanko spoznal in jo končno odpremii v njeno stanovanje. Dogodek je vzbudil precejšnjo pozornost med občinstvom. —
Z doma je pobegnil 141etni Edi Butolen že 3. t. m., a se doj slej še ni vrnil. Stariši sumijo, da je o& šel z nekim tovarišem na Sušak in na-* prošajo vsakogar, ki bi slučajno kaj do* znal o otroku, da sporoči zadevo ipolictfr skemu komisarijatu v Mariboru.
pomislek, da se bo zaradi morebitni^ olajšav v vojaškem službovanju vrij nilo v državno sokolsko organizaciji mnogo elementov dvomljive moralni kvalifikacije zgolj iz egoističnih na-i gibov. Ne dvomimo pa, da se bo pil primerni strogosti v postopanju pri sprejemanju in vzgajanju članstva i nove organizacije dalo odstraniti to di vse te nedostatke. Na drugi strari pa ni dvoma, da pomeni unifikaciji organizacije za telesno vzgojo po4 sokolskim imenom in po sokolskll načelih veliko priznanje in počaščenji Sokolstva ter da bo današnje Sokol' stvo tvorilo jedro in steber nove eno| ne organizacije.
Stran J.
Mariborski V E C fc H N I K Jutra
v Marmoru, ane s. Aii. 1^9.
.....--..........i	ii	m
Iz /aleike In Mislinjske j
doline
NEKDAJ IN SEDAJ. — ŠOŠTANJ, VELENJE, SLOVENJGRADEC. - NOVA KALORIČNA CENTRALA V VELENJU.
Med tem ko piše naše časopisje o vseh drugih naših krajih, posebno pa o ostalem severnem in zapadnem obmejnem o-zemlju, sta Šaleška in Mislinjska dolina skoraj pozabljeni, čeprav sta dve važni točki tako glede narodnega razvoja, kakor tudi glede gospodarstva. V času pokojne Avstrije se je tudi tu širila germanizacija, ki je prihajala na eni strani iz Celja preko Šoštanja, na drugi pa iz Koroške in Maribora preko Slovenjgradca. Toda prebivalstvo, ki je bilo po večini zaradi gozdov, lesne industrije in trgovine sorazmerno dobro situirano, se temu pritisku ni vdajalo tako kakor v gospodarsko slabejših krajih. Uspeh je imela nemška akcija pred vsem le v naših mestih in industrijskih središčih, v Šoštanju, Velenju in Slovenjgradcu.
V teh treh centrih se je pa tudi po prevratu edino še ohranila nemškutarija. V Velenju, kjer je premogovnik prevzela naša država, so stebri nemškutarije seveda takoj izginili in tudi delavske množice se polagoma spreminjajo in prepo-rajajo v novem duhu, kar se posebno u-godno občuti posebno sedaj, ko počivajo strankarske strasti in je prenehala nekdanja zagrizena agitacija. V Slovenjgradcu so ostali samo še nekateri od prejšnjih zagrizencev, ki so se pa vsaj na zunaj in vsaj po večini preoblekli v ovčje kože. Le dvoje, troje jih še imamo, ki ne morejo razumeti, da so časi njihove absolutne vlade za vedno minili. Toda razvoj dogodkov gre mimo njih in preko njih in ni več daleč čas, ko bodo popolnoma pozabljeni. Kdor je poznal Slovenjgradec poprej in ga pogleda sedaj, se sploh ne more načuditi, kako naglo izginjajo spomini na predprevratne Čase.
Najslabše pa se razvija duh novega živ Ijenja v Šoštanju. Na naši strani se je v
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 5. decembra. Zaprto.
Petek, 6. decembra. Zaprto.
Sobota, 7. decembra ob 20. uri »Velika abeceda« ab. C. Kuponi.
Nedelja, 8. decembra ob 15. uri »Piskro-vez«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Velika abeceda«. Kuponi.
Nedelja v marlb. gledališču. V nedeljo, 8. t m. se vršita dva predstavi: Popoldne se poje melodijozna in zabavna opereta »Piskrovez« pri znižanih operetnih cenah, zvečer pa se ponovi duhovita satirična komedija »Velika abeceda«, ki je v Mariboru, Ptuju in Celju dosegla časten uspeh. Opozarjamo, da veljajo zvečer o-bičajne dramske cene, ki so letos prizna-jno nizke.
; »Krog s kredo« v marlb. gledališču.
;Krasna kitajska pravljica, ki jo je po ki-jtajskih virih nemški spisal pred kratkim [umrli slavni pesnik Klabund, se vprizori iv Zupančičevem prevodu in režiji g. T. iKoviča prvič začetkom prihodnjega ted-|na. Obleke in dekoracije so se izvršile na 'novo.
Z ljubljanske univerze.
Na medicinski fakulteti v Ljubljani je imenovan za docenta v 5-1 dr. Alija Košir. —
Iz Slov. goric. (Iz popotne torbe).
Kakor vsako leto, tako sem tudi letos napravil kratek izlet po Slov. goricah. Ker je bila nedelja in bolj slabo vreme, sem jo mahnil kar zjutraj z vlakom v obmejni Št. lij — predvojno trdnjavo.
Ko stopim na kolodvoru iz vlaka, me L decembra veselo pozdravi drž. zastava. Po cesti navzgor me srečavajo ljudje, gredoč od maše. Vsi kramljajo in sc razgovarjajo in pozdravljajo. Ko pridem do vasi, vidim na šoli lepo novo zastavo, poleg te zo pet druga. Proti cerkvi grede, so kar ena zraven druge, da je veselje gledati. Cudo sem se pa čudil, da je na mogočni stavbi, slovenski trdnjavi, Slov. Domu, ni bilo. Kaj to pomeni? Vem pa, da je v prejšnjih časih — še pred 20 leti — visela, ko nas je toliko prišlo k otvoritvi. Grem naprej do
poslednjih letih sicer silno veliko storilo; razvilo se je živahno društveno življenje, ki ima na napredni strani svoje središče v novem impozantnem Sokolskem domu, na drugi strani pa v Katoliškem domu, vse pa je skoraj ostalo pri starem v vrstah takozvanih internacijo-nalistov. Pod vplivom napačno pojmovanega internacijonalizma in pod pritiskom potujčenih delodajalcev cvete nemškutarija še vedno bolj bohotno kakor bi bilo pričakovati, kar se je številčno pokazalo tudi pri zadnjih občinskih volitvah v mestni svet. Trdnjave nemškutarije so tu torej še vedno močne, a ker so osamljene, se bodo morale prej ali slej hočeš-nočeš zrušiti. Želeti bi pa vendar bilo, da jih ne bi s svojo brezbrižnostjo ali preveliko in škodljivo toleranco nekateri ljudje še podpirali.
