JCPrimorski
* ^^	dnevnik
NEDELJA, 11. OKTOBRA 2015
trst - Na 5. strani
Nad polomom TKB padel zastor
Analiza poročila likvidatorjev
št. 237 (21.474) leto LXXI.
sport - Na 24. strani
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD £ orimorski snort 3 U
primorskijport
—postani naš sledilec—
Skrite sanje? »Slovenski dres«
Pogovor z odbojkarjem Jernejem Terpinom
zagraj - Na 17. strani
Na Debeli Griži tudi krožna pešpot
Dela novembra, kmalu odprtje kaverne
Burja
kraljica
Barcolane
>/12
_£
je
Z odlokom z dne 31.01.11 Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom,
še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom
od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
U
ANKARA - V Ankari sta včeraj odjeknili dve bombni eksploziji, ki sta terjali najmanj 97 življenj, skoraj 400 ljudi je bilo ranjenih, od teh je bilo več desetin na intenzivni negi. Na kraju napada so se takrat zbirali udeleženci protivladnega shoda za mir, ki ga je sklicala leva prokurdska opozicija. Turški predsednik Recep Tayyip Er-dogan je dejanje razglasil za teroristični napad in napad na enotnost Turčije.
Eksploziji sta odjeknili v bližini glavne železniške postaje pred shodom za mir, ki ga je sklicala leva prokurdska opozicija s stranko HDP na čelu. Udeleženci shoda so nameravali terjati konec napadov turških varnostnih sil na pripadnike Turške delavske stranke (PKK). Prokurdska stranka HDP pa kot glavno tarčo napada vidi sebe. Po napadu so nekateri privrženci opozicije policiste napadli z vzkliki "morilci". Ti so nato streljali v zrak in jezno množico razgnali. Kasneje se je v Istanbulu tudi zbralo več tisoč protestnikov, ki so odgovornost za pokol pripisali Erdoganu, ki so ga označili kot "lopova in morilca".
Na 3. strani
intervju - Teran
Boris Lisjak: Vključili bomo zamejske vinarje
DUTOVLJE - Vinarji s slovenske strani meje, ki se borijo za zaščito terana, nikakor nočejo izločiti kraških proizvajalcev iz Italije. »Iz srca želimo, da bi to vino zaščitili na celotnem območju Krasa, ki je eden in enoten, čeprav se nahaja v dveh državah. Prepričan sem, da nam bo to uspelo,« pravi Boris Lisjak, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana, ki se v prvi vrsti poteguje za zaščito tega naziva pred hrvaškimi pridelovalci. Za čezmejno zaščito terana se je zavzel tudi deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli.
Na 7. strani
manjšine
Nepoznana
zgodba
Južnotirolcev
turčija - V dveh eksplozijah v Ankari ubitih 97 in ranjenih 400 demonstrantov za mir
Pokol zmernih Kurdov
TRST - Na posvetu manjšinskih dnevnikov ob 70. obletnici Primorskega dnevnika 19. septembra letos je južnotirolski dnevnik Dolomiten predstavil njegov odgovorni urednik Toni Ebner, ki je spregovoril tudi o zgodovini Južne Tirolske. Ta zgodovina je dokaj nepoznana, je pa zelo zanimiva in se znatno razlikuje od kli-šejskih informacij, ki se pogosto pojavljajo v italijanski javnosti. Danes objavljamo prvi del posega, ki zadeva čas do konca druge svetovne vojne.
Desna sredina enotno na volitve v Trstu
Na 6. strani
V Gibanju 5 zvezd primarne volitve
Na 6. strani
Otroški nasmehi povezali Gorici
Na 20. strani
Košarkarski derbi v Dolini Boru Radenski
Na 26. strani
Meta Sterni (AK Bor) 5. na DP v atletiki
Na 26. strani
9771124666007
2
Nedelja, 11. oktobra 2015
AKTUALNO
/
SIRIJA - Za nadzor nad drugim mestom v državi se potegujejo IS, uporniki in sirska vojska
Srditi boji za Alep
Ruska letala so v zadnjih 24 urah izvedla 64 letalskih napadov in zadela 55 ciljev Islamske države ZDA in Rusija bodo nadaljevali pogovore za preprečevanje incidentov v zračnem prostoru
ALEP - Islamistični uporniki se v Siriji borijo s pripadniki Islamske države (IS) za nadzor nad mestom Alep. Washington je medtem napovedal nadaljevanje pogovorov z Moskvo o usklajevanju zračnih napadov v Siriji, medtem ko Rusija nadaljuje svoje zračne napade na cilje v tej državi. Islamska država se je v petek Alepu približala na le nekaj kilometrov, uporniki pa so včeraj eno od vasi, zavzetih v tem pohodu, uspeli osvojiti nazaj.
IS se je z ofenzivo Alepu približala najbolj doslej, to pa bi lahko še dodatno zaostrilo situacijo v tem drugem največjem sirskem mestu, kjer ima trenutno zahodni del pod nadzorom sirski režim, vzhodnega pa uporniki. Napredovanje IS ogroža oboje, ekstremisti pa bi lahko zaprli tudi pomembno cesto, ki Alep povezuje s turško mejo. Iz province Alep poročajo tudi o eksploziji v tovarni razstreliva in orožja v mestu Al Bab, ki je pod nadzorom IS. Vzrok za eksplozijo ni znan, so pa nad krajem opazili bojna letala. Ali so pripadala Rusiji, Siriji ali zaveznicam ZDA, ni jasno.
Ruska letala so v zadnjih 24 urah izvedla 64 takih napadov in zadela 55 ciljev Islamske države (IS), je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Po navedbah ministrstva so v napadih v provincah Damask, Alep, Hama, Raka in Idlib uničili 29 kam-pov za urjenje teroristov, 23 obrambnih položajev, dva centra za poveljevanje in skladišče streliva. Dan prej so ruska letala izvedla 67 napadov v Siriji, potem ko je bilo v četrtek napadov 27. Rusija trdi, da borcem zmanjkuje orožja, streliva in goriva. Zaradi tega naj bi jim padla morala in zapuščajo svoje bojne položaje na vzhodu in severovzhodu države.
Na drugi strani v nevladni organizaciji Sirski observatorij za človekove pravice trdijo, da so ruska letala obstreljevala tudi območja, ki so pod nadzorom zmernejših upornikov, nasprotnikov tako IS kot sirskega režima. Šlo
naj bi za napade v provincah Hama, Idlib in Latakija.
Severno od Hame je medtem sirska vojska zavzela strateško pomemben kraj Atšan. Gre za prvi uspeh ofenzive na tleh, ki jo je proti upornikom ta teden sprožil sirski režim. Sirske vojake ob tem iz zraka podpirajo ruska letala. Včeraj so državni mediji poročali, da je vojska v Hami ubila 75 pripadnikov Fronte Al Nusra in uničila njihova oporišča in orožje. Prav tako so izpostavili zračne napade sirske vojske v Hami in Idlibu.
