L j: ja*:/- St. 81 Ust izhaja 3 mesece L 6.50 re T ki rok osti ftiee, rshvsJ pocatailM« (0> 0. mi te •V IJ V f Mh v tortk, 5. aprila 1*27. Posamezna Številka M ml Letnik Lil mtdtIH HtfvUau sa I celo leto L 7S«—, ▼ 30 ste«. — Oglauma xa 1 trgovke in obrtao oglase L 1—. M L o#mo deaamifc UTodor na pnri etma L X— Uredailtro in apravniftvoi Tcsi (3L u lire* S. Frsnceeeo d'A«*ifi 20, T«5 lefon 11-97. Dopiii naj se poiiljajo izključno uredniltru, oglad, reklamacijo In denar pa npramiitm- Rokopisi se ne rračajo. Neiranklrana pisma so ne sprejemalo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost* PodnredniitTO t G or ic I: ulica Giosn* Carducd It. 7, L n. — Telet It 331 Glavni in odgovorni uredniki prol Filip Peric. I>RAGOTW BAJEC: Razvoj javnega življenja med Slovenci V zadnjem času sta se bavila g. poslanec dr. Wilfan in pa gospod Jurca s pojmom narodnosti in sicer z razli čnih stališč; bodi pa sedaj dovoljeno &e meni spregovoriti nekoliko besed o razvoju slovenske narodnosti, odnosno slovenskega javnega Življenja, in sicer bolj poljudno in kolikor je v moji moči. Govoril Lom, kako so pijonirji slovenske kuiture in narodnosti sestavljali v letih prebujenja avstrijskih narodov svoj narodni program, ga neprestano menjavali, se lovili za pravimi in nepravimi pojmi besede narodnosti in šele polagoma izluščili pravi pojem in ga tudi v javnosti i:. eljavili kot nam priča zgodovina. Ko je bilo narodno prebujenje končano, se je pričel na Slovenskem kulturni boj, po vzorcu kulturneja boja pri drugih narodih (n. pr. Cehih), Ta boj je narodnosti včasih za hip škodil, toda prinesel je živahnost in borbenost, ki sta za razvoj vsakega pokreta potrebni. Torej začnimo. Javno življenje Slovencev se pričenja z njihovim prvini pesnikom Valentinom Vodnikom in s prvim slovenskim časopisom, kateremu je bil Vodnik oče; to so bile «Ljub-ljanske Novice* (1. 1797-1800). Vodnik ga je začel izdajati pod vplivom racijonalistične pro-svetljenosti, katere geslo je bilo: omika. Toda zanemarjenost in neizobraženost slovenskega naroda, ki se takrat še ni zavedal svoje narodne enote, je uničila prvi slovenski časopis. Nova živahna doba v slovenskem javnem življenju pričenja s prihodom Francozov na slovenska tla in vzpostavitev nove pokrajine Ilirije, kateri je Vodnik navdušeno zapel svojo oda eIlirija oživljena«. V kulturnem in socialnem pomenu znači ta doba za Slovence napredek. Slovenska narodnost se je tu prvič uveljavila. Pišejo se slovenske šolske knjige po neumornem kulturnem delavcu Vodnik i, pouk v šolah je slovenski. Toda 3 padcem Unije in Napoleona ponehajo tudi te dobrote. Po odhodu Francozov stopijo Slovenci pod težki Metternichov absolutizem. Njihov položaj je obupen v kulturnem, političnem in socialnem oziru. Plemstvo se je odtujilo narodu, postalo je nemško (pravega plemstva še imeli nismo). Meščanstvo je bilo neslovensko. Edini stan, ki je čutil z narodom in ki mu je bil pomočnik, je bil duhovski stan, pa še ta ne povsod. 3edro slovenskega naroda pa je bil kmet. Pa še ta ni bil svoboden. Težile so ga socialne obremenitve. Šo ;vedno je bil deloma podvržen grajščaku. In ravno to njegovo tisočletno suženjstvo, naj še posebno poudarim, je slabo vplivalo na značaj slovenskega naroda, ker mu je vzgojilo hlapčevstvo in ponižnost, slabe lastnosti, na katere je tako nazorno pokazal Ivan Cankar in jih bičal do krvi! Poleg tega so bili še Slovenci politično in versko razkosani v posamezne pokrajine (dežele), ki so gojile separatizem fstrankarstvo) tudi vidna značajna črta slovenskega naroda in tako morile zavest narodne edinosti. Šolstvo in uradi so bili nemški- To jo bilo tisto neobdelano in n »zorano polje, na katerem so začeli delati prvi slovenski bu-ditelji in slovenski kulturni delavci (Slomšek, Valentin Stanič na Goriškem, Davorin Trstenjak Stanko Vraz, Janez Bleiweis). Veliko je tudi vplivala na slovenski preporod ideja »ilirizma (ilirizezn je bilo stremljenje po kulturni združitvi Slovencev s Hrvati). Pismeni jezik vseh južnih avstrijskih Slovanov naj bi bil srbo-hrvatski. Na literarnem in političnem polju ilirizem pri Slovencih ni imel uspeha, ker ni bilo političnih in literarnih predpogojev za to, pač pa je v nfpm zajemal svojo silo in moč slovenski preporod, ker je budil narodno zavest. Proti ilirskemu pokretu je bil, kakor znano, sam slovenski pesnik Prešeren. Novi čas je prinesel potrebo po slovenskem časopisju. In tako je leta 18^3. pričel izhajati v Ljubljani časopis «Kmetijske in rokodelske novic©*, katerih oC$ in voditelj je bil tedaj najbolj čislani dr. Blelweis. T* so imel* sprva namen gojiti gospodarstvo, toda kmalu se je pokaaala potreba po literarnem ln političnem listu in «Novice» so razširile svoj delokrog tudi na to polje! Tri kulturna središča so bila takrat, odkoder se je Sirila narodna kultura in slovenska vzpodbuda. To so bili: Dunaj, Gradec in Ljubljana. Najagilne j ša sta bila Dunaj in Gradec, ki sta imela društvi z imenom «Slovenija«; (Tam so delali slovenski misleci svetovnega slovesa: Kopitar, Miklošič, MuršiC itd.). Ti dve sta vodili inicijativo za politično delo ter sestavljali slovenski program, o katerem so pričeli ravno takrat razprtij ati, da bi sistemizirali svoje narodno delo. Ljubljana pa je bila z dr. Bleivveisom le malo delavna, preveč pohlevna in neodločna. Važno je leto 1848. Revolucija, ki je za hip prinesla avstrijskim narodom kulturno svobodo. Vpliv novih socialnih reform, ki jih je prinesla na dan francoska revolucija, se je jel čutiti tudi pri Slovencih. Geslo «Enakost, bratstvo in svoboda* je hotelo priti tudi pri Slovencih do svojega izraza. In Slovenci so pričeli s svojimi zahtevami po svobodi in neodvisnosti. Drugi avstrijski narodi so se opirali pri svojih zahtevah n3 zgodovinsko pravo, Slovenci pa so se morali izključno postaviti na stališče narodnega prava in na podlagi marčne revolucije, ki j® bila leta 1848-, uveljaviti narodno načelo in narodno pravo. Razlika med narodnim in zgodovinskim pravom je bila sledeča: zgodovinsko pravo se naslanja na zgodovinsko začrtane meje različnim pokrajinam, narodno pravo pa na io, da se začrtajo tam, do kamor sega slovenski živelj. Zato je bil za leto 1848- izvršeni program tak-le: 1. Zahteva po ze-dinjeni Sloveniji. To ie: vsi Slovenci naj bi se združili v eno u-pravno skupino z imenom Slovenija, ki naj ima svoj postavo-dajni zbor v Ljubljani, na katerem se smejo obravnavati vsa vprašanja, nanašajoča se na slovensko javno življenje. Ta zbor zavisi pa od Dunaja. — 2. Enakopravnost slovenščino v šoli in v uradu. Tako tudi ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. — 3. Slovenija naj bo nerazdruž-ljiv del avstrijskega, ne pa nemškega cesarstva Videlo se je, da Slovenci takrat še niso bili edini glede slovenskega programa, pač le radi nezadostne narodne zavesti in politične izobrazbe. Nahajali so se v nekaki dobi dezorijentacije. Poleg prej imenovanega prihajajo še različni načrti in različni pomisleki. Ni edinosti, ni prave uvidevnosti, ni pravih voditeljev. In tako je blagodejno leto 1848. prešlo mimo Slovencev brez vsakih političnih sadov. Saj so Slotvasii, ki so leta 1848. takorekoč edino oni rešili Avstrijo razsula, dobili za plačilo isto, kar so dobili za kazen Madžari, ki so se upirali. Bachov sistem in dualizem iz leta 18«7., razkroj Avstrije v dve upravni celoti — Avstrijo in Ogrsko — vse to je raztrgalo južne Slovane na dvoje, ker jih je v Avstriji prepustilo Nemcem, na Ogrskem pa Madžarom. Nehvaležnost Avstrijcev je Slovence nekoliko izmodrila, kajti po desetletnem absolutizmu, ko je zavladala v Avstriji ustavna doba, je postalo središče slovenstva Kranjsko in Slovenci so se držali čeških, poljskih in tirolskih federali-stov v nasprotju z nemškimi centralisti! Sestavili so zopet nov narodni program, ki se je od onega iz leta 1848. ločil v tem, da ni več slonel na doslednem narodnem načelu in pravu, pač Pa je bila. le koncesija teritorialnega načela, slonečega na zgodovinskem prajvu. To pa je bilo zopet slabo, ker bi ta program mogel koristiti le Kranjski, kjer so bili Slovenci v večini, ne pa drugim deželam, kjer so bili tudi Slovenci, toda v manjšini. Deželna avtonomija bi ubijala narodno enakopravnost! Izmed tedanjih politikov poleg Bleiweisa, Tomana in dr. Coste se je edini in naj zmožne j-ši Luka Svetec potegoval za narodno pravo, in sicer na podlagi tega prava zahteval združitev vseh južnih Slovanov. P» |s letel na hud odpor ravno pri Blaiweiso-jestranska garancija teritorijalne integritete Albanije. V diplomatskih krogih se mnogo govori o sugestiji, ki jo je v tem smislu razvil angleški zunanji minister Chamberlain. Po tem bi bila baza za direktne razgovore med Rimom in Beogradom v sledečih treh točkah: 1. Jugoslavija naj ratificira nettunske konvencije. 