Velika in omembe vredna je pa brez dvoma ob tej priliki tudi najnovejša naša gospodarska pridobitev v Velenju. To je zgraditev velike moderne kalorične električne centrale, ki daje Šaleški in Mislinjski dolini novo možnost razvoja. Centrala je zgrajena in opremljena na najmodernejši način in bo obratovala z domačim lignitom. Na ta način se bo premog, ki se je poprej le slabo oddajal, tako da se je moralo obratovanje krčiti, zopet lahko ugodno porabil. S tem se bo dvignila produkcija in možnost zaslužka za naše rudarje, ki so bili v zadnjih letih prisiljeni iskati si zaslužka in kruha drugod, pred vsem v tujini. Centrala bo pa ugodno uplivala tudi na razvoj lesne industrije v Šaleški in Mislinjski dolini, ki vsled sedanje dokaj ugodne trgovinske konjunkture lepo cvete in donaša največ dohodkov našemu prebivalstvu. Ravnateljstvu premogovnika in državi moremo biti za to le hvaležni.
cerkve. Na zvoniku tudi nič. Zakaj je ne bi imela šentiljska cerkev, ko si pri nas v Mariboru visela na vseh cerkvah? Na meji — kot je Št. lij — bi morali prednjačiti. Čudno mora dojmiti naše sosede, ko pridejo v Št. Ilj in vidijo, da imajo zastave uradi in le nekateri privatniki. Kako pa je pri njih ob takih prilikah. Povsod, kamor se obrneš, vse v zastavah. Stebri Šentiljski, zganite se! Videl sem šolarje in učiteljstvo, ko so se zbirali k maši. Šel sem prej malo v gostilno, da se pokrepčam. Tu sem poslušal ljudi. Razgovarjajo se o raznem. Ko je pozvonilo, sem šel v cerkev. De-ca in predstavniki raznih uradov in polna cerkev domačega občinstva, da sem komaj vzdržal radi gneče. Konec maše sem težko pričakoval, da bodo pevci, ki so prav lepo peli, zapeli tudi našo prelepo himno; a čakal sem zastonj. Ali nismo prej v stari Avstriji morali vedno in vedno peti. Zakaj bi pa sedaj ne, ko imamo svojo narodno^ državo? Kakor mi je znano, ima Št. lij Narodno Odbrano. Zgani se! Nazadnje sem še videl, da tudi občina nima zastave. — Ahasver. —
Sv. Peter pri Mariboru.
Po dolgem moledovanju smo vendar dosegli prepotrebno zgradbo cest ne zveze Sv. Peter—Ložane z okrajno cesto Maribor—Sv. Lenart. Tekom treh let je bil zgrajen del projektirane ceste, kar nam je zelo olajšalo promet in smo hvaležni tedanjim faktorjem, da so spravili to cesto v življenje. A kakor Čujemo, se gradnja te prepotrebne cestne zveze niti prihodnje leto še ne bo nadaljevala. Nedograjeni del od betnavske kapele do Nebova je v tako škadaloznem stanju, da komaj s par močnimi voli spraviš iz blata lahek, prazen voz. Vrh tega imamo posestniki veliko škodo, ker hodijo potniki po njivah, travnikih in vinogradih in jih tudi ne moremo prisiliti, da bi hodili po klancu. ker pač drugače ni mogoče priti iz blata. Prosimo novo izvoljeni cestni odbor, naj ukrene vse potrebno, da se bo gradnja te prepotrebne ceste nrihodnje leto nadaljevala, za kar mu bo gotovo hvaležen ves okraj.
Mariborski
Nov prosvetni šef dravske banovine.
Za načelnika prosvetnega oddelka drav ske banovine v Ljubljani je imenovan g. Josip Mazi, dosedanji ravnatelj realke v Ljubljani. Dosedanji prosvetni šef v Ljubljani, g. dr. Dragotin L o n č a r pa je na njegovo mesto imenovan za ravnatelja realke v Ljubljani. —
Imenovanja pri banski upravi.
Na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravstvo so imenovani: za načelnika oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje pri banski upravi dravske banovine dr. Fran Dolšak, bivši upravitelj splošne bolnice v Ljubljani; za zdravstvenega inšpektorja dr. Ernest Mayer, dosedaj oblastni sanitetni referent v Ljubljani ter dr. Ivan Jurečko, dosedaj oblastni sanitetni referent v Mariboru.
Za šumarskega nadsvetnika je imenovan g. Zmago Ziernfeld, dosedanji ravnatelj šumarske direkcije v Ljubljani. —
Likvidacija županij in oblasti.
Z včerajšnjim dnem je bila izvršena likvidacija bivših županij in oblastnih samouprav v Mariboru in Ljubljani. Od danes naprej še morajo torej vsi spisi naslavljati samo na kraljevsko bansko u-
pravo dravske banovine v Ljubljani____
Knjižnica v Delavski zbornici zapečatena.
Na odredbo policije je bila knjižnica Delavske zbornice v Mariboru v sredo popoldne zapečatena. Ker se nahaja v istih prostorih tudi ekspozitura Delavske zbornice, je morala prenehati poslovati tudi ta in sicer vse dotlej, dokler bo knjiž nica zapečatena. —
Ekspozitura Delavske zbornice v Mariboru
posluje začasno od danes naprej, dokler ne bo zapečatena knjižnica zopet odprta, na Ruški cesti št. 7 v pritličju.