Rusija je svoje zračne napade v Siriji začela konec septembra in navedla, da bodo njen cilj IS in druge "teroristične" skupine. Koalicija pod vodstvom ZDA Moskvi očita, da se bolj osredotoča na zmerne islamistične skupine, ki se borijo tudi proti sirskemu režimu, kot na
džihadiste. V petek je Pentagon napovedal, da bo z Moskvo znova vzpostavil pogovore, namenjene preprečitvi vojaških incidentov v sirskem zračnem prostoru. Za nadaljevanje so se odločili, potem ko so prejeli odgovore na svoje predloge. »Vodilni preučujejo ruski odziv, pogovori pa se bodo najverjetneje zgodili že ta konec tedna,« je dejal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Peter Cook.
Washington je sporočil tudi, da se je odločil začasno ustaviti sporni program oboroževanja in urjenja sirskih upornikov za boj z IS, ker se je izkazal za neuspešnega. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konšenkov je včeraj potrdil, da bo Rusija z ameriškim Pentagonom govorila o izogibanju incidentov v sirskem zračnem prostoru.

LIBIJA - Prizadevanja posebnega odposlanca ZN Bernardina Leona
Zahodne države podprle vlado narodne enotnosti
NEW YORK - Varnostni svet ZN ter v posebni skupni izjavi Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija, Španija in ZDA so izrekli močno podporo oblikovanju vlade narodne enotnosti v razklani Libiji. Dogovor o tej so pogajalci sprtih strani v Libiji dosegli na pogovorih pod okriljem Združenih narodov, a je njegova uresničitev pod vprašajem.
Libija, ki se je po padcu samodržca Moamerja Gadafi-ja leta 2011 znašla v kaosu, ima dva rivalska parlamenta in vladi, ki tekmujeta za oblast, obenem pa tudi več oboroženih milic, ki se borijo za nadzor. Mednarodno priznana vlada pod vodstvom premierja Abdulaha al Tanija ima od lani sedež v pristaniškem mestu Tobruk na vzhodu države, islamistična vlada pa v prestolnici Tripoli.
Med sprtimi stranmi že več mesecev potekajo pogovori pod okriljem ZN. Odposlanec ZN za Libijo Bernardino Leon je sporočil, da so se v četrtek dogovorili za oblikovanje nove vlade narodne enotnosti. Novo vlado naj bi vodil Fajez Saradž,
55-letni arhitekt, ki je sedaj poslanec v parlamentu v Tripo-liju. Imel naj bi tri namestnike, enega z zahoda, enega z vzhoda in enega z juga države. A ta dogovor morata sedaj potrditi oba parlamenta. Ali bo dejansko uresničen, nikakor ni gotovo, saj so mnogi v Libiji nasprotovali že samim pogajanjem.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dogovor nemudoma pozdravil, nato pa mu je v petek zvečer po lokalnem času podporo soglasno izrekel tudi Varnostni svet ZN, ki je Libijce soglasno pozval, naj »z vsem srcem in v duhu sprave« podprejo dogovorjeno rešitev. Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija, Španija in ZDA so poleg tega ponoči izdale skupno izjavo, v kateri terjajo takojšnjo uresničitev dogovora in opozarjajo, da se čas izteka. Še posebej evropske države si močno želijo ureditve razmer v Libiji, saj je ta država, potem ko je zapadla v kaos in varnostni vakuum, postala glavna izstopna točka za številne begunce, ki se preko Sredozemskega morja podajajo proti Evropi.
CLAUDIO MAGRIS
»Na Marina so se pognali kakor psi«
RIM - Tržaški pisatelj Claudio Magris se je včeraj s komentarjem v Corriere della Sera vključil v debato o odstopu rimskega župana Ignazia Marina. Magris njegovo županovanja ocenjuje za pomanjkljivo, solidarizi-ra pa s človekom. »Nanj so se spravili kot trop psov na bežečega sužnja iz plantaže ameriškega juga,« je med drugim zapisal Magris in dodal, da se mu tolikšna podlost resnično gnusi. Pisatelj je posebej kritičen do Mari-nove stranke, ki da nosi največje odgovornosti za stanje v Rimu.
Marino je medtem potrdil, da namerava jutri ali najkasneje v torek formalno vložiti odstopno izjavo, prej pa želi zaključiti nujne upravne zadeve. Nekateri so včeraj namigovali, da skuša z zavlačevanjem pridobiti še nekaj dni, tako da bi zakasnil odštevanje 20 dnevnega roka po vložitvi odstopa in se še z župansko trobojnico 5. novembra udeležiti prve obravnave procesa proti »rimski mafiji«.
Včeraj so se nadaljevala ugibanja o kandidatih za naslednika. Sodnik Raffaele Cantone in predsednik Conija Giovanni Malago sta izklučila možnost, da bi kandidirala. Radikalci, Sel in Občanska lista pa bi ponovno kandidirali Marina, ki ga je več deset tisoč somišljenikov podprlo na Facebook strani »Jaz sem z Marinom«.
Grški skrajni desničarji napadli čolne z begunci
ATENE - Na morju pred otokom Lezbos je pet zamaskiranih moških napadlo štiri čolne, polne beguncev. Uničili so motorje na gumijastih čolnih, nato pa pobegnili na svojem gliserju. Po poročanju več grških medijev so napadalci grški skrajni desničarji. Po napadu, ki se je zgodil v petek, so begunci več ur nemočno pluli po morju med Turčijo in Lezbosom, nakar so jih na srečo rešili ribiči in drugi, ki so pripluli mimo.
MADŽARSKA-HRVAŠKA - Zaostrovanje
Budimpešta »navija« za hrvaško desnico
SEVERNA KOREJA - Velika vojaška parada ob 70. obletnici partije
Kim pokazal mišice
Razen relativno visokega predstavnika Kitajske na paradi ni bilo vidnih predstavnikov iz tujine
BUDIMPEŠTA - Med Hrvaško in Madžarsko se zaradi begunske krize kopičijo nesoglasja. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je hrvaškemu pre-mierju Zoranu Milanovicu očital žalje-nje Madžarske in je na pogovor poklical hrvaškega veleposlanika v Budimpešti. Vse več je ocen, da se Madžarska vpleta v hrvaško predvolilno tekmo.
Milanovic je po poročanju hrvaškega spletnega portala Index.hr dejal, da je Madžarska "slepo črevo Evrope", katerega premier "je bil nekoč aktiven komunist, nato pa liberalec - malo vsakega". Te besede je moral v petek na madžarskem zunanjem ministrstvu pojasnjevati hrvaški veleposlanik.