2. Italija izjavi, da tiranski pakt v nobenem slučaju ne obvezuje Italije, da bi vojaško podpirala sedanji režim v Albaniji in 3. Italija in Jugoslavija se sporazumeti g:ledc vzdrževanja albanske neodvisnosti. Izjave jusjoslov. zunanjega ministra Periča Po vseh znakih sodeč se zdi, da je tretja, točka^ ona, ki bi stvarno tvorila bazo razgovorov. Vest, da se bodo začela direktna pogajanja med Beogradom in Rimom, je nocoj potrdil novinarjem tudi zunanji minister dr. Perić. Dr. Peric je istotako izjavil, da ne namerava odpotovati "v Topolo, kakor se je to danes ves dan govorilo v političnih krogih „ Prihajali so vsi diplomatski zastopniki, posebno pa se je opazil poset francoskega, angleškega in italijanskega poslanika. _ Jugoslovanski kralj se bo danes povrnil v Beograd BEOGRAD, 4. (Izv.) Povratek kralja iz Topole v Beograd se pričakuje za jutri zvečer. Čang-Tso-Lin izginil iz Pekinga RIM, 4. Iz zanesljivih virov s Kitajskega se doznava, da je mandžurski diktator in vojni minister pekinške vlade (':ang-Tso-Lin odpotoval iz Pekinga neznano kam. Severne čete so tako demoralizirane, da se nikjer ne morejo več upirati kantonski vojski. Nov kralj Hedžasa GEDDA, 4. (Hedžas). Vahabit-ski kralj Abdul Azis se je proglasil za kralja Hedžasa, Neg-geta in priključenih dežel. [ n. Položaj m Romunskem Cdrarstreoo stanje kralja se Jt nekottko M)ial« — Vprašanje paestokraiolednittva BEOGRAD, 4. (Irv.) Po vesteh Is Bukareftta ®e je zdravstveno stanje romunskega kralja Fer-ttinanda tekom sobote In vCeraj-ftnjega dne nekoliko zboJjSalo. Pljučnica, ki se je pridružila influenci, poteka normalno. Krilca se pričakuje za v sredo ali v četrtek. Po sedanjem zdravstvenem stanju kralja je upati, da bo kralj bolezen prestal. Z ozirom na nevarno zdrav-' etveno stanje kralja se je vršilo včeraj posvetovanje političnih i strank glede prestolonasled-' etva. Obe vladni stranki sta sklenili, da za vsako ceno in, če bo treba, tudi s silo preprečita, ! da zasede bivši prestolonaslednik princ Kari romunski prestol _ GrfR« ziPJiili PGlitfftfl Izjave ministra za raaanje zadeve PARIZ, 4. Grški zunanji minister Mikalokopulos je včeraj podal nekatere izjave o zunanji politiki grške vlade ter o odno-šajih med Grško in sosednimi državami. «Nam je rnir zelo pri srcu, je dejal Mikelakopulos; zato hočemo živeti v prijateljskih odno-šajih s Turško in želimo, da bi napočila* nova doba mirnega gospodarskega sodelovanja med obema državama. V švrho izboljšanja odnošajev med Grško in Bolgarsko smo sklenili za-čatsnoi trgovinsko pogodbo. Mi hočemo vzpostaviti tudi tradicionalne prijateljske stike z Jugoslavijo, vendar pa pod. pogojem, da se prizna popolna enakopravnost obeh dežel. Tudi na Albance nas že od nekdaj vežeta zgodovina in sorodstvo. Mi odkritosrčno želimo, da Albanija ohrani svojo popolno neodvisnost, ker smo prepričani, da se bosta, ko bo premagana kriza razvojai, povrnila spet mir in red v mlado državo. Albanija Albancem in Balkan balkanskim narodom: to je deviza, ki zamore vzpostaviti mir v tem kotu vzhodne Evrope, kjer so toliko stoletij divjale vihre. Naši odno-šaji z velikimi vlastmi in z Romunsko so najboljši.» RanfonsI In bslMzeni Izjave kanonskega zunanjega mlsisSra Čena PARIZ, Kantonski zunanji minister Čen je sprejel posebnega poročevalca pariškega lista «Petit Parisien» v Šangliaju ter mu je podal nekatere izjave o ciljih in namenih kantonske revolucije. «Naša revolucija, je dejal Čen, ni komunistična revolucija. Res je, da komunisti sodelujejo pri Kuo-Ming-Tangu (kantonski nacijonalistični stranki), in da se programa enih in drugih strinjata v marsikateri točki. Prvi in drugi licčejo zrušiti staro kitajsko stavbo in postaviti novo zgradbo, ki bo odgovarjala duhu sedanje dobe. Sedaj se nahajamo še v dobi rušenja. Pozneje bomo že videli. Jaz se ruskega komunizma ne bojim. Njegove metode pa nam bodo lahko služile. Boljševizem me zanima, ker je kot prvi skušal izboljšati položaj revnih slojev. Kapitali in industrijska podjetja vseh evropskih in ameriških držav bodo tukaj zmerom našla hvaležna tla. Nacijonalistična vlada bo vedno protežirala gospodarska podjetja, za katerimi se ne bodo skrivale kake politične akcije. Tujci se nimajo ničesar bati, ker bodo lahko nemoteno izvrševali svoje posle kakor doslej.« _ Škof unirZ na prižnlci BUDIMPEŠTA, 4. Škofa Proba szko je zadela kap, ko se je nahajal na prižnici. Sinoči je umrl. Drobne vesti Socialni položaj ruskih književnikov Strokovna komisija pri komi-earijatu za rusko narodno pro-sveto je sklenila, da se da književnikom možnost, da ustanovijo lasten založni zavod, za kar jim bo vlada dovolila poseben kredit. Obenem je komisija sklenila, da se ruski književniki u-vrste med delavce s popolnimi pravicami. Odmerjen jim bo stalen honorar/ kakor drugim delavcem. Najmanjši honorar za posamezno umetniško delo bo znažal 20 zlatih rublje v za vsako tiskano polo. Majte „Edinost" V Trstu, dne 5. mana 1927. DNEVNE _ firef BefUtfi u pieMi Ani Trt V nedeljo ob 8. in pol predpol-dne se je pripeljal ogrski ministrski predsednik grof Bethlen s soprogo in spremstvom v Trst. Grof Bethlen je bil na potti v Rim, kamor potuje, da napravi te večkrat napovedani uradni obisk v glavnem mestu Italije. Prihod v Trst ni bil uraden, ker se je začelo uradno bivanje ogrskega ministrskega predsednika šele v Benetkah. Kljub temu sta ga pozdravila na postaji tržaški prefekt in kvestor. V njuni družbi je napravil grof Bethlen s eoprogro majken sprehod po mesta. Ob 10.30 je grof Bethlen odpotoval proti Benetkam. Po prihodu vlaka na južno postajo je sprejel grof Bethlen novi narje, katerim je izjavil, da gre v Rim, da sklene z Italijo pogodbo o prijateljstvu in razsodišču. Nadalje upa, da se bo uredilo tudi vprašanje Reke, tako da bi mogla usmeriti Ogrska.preko nje svojo izvozno in uvozno trgovino. Grof Bethlen je dalje izjavil, da ni bilo nikdar govora o tem, da bi se Ogrska posluževala Splita namesto Reke. Govor o tem da je bil le po časopisih, ne pa tudi v vladnih krogih. _ Sftrto IiafflGBs&e odlftsvirale slaeenskema IKgCu Iz priloge k državnemu uradnemu listu od 29. pret. mes. posnem-ljemo, da je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič bil na predlog ministra za zunanje stvari v drugi polovici leta 1925. imenovan za komendatorja reda svetih Mauricija in Lazarja. Za večji red na PrelektUTRi komisar tržaške občine opozarja, da se nahaja na pokopališču pri Sv. Ani mnofo nagrobnih spomenikov in drugih znamenj v slabem stanju. Svojci ranj-kih se pozivajo, da preskrbijo v enem mesecu za popravo pokvarjenih spomenikov in znamenj. V nasprotnem slučaju bo uprava pokopališča dala odnesti vse nagrobne spomenike in kamne, ki bi ne bili v redu. Občinstvo se nadalje opozarja, da je prepovedano metati suhe rože z nagrobnih spomenikov po stezah pokopališča. Za to so postavljen posebni koši. Kdor se ne bo držal tega predpisa, bo kaznovan. _ Dovoljena predaja zdroba Ki*, prefektura sporoča., da je ministrstvo za državno gospodarstvo dovolilo prodajo zdroba v ppjeetih znamke «Knorr», ker gre za izdelek z istimi lastnostmi, ki jih ima zdrob «Dahč>», čigar prodaja je bila svoj čas že dovoljena. _ Dovcljoae slaščice Kr. prefektura naznanja prizadetim, da je za praznike izjemoma dovoljeno delati slaščice, ki so običajne v teh krajih, toda pod pogojem, da se bodo delale iz predpisane moke. To dovoljenje velja za pet dni pred prazniki in za pet dni po praznikih. Zbrani spisi Ivana Cankarja Kakor vsako leto izide tudi letos za Veliko noč nov (peti) zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegal dramo «Kralj na Betajnovi», roman «Na Klancu« in črtice iz leta 1902. Naročnikom cele serije začne Nova založba razpošiljati knjigo na cvetno soboto, ko jo bo dobiti tudi v knjigarnah. Iz tržaškega življenja Grozen samomor starke Ko je vratarica hiše Št. 12 v ulici G. Boccaccio včeraj zjutraj okoli 7. ure stopila po nekem opravku na dvorišče, se ji je nepričakovano razkril grozen prizor: sredi dvorišča je ležala v luži krvi stara ženska, ki je imela grozno rano na glavi in druge hude poškodbe na raznih delih telesa. Nesrečnica, v kateri je vratarica spoznala 60-letno Marijo Ferluga, poročeno Marangon, stanujočo v četrtem nadstropju iste hiše, ni kazala ni-kakega znamenja življenja. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil nemudoma poklican na lice mesta, je dognal, da je revica izdihnila že pred več urami. Razen drugih groznih poškodb je imela tudi zdrobljeno lobanjo, zato je morala biti njena smrt hipna. O žalostnem dogodku so bili obveščeni policijski organi iz bližnjega komisarijata, ki so pri izvidu na licu mesta dognali, da gre za samomor. Marangonova je skočila skozi okno svojega stanovanja; prej si je pa Še z brivno britvijo porezala Žile na obeh zapestjih. Poleg okna, ki je bilo na široko odprto, so namreč policijski organi našli okrvavljeno britev in Široke madeže že strjene krvi. Očividno je nesrečna starka storila obupni korak že v prvih jutranjih urah ali pa tekom noči. Sla je v smrt najbrž radi hude srčne bolezni, ki jo je že delj Časa mučila. V zadnjem času je starka večkrat tožila, da ji je ta bolezen, ki jo je smatrala za ne- ozdravljivo, popolnoma Zagrenila veaeije do Siv i jenja. Okoli 14. ure, po izvidu sodne komisije, je bilo truplo nesretne •t arke prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. 8amom#t 8a»*Ma»* * MKn Iz Tržiča nam poročajo, da mo včeraj zjutraj našli v plovnem kanalu, kakih sto metrov od nove luke, truplo utopljenca, starega kakih 60 let. Nesrečne* je imel privezan na levi nogi težek kamen, a oči je imel zavezane z Žepnim robcem. Nedaleč od mesta, Wer je bilo najdeno truplo, so nafti na bregu kanala klobuk in razne listine, na podlagi katerih je bilo bilo mogoče ugotoviti, da je utopljenec 68-letni Fran Švigelj, rodom iz Senožeč. Orožniki so dognali, da gre ža samomor. Kaj je nesrečnega Sviglja privedlo do žalostnega koraka, pa ni znano. Bsla nezgoda kamnoseka V nedeljo zjutraj se je 31-letni kamnosek Anton Furlan, bivajo? v Gabroviei na Krasu, odpravil * tovornftn vozom, h kateremu je bil vprežen vol, v kamnolom, da bi tam naložil nekaj kamenja. Medpotoma se je vol iz neznanega vzroka splašil ter začel neredno drveti sem in tja po cesti. Naposled je voz zadel ob kup kamenja ter se tako močno nagnil, da se je težki koš prevrnil na Furlana, ki je tekel poleg voza in skušal usta viti eplašeno žival. Nesrečni mož je pH tem zadobil precej hude poškodbe po rokah, obrazu in vratu. Siromaku je priskočil na pomoč neki lovski -čuvaj, ki je k sreči kmalu potem prišel tam mimo. Čuvaj Je pomagal ponesrečencu iz neprijetnega položaja ter ga spremil v vas. Tam je Furlan dobil prvo pomoi, nato je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v Jcirurgični oddelek. — Ozdravil bo v 2—3 tednih. fcrtev nerodnega kolesarja Ko se je 27-letna Ana Valdema-rin, stanujoča v ulioi Rivo 5t. 4, predsinočnj4m okoli 19. ure vračala s sprehoda na Katmari, je v bližini gostilne «Alla gloria» na Montebellu pridrvel za njo neki kolesar ter se zaletel vanjo. Rafli sunka je Valdemarinova padla tako nesrečno, da si je zlomila levo ključnico. Reva je dobila prvo pomoč na rešilni postaji, kamor jo je spremil neki finančni stražnik. Nato je bila na lastno željo prepeljana na dom. Kolesorjeva nezgoda V nedeljo se je vršila na progi Trst - Postojna in obratno kolesarska tekma, katere se je uđeležil med drugimi tudi 32-!etni mehanik Ivan Cottur, znani tržaški dirkač. Med tekmo je Cotturja doletela huda nezgoda. Ko je drvel s svojim kolesom v bližini Vremskega Britofa, mu je nenadoma počila pri sprednjem kolesu pnevmatika radi česar je za hip izgubil oblast nad svojim jeklenim konjem ter se zaletel v drevo kraj ceste. Pri tem se je Cottur precej hudo ranil na glavi, a kljub temu je potem, ko je popravil kolo, nadaljeval svojo pot do cilja. Ko se je pozneje vrnil v naše mesto, se je nesrečni dirkač podal na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik obvezal rano, ozdravljivo v 8—10 dneh. . Epilog grozne tragedije v ulici RoneHft. Strašna tragedija v ulici Rossetti je Imela včeraj popoldne svoj epilog. Ob 16. uri se je vršil pogreb vdove Ane Costovich, nesrečne matere, ki ji je kruta usoda namenila, da je morala na tako grozen način končati dni svojega življenja od roke svojega lastnega sina. Pri pogrebu je tržaško prebivalstvo na ganljiv način pokazalo svoje sočutje do nesrečne žrtve. OKoli mrtvašnice mestne bolnišnice, kjer je truplo Coslovicheve ležalo na mrtvaškem odru, popolnoma pokrito s cvetjem, je bilo že od jutra opažati nenavadno vrvenje občinstva, ki je hotelo izkazati pokojnici poslednjo čast. Naval občinstva je bil tako velik, da mestni stražniki, postavljena pred vhodom kapelice, imeli nemalo posla z vzdrževanjem reda. Naval je dosegel svoj vrhunec neposredno pred in tekom pogreba, ki je bil naravnost veličasten. Pred kapelico v ul. PIet& je mrgolela tisočglava množica, gruče ljudi pa so tvorile špalir V vseh drugih uHcah, koder se je premikal žalni sprevod. Tržaška porota UgicMdch priznava, Aa |e on sam streljal na Creca 6ele včeraj' je po dvodnevnem prestanku stopila obravnava v zaključno fazo in zdelo se je* da se bo zagioglo danes že govoriti o razsodbi, ko je naenkrat po otvoritvi obravnave Uglessich zaprosil za besedo. Vse se je radovedno obrnilo h kletki, kjer je stal mladenič, ki je smel do zadnjega trenotkft upati na dvom pri proglasitvi razsodbe. Ta je z odločnim glasom začel: •Gospod predsednik! Prosim, da ukažete, da se vzamejo na zapisnik naslednje moje besede: Jaz sem imel usodnega dne dva samokresa v rokah in jaz sam sem streljai. Ko sta vstopila v vilo Mo-diano, naju je ustavil Crena. Takrat sem kričal: «Ferma! Ferma!» Crena se ni hotel umakniti in iz slunoferesa mi Je ušel strel. Nato sbežaj Replch ptreljal!* Preda.: Bele feedaj priznavate, ko smo še odslovili vse priče. Crena Je bil neoborofcen in napol nag. Obfeftenec: Imel je pri sebi hlače mittce. Crna srajca je bila blizu na tleh. FVeds.: Crena je bi! vedno cVetličnjaku. Obtoftenec: Ne — prišel nama fe nasproti. Preds.: Koliko strelov ste od da)i? Obtoženec: Enega. Preds.: In kdo je izstrelil drugi strel? Obtoženec: Možno je, da so ga isstreilh fašisti pri zasledovanju Imel sem v rokah dva samokresa, eden je bil kalibra 8 In eden veliko manjši. Streljal sem z majhnim. NI moja krivda, da sem zadel nesrečneža v srce. Branitelj odv. Zennaro zahteva tu, da se zaslišijo zopet vse priče. Prede.: Priče so dovolj izpovedale in zelo lasno, tako da bodo mogli porotniki mirnega srca izreči razsodbo, k a j* i videli smo, kako sveto so sledili obravnavi. Predlogi se umaknejo in nastopi svoj govor drž. pravdnik odv. cav. T as so. «Prlznanje tejra obtoženca ni spremeifflo mojih prepričanj v tej obravnavi in mislkn, da tudi porotniki niso spremenili svojih nazorov, kajti vprašati se moramo, ali je bilo priznanje dano le zato, da se reši nedolžni tovariš, ali ni morda vse to poseben brambni trik, obupen in zadnji še mogoč. Vse to le potrja, kar je izšlo iz obravnave, in vemo dobro, da fašisti niso streljali in da je Crena padel pod komunističnim svincem. Prolog vsemu temu je bil prizor na pokopališču pri Sv. Ani, kjer se je odigral tudi epilog — pokopanje telesa -nesrečnega Crena. Tam se je na grobu odigral gnusni prizor, kakor nam ga je opisala mati Haynaua. Priče govore, da sta obtoženca vdrla v vilo s samokresi v rokah. S tremi saanokresi. Crena je bH n*£ — slekel je ravno srajco in se umival. Crena jim brezdvomno ni hotel pokazati izhoda. Toda to ne opravičuje zločina. Zlobno in slepo sovraštvo je umorilo miličnika. Oba obtoženca sta kriva — delala sta skupno. Danes se ne sme poskušati določiti, kdo ga je umoril, se ne sme verjeti Uglessichu — oba sta kriva. Da sta padla dva strela, je ugo-tovljeno.Ako je uglessich ustrelil samo enkrat, kdo je oddal drugi strel? Fašisti niso streljali. In ni padel po nesreči usodni strel. Vedela sta dobro, kaj delata. Branitelj vam bo morda govoril o nena-meravanem umoru, gospodje porotniki I Kako hočete to razumeti, ko je vendar jasno, da se je proti Creni streljalo z namenom, da se ga spravi s pota. Obtoženca imata že ta privilegij, da sta izvršila zločin v starosti, ki jo še imenujemo mladolet-nost. Vrhu tega jim bodo odpuščena štiri leta ječe. Ako vrhu tega še potrdite, da je umor bil nena-meravan, bosta izšla iz te razprave kot upnika s strani pravice. Še eno tezo je naznanil branitelj. Tezo duševne neodgovornosti. Seveda bo ta šel na nemogoče polje. Strah pred zasledovalci. Da strah, toda ko sta že izvršila strašni zločin. In plačik) bi v tistem trenotku bilo veliko strašnejše zanie, kot bo danes tu pred porotniki. Po zločinu sta mirno izvršila načrt za beg. In osebna bramba? Proti komu? Vendar ne proti miličniku Crena, ki je bil brez orožja. Potrebno je bilo, da se rešita? Fašisti niso streljali, niso grozili. Obtoženca sta sama v vsem kriva tega zločina.» Razprava se nadaljuje. TELESNA VZGOJA SPORT H a zena Adria (mešana) - Primorje S:1 Pred mnogobrojnim proseškim in mestnim občinstvom se je v nedeljo odigrala na proseškenf igrišču velezanimiva izredno kavalir-ska prijateljska tekma med omenjenima