Nov slovenski odvetnik v Mariboru.
V imenik odvetnikov, s sedežem v Mariboru, je bil 4. t. m. vpisan g. dr. Igor Rosina, sin pokojnega voditelja mariborskih Slovencev, g. dr. Frana Rosine. Svo jo pisarno je pridružil pisarni odvetnika g. dr. Rapotca na Aleksandrovi ceste št 16. —
Iz sodne službe.
G. Jožef Volavšek, izvršilni uradnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, je bil na lastno prošnjo z dnem 31. oktobra 1929 stalno upokojen. — Služboval je 40 let v državni službi in to 15 let pri okrajnem sodišču v Kozjem, črez 25 let pa pri okrožnem sodišču v Mariboru ter bil vedno zaposlen v izvršilnem oddelku. Ker so mu naravno v tako naporni službi moči epešale, je zaprosil za stalno upokojitev ter se dne 24. novembra 1929 poslovil od svojih predstojnikov, kolegov in Ostalega osobja okrožnega in okrajnega sodišča ter ravnateljstva ietnišnice okrožnega sodišča. Ob tej priliki je bil dne 25. novembra pri okrožnem sodišču zaprisežen kot sodni cenilec in to vsled njegove dolgotrajne izvršilne prakse. — Pisarniško uradništvo okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru pa. priredi zaslužnemu sodelavcu v gostilniški dvorani g. Balon v Pobrežju dne 14. decembra 1929 odhodnico.
Zopet električna mizeriia!
Prejeli smo in priobčujemo: Vaš list je že večkrat ožigosal pogoste defekte falske električne napeljave, ki bi se pri tako velikem podjetju pač ne smeli ponavljati! Na žalost ostajajo pozivi ozir. prošnje konzumentov — klic vpijočega v puščavi! Saj elektrarna Fala d. d. v zadnjem času konzumentov sploh ne obvešča o odklopitvah! Tako je bil že 3 nedelje mestni vod ves dopoldan in preteklo nedeljo v Studencih Še celo do pe'e ure, ko je že bila trda tema, odklopljen!! Zal so od konzumentov podpisani »Pogoji za dobavo električnega toka« taki, da ne morejo ničesar reklamirati, zato pa kon-zumenti ponovno prosijo vsaj za uvidevnost! Ali je res potrebno, da se električni tok v Mariboru odklopi — vsako nedeljo?! — Konzumenti. —
Nezgoda na ulici.
Davi se je zgrudil v Gornji Gosposki ulici 67-letni postrešček Ivan Škorc. Rešilni voz ga je odpremil na stanovanje-
dnevni
Spremembe posesti.
Skrober Frančiška je prodala ključavničarju Francu Fandariču hišo št. 6 v Beograjski ulici za 90.000 Din. — »Omla-dinski dom« je prodal stavbni zadrugi »Lastni dom« hišo št. 28. v Cvetlični ulici in tri vrtne parcele za 180.000 Din. — Prva hrvatska štedionica v Zagrebu pa je prodala Maksu Žitniku posestniku na Teznu stavbišče na Koroški cesti za Difl 80.000. —
Odhodnica upravnika žel. delavnic v Mariboru.
Udruženje narodnih železničarjev priredi v soboto 7. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma skupno z uslužben-stvom delavnice državnih železnic odhod nico upravniku g. Momčilu Stefanoviču, ki odhaja na novo službeno mesto kot šef oddelka za avijone pri generalni direkciji v Beogradu. Vabljeno vse narodno občinstvo.
Miklavž
se že dobrih 14 dni pojavlja v Maribortli kjer je aranžiral številne izložbe, opremljene z rdečimi refleksi. To je praznii naše ljube dece, ki se veseli Miklavža ifl boji — parkljev. Naša moderna deca pa je že tako prosvetljena, da izkazuje obema primerno spoštovanje. Stara pesern ie, da je za pridno deco radodarni Miklavž, za poredno deco pa — nič mani dobrohotni parkelj, ki deli šibe. Ker pa šiba po starem slovenskem izreku »novo mašo poje«, je ravno tako dobrodošla kot fige, jabolka, hruške, orehi in sladkarije svetega Miklavža, čuden svet zares dandanes! — Običaj obdarovanja otrok v prvem tednu decembra pa je starejši ko sv. Miklavž in njegovo življenje. Sega celo v pogansko dobo ter je nekak preludij za — Božič. — Nocoj torej obišče pridne in poredne otroke Miklavž s svojimi darovi, a že jutri zjutraj bodo aranžerji naših mariborskih izložb, ki postajajo od leta do leta bolj velikomestne, —> napravili iz rdečih izložb ■—snežnobelfl reklamo za prihod ljubega deteta — Je* zuščka. —
Odvetnik
Dr. Igor Rosina
je z 4. decembrom 1929
otvoriS svojo pisarne v Mariboru
Aleksandrova «.16
in jo pridružil pisarni dr. V. Rapoteca*
Darila za Miklavžev večer Narodne strokovne zveze,
ki se bo vršil v soboto 7. decembra ob 17-uri v zgornji mali dvorani Narodnega doma, naj se oddajo do sobote 12. ure pri hišniku. Imeti morajo natančen naslov. -Pobrežje
Miklavžev večer priredi gasilno društvo v Pobrežju v soboto dne 7. decembra v gostilni gospe Rojko. Začetek ob 7. Prosimo obilnega obiska, ker ima Miklavž lepa darila.