Napetosti med državama so se pojavile, potem ko je Madžarska sredi septembra z ograjo zaprla mejo s Srbijo in s tem tok migrantov preusmerila na Hrvaško. Slednja zdaj dnevno na madžarsko mejo pripelje na tisoče beguncev, ki jih Budimpešta nato vozi do meje z Avstrijo. A obenem Madžarska postavlja ograjo tudi na meji s Hrvaško in naj bi tudi to mejo slej ko prej zaprla. V četrtek je Milanovic dejal, da postavljanje ograj med dvema članicama EU "ni normalno". Po njegovem je postavitev ograje "enostavna" in njegova
vlada bi to storila v dveh tednih, vendar to ni Evropa, v kateri bi hotel živeti. Omenil je tudi vlak, ki ga je Hrvaška s kakimi tisoč begunci prejšnji mesec poslala na Madžarsko in ga je slednja zadržala ter ga vrnila šele v četrtek. Madžarska je po besedah Milanovica "ukradla lastnino hrvaške železniške družbe", zaradi česar bo podjetje zahtevalo odškodnino.
Madžarska je bila že večkrat kritična do ravnanja Hrvaške v begunski krizi in je zagrozila, da ne bo podprla vstopa Hrvaške v schengensko območje. V madžarsko-hrvaškem sporu vlogo igra tudi politika - Milanovic je namreč socialdemokrat. Njegova politična nasprotnica, predsednica Kolinda Gra-bar-Kitarovic, pa je v zelo dobrih odnosih s konservativno madžarsko vlado. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je v četrtek ocenila, da se je Madžarska vpletla v hrvaško predvolilno kampanjo, pri čemer se je Orbanova desna vlada seveda postavila na stran HDZ. Tudi nekateri madžarski mediji so ocenili, da Budimpešta podpira hrvaško desno opozicijo na bližnjih parlamentarnih volitvah. Ugiba se, da naj bi Budimpešta z zaprtjem meje počakala na izid novembrskih volitev na Hrvaškem.
Severnokorejski tanki med parado, ki jo je zaznamovala običajna grandiozna koreografija
ansa
PJONGJANG - Na osrednjem trgu v Pjongjangu se je včeraj pod budnim očesom voditelja Kim Jong Una odvila velika vojaška parada ob 70. obletnici ustanovitve severnokorejske partije. Šlo je za enega največjih tovrstnih dogodkov v zgodovini te države, Kim pa je poudaril, da se je njegova država sposobna braniti v vojni, ki bi jo izzvale ZDA.
Začelo se je tako, da je na tisoče vojakov vkorakalo na Trg Kim Il Sunga. Zgradbe okoli trga so bile odete v rdeče zastave partije ter modro-belo-rdeče zastave Severne Koreje. Parado je spremljalo na desettisoče navdušenih ljudi, ki so mahali z rožami in zastavami. Poleg več tisoč vojakov so v paradi so-
delovali sprevodi tankov, oklepnih vozil in balistične opreme. Šlo je za eno največjih razkazovanj vojaške moči v zgodovini Severne Koreje, na katerem pa - razen relativno visokega predstavnika Kitajske - ni bilo vidnih predstavnikov iz tujine.
Kim je priložnost izkoristil tudi za enega redkih nagovorov javnosti. Zagotovil je, da zmore Severna Koreja bojevati katero koli vojno, ki bi jo izzvale ZDA. Kitajski predsednik Xi Jin-ping je v Pjongjang poslal svojega odposlanca Liu Yunshana. Kim se je z njim sestal pred parado in mu v pogovorih med drugim zatrdil, da si želi izboljšanja odnosov z Južno Korejo ter »mirnega in stabilnega zunanjega okolja«. (STA)
/
AKTUALNO
Nedelja, 11. oktobra 2015
3
turčija - Bombi med demonstranti v Ankari ubili najmanj 97 ljudi, skoraj 400 je ranjenih
Pokol mirovnikov
Leva prokurdska opozicija je na shodu zahtevala konec napadov na Kurde Predsednik Erdogan obsodil napad, zmerna kurdska stranka HDP pa ga obtožuje
ANKARA - V Ankari sta včeraj odjeknili dve bombni eksploziji, ki sta terjali najmanj 97 življenj, skoraj 400 ljudi je bilo ranjenih, od teh je bilo več desetin na intenzivni negi. Na kraju napada so se takrat zbirali udeleženci protivladnega shoda za mir, ki ga je sklicala leva prokurdska opozicija. Turški predsednik Recep Tayyip Er-dogan je dejanje razglasil za teroristični napad in napad na enotnost Turčije.
Eksploziji, ki naj bi bili delo samomorilskih napadalcev, sta odjeknili v bližini glavne železniške postaje pred pro-tivladnim shodom za mir, ki ga je sklicala leva prokurdska opozicija s parlamentarno stranko HDP na čelu. Udeleženci shoda, ki so ga nato odpovedali, so nameravali terjati konec napadov turških varnostnih sil na pripadnike Turške delavske stranke (PKK).
PKK je včeraj sicer sporočila, da bo po več mesecih nasilja pred volitvami 1. novembra prekinila vse vojaške aktivnosti, pogoj za to pa je, da oblasti ne bodo napadale kurdskega gibanja, ljudi in sil. Kot se je izrazila, razglaša "stanje neaktivnosti" svojih borcev, s čimer želi prispevati k mirni izvedbi volitev. A možno je, da je bila izjava PKK javnosti posredovana še pred včerajšnjim napadom, saj tega ne omenja. V minulih dneh se je že ugibalo, da utegne PKK narediti ta korak in pred volitvami razglasiti prekinitev ognja.
Erdogan je napad medtem obsodil kot teroristično dejanje in "gnusen napad
Posnetek iz videa je ujel trenutek prve eksplozije: demonstranti v prvi vrsti poskakujejo v plesnih korakih tradicionalnega plesa, za njimi pa je na levi videti plamen eksplozije, ki je sejala smrt
ansa
na našo enotnost in mir v državi". Kot je zatrdil, preiskava teče, krivci za smrtonosni eksploziji pa bodo privedeni pred roko pravice. "Ne glede na to, kakšen je izvor, cilj ali ime, smo proti vsakršni obliki terorističnih dejanj ali terorističnih organizacij," je poudaril.
Prokurdska parlamentarna stranka HDP pa kot glavno tarčo napada vidi sebe. Vodja stranke Selahattin De-mirtas je v izjavi za novinarje napad pri-
merjal z bombnim napadom na shodu HDP pred junijskimi parlamentarnimi volitvami in julijskim napadom džiha-distov Islamske države (IS) na prokurd-ske aktiviste v mestu Suruc. »Je mogoče, da država s tako močno obveščevalno mrežo ni imela predhodnih informacij o napadu?« se je vprašal. Policijo je poleg tega obtožil, da je uporabila solzivec proti ljudem, ki so po eksplozijah želeli pomagati ranjenim.
palestina - Od petka do včeraj v Gazi in Jeruzalemu
Najmanj 12 mrtvih
JERUZALEM - Nasilje med Palestinci in Izraelci vse bolj uhaja izpod nadzora. Včeraj sta bila v Jeruzalema ubita dva Palestinca, ponoči eden. Z območja Gaze, kjer so izraelski vojaki v petek ubili sedem Palestincev, poročajo o še dveh ubitih, na jug Izraela pa je bila tudi izstreljena raketa. V desetih dneh je bilo aretiranih 400 Palestincev.