družinama, iz katere je izšla Adria kot zmagovalka v razmerju 6:1. Predvajala je pa tudi nepričakovano lahko* tehnično vezano igro, ki je bolj presenetila, kakor porazila lepi team Primorja. Tudi Primorje je dokazalo svojo vrednost v tem lepedk sportu. Opazilo se je sicer veliko pomanjkanje tekmovanja in sistematičnega treninga. Kar je manjkalo na tem, je bilo nadomeščeno z dobro voljo vrlih Primorjašic, od katerih sta se posebno izkazali napadalni center in vratarica. Adria je odigrala lepo tekmo, kar je presenetilo po dolgem zastoju. Marija — mali vrag — je bila usodna za Primorje, half Anica II. je onemogočila napad Primorja in Kocijančič I. je zapirala vešče vrata. Tudi rezerve so dokazale, da bodo v kratkem lahko ponosom oblekle drese Adri-je v veliko hujših tekmah. Sodil je gospod Sosič, ki je bil zelo pedanten, a je sodil tekmo nadvse hvalevredno. Goale So zaznamovale za Adrijo: Marija 3, Ana 1, Golobič 1 nI Ani-ca II. 1. Na igrišču je vladal vzoren red. PGblika se je zanimala za tekmo, i bila je živahna in kavalirska. Vtis te tekme nadvse lep. Primorje se lahko spusti nekoliko dalje v bazeni. Drago M. d. AAria . , Danes zvečer ob 8.30 važna odbo-tova seja. Prisotni morajo biti vsi odborniki, k&petan L čete. — Podpredsednik. Vesti zjioriškega Goriške mestne vesti Urnik za javne lokale. Goriški prefekt določa, da ne smejo v posameznih občinah biti odprti javni lokali (gostilne i. dr.) po 11^ uri zvečer od 15. maja do 81. oktobra, ter po polnoči od 1. novembra pa do 14. maja. Vettkoiiefea* pottoe. Za VeHko noč se sme pet dni pred Veliko nočjo in pet dni po Velifei noči napravi jat i slaičice po krajevnih običajih, seveda vedno z moko mieto po zakonskih predpisih. Ustanovitev pokrajinske delegacije za prevoz Pri industrljalnem udruženju se je v nedeljo vršila ustanovitev pokrajinske goriške delegacije za prevoz. To je neke vrste sindikat za vse one, ki se bavijo s prevozom oseb in blaga. Začasni sedež delegacije bo na Corso V. E. III št. 10, I. nad.) Do 10. aprila morajo vsa prevozna podjetja prijaviti svoje u-službence. Prijavo morajo izvršiti vsa lastništva avtokorijer, kamjo-nov za prevoz blaga, kočijaži, vozniki, lastniki garaž itd. Ona podjetja, ki nimajo še pri-javitvenih obrazcev, naj se obrnejo na deželno delegacijo v Gorici, Corso V. E. III št. 10, I. nadstr. Sindikalni prispevek Industrijsko udruženje sporoča, da ima na razpolago potrebne tiskovine za plačevanje sindikalnih prispevkov. Plačevati je mogoče sindikalne prispevke le potom teh tiskovin. Dobć so pri industrijskem udruženju za celo leto za svoto sedmih lir. Delovanje mestne policije V minulem mesecu so oglobili mestni redarji 375 oseb, in sicer radi sledečih prestopkov: 16, ker niso Imeli njihovi psi nagobčnika; 116, ker niso imeli na vozovih tablice in 12, ker so bili vozovi brez luči; 77 kolesarjev ni im-edo zvonca, 16 ni imelo luči, 48 kolesarjev se je vozilo po poteh določenih samo za pešce; 19 krmiteljev je prehitro dirjalo s svojimi avtomobili po mestnih ulicah; radi paše na nepravem mestu 4; ker so pustili žival brez varstva 7; radi cestnih predpisov 47, in predpisov glede avtomobilov 8; 5 trgovcev je imelo odprto trgovine preko postavno določenega urnika. Iz tega je razvidno, da plačajo Se največ kazni na£i kmfetje, ki prihajajo v Gorico brez tablice in brez luči na svojih vozovih, in pa kolesarji. Naj bi naš vsakoinesečni seznam glob našim ljudem v pouk, da se bodo znali obvarovati nepotrebnih izdatkov. _ CEROVO V BRDIH V soboto popoldne smo zopet dpbili naše zvonove. Po cerkvenih cfcredih v knezoškofijski palači so bili odpeljani v Brda. Na potu so jih čakala naša dekleta ter jih okinčala z zelenjem. Dal Bog, da bi nam njibov glas iz lin priklicali obilo blagoslova na naše revne domove in našo bedno žemljico! AVCE Kan ali ž: a df a Začela so se dela za prepotrebno kanalizacijo v naši vasi. Vsako deževje je prineslo naši vasi celo povodenj. Voda je drla povsodi in vsi spodnji prostori ter vsaka steza so bili njena struga. — V težkem pomladanskem delu in potu mislimo na bodočnost in pozabljeno pomanjkanje sedanjih dni. ČEPOVAN. Nova občirt&ka aprava. Dr. Crivellari, upravnik trnovskega gozda, je le malo časa nuče-loval naši občini, pa vendar ga je v tem kratkem času naše ljudstvo vzljubilo, ker je bil pošten in do-bi* z vsakim Kadi zapc^lenesti v vojem pokli u je pa odstopil. Ko bi takrat veo?Ii, da ga na njegovem mestu ne bo nadomestil enakih lastnosti naslednik, bi nam bilo še bolj ial po njem. Imenovan je bil namreč za njegovega naslednika stotnik, ki je nedolgo od tega za pustf 1 armado. Preveč vojaško njegovo obnašanje na občinsk. vodilnem mestu spominja preveč na njeeov prejšnji poklic. V civilnem življenju pa to napravlja čuden vtis. Prejšnji občinski tajnik Rau-nik je imel polno takih lastnosti, o katerih smo se morali pritoževati v našem časopisju. Pa je knel vsaj to, da smo ga razumeli. Sedaj je novi občinski načelnik pripeljal s seboj gospoda, ki naj bi upravljal pisarniške posle občinskega tajnika s popolnim neznanjem jezika našega prebivalstva. Pretekle dni se je končal z dobrim uspehom kmetijski tečaj na tukajšnji šoli. Učil je naš domači učitelj Ciril Kofol. Tečaj je bil dobro obiskovan in je našel vse polno razumevanja pri številnih mladih obiskovalcih. VIPOLŽE V BRDIH Bele lena Po dolgi bolezni je dne 28. marca freminul 22-letni mladenič France kolaris. Težko smo se ločili od njega, posebno, ker nas je zapustil v mladih letih svojega treznega in mirnega življenja. Toda smrt ne izbira in ugrabila je svojo mla* do žrtev. Pogreb, ki se je vrSil dne SC, marca, je dokazal, da je imel ran)* ki mnogo prijateljev v tej »olzij* dolini. Domače prosvetno društvo «Vrtec» mu je kot Članu poklonilo svež venec in na zadnji poti iz hi3* žalosti zapelo nagrobnico «Vigred se povrne». — Blag mu spomini Vaščan. SLAP PRI VIPAVI V «Edinosti« čitam dnevno dopise iz raznih trgov in majhnih za* kotnih vasi, kjer večina dopisni* kov obdeluje razna pereča gospo« darska vprašanja. Vsi gledajo • st/ahom v bodočnost in iščejo iz-« hoda iz gospodarskega stanja. Tudi pri nas, od koder ni noben nega glasu v javnosti, ne dobrega in ne slabega..., niso razmere pre-< več dobre. Nahajamo se v izključno vinorodnem kraju. Letos pa jo slaba vinska letina; kljub majhni količini vina, ki ga imamo, ga pa vendar ne moremo vnovčiti; sra-notno nizka je kupčija z živino, ki tvori takoj za vinom naš glavni letni dohodek, pa tudi z drugimi pridelki, ki jih produciramo ml uborni kmetje, ni nič boljše. In potem pa še več kot dvakrat podvojeni občinski proračun za 1. lf»27. Posebno to daje nekaterim kmo« tom misliti. Kje naj dobimo denar pri tako slabih časih za kritje tako visoke svote? O takem proračunu se nem niti ni sanjalo, posebno, ker so v njem na nekaterih mestih take postavke, da bi se človek, ki je vajen naših krajev, kar za glavo prijel. Na primer za kidanje snega in pometanje ceste. NaSa občina se nahaja 138 metrov nadi morsko površino, poleg tega še v mili gornjevipavski dolini, na prijetnih holmih, ki se naslanjajo na Kras, torej mora biti umljivo Že vsakemu Človeku, da vidimo sneg le od daleč, gori na Nanosu ali na Cavnu, ne pa v naši vasi, kjer le izjemoma kako leto zamete za prst na, debelo naše strehe; za kidanje ceste v takem slučaju pa preskrbi že naša navihana burja. Torej so neumestne take postavke. Dotaknil bi se tudi tega-le: Našo občino, ki je sedaj nekaka podob-čina Vipave, upravlja kot tajnik gospod, ki ne zna besedice slovenskega. Da je to njemu in ljudem zelo neprilično, lahko vsakdo razumeš zlasti sedaj, ko se morajo ljudje neprestano obračati na občinske urade, bodisi glede istovetnih izkaznic, bodisi glede drugih razjasnil in navodil. Ne verujem, da bi se v resnici ne moglo dobiti slovenskega uradnika, ki bi prevzel dotično mestol Dne 28. p. m. smo pokopali vzornega posestnika Janeza Malika, ki je po kratki in mučni bolezni končal v prezgodnji dobi, v 41. letu svoje starosti. Zapustil je mlado ženo in dvoje nedoraslih otrok. Lepi in številni sprevod domačinov mu je izkazal zadnjo čast in hkra-tu tudi spoštovanje in čislanje, ki so ga imeli vseskozi do njega. Rodbini in sorodnikom iskreno soža-lje--Občan. SOLKAN v pričakovanju Velike noči gospodovega leta 1527. Splošno denarno pomanjkanje, brezposelnost in gospodarska kriza, katera razsaja po celi naši deželi, je udarila tudi nas Solkance. Z žalostnimi občutki in s stisnjenim srcem pričakujejo naši mizarji in delavci dan vstajenja, dan najlepšega pra:&-nika pomladi. Mizarska obrt počiva. Ni konsuma in ni razprodaje in ni dela. Kdo pa more kupiti v sedanjih časih pomanjkanja moi)ilije, ko nima niti za