Pevsko društvo »Jadran« priredi v nedeljo, dne 8. decembra v Narodnem domu ob 16. uri Miklavžev večer. Vstopnine ni. Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah. Kdor se hoče nasmejati* naj pride. Jadranaše in drugo občinstvo opozarjamo, da bomo sprejemali darove v nedeljo od 8. zjutraj naprej v preddvo-' rani. —	3164
Miklavžev večer z zelo pestrim sporedom priredi nevsko društvo »Enakost« v Studencih 7. t. rti v gostilniških prostorih A. Senice. Prihod Miklavža ob 9. uri. Darila sprejme gostilničar od 15. (3.) ure naprej. K številni u-deležbi vabi — odbor. —	3157
Prostovoljno gasilno društvo v Slovenski Bistrici
priredi v nedeljo, dne 8. decembra ob 8. zvečer koncert jugoslovanskega mojstra virtuoza na harmoniko gosp. Rudolfu Pillich-a v hotelu Beograd.	315
Kavarna »Evropa« dnevno koncert intimnega ruskega Sko-moroh-teatra. Tedensko nov program-Ob nedeljah in praznikih popoldne od ure naprej familijarne predstave ob pr*' vem neke-skem rizlingu._________31W
7a lesen in zimo KARO čevlji.
V Mariboru, 'dne 5. XII. 1929»'
mtrHkriG V E C^g g 1f T W im
ffinm A'
Avtomobil in pešec
AVTO POSTAJA GLAVNO VOZILO TUDI PRI NAS. — ČLOVEK IN PRVI VOZOVI. — DVOKOLESA. — SILEN RAZMAH AVTOMOBILIZMA.
Dan za dnem poroča domače in inozemsko časopisje o večjih ali manjših nezgodah, povzročenih po avtomobilih; psihološko je umljivo, da vzbujajo take vesti pri masah prebivalstva že nehote odpor proti avtomobilistom, ki se izraža bodisi v brezpogojnem obsojanju avtomobilizma sploh in vsega, kar je z njim v zvezi, bodisi pa celo v dejanjih, ki so zmožna resno ogrožati zdravje in življenje ne le šoferja ob volanu, pač pa tudi njegovih sopotnikov. Treznemu čitatelju se pa mora prav mnogokrat vsiljevati vprašanje, je-li nezgode kriv vedno le avtomobilist in ne morda mnogokrat tudi pešec, povoženec. Kljub temu, da ima skoro v vseh slučajih zadnjo besedo sodišče, ki pogostoma vozača radi dokazane nekrivde oprosti, obvisi pri mestnem in podeželskem prebivalstvu obeležje krivde vedno le na avtomobilistu.
Dejstvo je, da je postal avtomobil v zadnjem desetletju pri nas glavno vozilo in da si osvaja čim dalje tem bolj vse prometne žile in je nujna potreba, da se prebivalstvo, podeželsko in mestno, s tem dejstvom sprijazni in z njim računa.
Boj med človekom, ki hodi in onim, ki se vozi, sega že v pradavno preteklost. Ko je človeštvo izumilo prvo leseno kolo in ga vporabljalo pri vozu, se je gibljivejši pešec že moral umikati manj gibljivemu vozilu, ki ga je vlekla žival. Ta potreba umikanja je že takrat vzbujala pri pešcu nezadovoljnost in odpor, čim hitrejša je bila vozna živina, tem večji je postal odpor proti vozilu in naraščale so prometne nezgode, ki jih je zakrivil bodisi voznik ali pešec, skoro vedno radi pomanjkljive opreznosti. Pa se je človeštvo temu ogrožanju osebne varnosti od strani razmeroma počasnih vozil v teku sto in tisočletij polagoma prilagodilo in danes gotovo nikomur ne pade v glavo, da bi se zgražal, ako vozi po cesti katerakoli vprežna živina.
Kak vik in krik se je dvigal še v polpreteklem času, ko so pričeli za takratne dobe »silovito naglo« dirjati po cestah kolesarji!! Danes se ob kolesarja nikdo ne obregne, ker si je kolo kot prometno sredstvo osvojilo cel svet in ga rabi revež in bogataš, meščan in kmet. Pešec in kolesar se drug drugemu previdno izogibljeta in je nastalo med obema nekdaj hudima nasprotnikoma trajno premirje.
Naglo živimo, naglo napredujemo! V kratkih letih je postal gospodar ceste avtomobil in je čisto gotovo, da bosta našla pešec in šofer prav kmalu platformo, na kateri se sporazumeta.
Šofer, v mestu in na deželi! Povsod gre glas o njem, da divja, da je brezobziren in da je vedno le on kriv vsake nesreče. Velja! Toda ne za vse šoferje, pač pa za morda 5% vseh šoferjev, ki so že razvpiti divjaki, ogroževalci pasantov in kandidati smrti. Radi morda 10 takih ne-ugnancev v vsej dravski banovini morajo trpeti vsi drugi avtomobilisti, ki so vedno oprezni, ki vozijo zmerno in razmeram odgovarjajoče in so do skrajnosti obzirni napram pešcem in voznikom. — Prav gotovo soglašajo vsi ti z idejo, naj bi se vsakteremu izmed one peščice pri prvem najmanjšem prestopku radikalno preprečilo vsako nadaljno divjanje s tem, da bi se mu vzelo dovoljenje do šofira-nja, kar bi bilo njemu samemu v prid — saj se mora vsak tak prej ali slej ponesrečiti, — kar bi bilo v prid vsem pešcem in voznikom in, to bodi pribito, vsem avtomobilistom drugega kova. Glavna ovira sporazuma med šoierjem in nešo-ferjem bi s tem odpadla.