V izgredih ob mejni ograji med Izraelom in Gazo so izraelski vojaki včeraj ustrelili dva palestinska najstnika. Stara sta bila 13 in 15 let. Še deset ljudi je bilo ranjenih. Nemiri ob meji trajajo že dva dni. V petek je več sto mladih Palestincev izraelske vojake tam obmetavalo s kamenjem, oni pa so odgovorili s streli in jih ubili sedem, okoli 140 pa ranili. Palestinci so z območja Gaze na jug Izraela nato včeraj izstrelili raketo, ki pa ni terjala žrtev.
O dveh novih palestinskih napadih in smrtih so poročali tudi iz starega dela Jeruzalema. Zjutraj je 16-letni Palestinec pri vhodu v staro mesto z nožem napadel dva starejša ortodoksna Juda, posredovali so policisti, ki so napadalca ujeli in ga kar na cesti ubili. Kasneje je nek Palestinec nedaleč stran napadel tri izraelske policiste. Enega je ranil huje, dva lažje. Posredovali so drugi policisti in tudi tega napadalca ubili. Pred tem je bil ponoči v spopadu z vojaki v palestinskem begunskem taborišču v vzhodnem Jeruzalemu ubit 22-letni Palestinec.
Palestinska oblast je sporočila, da so izraelske varnostne sile v minulih desetih dneh v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, aretirale kakih 400 Palestincev. Okoli sto je bilo aretiranih v vzhodnem Jeruzalemu, polovica vseh aretiranih pa je mlajša od 20 let. V tem času je bilo po palestinskih podatkih ubitih 20 Palestincev, od tega naj bi jih sedem z noži napadlo Izraelce, ter štirje Izraelci.
Po napadu so nekateri privrženci opozicije policiste napadli z vzkliki "morilci". Ti so nato streljali v zrak in jezno množico razgnali. Kasneje se je v Istanbulu tudi zbralo kakih 2000 protestnikov, ki so obsodili pokol, odgovornost zanj pa pripisali Erdoganu, ki so ga označili kot "lopova in morilca".
Turški premier Ahmet Davutoglu je razglasil tridnevno žalovanje v državi in napovedal, da volilno kampanjo za tri dni prekinja. Potrdil je tudi, da imajo dokaze, da sta napad izvedla samomorilska napadalca. Odgovornosti za napad sicer ni prevzel nihče. »Ta napad ni bil usmerjen proti eni sami skupini (...) ampak proti našim ljudem kot celoti,« je pred novinarji v Ankari poudaril Davutoglu in dejal, da so bile direkten cilj napadalcev »demokracija ter demokratične pravice in svoboščine«. »Terorist je terorist. Kdorkoli je izvedel teroristično dejanje je zagrešil zločin proti človečnosti,« je izpostavil.
Prokurdska leva opozicija, ki je na čelu s stranko HDP organizirala mirov-niški shod, pa nima dvomov in odgovornost za masaker pripisuje vladi. HDP je kasneje v izjavi sporočila, da je bil napad izrecno naperjen proti njenim članom. Zanj je odgovorna turška vlada, so zapisali voditelji stranke, ki je odpovedala vse predvolilne shode.
Do napada je prišlo v času priprav na predčasne volitve 1. novembra, potem ko je junija Erdoganova stranka izgubila absolutno večino v parlamentu in ni uspela sestaviti koalicije. Obsodbe napada so prišle z vsega sveta. (STA)
bližnji vzhod
marko.marincic@primorski.eu
Dva naroda brez zemlje
V Ankari desetine razmesarjenih mirovnikov, ki so še malo prej s petjem in plesi zahtevali konec napadov na Kurde. Od Gaze do Jeruzalema poulične eksekucije mladih Palestincev, ki so vse svoje kratko življenje prebili v kolektivnem zaporu in jih je obup pognal v brezglavi upor s kamenjem in noži proti izraelskim ječarjem.
Dve krvavi zgodbi današnjih dni, dva naroda brez zemlje, dve generaciji mladih, ki sta zrasli pod okupatorskim vojaškim škornjem. Dve tragediji, ki ju svet opazuje z razdalje, se zgraža, potoči priložnostno hinavsko solzo, potem pa pušča Erdoganu in Neta-njahuju prosto roko pri nadaljnjem zatiranju. Oba sta predragocena zaveznika, da bi bilo zaradi pravic zatiranih vredno žrtvovati gospodarske in geostrateške interese Zahoda na bližnjevzhodnih poljih svetovne šahovnice.
Ne vemo, če bodo v Ankari izsledili materialne storilce pokola. To niti ni pomembno. Že danes vemo, kdo zanj nosi moralno in politično odgovornost. Zmerna kurdska stranka mu je junija preprečila zmago na volitvah; od takrat so med Kurdi začeli sejati smrt skrivnostni atentatorji znotraj turških meja in bombniki turške vojske izven njih. Ime mu je Recep Tayyip Erdogan, predsednik Turčije.
^ slalno Sk° gledališče
abonmajska kampanja do 8. novembra
Večplastnost Jaz-a
Nešteto nepozabnih zgodb v Vašem gledališču
CANKM
I Blagajna je odprta vsak dan od 10.00 do 15.ure
www.teaterssg.com
26. deželni kongres
Slovenske kulturno-gospodarske zveze
na ..
5VSUti
Kulturni dom Gorica - Ul. Brass 20 sobota 17. oktobra 2015, ob 14.30
Skgz
6o
4
Nedelja, 11. oktobra 2015
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
DEŽELA - Odmevi na dogajanja v senatu
V Vidmu ne verjamejo Renziju in opozarjajo na negotovo usodo FJK
Sergio Cecotti se vrača na politično sceno - Debora Serracchiani miri duhove
VIDEM - Morda je šlo za spodrsljaj ali za obrobno zadevo, soočenje v senatu v zvezi z usodo dežel pa je v Furlaniji vseeno sprožilo plaz polemik. Za to nosi »odgovornost« rimski senator Demokratske stranke Raf-faele Ranucci, ki je predlagal Renzije-vi vladi, naj do konca prihodnjega leta razmisli o zmanjšanju števila dežel. To ni nič posebnega, novost je v tem, da je vlada Ranuccijev predlog osvojila kot priporočilo.