vsakdanji kruh? Kako žalostno je opazovati naše male obrtnike ko letajo in hodijo okolu po Gorici in drugih mestih od trgovca do trgovca, kateri jim ponujajo naravnost oderuške cene in ako kupijo potem dajajo mi račun naravnost beraške svote. Ho£e6 nočeš mora prodati, ker lakota trka na duri, da te objame z vso njej prirojeno strahoto. Iloda družine, katere ne bodo imelo niti borne polente za Veliko noč. Bila je enkrat lepo orgajiizir.ina mizarska zadruga, a ni je več. Odkar obstoja Solkan in daleč na okolu znana mizarska obrt, ni še poznal takšno gospodarske in denarne mizerije kot jo ravno preživlja sedaj. Ta kriza in to pomanjkanje tekočega denarja bo trajala še do.lgo. Sedaj se komaj bliža vrhuncu. Ni šo na zadnji stopnji. Žetev je še daleč. Do tedaj treba izdržati, ker obetajo se nam še kritičnejši časi, kot * so danes. Smo Solkanci stavljeni pred trdo izkušnjo. Izdržati še hujše ali pa s trebuhom za kruhojn. Pri nas se lahko razdele mizarji v dve vrsti, in sicer v one, kateri žive samo od obrti, in v one, kateri imajo tudi košček zemlje. Prva je ta splošna kriza najbolj udarila, ker žive samo od obrti, drugega zaslužka in dela nimajo. V drugo vrsto spadajo oni, kateri imajo tudi zemljo, na kateri pridelajo nekaj živeža zase in za Živinčeta. Sedaj so zaposleni ti obrtniki pri obdelavi zemlje, katera jim nudi dela in jela za celo leto. Ti drugi stoje neprimerno boljše kot prvi, ker jim ni treba vsega do najmanj- V Trstu, dne 5. marca 1927. III. Žoga kupovati. S tem pa nočem trditi, da tudi med prvimi ni dobrih, ilasprotno najboljši mizarji in delavci se dobe ravno med prvimi, ker oni morajo posvečati vse svoje moči in zmožnosti za povzdigo svoje obrti, ka*-, tera edina jim nudi krulia. Ti imajo vedno dela dovolj. So dobri in poštenjaki, ter se razumejo na obrt in na razprodajo. Prodno pošljejo svoje izdelke na trg, vzamejo svinčnik v roko ter izračunajo, za koliko lahko dajo, ker, ako jim trgovec ponudi oderuško ceno, se obrnejo ter shranijo blago doma, ker jim je kredit odprt. Isti pa, ki prodajajo po naravnost sramotnih conah, so takšni, ki ne zaslužijo imena mizar, ker takšni pokvar-jajo trg in diskreditiraj o s tem druge mizarje. Oni ne pomislijo na bodočnost. Oni si niso svesti, da s tem upropaščajo obrt in same sebe. Se ne vprašajo, kako bodo delali naprej. Ravno ta vrsta nomizarjev bo največ trpela pri tej krizi, ako ne popolnoma izgine. Mnogo se jih je izselilo že v Južno Ameriko, kjer se jim kot dobrim kvalificiranim mizarjem dobro godi. Vsa pisma, ki prihajajo od tam, so polna hvale in zadovoljstva. Tudi nas ti naši Izseljenci vedno opominjajo, da oni, kateri ni strokovno izučen v katerisibo-di obrti, ni treba da se izseli, ker je ročnih delavcev brez znanja dosti. Lopatar ostane vedno lopatar, mora trdo delati in malo zasluži, komaj toliko, da sam sebe prehrani. Ravno v današnjih časih pride prav pregovor: «Kdor nič ne zna, naj ostane doma». Tudi Avstralija miče nekatere. Ta cilj je pa precej težak. Po zadnjih postavah se sme izseliti tja samo 40 oseb mesečno. Kaj znači to pri tolikih prosilcih, ki bi se radi izselili tja? Priporočljivo bi bilo, da si oni, ki se misli izseliti v Avstralijo, prej preskrbi poklic. S tem lahko takoj odide. Ako pa misli čakati vrsto, mora biti tudi pripravljen, da mu prej zraste Matjaževa brada. Poročila od tam so ugodna. Zaslužek je dober in tudi hrana dobra. Delo je pa trdo in nevarno. Naši ljudje so pa trdni, močni in se tudi ne boje vsake malenkosti. S trdim in nevarnim delom pa se lahko dobro zasluži povsod ne samo v Avstraliji. 11 tržaške pokn IZ SEŽANE V mesecu marcu t. 1. je bilo na trgu 1859 glav živine, in sicer: goveje živine 10GG glav, telet 125, konj 314 in 354 prašičev. Cene goveji živini I. vrste od 380 do 4C0 lir stot žive teže, II. vrste 350—400 lir. Konji po lepoti in pasmi do 4000 lir konj. Prašički 5-8-tedenski od 80—160 lir glava. Prodaja goveje živine in konj dobra, s prašički prav dobra. Na trgu primanjkuje mladih prašičkov, po katerih je veliko povpraševanje. Sežana ima železniške, vozovne in avtomobilne zveze na vse strani, kar nudi trgovcem in kupcem vsestranske ugodnosti. Postrežba po gostilnah točna in izborna. Točijo se kraški teran, belo istrsko in vipavsko vino. — Prihodnji tržni dnevi bedo dne 12. in 22. aprila, kakor tudi dne 3. maja t. 1. Toliko v znanje si. občinstvu. HEUŠEVJE Otvoritev nove mlekarske in vinarske zadruge V četrtek dne 31. marca se je ob navzočnosti mnogoštevilnih članov zadruge slovesno otvorila nova, moderna mlekarna, v katere ob-ročje spada sedemnajst vasi, to se pravi cela hruševska občina. Prva mlekarna je bila ustanovljena leta 1896, in sicer je bilo takrat včlanjenih le par vasi. Polagoma eo se pridruževale tudi druge bližnje vasi. Takoj po vojni se je čutila potreba za ustanovitev velike moderne mlekarne, ker je bila dosedanja pretesna in ni več odgovarjala sedanjim povojnim razmeram. Nič manj nego štiri leta so trajale ljute borbe radi križanja raznih mnenj, toda vztrajnost in nepopustljivost tedanjega odbora je končno zmagala v toliko, da se je prišlo po trdovratnem boju do za-željenega in začrtanega uspeha. Stavba je zidana v modernem sicgu, ima krasno lego na senčnati strani tik glavne ceste ter je opremljena z najmodernejšimi stroji in z lastno vodo. Brez pomislekov lahko trdimo, da je ta zadruga za trnovsko ena največjih mlekaren in, kakor se pričakuje, se bo njen sedanji delokrog še bolj razširil. Vsa čast in hvala gre predsedniku gosp. Antonu Turku iz Hru-ševja, ki je zastavil in žrtvoval vse svoje moči za procvit mlekarske zadruge, ki se je pod njegovim predsedništvom povzpela do najvišje točke. Njemu gre vsa čast in zahvala in njegovo delo ostane neizbrisno v kroniki zadruge, katere stavbi je postavil on prvi temelj. Enaka zahvala gre tudi odboru in vsem onim, ki so stali ob strani in podpirali delo in veliko idejo. Želimo, da bi sedanja zadruga delovala v sedanji slogi in bratstvu ter šla krepko in neomajno svojo pot do popolne zmage truda-polnega dela. Njeni sadovi bodo v neprecenljivo korist celi lirenov-ski občini, ker bo nova mlekarska in sirarska zadruga s sedežem v Hruševju nov vir dohodkov in prava štedilnica ondotnega prebivalstva. ____ PREBI Zdi se mi, da bo ta članek prvi, ki omenja našo vas. Potrebno je sicer večkrat kaj priobčiti, da bi tudi premske novice bile malo bolj natančno znane občinstvu. Finančne razmere našega ubogega kmeta so težke; istotako trgovca in gostilničarja, kajti veliko breme zadnjim so kavcije, katere so morali položiti. Mladina lahkomiselno postopa in popiva. Šolski otroci počasi napredujejo, kajti učiteljske moči, katere našega jezika ne razumejo, nikakor ne morejo s tako lahkoto učiti otroka kot naši domači, ki poznajo že navade, deloma značaje in lastnosti naših otrok. No to je kakor drugod. Želeli pa bi, da bi tudi v drugih pogledih bile opozorjene od koga naše oblasti na splošne naše šolske razmere. Morda se bo našel kdo, a ostalo bodo pač poskrbela oblastva sama. Znanost m umatnost ft Anfisa" (K predstavi v « Trgovskem domu») V soboto zvečer in v nedeljo popoldne* je Dramatično društvo v Gorici uprizorilo dramo Leonida Andrejeva «Anfisa» ob zasedeni dvorani. Trd oreh, težka preizkušnja! Dramatično društvo ga je dobro prestalo. Bila je to ena najelitnejših predstav, kar smo jih doživeli v Gorici. Drama je težka, to se čuti posebno na odru. Polna je psiholoških odtenkov in obratov, ki ne zahtevajo samo dobrega Igranja, ampak tudi inteligentnega poslušalca, ki zna slediti besedo in dejanje do vseh potankosti in jo doumeti. Dasi so besede goste, ni za potek dejanja in za risanje značajev nobena beseda nezanimiva in bi je poslušalci ne smeli izgubiti. Potek dejanja je tale: Izboren odvetnik Fedor (Fedja) Ivanovič Kostamarov je poročen s Sašo, (Aleksandro) ki je hči Ano-sova, starca, ki je vesel, da je pre-skrbel svojo hčer zelo dobro, zakaj Fedor je bogat. Fedor je vzel poleg tega v svojo hišo tudi Ninico, sestro svoje žene, ki je še mlada in otročja, a naglo dorašča izpod kratkega krila. Njegova Sena fina Se drugo sestro, Anfiso. Ta j« bila nesrečno poročena, njen mož je umrl, imela je razmerje z nekim častnikom v Smolensku, ki jo je zavrgel (ona trdi, da jo je zapustil); po vsem tem je prišla k sestri Sagi, tudi njo je vzel Fedj& gostoljubno pod svojo streho. Tu pa začne preddejanje drame. Med Fe-djom in Anfiso je vladala že prej neka notranja vez. Fedja pravi: «Ko sem stal s Sašo ob poroki pred oltarjem, sem se ozrl po tebi in si mislil, čemu sem vzel to, ne tebe.» Anfisa mu prizna, da je imela isti občutek. Ni čuda tedaj, da je duševna predispozicija obeh našla u-godna tla za