Avtomobilistovi nasprotniki! Vozniki in pešci na deželi in v mestu tvorijo zelo važno poglavje, ki mu je treba posvetiti precej pažnje. Konservativni podeželski voznik vozi v dobri polovici slučajev po sredi ceste, ali pa, ker je vprežna živina tako navajena, na levi strani ceste. Radi tega se mora avtomobilu, ki mu prihaja razmeroma počasi nasproti, ali pa ga
prehiteva, prav naglo umakniti na desno stran, kar povzroča v njegovi duši nevo-lio in jezo; vse to bi odpadlo, ako bi se držal voznik veljavnih predpisov, ki vele: vozi po desni polovici ceste! Razumljivo je, da so v takih slučajih upravičene kozje molitvice šoferja, ki mora brzino vožnje zmanjšati, prav spretno manevrirati, ali celo voz ustaviti, da ne pride do neljubega incidenta, čegar najšibkejši izraz je par krepkih kletvic ali surovih o-pazk od strani voznika, čegar težje posledice so pa lahko poškodovana vozila, polomljeni udje ali pa razne druge manjše in večje nevšečnosti. Nerazumljivo je nadalje, da vozi s prav malimi izjemami vsak voznik ponoči brez luči. To dejstvo more postati mnogokrat usodepolno. Šofer vidi kar naenkrat pred seboj v svetlobnem stožcu svojih reflektorjev voz in je vedno odprto prašanje, je-li mogoče v tem slučaju izogniti se tudi manjšim neprijetnostim. Ako je bil v predavtomobil-skih časih potreben predpis, da mora vsak voznik imeti ponoči luč, v koliko večji meri je to potrebno danes, ko je promet neprimerno večji in naglejši? Gotovo ni simpatično, da se v katerikoli zadevi kličeta na pomoč žandar in policaj, a je v tem oziru vsaka sentimentalnost odveč, saj igrata v tem slučaju glavno vlogo zdravje in življenje ljudi in je popolnoma pravilno, ako zahteva mimo avtomobilista vsa poštena, javnost, da se v tej zadevi napravi red. Mestni voznik se vseh teh predpisov drži, ker ga vedno nadzira budno oko postave, tam zunaj na deželi je pa svet velik in oči postave je malo in malo je tudi v tej stvari lastne uvidevnosti.
Pešcu bi trebalo vsekakor dopovedati, in sicer prav temeljito, da ni avtomobilska cesta ono idilično izprehajališče, kjer se človek lahko poglobi v svojo notranjost, kjer more, udobno šetajoč, sanjariti ali pa celo čitati časopis. Na prometni cesti je vsakemu pešcu jako potrebna pazljivost z ozirom na lastno varnost, kakor tudi iz razloga, da prometa ne o-vira. Tudi skupina treh ali štirih oseb, ki gredo vštric po razmeroma ožki poti, je ogrožena, osobito, če nosijo posamezniki jerbase na glavi. Težko je taki skupini izogniti se pravočasno tudi z zmerno brzino vozečemu se avtomobilu, osobito na ovinkih, ko ljudje v medsebojnem razgovoru kaj lahko preslišijo šoferjev signal. Naravnost nevarno je pa skoro vedno prečkanje prometne ceste od strani pešcev, ki v slučaju resne ali namišljene nevarnosti kažejo vse znake popolne nerazsodnosti. Normalni človek pogleda, predno namerja iti črez cesto, oprezno na desno in levo ter se poda nato s hitrejšimi, a energičnimi koraki naravnost na drugo stran. Boječnež se tudi ozre na desno in levo, hoče preiti cesto, je zopet noče, ckleva in se spusti navadno na drugo stran v kar najbolj nepravem tre-notku, tako da prestaja šofer v takem slučaju kar najtežjo preizkušnjo. Najbolj nevaren je prečkar, ki se sredi ceste skesa in jo ubere nazaj. V tem slučaju mora biti šofer res mojster, da onemogoči nesrečo, saj mu pešec naravnost drvi pod kolesa.
Naš pešec in voznik sta razmeroma mnogo manj disciplinirana kakor avtomobilist, ki ne vozi samo okoli domačih vogalov, pač pa tudi po inozemstvu, kjer so zadevni predpisi mnogo strožji, a sta voznik in pešec v Avstriji, Nemčiji in Italiji, in sicer v mestu in na deželi v zadevi cestnega reda skoro popolnoma izšolana. V velikih mestih, na Dunaju n. pr., se vrši promet brezhibno in le redki so slučaji, da se zgode nesreče, kljub naravnost silovitemu razmahu avtomobilizma. Tako je v Nemčiji zrastlo število motornih vozil v enem samem letu za preko 30% (od 900.000 na 1.250.000), v Ameriki izpodriva avtomobil železnico, a napreduje naša država v primeri z inozemstvom mnogo prepočasi. Vzrok leži brezavomno tudi v žalostnem stanju na
ših cest, ki so vse prej kakor avtomobilske, in ne v manjši meri v neupravičeni mržnji prebivalstva napram motornemu vozilu.
Še ena pereča zadeva bodi omenjena! Mojster mora biti vsak mož ob volanu osobito v sobotnih in nedeljskih večernih urah, ko se tnora bojevati ne le z nediscipliniranim pešcem in voznikom, pač pa žalibog mnogokrat z vinjenimi bratci, ki jim alkoholni duhovi manjšajo razsodnost in jih silijo k pogumnim dejanjem in kretnjam — pijanca. Da pomenja šofira-nje ob takih okoliščinah pravi križev pot, bo pričal brez pridržka vsak avtomobilist
Obojestransko pravilno presojanje problema ter medsebojna popustljivost in obzirnost, predvsem pa točno ravnanje po cestno-policijskem prometnem redu je. potrebno, da se zabrusijo, ali vsaj omilijo
vse ostrine, vladajoče danes med avtomobilistom in neavtomobilistom. Vsa zadeva je namreč mnogo važnejša, kakor se pokaže na prvi pogled. Tujski promet, ki je vendar dandanes sila važen faktor v našem narodnem gospodarstvu, trpi gotovo pod temi razmerami; veljavo države ceni inozemstvo po različnih vidikih in je gotovo smatrati kot enega važnejših število avtomobilov, ki se nahajajo v državi; nič manj važen ni ta faktor z ozirom na državno-brambno pripravljenost, saj igrajo motorna vozila v slučaju vojne kar največjo vlogo. Tz vseh teh razlogov bi bilo želeti, da bi vsi v to poklicani činitelji, državna oblast, časopisje in šola delovali na to, da preneha med obema strankama brezplodni boj, ki ni nikomur v hasek, pač pa celokupnosti v škodo in naši državi pe v čast pred inozemstvom.