Nekateri v Furlaniji so prepričani, da se je Matteo Renzi že odločil za zmanjšanje števila dežel in za združitev Furlanije-Julijske krajine z Venetom. V zameno, naj bi Rim prižgal zeleno luč za ustanovitev tržaške mestne občine, kakšna upravna usoda čaka Gorico, Videm in Pordenon pa je neznanka. Dogajanja na furlanski politični sceni so vezana tudi na bivšega predsednika Dežele in župana Vidma Sergia Cecottija. Po večletnem molku se Cecotti oglaša vse bolj kot vodja furlanskih avtonomistov, čeprav zatr-
Debora Serracchiani
juje, da ga politika ne zanima več. To mu sicer malokdo verjame.
Cecotti, ki je v Vidmu županoval na čelu levosredinske uprave in ki uživa veliko vidljivost pri dnevniku Mes-saggero Veneto, je Ranuccijevo stališče vzel zelo resno. Ne glede na precej
Sergio Cecotti na arhivskem posnetku
kaotične razmere, ki vladajo v senatu, je Cecotti prepričan, da bo Renzijeva vlada uničila posebno upravno avtonomijo naše dežele. Rešili se bosta le Dolina Aosta in Tridentinska-Južna Tirolska, vse ostalo je pod vprašajem. Da ima Cecotti prav so prepričani v
CELOVEC - 95. obletnica koroškega plebiscita
Praznovanje v novem duhu
Govori in pesmi tudi v slovenščini - V ospredju sožitje in prihodnost dežele
Slovesnost v deželnem dvorcu v Celovcu je potekala v znamenju kulturne širine in sožitja; na sliki nastop otroške folklorne skupine
il
CELOVEC - Uradna Koroška je včeraj praznovala 95. obletnico plebiscita v povsem novem, slovenski manjšini naklonjenem duhu in vzdušju. Osrednja slovesnost ob polokro-glem jubileju, ki je v deželnem dvorcu v Celovcu potekala pod geslom »Vedenje o lastni zgodovini je ključ za skupno prihodnost«, je potekala predvsem v znamenju prihodnosti dežele. Pri tem je bilo postavljeno v ospredje sožitje ter skupna prizadevanja obeh narodov na Koroškem, a tudi sožitje in sodelovanje v širšem alpsko-jadranskem prostoru.
Izraz novega duha na včerajšnji proslavi, ki se po zamenjavi političnih oblasti pri volitvah 2013 iz leta v leto krepi, sta bila kar dva govora v slovenščini, v dvorcu deželne hiše sredi Celovca pa je zadonela tudi slovenska pesem. Po dolgih letih odsotnosti so se proslave udeležili tudi vsi trije predsedniki političnih organizacij koroških Slovencev, nemško-nacionalne organizacije kot npr. brambovci pa so letošnjo proslavo bojkotirali, kar ni motilo nikogar.
Koroški deželni glavar, socialdemokrat Peter Kaiser, je v svojem govoru, v katerem je spregovoril tudi nekaj stavkov v slovenščini, izpostavil dejstvo, da je na Koroškem vse več pobud za približevanje med obema narodoma - še posebno med mladimi. V ospredju naj bo, kar povezuje, je dejal deželni glavar in pri tem izrazil prepričanje, da bo Koroška »kos vsem izzivom, če bosta jezikovna in kulturna pestrost v pozitivnem smislu vplivali na deželo oz. odgovorne v deželi».
Kot prva govornica na včerajšnji osrednji proslavi v dvorcu deželne hiše v Celovcu je bila koroška Slovenka Katarina Wrolich, dijakinja 8.b razreda Slovenske gimnazije, ki je v obeh deželnih jezikih nagovorila najvišje predstavnike dežele s področja politike, gospodarstva, kulture in religij, koroška Slovenka Katja Gasser, vodja oddelka za literaturo kulturne redakcije avstrijske radiotelevizije (ORF) na Dunaju, pa je podala misli o
vodilu osrednje slovesnosti ob 95. obletnici koroškega plebiscita. Pri tem je izpostavila, da se je za govor na proslavi odločila manj zaradi obletnice, temveč v podporo vsem tistim v deželi, ki so v zadnjih letih pospešili dialog in sožitje med obema narodoma v deželi.
Na osrednji slovesnosti pa je zazvenela tudi praizvedba dela skladatelja Guntherja Antesbergerja v kar treh jezikih -nemščini, slovenščini in italijanščini. Iz vrst slovenske narodne skupnosti je v 120-glav obsegajočem zboru sodeloval Mešani pevski zbor »Gallus« iz Celovca, nadalje pa so glasbeni spored proslave, ki je tokrat trajala kar dve uri - oblikovali celovški zbor »Kammerchor Klagenfurt Worthersee», beljaški zbor »Alpe-Adria Chor Villach« ter mladinski simfonični orkester »Alpen Adria Jugendsinfonieorchester».
Ze dan pred včerajšnji obletnici plebiscita, ko se je 10. oktobra 1920 izreklo skoraj 60 odstotkov prebivalstva južne Koroške, torej tedaj še večinsko slovenskega ozemlja, za obstanek pri Avstriji, je Avstrijsko-slovenska koordinacija za čezmejni dialog priredila proslavo v Velikovcu z osrednjim geslom »1920 - 2015: skupno spominjanje je živeta sprava«. Slovesnosti z glasbo, polaganjem vencev in blagoslovom na mestnem pokopališču v Velikovcu, kjer so skupaj pokopani bivši vojaški nasprotniki, slovenski Maistrovi borci in avstrijski brambovci, so se udeležili člani koordinacije za čezmejni Dialog, med njimi predsednik Heimatdiensta Josef Feldner, predsednika Klubov koroških Slovencev v Mariboru in Ljubljani Danijel Grafenauer in Janez Ster-gar, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm. Slednji je ob 95. obletnici koroškega plebiscita med drugim poudaril tudi humanistično sporočilo prireditve, da je konflikte treba reševati na miren način. Presenetljivo se je slovesnosti na pokopališču udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša.
Ivan Lukan
Severni ligi, v Forza Italia pa so zelo previdni in čakajo na razvoj dogajanj.
Zelo jezni na Cecottija so furlanski demokrati, ki mu očitajo, da išče vidljivost v javnost in da se pripravlja na ponovni vstop na politično areno. Morda tudi kot protikandidat predsednice Debore Serracchiani na deželnih volitvah čez tri leta. V furlanski DS so torej kritični do Cecot-tija, kritični pa so tudi do možnosti ustanovitve tržaške mestne občine.
Predsednica deželne vlade je včeraj znova ponovila, da ukinitev dežel s posebnim statutom ni v načrtih Renzijeve vlade. Serracchianijeva se pri tem sklicuje na stališča ministrice za reforme Marie Elene Boschi, ki je na nedavnem obisku v Trstu rekla isto: Renzijeva vlada ne razmišlja o ukinitvi avtonomnih dežel in pokrajin. Serracchianijeva tudi opozarja, da namer Renzijeve vlade glede morebitnega zmanjšanja števila dežel nikakor ni mogoče vezati na stališča senatorja Ranuccija.