zakonolomstvo. Priznala sta šl ljubezen in sta grešila. Da, Fedja je Anfisi celo obljubil, da ubeži ž njo v svet, kakor hitro mu žflha porodi, le zdaj je ne mara razburjati. Tudi ji obljubi, da se ženi ne bo več približal. Na to Anfisa čaka. Mej tem je tudi mala Ni-nica dorastla. Fedja ji izkazuje nenavadne prijaznosti, ona se na tihem zaljubi vanj. — To razmerje vlada v družini ob začetku drame. Saša sluti razmerje moža z Anfiso, Anfisa sluti tiho nagnenje Fedja do Ninice; Fedja sam pa je nestalen, nesrečen, razdvojen človek. V prvem dejanju se Anfisa radi ljubosumja na Ninico izmika njegovemu moledovanju za ljubezen; Saša Anfisi to tudi vć, ne dela ji dramatičnih prizorov radi tega (po svojem značaju je globoko preudarna, potrpežljiva in vdano ljubeča ženska), vendar jI greni Življenje z opazkami, zasledovanjem in malimi nevljudnostmi, ki so v njenem položaju več nego globoko razumljivi. Pove ji tudi, da se ji je mož v zadnjem času približal, kar pomeni za Anfiso, ki je verjela v besedo Fedje, močan udarec, in da je povedala možu za njeno razmerje do oficirja, za katerega preje Fedja ni vedel; ona mu je svoj čas dejala, da mu je že razodela vso svojo preteklost. To je bil drug močan udarec za Anfiso; ob enem je spoznala, da se Fedjeve oči vedno skrbneje obračajo za malo Ninico, a je proti nji hladen, z izgovorom, da se ne spodobi, da se ta večer ljubita, ko se je ravno preje umoril neki študent. V resnici se nagiblje njegovo čuvstvo nazaj k ženi radi gnjusa, ki ga je občutil nasproti Anfisi, ker mu je zatajila razmerje z oficirjem. Moledovaje leži Anfisa na tleh pred njegovo sobo ln ga berači za ljubezen... To je najhuše ponižanje, ki ga more doživeti ženska. Ne pozabi ga nikoli. Tudi Anfisa ga ni pozabila. Ostala je v nji strašna mešanica ljubezni ni sovraštva do Fedja. Ta se zopet nestalno nagiblje k nji; prosi jo, naj še ostane v hiši. Pri krstu svojega otroka posadi poleg sebe Ninico, ne Sašo in ne Anfiso. Ozračje pri mizi je napeto. Besede pronicajo izpod sladke skorje kaplje strupa. Fedja govori mnogo, jedko in bridko. Slednjič žaii Anfiso, da ta plane, vrže kozarec narij in zrizna pred vso družbo, da je njegova ljubica in da zdaj hoče uloviti ta človek v greh še Ninico. Anosov, Anfisin oče, ki je navzoč, ne more verjeti: ko pa vidi, da je resnica, sklene vzeti kljub uboštvu vse tri hčere iz proklete hiše domov. Gredo sicer — Saša in Ninica, le Anfisa ostane. S tem trenutkom, ko se je hotela maščevati nad Fed-jem, je ostala zmagovalka. — Naslednji dah se pripravljata na odhod. Fedja hoče ubežati z Anfiso, dasi mu žena pošilja pisma, naj ostane, da mu vse odpusti, da se povrne k njemu. Fedja omahuje. Anfisa to siuti. Pride Ninica, ki prinese novo pismo od Saše, ob enem pa mu razodene, da ga zelo ljubi, naj vzame njo s seboj, ne Anfiso. «Jaz sem čista — prisegam ti — da me do sedaj še ni poljubil nobeden moški.« V tem je strašna Ninična moč. Omahovalec ji reče, naj pride drugi dan. Anfisa je poslušala, videla je, kakšen vtis so naredile Ninične besede nanj. Sklene ga umoriti, zakaj v prstanu nosi strašen strup cijankalij in Fedja sam ji je dejal nekoč, zakaj ni u-morila tistega oficirja, ki jo je žalil. Zdaj jo je žalil on... Usniva ""ga v nekake sanje, da mu piti strupa v kozarčku konjaka, Fedja pade mrtev na tla. Anfisa divja od groze. Drama je končana. Gledalci so videli nastopiti na odrti tudi neko starko — babico. Tihi je, mirna, kadar govori, govori, počasi, polglasno. Drugače posluša. Ta starka je človeška vest. Za Fedjo je strašna, ker ga neznansko obtc&uje, za malo, nedolžno Ninico je dobra, ker ji nič hudega ne more očitati. «Njeno obličje je skrivnostno, a zelo strašno«, pravi Fedja v prvem dejanju. «Nihče ne ve, odkod je prišla, in kaj je bila. Že v detinskih letih sem se bal nje, te sobe in teh neskončnih zank ki iih navezuje. Kdo je ona? Kje prebiva njena temna duša?... Jaz vem, na primer, da se dela gluho-— zakaj? Morda zato, da nemoteno prisluškuje? Morda zato, da bi vse izvedela? Ali pa zato, da molči? In jaz, ki nisem strahopeten, jaz se bojim te gluhosti, v kateri je toliko čuječnosti. Bojim se tega molčanja, v katerem je toliko zagonetne, toda gromovito kričeče la2i.» ko zapeljuje Anfiso, se naenkrat pojavi starka — vest pred njim, ki je vse pričujoča, le on je ne vidi vedno; zagrozi ji s pestjo: «Molči!» Pri krstu otroka sede starka za mizo med goste in molči. Ko ostaneta po škandalu Fedja in Anfisa sama, tedaj Fedja naenkrat zagleda starko:« Zakaj je tu sedaj? S&j sem vendar vse zapodil ven.» V zadnjem dejanju je Anfisa zamišljena. Hodi k starki in ji nosi hrane. Vest jo grize, ne more je odpoditi. «Zakaj je ne pustiš, da pogine?« Ko je Fedja mrtev se znova priEaže starka — vest pred Anfiso. «Kaj naj napravim?« jo vpraša Anfisa. Ta ji odgovori: «Ni kaj napraviti. Vse je napravljeno. Molči.« Na čudovit način je Leonid Andrejev napravil iz nemogočega mogoče, upodobil je človeško vest na odru, ki tvori drami nekako grozno, skrivnostno ozadje, in je ob enem njen bistven del. Brez nje bi bila drama kruta, sicer še vedno velika umetniška vrednota, a je zadobila zdaj svojo etično globino, svojo izprašujočo dušo, ki loči dobro od Zlega, ki dviga in obsoja. Drama je obsežna radi dolgih di-jalogov. Mnogo je podrobnosti vmes, ki sicer niso absolutno bistvene za igro, a so vendar lepe, v okvir se vjemajoče, ker dajajo drami vtis življenske resničnosti. V tem oziru so Rusi, poleg Gogolja in Tolstoja posebno Adrejev, pravi mojstri. Ne čutite, da gledate igro, zdi se vam, da zrete življenje pred seboj. Vsaka beseda je naravna, nobena kretnja narejena ali prisiljena. Kljub dolžini drame (v soboto je trajala predstava do ene in en četrt popolnoči), je držala občinstvo v neprestani napetosti, da niti eden ni odšel pred časom. Kakor rečeno, je bila ta uprizoritev za Dramatično društvo težka naloga in tem bolj razveseljivo je, da je bila ta naloga častno rešena in je kljub temu, da imamo po večini diletante pred seboj, na nekaterih mestih nudila popolen umetniški užitek. Inscenacija je bila v danih razmerah dobra. Posebno^ salon v drugem in tretjem dejanju in tudi zastor ji v četrtem dejanju. Motilo nas je nekoliko prvo dejanje, morda bi bilo moralo biti obilježje nekoliko svetlejše, a moramo pač upoštevati razmere. Igro je ržiral in igral glavno ulo-go g. Terčič, nova moč Dramatičnega društva. Krepka moč. Vidi se mu, da pozna igro do vseh potankosti zelo dobro in je bila zato tudi dobro izrežirana. Vse psihološke podrobnosti in vsak pomen besede, je bil od igralcev vsaj dostojno nakazan, četudi včasih iz urrliivih vzrokov ne izigran. To je us 'i režije. Tudi igra g. Terčiča je bila zelo dobra. Posebne hvale je vreden tisti miren način igranja, s katerim se nam zdi, da imamo življenje pred seboj in ne igralca, ki se je učil iz predpisanega teksta. To ni samo rutina, in znanje vloge, njegovo pojmovanje igranja je pravo. — Gospodična Kledčjeva je znana igralska moč našega osobja. Menda zna med vsemi čuvstveno BERLUZ-SCROOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-388 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znarrcefa, da je naša dobra, nepozabna mati, stara mati, sestra, tašča, teta Marija vdova Gržina roj. Špelar trgovka danes, ob ponoči, nenadoma v Gospodu preminula. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v sredo, 6. t. m., ob 4. uri pop., iz hiše žalosti v Št. Petru na Krasu na domaČe pokopališče. Priporočamo jo v molitev. Št. Peter na Krasu-Trst, 4. aprila 1927. Žalujoče rodbine: GrSVita, Saftsr, Špelar, Stepi*, Kralj. najbolj pronikniti svojo ulogo. Demonska je. Ustvarila je Anfiso, ki se je dostojno podala k igri Fedja in je vešče prešla vse težke prehode in obrate v svojem Čuvstvovanju. In čndno je, da je v najtežjih prizorih najboljša in najmočnejša G. Košuta kot Rosentlial, g. Pod-menik kot Tatarinov, In g. Živec kot Anosov, so bili dobri po svoji maski in igri; ustvarili so polnovredne osebe, ki so se brezhibno vjemale v okvir igre. Šo pred temi bi bil moral omeniti Ninico (g. Ju-govo), ki je imela za Anfiso eno najtežjih ulog, a je do začudenja dobro podala dušo doraščajočega dekleta. Opozoril bi na njen nastop v drugem in četrtem dejanju; posebno v četrtem. Prizor v četrtem je nevaren, da bi vzbudil smešnost, (ne smeha, zakaj nekateri ljudje se smejejo vsemu), a ga je podala tako verno in prisrčno, da nas je prepričala. Gospodična Mervičeva je igrala Sašo dobro; v mirnih trenutkih je podala vdano, ljubečo ženo Fedja izborno, (omenim prvo in drugo dejanje), le v težkih, razburi jivib i "rrorih, (škandal v tretjem dejan ju}, je popustila. Po postavi in po vsem ostalem se