Sokolstvo
Sokol u Središču ob Draui
Tukajšnje Sokolsko društvo je zopet prav pridno na delu. Dne 24. novembra nam je nudilo lepo uspelo Schonherrjevo komedijo »Zemlja«, ki je uspela nad prir čakovanje dobro. Vloge so bile dobro razdeljene, zato je bil tudi uspeh prvovrsten. Škodilo ne bi, če bi igralci zavzeli zlasti v začetku prvega dejanja nekoliko hitrejši tempo. ,
Z akademijo vseh odsekov in oddelkov, dne 1. decembra pa je pokazalo društvo znaten napredek. Akademijo je otvorila sokolska godba s sokolsko koračnico, ob katere zvokih so prikorakali vsi oddelki na oder, nakar je br. načelnik govoril o položaju Sokolstva do današnjega dne. Pri tej priliki je tudi omenil Vladimirja Gortana, ki je moral umreti tako krute smrti. Po govoru je razdelil diplome tekmovalcem ter jim imenom društva najiskreneje čestital. Za tem se je na odru pojavil sokolski pevski zbor pod vodstvom marljivega vodje br. Čule-ka ter zapel »V Korotan« in »Gospodov dan«. Z veliko strumnostjo in mirnostjo je nato nastopila moška deca s prostimi vajami. Sledila je ženska deca s praporci, ki je svojo nalogo dovršila popolnoma brezhibno. Z velikim zanosom je nato Emica Starc deklamirala pesem »Ideja«. Za njo pa je nastopil njen mali bratec Viktor, ter prisrčno podal pesem »Ujedi-njenje«. Elastična in vitka telesa naraščajnikov so izvajala proste vaje za Beograd precizno, strumno in elegantno. Sledile so naraščajnice s prostimi vajami za Beograd, ki so bile izvajane s primerno gracijoznostjo in nežnostjo, nakar je sledila zopet deklamacija pesmi »Sokolska«, katero je deklamiral Bojan Šinko. Člani so nato izvajali proste vaje za Beograd z lepim rajalnim nastopom, nakar so članice izvajale svoje proste vaje precizno ter s popolnoma dovršeno enotnostjo. Telovadbo je zaključila vrsta na bradlji z lepo vezanimi eksaktno izvajanimi, precej težkimi vajami. Sokolska godba pa je s par koncertnimi točkami zaključila lepo uspelo akademijo.
šču tigra. Speča žival se je z bliskovito brzino dvignila na noge in se takoj pripravila za borbo ter čakala v preži na zasledovalca, ki se je bližal z gorjačo. Zmagoslavje je zažarelo v iskrih očeh kr voločne zveri, Marange pa je previdno in pazno stopal proti njej, korak za korakom. Na ugodnji razdalji se je tiger pognal v mogočnem skoku iz preže, toda spretni Indijec se je umaknil in trda gorjača je z vso silo treščila na glavo tigra, ki je zgrešil cilj. Zver se je obrnila in ponovno naskočila sovražnika, toda vedno z istim uspehom. Marangovi udarci pa so vsakokrat točno pogodili najobčutljivejša mesta. Srditi boj je trajal 20 minut, končno pa je kralj džungla omagal in obležal na tleh.
Marangovi sosedje, ki so od daleč spremljali smelega lovca, so se med straš nim bojem približali in divji kriki navdušenja so se razlegli po vsej okolici, predno je Marange opraskan in okrvavljen ugotovil, da je zmagal v neenakem dvoboju. Njegovi dobro merjeni udarci so zverini zdrobil lobanjo. Vaščani so zmagovalca v velikem slavnostnem pohodu spremili do njegovega doma in poklicali zdravnika, da je izpral z njegovega obraza in rok številne praske tigrovih krempljev in zob.
Z gorjačo noč tigra
Angleški časopisi poročajo o nenavadni zgodbi, ki se je odigrala v neki vasici blizu mesta Poona v Indiji. Kmet Marange je nekega jutra opazil, da mu je krvoločni tiger v noči raztrgal najlepše govedo, ponos njegove črede. Brez oklevanja se je odločil, da se maščuje nad zverjo, ki je čestokrat posečala njegove staje. Oborožil se je s krepko gorjačo in odšel v polje, da poišče krvnika, ki se je do sita najedel sveže govedine in legel k počitku. Marange, ki je previdno stikal za zverjo, je našel tigra udobno zleknjenega na mehki travi in pomislil: Z gorjačo na spečo žival, ni nikako junaštvo, niti časten boj, dostojen hrabrosti in srčnosti modrega Človeka. Prirodni nagon dostojnosti mu je narekoval, da mora tigra poprej zbuditi, predno se ga bo lotil z gorjačo. Rečeno, storjeno. Pobral je dva večja kamna in ju zalučal proti ‘.eži-
Kako Japonci lajšajo gorje plačeuanja daukou
Japonsko mestece Ishinomaki je prišlo! na originalno idejo, kako bi se neprijetnost plačevanja davkov Ublažila v čim večji meri. V prihodnje bodo iztirjevale davke le mlade, lepe deklice. Magistrat je v svojem službenem glasilu razpisal več mest za davčne inkasantinje, ki smejo šteti največ 25 let in morajo biti tudi po zunanjosti čim prijetnejše. Lepotice bodo najprej posečale dva meseca strokovni tečaj, nato pa bodo s svojo ljubkostjo in davčnimi plačilnimi listki naskočile srečne davkoplačevalce.
Preveč odkritosrčnosti.
Oče: »Čemu nisi marljivejši. Ko sem bil tvojih let, sem zaslužil že 120 dinarjev na mesec, kar je pomenilo že velik denar. — Deset let kasneje pa sem sam prevzel trgovino!«
Sin: »Kaj takega je danes nemogoče! Povsod imajo že kontrolne blagajne.«
Iskrenost.