ŠTANJEL
Obnovili
Ferrarijev
vodovod
ŠTANJEL - Ob počastitvi 150-le-tnice rojstva domačina, arhitekta Maksa Fabianija, je Občina Komen obnovila prvi del Fabianijevega vodovodnega sistema v Ferrarijevem vrtu. Z minimalnimi posegi v sistem je voda iz vrha šta-njelskega griča ponovno stekla po ceveh do bazena v Ferrarijevem vrtu. Fabiani je za čas svojega življenja v Štanjelu zasnoval vodovodni sistem, pri katerem je tradicionalni način zbiranja deževnice nadgradil s sistemom talnih zbirnih kanalov, cistern, cevovodov, odtočnih oziroma namakalnih kanalov, ki jih je povezal v kompleksen sistem. Ta je vilo in park že v začetku prejšnjega stoletja oskrboval z lastno tekočo vodo, ne le za osnovne potrebe, celo za razvedrilo in okras.
Fabianijev vodovodni sistem je pravi fenomen, ki je sicer manj očiten in se ga pravzaprav lahko razume le, če se ob tem spomnimo na večni problem kraške pokrajine - pomanjkanje vode.
Zupan Občine Komen Marko Bandelli je za STA povedal, da je občina vrt uredila ob pomoči različnih donatorjev. Ocenjena vrednost vseh prenovitvenih del, ureditve in ponovne zasaditve Ferrarijevega vrta s preko 300 novimi različnimi rastlinami je 20.000 evrov.
Oddaja Alpe Jadran na slovenski mreži Rai
TRST - Nocojšnje televizijsko popotovanje po Srednji Evropi z oddajo Alpe Jadran nas bo najprej popeljalo v Repen, kjer deluje edina Socialna kmetija na Tržaškem. Upravljata jo domačina Omar in Haron Marucelli, ki sta prepričana, da kmetijstvo in oskrba živali ponujata ljudem s socialnimi težavami priložnost za osebno rast, za krepitev samozavesti in dobrih medosebnih odnosov. Zato ustvarja socialna kmetija nove priložnosti, kjer vsak lahko najde nekaj zase, da se počuti koristnega. Reportažo je podpisala urednica oddaje Deva Pincin.
V nadaljevanju oddaje si bomo ogledali slikovite posnetke o prvi v Sloveniji vzgojeni vrtnici, poimenovani po Prešernu in spoznali delovanje mlade umetnice Zvezda-ne Novakovič. Z bavarskega mesta Kempten prihaja zgodba o sožitju in dobrem primeru integracije, s Hrvaškega pa prispevek o meščanski družini, ki se je preselila na osamljen otok. Potovanje bomo nadaljevali s pravljičnim vlakom, ki nas bo popeljal v podzemlje avstrijske Štajerske, madžarska televizija pa ponuja reportažo o novem futuristično oblikovanem koncertnem klavirju. Epizoda se bo zaključila s posnetki italijanskega oddelka Rai FJK z razstave o zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem razcvetu »Velikega Trsta« v obdobju pred prvo svetovno vojno. Na sporedu nocoj ob 20.50, s ponovitvijo v četrtek, 15. oktobra, ob isti uri.
Prvi odcep desno se vrača s prenovljeno ekipo
TRST - Oddaja Prvi odcep desno se danes ob 20.00 na mreži Rai 3 bis vrača na ekrane s prenovljeno ekipo. Novi voditeljici Valentini Oblak bo pri delu stala ob strani skoraj popolnoma nova skupina 10 izbranih dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice in Trsta. Prvi gost tretje sezone Prvega odcepa desno, mesečne televizijske oddaje, ki dijakom predstavlja različne študijske in profesionalne poti, bo odvetnik v svobodnem poklicu Marko Jarc, sestavni del oddaje pa je tudi posneti intervju z načelnikom pravne službe občine Milje Walterjem Corenom. Urednika oddaje sta Ziva Pahor in Jan Leopoli, ki oddajo tudi režira. Ponovitev bo v četrtek 15.10. ob istem času.
V iskanju pravljic tudi na Radiu Trst A
TRST - Pravljica za dobro jutro je dolgoletna stalnica sporedov Radia Trst A, ki vsako jutro naše otroke prijazno pospremi v nov dan. S torkom bo to otroško jutranje radijsko srečanje gostilo pravljice, ki so se izkazale na natečaju Radijskega odra V iskanju pravljic. Na natečaj za izvirno otroško pravljico se je prijavilo kar sto mladih piscev iz Tržaške, Goriške in Benečije, na natečaj za izvirno ilustracijo teh pravljic pa je prišlo 230 risb. Lep del otroških pravljic in risbic je zaživel v knjigi. V torek, 14. oktobra, bomo lahko ob 7.30 na valovih Radia Trst A prisluhnili prvi pravljici. V naslednjih tednih se jih bo zvrstilo kar 40. Vse pravljice so umetniško interpretirali člani Radijskega odra, tonski mojster je bil Samuel Simono-vič, režijo pa sta podpisali Maja Lapornik in Lučka Susič. V svojih pravljicah so naši otroci povezali to, kar je odraslemu svetu nerazumljivo in nemogoče, upali so si onkraj meja vsega slutenega in dovoljenega, saj je z njimi vendar ...pravljica. Prav gotovo ji bodo mali pisci z veseljem prisluhnili!
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Nedelja, 11. oktobra 2015
5
LIKVIDACIJSKI POSTOPEK JE TRAJAL OSEMNAJST LET IN POL
S poročilom likvidacijskih komisarjev končana zadeva TKB
Priviligiranim upnikom je bil povrnjen celotni znesek, ostalim upnikom pa je bilo povrnjenega 59,95 odstotka tega, kar jim je bila Tržaška kreditna banka dolžna. Končna izguba zaradi poloma banke pa znaša 167.540.169,91 evra ali 324.459.004.729 nekdanjih lir. Tako izhaja iz zaključnega poročila likvidacijskih komisarjev Raffaeleja Lenerja in Marca Zanzija, ki sta po 18 letih in pol končala likvidacijski postopek in sta 4. junija letos izročila zaključno poročilo tržaškemu sodišču. Lenerja in Zanzija je za likvidacijska komisarja imenoval takratni guverner Banke Italije Antonio Fazio 21. novembra 1996. Istočasno je takratni minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi na predlog Banke Italije in s soglasjem deželne vlade FJK odredil prisilno upravno likvidacijo TKB in ji odvzel dovoljenje za bančno poslovanje. Skupaj s komisarjema so bili določeni za nadzornike odv. Alessandro Leproux, računovodja Nereo Mugnai in dr. Renzo Sartori.