je sicer dobro vjemala v igro, in priznam, da je dobra igralska moč; le v izgovorjavi stavkov je nekoliko monotbna. G. Medvćšček je imel kot Petja majhno ulogo, a mi je v «Španski muhi» že bolj ugajal, dasi slab ni bil. Gdč. Zorzut je igrala Anfisino mater, staro Anosovo, in je bila, morebiti radi svoje obleke in maske bolj nego radi igre, najbolj iz okvirja. Zaman, nisem se mogel uživeti, da je to stara gospa in niti njena igra mi te iluzije ni mogla ustvariti. Ne trdim, da bi ne bila dobra igralska moč; morebiti bi boljša maska popravila vse, ali pa vloga ni bila zanjo. — V ostalem vinjena družba v prvem dejanju ni znala igrati dostojne pijanosti. Mislim na mlade ljudi v ozadju. Preveč je bilo zibanja. Ro-sentnal je to pijanost dobro igral; vinjen človek, ki pa heče pred ljudmi radi svojega človeškega dostojanstva vseeno kolikor mogoče maskirati svojo pijanost. No — to je malenkost. Te j drami sem posvetil malo več besed radi tega, ker se mi zdi uprizoritev lep korak naprej in naj bo nekak mejnik v našem razvoju. Ce je Dramatično društvo uprizorilo to težko dramo tako dostojno, moremo pričakovati, da bo uprizoritev lažjih iger še bolj popolna. Prihodnjič bodo ob Molierovem «Skopuhu» prišli na svoj račun tisti, ki iščejo pri predstavi umetniški užitek. France Bevk. LADJE BODOČNOSTI «Munchener Neuesten Nachri eliten)) priobčuje v eni svoji prilogi «Fortschritte der Technik» razpravo o senzacijonalni iznajdbi inženirja A. Boernerja iz Draždan. Ta inženir je že znan po svojih iznajdbah na polju zrakoplovstva. Pred kratkim pa je zgradil malo, devet metrov dolgo ladjo na svoj poseben način in dosegel v praktičnem poizkusu naravnost nepričakovan uspeh. Strokovnjaki vidijo v tej iznajdbi višek tehnične popolnosti in posebno razvneta domišljija bi zamogla roditi upanje, (Dalje na IV. strani) DiflNtPfl harmoniji, avtomatični kla-r!»llin9y vir ji, novi. zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Plaćanje na obroke. — Riosa, Trst, Valdirivo 24. 286 7!J3Tf£t?fi N- Borsatti & Figlio, Trst, *lt?ilAlUllg Corso 47 (lekarna RovU) popra\lja, prodafa fn kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori *e slovenski. 393 druge, posebno trpežne, z vsakim jamstvom 2400, — Tiirk, San Lazzaro 10. Pazite na rsslov. " 400 KUHINJO in spalno sobo, iz trdega lesa, prodam radi odhoda. Guardiella - Sco-glietto 97, Sv. Ivan. 443 MESAR, pošten, starejša moč, se sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe na Vzajemno kmet. zadrugo v Vipavi. 425 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se rodaja samo v lekarni Castellanovich, rst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dell'lstria). 395 ¥ BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 352 Predno pro^aio 2LATO In obtičite zlatarno 111 mm Vea (iaithil št. -43 kjer dobite najvišje cene. - Kupujem listke Testne zastavljalnice. Heiike prodala dežnih piasčcv-froyršn&iv in plašžev PRIMERJAJTE CENE!! Dežni plašči, gumirani od L 7t».— naprej Površniki, moški od t 150.— . PovrSniki gabardines, volneni, Štiri barve moSki . . od L 195.— . Plašči coverccats. ženski ... od L 230.— . PovrSniki coverci»ats, s svileno podvla-ko ... od L 325.— . French-Coats brez gumija s podvlako tertan in oljnatim platnom, nepremoČ-ljiv, v raz jih barvah . . . oi L 375. — . Izgotovljene obleke od L 170.— Obleke po meri iz najfinejšega blaga od L 380.— Blago covercožts za obleke n« meter L 46.— VIA MURATTl ŠT. 4 (tik gledališča Exce!sior) PODLISTEK <6r) .V. I. KRIŽANOVSKA: ROMAN «Samuel je močan medij; njegova sila bo danes sodelovala pri čudovitih pojavih; Abrahar mov dali heče stopiti z njim v dotiko.» — Ah, ka-kšen slepar! — je pomislil Samuel. — Z imcnc.m mojega očeta lioče premagati mojo nevero in me prisiliti,,da ga povabim k sebi. — Prosim duhove, — je rekel zaničljivo, — naj se ne trudijo posnemati mojega očeta; jaz ne verujem v nesmrtnost duše, zato je jasno, da ne more govoriti nekaj, kar je že uničeno; brez-snovna bitja na j se rajši obračajo k onim, ki bodo rajši sprejeli njih poslanstva. Pri teh besedah se je začela miza močno gu-gati in z dogovorjenim številom glasnih udarcev so duhovi zahtevali pisalno tablico. Prinesli so jo ter u pihnil i svečo. Kmalu je Samuel začutil, kako se je medijeva roka v njegovi zleknila in otrpla; nato je Anglež težko vzdihnil, se naslonil na stolico in navzoči so videli, da prihajajo iz njegovega telesa svetle iskre, ki so se kot svetel oblak osredotočale na njegovi roki. Ta oblak se je premikal in Širil ter prišel do sredine mize in tedaj se je pokazala na njej svetlikajoča se roka, ki se je jasno odražala na temnem oblačnem ozadju; v tem hipu se jo tablica dvignila nad mizo ter obstala v zraku v višini bankir j evega obličja; roka se ji je približala in z iztegnjenim prstom načr- ta 1 a svetlikajoče se znake, v katerih je mladi mož takoj spoznal judovsko pisavo. — To pa je preveč! — je nehote zašepetal, ko je prebral Abrahamovo ime. Vedel je, da nihče izmed navzočih, izvzemši Angleža;, ki ga ni poznal, ne pozna hebrejščine. Toda čim dalje je čital čudno poslanico, katere črke so sproti izginjale, kakor jih je prebiral, tem bolj se ga je polaščal nemir in strah; hladen pot mu je stopil na čelo. «Nespametnež! — je pisala svetlikajoča se roka, — ti misliš, da s telesno smrtjo nestane tudi vse, kar misli in trpi v tebi! Jaz vem vse in te pomilujem. Jaz sem resnično Abraham, tvoj ode, in da ti dokažem, da osvobojeni duh tudi po telesni smrti vidi in sliši, ti povem, da mi je aa-mena otrok znana.» Samuel je zavpil, skočil od mize in Izpusta medijevo roko; v tem trenotku je tablica padla z ropotom na tla in svetlikajoča se roka se je bliskovito zarila v prsa M. H., ki se je začel zvijati in tiho stokati. — Kaj delate, gospod Valden! — je vzliknil grof H. — TViko se ne postopa pri takih sejah! Na ta način utegnete umoriti medija; sedite hitro in sklenite verigo. Ko je bila veriga vnovič sestavljena, je speči medij s slabotnim glasom velel grofu H., naj izvrši nad njim nekaj znamenj, nato pa naj bo vse tiho, dokler se ne prebudi in ne zaključi seje. Ko se je M. H. prebudil in je družba Sla v veliko dvorano, so vsi za-pazili smrtn<5 bledobo bankirja, ki je bil videti silno potrt. — Prejel je kakšen porazen dokaz, — je pri-šepetala baronesa Kirchbergerjeva svojemu zetu, Toda motila se je. Samuel je bil prepričan samo o tem, da je postala njegova skrivnost na neki način znana sleparju, ki ga bo izkoriščeval in skušal odkupiti "Stoj molk z zlatom. Svetlikajoče se črke so bile samo nekakšen uvod k izsiljevanju, za katerim sta stala Marta in Etien, ki se sama ne upata odkrito nastopiti, zato si najela pomočnika v tem pustolovcu. Zatajujoč svoje razburjenje je stopil k M. H. in gpu naravnost vprašal: — Dovolite gospod, da vas vprašam, če ste bili v Novem Jorku ali v Va&ingtonu? — Bil sem v cbeh mestih, — je odgovoril mirno Anglež. — Ni dvoma, — je pomislil Samuel, pomenljivo pogledal svojega sobesednika ter pristavil: — Pripravljen sem sprejeti vas, kadarkoli želite, M. H.; če mi imate sporočiti kaj vainega, me najdete doma vsak dan od 9 do llih. M. H. ga je pogledal z nepopisnim začudenjem, ko pa je videl mračno in resno bankir j evo lice, se je poklonil v znak soglasja. Samuel ni imel več veselja oetati pri večerji, zato se je poslovil, rekoč da se ne počuti dobro. Baron Kirch-berg ga je spremil do predsobe in ga zmagoslavno vprašal: — No! Ali Se vedno dvomite? — Bolj kakor nikoli poprej! — je odgovoril Samuel s prisiljenim smehom. Toda priznavam, da nisem mogel presenetiti spretnega sleparja. Ko je prišel domov, je bankir odslovil lakaja in se zaklenil. Dolgo je hodil gori in doli po sobi strašno vznemirjen. Misel, da je v oblasti pustolovca in da bi utegnila priti resnica vsak hip na dan ter ga oropati življenja in torej tudi možnosti maščevanja, ga je spravljala skoraj ob razum. Končno se je ves izmučen od te notranje borbe vrgel na posteljo ter ugasil svečo; toda ni mogel zaspati; nemirne misli mu niso dale spati. Samuel ni vedel, koliko časa se je nahajal v tem stanju; tedaj je nenadoma zaslišal razločne udarce po postelnjaku. Ves zamuden je začel poslušati; to je bilo ravno takšno trkanje, kakor ga je sliSal v sobi, v kateri so imeli špiritistično sejo. Po kratkem odmoru se je trkanje vnovič oglaMlo, zdaj pa ob vznožju postelje, nato na posteljni omarici; nekaj težkega je padlo na tla, verižica in privesek ure sta zazvenela, kakor da jih je neka roka potresovala, hoteč se z njo poigrati, in skoraj istočasno so se zaslišali težki koraki v sosedni sobi, katere edini izhod pa je bil zaklenjen. Samuel jo naglo vstal; pot mu je stopil na čelo. Prva