Kako se godi vašim bratom?«
»Najstarejši se je poročil, ostalim grfl pa prav dobro!«
Iskrenost.
»Ti meniš torej, da bi storil neumnost* ako bi poročil dekle, ki duševno zaostaja za mano?«
»Tak zakon je po mojem mnenju naravnost nemogoč.«
Najzanesljivejši dokaz
»Preneumno! Čemu si Potočnikovim pripovedovala, da imamo avtomobil? Da nes nas bodo obiskali in nas ujeli na laži!«
»Brez skrbi. Ti si boš povezal levo roko, jaz pa bom šepala in prepričani bodo, da sem govorila resnico.«
Mikavž
bo osrofll pridno doco x veleiabavnintl pripovedkami, ki so izšle v lepih kniižicah s številnimi slikami
Janko in Stanko. Prigode gospoda Kozamurnika. Skok, Cmok In Joklca. Prigode ponednega Bobija. Sinko Debelinko Princeska Zvezdanka.
Knjige se dobijo po Din 12.—, s poštnino Din 13.50 v upravi »JUTRA« in »Večernlka«. Maribor, Aleksandrova cesta 13* Za tnal denar mnogo srečnih in veselih novic mladini*
Slran l
V Marlfjffr«, 'dne 5. XII. 1929
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedevinekl ramsit iz starih Benetk
2SJ
'Altieri je segel za svoj pas, Izvlekel pest zlata in srdito vrgel svetle cekine na mizo.
»Oho!« se je začudil Spartivento.
»Ali me boi zdaj poslušal?«
»Govorite!«
»Ali ga hočeš ubiti?«
»To je moj poklic.«
»Mož je zelo močan, povem ti naprej. Dobro bi bilo, da vzameš par tovarišev s seboj.«
»Jaz zadoščam.«
»Povem ti, mož je nevaren...«
»Poginil bo,« je dejal bravo hrabro.
»Ali se ga ne boš ustrašil?«
Spartivento je debelo pogledal.
»Ustrašil? Kaj se pravi to?« je dejal.
»In. če je taka moja volja, ali opraviš se nocoj?«
»Cez eno uro.«
»Pa dobro ga suni... Ali jamčiš, da bo imel dovolj za vedno.«
»Saj mi tudi vi dobro plačate.«
»Ponavljam ti, da je jak..., varuj se!«
Spartivento je snel enega izmed svojih rapir-Jev, potipal ga, če je oster, opasal ga, zavil se v plašč in dejal:
»Pa kje je to?«
»Na Olivolskem otoku..., čakaj malo, vrli mojster. Takoj zdajle ne moreš iti tja.«
»Kdaj pa?«
»Ob desetih... Ne prej! Ob polenajstih, ko opraviš, pridi mimo portala pri Sv. Mariji Fnrmozl. Tam boš videl četvero mož: eden izmed njih bom jaz in bom imel pri sebi ravnn toliko zlata, kolikor si ga dobil zdaj.«
»Dobro, ob desetih torej.«
Spartivento ie obesil rapir nazaj in odložil plašč.
»Kje je natanko kraj?« je vprašal.
»Stara hiša Dandolova. Ali jo poznaš?«
»Poznam.«
»Mož bo notri z nekim starcem. IJbii mlajšega, veš?«
»Dobro.«
»Kaj storiš, da prideš notri ali da ga izvabiš na vrt?«
»Moja reč.«
»Torej je vse dogovorjeno?«
»Vse.«
»In lahko odidem brez skrbi?«
»Brez skrbi. Ob polenajstih bo vaš prijatelj v
nebesih, jaz pa pred portalom Sv. Marije For-moze.«
»Dal si mi besedo,« je rekel Altieri, zavil se v svoj plašč in krenil proti stopnicam.
Spartiveno pa mu je pomignil nazaj, rekoč:
»Nekaj ste pozabili.«
»Kaj neki?«
»Ime tistega moža?«
»Kaj te briga?« Altieri se je stresel.
»Moje pravilo je, da vem zmerom, koga ubijem.«
»Torej hočeš vedeti?« je povzel Altieri z mračnim glasom.
»Neizogibno je... Drugače se ga ne dotaknem.«
Altieri je dolgo premišljal, nato je izpregovoril:
»To je silen človek, ki je izvršil že velike reči; vstal je iz groba, kamor so ga bili zazidali, in ugonobil že več svojih neprijateljev; on poveljuje četam, ki strahujejo dolino in gorovje.«
»Njegovo ime?«
»Pazi se ga! Malo jih je, ki bi sukali bodalo kakor on.«
»Njegovo ime?«
»Zares se mi zdi, da bi bilo dobro če vzameš s seboj par pomočnikov.«
»Njegovo ime?«
»Roland Kandiano,« je sunil Altieri iz sebe.
»Kako ste rekli?«
»Roland Kandiano, sem dejal.«
»Rolanda Kandiana naj ubijem nncoj na Olivolskem otoku? ... Saj tako mislite, ali nc?«
»Da, Rolanda Kandiana.«
Bravo je stopil k mizi, kjer so ležali AHierjcvi cekini. In je dejal:
»Poberite svoj dtnar!«
»Obe! Kaj praviš!« je zarenčal generalni kapitan.
• »Pravim, dn fnhonte svoj denar.«
»Zakaj? Zakaj?« je zaškripal Altieri.
»Zato, ker ne bom ubil Rolanda Kandiana.«
Altieri je jezno pograbil Spartiventa za roko in zarohnel:
»Podla duša! Ti hočeš, da te dam jutri prijeti in pahniti pod svinčene strehe? Država trpi tvojo ostudno obrt samo pod tem pogojem, da se tudi njej izkažeš koristnega ...«
»Jaz ne priznavam nobene države in nobene vlade nad seboj. Ne grozite, gospod, verjemite ml, da ni dobro. Le poslušajte... ali slišite? AH slišite. kako ječi voda kanala med tramovjem, na katerem stoji ta hiša? ... Morda je to ječanje onih, ki so mi pretili, kakor vi.«
Bravo se je vzravnal njegov suhi stas je zra-stel; dejal je s čudnim glasom:
»Meni se ne grozi!«
Altieri je pogledal okrog sebe, čuteč, da se ga loteva groza.