Samo dober mesec prej, 10. oktobra 1996 je minister Ciampi na predlog Banke Italije in s privoljenjem vlade FJK razrešil upravni in nadzorni svet TKB, preklical vsa pooblastila vodstvenemu osebju in funkcionarjem banke in imenoval za izredna komisarja Franca Fran-ceschinija in Adolfa Taccioneja. Izredno komisarsko upravo je zahteval upravni svet TKB, potem ko se je umaknila Banca po-polare di Brescia (BIPOP) in izničila svojo soudeležbo v TKB. Formalni razlog za umik BIPOP so bila prikrita jamstva, ki jih je vodstvo TKB dalo nekaterim podjetjem, da so z njmi lahko v tujini najemala posojila, s katerimi so vsaj navidezno zmanjšala svojo zadolžitev v odnosu do TKB. Organizirano gospodarstvo, kot se je izoblikovalo v povojnem obdobju v okviru Slovenske kulturno gospodarske zveze, ni imelo dovolj finančne sape, da bi lahko samo v zadostni meri dokapitaliziralo banko, z vednostjo in s privoljenjem slovenske vlade pa je odrekla vstop v delniško navezo tudi Nova Ljubljanska banka. Upravni svet TKB je ocenil, da je v takih razmerah prošnja za izredno komisarsko upravo neizbežna.
Naloga komisarjev Franceschinija in Taccione-ja je bila pojasniti vse plati v poslovanju TKB in poiskati ustrezne partnerje za njeno sanacijo. Kazalo je, da bo banka lahko poslovala tudi z izredno upravo, toda komisarja sta po slabih dveh tednih najprej zamrznila vsa izplačila, 23. oktobra pa predlagala gospodarskemu ministrstvu, naj odredi prisilno upravno likvidacijo banke. Menila sta, da bi bila banka lahko likvidna samo še nekaj dni, nadaljnje poslovanje pa bi samo oškodovalo vlagatelje in še poslabšalo premoženjsko nesorazmerje. Likvidnostna kriza naj bi bila po besedah komisarjev tudi posledica dejstva, da so slovenske in hrvaške banke odtegnile vse svoje depo-
Palačo Arrigoni Saima, ki bi po načrtu nekdanjega vodstva TKB morala postati osrednji sedež banke, so likvidatorji prodali za 10 milijonov evrov
zite. Predstavniki teh bank so se nekaj dni potem sestali z vodstvom Banke Italije, toda na srečanju ni bil sprejet noben sklep. V tistih dneh se je tudi Ljubljana znova zelo hladno odzvala na dogajanje, sklepu o prisilni upravni likvidaciji ni oporekal nihče, nihče ni upošteval dejstva, da je bila TKB ustanovljena z Londonskim memorandumom in bi torej morala imeti poseben status. Pritožili se niso niti predstavniki manjšine, ker so, po posvetovanju z vidnimi odvetniškimi pisarnami, menili, da bi bila morebitna tožba z Banko Italije izgubljena že vnaprej.
Likvidacijski postopek je trajal 18 let in pol. Leta 2010 je komisar Lener v pogovoru s piscem teh vrstic (intervju je bil objavljen v knjigi o zlomu TKB) dejal, da likvidacijski postopek TKB traja dolgo časa, ker je zapleten. Običajno so v primeru likvidacije bank kupci kupili »v paketu« tako aktivne dejavnosti kot dolgove in so nato za celoten postopek poskrbeli sami. V primeru TKB pa je Banca Antoniana popolare Veneta (Antonveneta) odkupila samo del dejavnosti, ki je bila v aktivi in ustanovila Novo tržaško kreditno banko, medtem ko je vse pasivne dejavnosti prepustila likvidaciji. Postopek se je po Lenerjevih besedah zato znatno zapletel in se spremenil v neke vrste stečajni postopek. Poleg tega pa komisarja nista preostro pritiskala na dolžnike, ker sta se bala, da bi na ta način mnoge pahnila v stečaj. Dolgove bi najbrž unovčila prej, skupno pa bi iztržila znatno manjši znesek in bi po njuni oceni upnikom lahko izplačala samo okoli 30 odstotkov tega, kar jim je bila banka dolžna.
V svojem poročilu komisarja navajata, da je dobičkonosne dejavnosti nekdanje TKB odkupila Antonveneta, ki je ustanovila Novo tržaško kreditno banko in v novem podjetju zaposlila vse uslužbence nekdanje TKB. V bistvu je banka iz Veneta za odkup TKB odštela 10 milijard lir. Rojstvo nove banke pa ni bilo enostavno, ker je TKB imela preko 407 milijard lir vlog in depozitov, ki bi jih moral kriti medbančni jamstveni sklad, ki pa teh sredstev ni imel, ker se je v tistem času soočal tudi s težavami drugih italijanskih bank. Komisarja sta se s privoljenjem Banke Italije dogovorila za poravnavo in medbančni sklad je v transakciji plačal TBK-ju 186 milijard lir (40 odstotkov celotnega zneska). Zato, da je Nova TKB lahko začela poslovati, pa je Antonveneta morala zagotoviti jamstva v višini 71 milijard lir.
Rizične kredite (viseče terjatve in zamrznjene postavke), ki so znašali nekaj več kot 481 milijard lir, sta likvidatorja prodala družbi SGC SA iz San Marina za 175 milijard lir. Najbrž pa so bili krediti TKB manj ri-zični kot je kazalo na prvi pogled, saj je bila v družbi
SCG soudeležena tudi sama Antonveneta in je nekaj iztržila tudi s tem poslom.
Ko je bilo z nastankom NTKB rešeno vprašanje delovnih mest, sta se likvidacijska komisarja lotila problema tim. skupine Querci, ki je bila eden od največjih dolžnikov TKB. Ko je banka kredite skupine (prof. Francesco Alessandro Querci je sicer tej definiciji oporekal in trdil, da ni vodil nobene skupine in je šlo le za izmišljotino vodstva TKB, kateremu naj bi nasedel tudi državni tožilec Raffaele Tito, ki je vodil preiskavo o zadevi TKB) uvrstila med »ri-zične«, so ji podjetja očitala, da jih je s tem sklepom hudo oškodovala. Zato so tožile TKB in zahtevale za okoli 270 milijard odškodnike. Dokler vprašanje ni bilo rešeno, komisarja ne bi mogla nadaljevati likvidacijskega postopka, saj bi morala akantonirati v rezervni sklad celoten znesek 270 milijard lir. Komisarja sta s temi podjetji dosegla izvensodno poravnavo in skupina je pristala na transakcijo ter izplačala likvidaciji 413.165,52 evra.
Istočasno sta komisarja začela civilni postopek proti upravnikom banke, ki so bili na seznamu preiskovanih oseb in ki so z alternativnim postopkom sprejeli dogovorne kazni, ki jim jih je odmeril sodnik za predhodni postopek Enzo Truncellito. Ti upravniki so se s komisarjema dogovorili za transakcijo in skupno izplačali 1,5 milijona evrov odškodnine. Nekdanji direktor TKB Vito Svetina, ki ni bil v zgoraj omenjeni skupini upraviteljev, se je tudi odločil za tran-skacijo in z 260.000 evri poravnal obveznosti do likvidacije.