njegova misel je bila, da se je vkradel v hišo tat in pričel s svojim delom, misleč da bankir spi. Samuel je segel po vžigalicah, toda ni mogel najti škatle; dobro pa je vedel, da je bila tam, ker ko se je vlegel v posteljo, jo je imel v rokah, da si z njo zapali smodko. Ni mogel tega razumeti; hkratu mu je nekaj leglo na glavo: naglo je segel z roko ter vzel z glavo vžigalice Sililo razburjen je Samuel zanetil užigalico ln takoj je zapazil, da je bil težki svečnik prenesen na naslanjač ob vratih; stopil je tja, ga vze* v roke, prižgal svečno in skrbno preiskal spalnicc' in sosedno sobo. Povsod pa je bilo prazno in tiho Zmajal je z glavo, vzel samokres s pisalne mize, ga položil na posteljno omarico poleg sebe tei vnovič legel IV. «£DtffOVIk V Trstu, število pro-siituk brez dvoma zelo padlo. Do sedaj so v Moskvi pobijali prostitucijo s tem, da so izolirali bolne vlačuge v post bne profilaktične p-o^t&je, kjer so morale delati. To ia na ta način je bilo le malo trii nesrečnic rešenih nadaljnjega propadanja. Tekam dveh let je bilo ozdravljenih v teh postajah samo 500 žensk. V splošnem je borba, proti prostituciji zelo pomanjkljiva, zato poziva. DuniŠevskii me-rodajne činitelje, naj cd) me j o svojo pozornost na to ^pozabljeno fronto«. Dragi koder. V Fttnfkirchnu poseduje tamošnje pevsko društvo icoder giasbe-nika Beethovna, čigar stoletnico smrti je obhajal ves kulturni .svet dne 20. marca. Beethovnov prijatelj je odrezal po .-mrti umetnika koder z njegove glave. Koder je prišel končno v lasi d ruš i. v a. Neki amerikanski milijonar je ponudil pevskemu društvu 1-0.000 dolarjev za Beethovnove lase. Pevsko društvo je ponudbo že sprejelo in bo z izkupičkom (220.000 lir) sezidalo v Ftinlkirchnu glasbeno palačo v spomin na nesmrtnega mojstra. Umetni sneg. Te dneve sta sklenila odbor berlinskega sejma in neki angleški izumitelj pogodbo, j>o kateri dobi Berlin kot prvo med vsemi nemškimi mesti pravico, napraviti u-metna smučišča in sankišča. Angleškemu izumitelju se je posrečilo napraviti tehničnim potom prašek, ki ima v športnem oziru iste lastnosti kakor sneg. S koncem prvega tedna prej omenjenega velesajma «e odda v stari avtu mobilni lopi na Kaiserdammu tako umetno sankaliŠČe svojemu namenu. Namerava se tudi zgraditi na mestnem ozemlju pri Eicbkampu umetni hrib iz takega umetnega snegu, da se bodo meščani tudi poleti zabavali s sportom, ki je drugače omejen le na zimske mesece. V ta namen se bo uporabno 200 tisoč kg umetnega snega. Cc napravimo še en korak dalje, pa pridemo do poletnih umetnili ozebkov. Posebno dijaško društvo Skrivnostni zapiski, ki so se dobili v žepu 18-letnega dijaka An-thonyja Zeno iz Portchestera (Zed. države Sev. Amerike), potrjujejo domnevo, da obstoja meji dijaki Zedinjen. držav samomorilni klub. Anthony Zeno je bil sin premožnih starSev in ni imel prav nobenega povoda do samomora. Niti o nesrečni ljubezni, radi katere je opravičiti marsikateri nepremišljen korak mladih ljudi, se ni moglo v tem slučaju govoriti. Bolj in bolj se množi število samomorilcev med učečo se mladino Zedi-njenih držav. To je bil v treh mesecih že štirideseti slučaj, da si je mlad dijak vzel življenje brez posebnega povoda. Usoda amstnin t Ameriki. Kakor znano, se nahajajo najlepša dela največjih evropskih slikarjev v Ameriki. Muzeji, v večji meri pa zasebniki, se ponašajo s tem, da so znali pridobiti z denarjem največje umetnine. Angleški umetniški zgodovinar Sir John Lavery, ki je radi Študija prepotoval vse amerikanske muje-je, ki je obiskal vse umetniške zbirke amerikanskih milijonarjev, je prišel do zaključka, da so vse umetniške slike zapisane poginu, to pa radi tega, ker Amerikanci ne znajo hraniti umetniških slik. V dvoranah, kjer se nahajajo sliSe, vlada v hladnem letnem času le prevelika vročina, ki zelo škoduje barvi. V Evropi so take slike predmet največje nege. Ako ne ukrenejo Amerikanci drugače, se bodo v par letih pokvarile vse slike, kar bo pomenjalo v umetniškem oziru neprecenljivo škodo. BORZNA POROČILA Trst, 14. aprila 1927. Amsterdam S31.50-841.50, Belgija 2*2.50,-292.50, Franirija 81.80-91.80, London 101.00-101.90, New York 20.85-20.95, Španija 363.50-3f75.50, Švica 400.50-404.50, Atene 20.50-27.50, Berlin 492-502, Bukarešt 11.85-12.85, Praga Gl.90-62.40, Odrska 362-372, Dunaj 290-300, Zagreb 30.50-37. Vojnoodškodn. obvezniee 60.66. DAROVI V počastitev spomina blagopok. g. Ignacija Počivalnika, župnika v Bazovici, daruje g.a Marija Petrič L 30 za Šolsko društvo. Potom g. Jakoba Stepančiča so darovali zavedni Mareziganci L 10 tu Šolsko društvo. Srčna hvala! LISTNICA UREBNIŠVTA Sv. Križ pri Ajdovščial. Dopisniku: Pustite jih pri miru! S svojim počenjanjem 3e najliolj razgalijo pred ljudstvom. Zdrave in odkritosrčne moči se zberite skupaj! rOepisuikm iz otale&kih hribov: Razlogi tehtne narave nas silijo, da marsikaj moramo zamolčati v našem listu. Zato pa ne ustrašite se in nam pridno dopošiljajte dopise. 3v. Ladja. Mosiarju: Članek «zavednega mladeniča« je bil tak, da ne potrebuje odgovora. Vsak človek z zdravim razumom in poznavanjem razmer ga je odklonil. Pa še se oglasite. | SEMENSKA AJD* Sprejemamo naroČila za semensko ajdo. Vsak naročnik naj navede katero vrsto ajde želi; črno fitajerskq, ali sivo francosko ajdo. KOSE ZNAMKE «MKRKUR» Zadruga ln preprodajalca, kateri potrebujejo večje itevilo kos Mer-kar«, vabimo, da prijavijo množino, ki jo bodo potrebovali. Tržaška kmetijska družba v Trstu uL Torrebianca 19 in Rafilneria 7 , Telefon 44-39. SEMENSKI KROMPIR MLEKARSKA ZADRUGA V TRNOVEM, ki Je prejela zadnjs dni nekaj vagonov semenskega krompirja «Oneida» iz Ju g osi a-vije, Je pripravljena odstopiti dokler zaloga traja okoliškim zadrugam in kmetovalcem potrebno množino v izključno semensko uporabo. I Ne poz.bite, da bo prod^ja'a ob priliki velikonočnih praznikov tvrcika SCTEKA, KMET. POTKSBSĆINS kmetijska drTiž^a v Trat« ul. T&rre biaaca 13 isaa v zalogi: SE5SKTCA Trtaa in zelesj^iciui, ter crctli?-»a zornem.a, li^naškega tzvim. aka in iravna seasena, ter zajam-Osnft f)ari©lie inceraa i u do- V1+3.&3 ali triletne doi&Ije. Semen-ski «vrs iz ČcSLe krmiko v oso Maštat rds&o doi&o in Sckei-ckjrI ru-vasno, ]necj kratkim iz fj'eiadije. UHSTNA GNOJILA Meiaulsa umatne^a gnojila za I^zerap4x in z&ienjavo. Supfexl8&lat, kašijevo sol j on čilski solit sr. CMSLARSKS POTREBŠČINE Satnice iz naravnoga vc**=ka, katare zamenjamo tudi za vosek, tr-calniee za mad, izgotovljcas A. — Z. panje, vsakovrstno čebelarsko orodje iu pripravo, ter vse kovinske iiele za A. — Ž. panj. Na žeijo do^oflljemo i adi cenik. ŽVEPLO IN MODRA GALICA Tekom tega tedna nam dospe prva pešiljatev žvepla in modre palice. Pr^dnaročnikom bomo odposlali po naročilu po železnici. Ko blago t'.ospe v Trst, bomo javili posebej. TisUGrcsU 26 (rrpifti zutatij s niti) Kaske e'&ickg cd L 140'— naprej Površnik? ofl L 130— noprcj. Vehka izbtra tu-in inozemskega blaga. lastna kiaj.unka l.r. Icftlarij« otoke m asri. Govori se ilmmki. L* ordinira v TRSTU fe fi. E. infcPtti it. ti Ki. fa fo uit^&i Od 9-12 ln od 3-7 jk **z 1 Tržište! P0!®l2l£S In !k iuuui reglstr. zadruga z omej. poroSt-^m uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre klanca 19, i. n. Sprejema navadne hranMne vlo^e n« knjižice, vloge na tekoči račun in vl^ge za čekovni proina*, ter j h ob:e»tuje SaST po 4°0 večje in stalne vloge po dfgovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račtan in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, meuLe, zastave ia osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Ba Feipslagfl vareostM itilti (s:!?;) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od Iti do IS. Ob nedeljah je urad zaprt Siev. telef. '23-67. 179 ijsiati sk tel mni si v Trstu I }*««*«*.**««»»••••••».«•••«;»••<«>•• .................................. ; fzvrSuja vsa tiskarska deia v najmod:rnejfm stilu^ kakor j • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga j najmodornsjlml stpojl, • 1 črkam.', L>notypa.__8tereotypijo ter Rotacijskim stroj m ; • Vsa naročila S2 izvršujejo točno in po zmernih canan. : .»•».«»••••••••••••♦••»•••»»•••»«....t i UL S. Francesco d' Assisi 20 \ ; i 531*3 ar*HiS33Sy». rn NOC PRETE Roman v treh delih Spisaia V. ). Krilanovska. U ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6'—, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proli v naprej poslanemu znesku. - Roman je H-daia 1* založila fiskarnn Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu. Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Stoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezue T originalne platnice (cena L 10) se dobi v knjigarni STOKA.