Mislil je. da zdajnazdaj zagleda razbojnikove pomočnike, ki ga primejo. zakoljejo in vržejo v kanal.	1
Spartivento je povzel:
»Kaj mi morete očitati ? Pravim vam, da vzft* mite svoj denar, ker mi kupčija ne ugaja, okrasti pa vas ne maram. Kaj hočete reči?«
»To zlato ti pustim in tudi grozil ti ne bom, saj si hraber človek. In ravno zato te vprašam: zakaj nočeš ubiti Rolanda Kandiana?«
In v nadi, da razdraži Spartiventovo samoljubje, se je začel rogati:
»A, kaj bi te vprašal! Bojiš se. to je! Jutri povem povsod okrog, da se je Spartivento bal.«
»Nihče vam ne bo verjel; sicer pa mi je vse* eno,« je dejal bravo z resnim glasom, »saj vam pravim, da mi je strah neznan«.
»Beži strahopetec! Treseš se že pred samim imenom Rolanda Kandiana!«
»Če bi se, bi bilo opinvičljivo. Nihče se ni dotaknil Rolanda Mogočnega, ne da bi se bridko kesal. Toda smrti se ne bojim.«
»Zakaj torej nočeš, zakaj ne. tak povej vendar! ... Ah, tristo hudičev, ali boš govoril, ali ne! Ti ne veš, s kom imaš posel!«
»Pardon, gospod generalni kapitan, v tem se motite!« je dejal Spartivento mirnodušno.
»Pa. če veš, kako se mi upaš protiviti?«
»Zakaj se ne bi?... Saj se vas bojim tako malo, da vas niti nočem iz previdnosti vreči v vodo. Mirno lahko greste od tod.«
Altieri je zardeval in prebledeval po vrsti: škripal z zobmi: toda vzdržljivost razbojnika ter njegovo mirno in resno vedenje ga je navdajalo z opreznostjo.
»Če pa hočete vedeti, zakaj pravzaprav ne maram ubiti Rolanda Kandiana,« je povzel Spartivento, »vam lahko povem«.
»Aha!... Radoveden sem.«
»Vedite, gospod Altieri. jaz sem bravo, ne pa berič:	vraga, vsak človek opravlja svoje delo.
Moj posel je ta, da postrežem vrlim meščanom, ki ne znajo sukati meča in ne vedo, kaj je stocca-ta, imbroccata in punto riverso. Njim posodim svojo roko za gotov denar. Toda ne ukvarjam se z državnimi posli. V Benetkah imate doža, svet de-setorice. inkvizitorsko sodišče, policijskega načelnika in beričev kakor kobilic. Ne moje, nego njihovo opravilo je, preganjati, prijeti in ugonobiti sovražnike države. Roland Kandiano je upornik, ki se stavi po robu pravosodni in vojaški oblasti.
(Nadaljevanje sledi)
MalofM, M ahi*IJ«* poara. tfeaahta la aoatjalna nnana CbttnilittviikibiiKlidOp, muk Ota 5—
Mali oglasi
Žaattrn, dopiaoiaaja In ofta« ai trgavakega aM raManaiaga aaaiaja: vaaka baaada 60 p, aajmaajli aaaaah Ota K>'—
Kot poštno pomočnico
iščem pridno deklico, ki se želi izučiti ali pa je že izučena v tej stroki. Ponudbe je poslati pod šifro: »Preprosta« na pošto Sv. Jurij ob Ščavnici. 3149
Snežne čevlje, vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14. ______________________________________3092
Meblovano sobo
oddam takoj ali s 15. decembrom samskemu gospodu ali gospodični. Franko-panova ulica 17.	3062
Abonente
na dobro domačo hrano sprejema gostilna »Bender«, ki jo je prevzela nova gostilničarka Rezika Kegel, Taborska ulica 4.	3152
Soliden mladenič išče sobo v bližini koroškega kolodvora. Naslov pove uprava lista. 3153
Oddam lepo meblovano sobo
s 15. decembrom. Maistrova ulica 16, vrata 3.	3154
Oddam lepo, solnčno, separirano sobo takoj. Maistrova ulica 3 II.	3155
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, Šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
3010
izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Sobo- in črkosltkanfe
Nepremočljive gojzerje
dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.	3091
Pozor!
Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-Iju B. Jagodič, Rotovški trg 3.	3090
Hoiete da bode Vale Miklavževo darilo res učinkovito???
Praktično darilo tvorijo le Oblačilni predmeti, katere kupite zelo ugodno pri znani tvrdki
L Ornik • Maribor
Koroška cesta 9
Nekaj
primerov:
5 zabojev ,Rex‘ steklenic
za vkuhanje, novih, v težini 757 kg, se bo prodajalo na javni licitaciji v tovornem skladišču postaje Maribor glavni kolodvor, dne 7, decembra ob 10. uri.	3157
Namizne garniture, kavine ali druge okusno desin. serviete žepni robci
moške zimske majce, pletene moški ali damski puloveri moški ali damski telovniki kravate
moške in damske nogavice moški ali damski snežni čevlji „Wimpassing* moške in damske galoše ,Wimpassing“ moške in damske usnjene rokavice, fino podložene KRZNO za obšivek plaščev damski krzneni ovratniki (Collier) moški krzneni ovratnik Seal, Oposum, Oposet itd.
Cene kljub plačilnim olajšavam zmerne Kupujte ie sedaj	sot»
trm
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i.t.d.od tvrdke .Patria*. Zagreb.
8038
J’KOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9
Na drobno!_TOVARNA	ZA	IZDELOVANJE	LIKERJEV,	DESERTNIH	VIN	IN	SIRUPOV.	Na	debelo!
Koniorci! »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelj* in urednik: Pran Btoiovič v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela v Maribora.