Komisarja sta pred nekaj leti prodala tudi palačo Arrigoni Saima, ki bi po načrtu nekdanjega vodstva TKB morala postati osrednji sedež banke. Poslopje je bilo prodano za 10 milijonov evrov, obenem sta likvidacijska komisarja z delom nepremičninske družbe Immobiliare Finzi (Od družbe La Casa je prevzelo poslopje in breme skupnega dolga (46.600.840.336 lir s tem denarjem, ki ga je dobila kot posojilo od TKB, je družba kupila palačo Arrigoni Saima in jo prestrukturirala), pridobila še 3.127.593,01 evra.
Nadaljnji prihodki, ki jih v svojem poročilu omenjata komisarja so:
■	unovčenje davčnega kredita za skupnih 2.054.174.05
evra
■	unovčenje kreditov, ki so jih najeli klienti in tuje ban-
ke za skupnih 8.287.959,12 evra
■	prodaja vrednostnih papirjev za skupnih 3.469.443,99
evra (obveznice ruske federacije in NFA Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Makdonije)
■	z revokacijo sta od Bance Popolare di Brescia kasi-
rala 5.164.568,99 evra
TKB je imela preko 407 milijard lir vlog in depozitov, ki bi jih moral kriti medbančni jamstveni sklad
z revokacijo sta od Nove Ljubljanske banke kasira-la 4.131.655,19 evra s transakcijo pa sta od banke Monte dei Paschi di Siena, ki je prevzela Antonveneto, dobila 6 milijonov evrov.
nekaj upnikov se je odpovedalo vsotam, ki jim je bila banka dolžna, likvidacija je tako prihranila 4.446.676,26 evra.
tem vsotam je treba dodati še nekaj nižjih zneskov, ki jih ne kaže podrobno navajati.
Za opravljeno delo je bilo vsakemu od komisarjev izplačanih 571.000 evrov, vsakemu članu nadzornega odbora pa 163.000 evrov. Stroški, ki so bili povrnjeni v celotnem obdobju likvidacije, članom likvidacijske skupine pa so znašali 311.981,30 evra.
Za likvidacijo je sprva delalo 10 nekdanjih uslužbencev TKB, postopno pa se je njihovo število zmanjšalo in ob koncu sta za likvidacijo delali dve nekdanji uslužbenki.
Nekaj izdatkov sta likvidacijska komisarja imela tudi za honorarje odvetnikov, notarjev, davčnih in drugih izvedencev, ki so jima pomagali pri opravljanju njune naloge.
Upnike sta komisarja izplačala s štirimi izplačili. Priviligiranim upnikom je bila, kot rečeno, povrnjena vsa vsota, do katere so bili upravičeni, ostalim upnikom pa 60 odstotkov tega, kar jim je bila dolžna banka. Neizplačan dolg pa naj bi znašal 167.640.351,43 evra. Poročilo je bilo vloženo na tržaškem sodišču 4. junija in, kolikor je znano, se proti zaključkom likvidacijskih komisarjev in pritožil nihče.
S tem je zadeva Tržaške kreditne banke res končana. Kriza te banke je povzročila tudi krizo organiziranega gospodarstva in je bila za Slovence v Italiji hud udarec. Današnja gospodarska osnova manjšine je znatno manjša od tiste ob koncu osemdesetih let, ko je bilo organizirano gospodarstvo še v vzponu, napake, ki so privedle do tistih težav, pa niso bile še v celoti odpravljene.
TKB je bila likvidirana zaradi nepravilnosti v njenem poslovanju, pa tudi zato, ker je ostala skupina SAFTI, ki je vodila organizirano gospodarstvo, politično povsem osamljena, saj so jo mnogi tudi v matični Sloveniji imeli za sebi nasprotno organizacijo. V teh dveh desetletjih, ki nas ločita od likvidacije TKB, smo v Italiji beležili kar nekaj bančnih škandalov, malverzacije so bile veliko večje, kot v primeru TKB, v zelo redkih primerih pa so pristojni organi nastopali s tolikšno strogostjo kot so nastopili zoper Tržaško kreditno banko.
Vojmir Tavčar
6
Nedelja, 11. oktobra 2015	ŠPORT
IBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
politika
aljosa.gasperlin@primorski.eu
Časi so se spremenili
Tržaške občinske volitve stopajo v živo. Desna sredina seje predstavila še kar enotno, čeprav se še ni bila sposobna postaviti z enotnim kandidatom. Eni pravijo, da bo to nekdanji župan Roberto Dipiazza, drugi so mnenja, daje treba poiskati svežega kandidata, ki ne bo dišal po preteklosti. Zanimivo je, da je to povedala poslanka, ki je vselej zagovarjala nazadnjaško politiko in imobilizem.
Novosti so v Gibanju 5 zvezd, kjer bodo januarja prvič primarne volitve, kajpak prek spleta. V Trstu je prišlo namreč do notranjega razkola in se za župansko mesto že potegujeta dva kandidata. Ali bo to koristilo gibanju, se ne ve. Kaže, da bo imel predstavnik G5Z dovolj glasov za ba-lotažo. Kdo bo njegov tekmec, bo odvisno od leve in desne sredine.
Dejstvo, da se je desna sredina včeraj že spet lotila železarne, ni ravno spodbudno kar zadeva vsebino volilne kampanje, četudi bodo letošnja novost nedvomno medobčinskezveze Časi so sepač spremenili. Vprašanje je, koliko to velja za krajevne politike.
občina trst
Kompostiranje: za prošnje čas do 30. oktobra
Občina Trst obvešča, da bo priznala 20-odstotno znižanje davka TARI občanom, ki bodo doma poskrbeli za kompostiranje organskih odpadkov. Prošnjo za priznanje odbitka na davek TARI za leto 2016 je treba posredovati do 30. oktobra družbi Esatto SpA. Na sedežu družbe na Trgu San-sovino 2 pa bo v ta namen jutri med 17.30 in 19. uro srečanje, ki ga Esatto prireja v sodelovanju z Občino Trst, podjetjem AcegasApsAmga in socialno zadrugo Querciambiente. Govor bo o domačem kompostiranju in drugih ukrepih, katerih cilj je zmanjšanje števila proizvedenih odpadkov in posledično stroškov za uničenje le-teh.
občinske volitve - Program in ime bosta znana pred koncem leta, kaj pa Dipiazza?
V desnici »kovačnica« za županskega kandidata
Zaprtje škedenjske železarne, odločno nasprotovanje plinskemu terminalu v Žavljah in še posebej boj proti deželni reformi lokalnih uprav oziroma ustanovitvi Julijske teritorialne medobčinske unije, češ da bodo tržaški občini ukazovale majhne občine. To so glavne točke volilnega programa, s katerim se namerava desna sredina, ki se je kot kaže okvirno spet zedinila, predstaviti na občinskih volitvah prihodnje leto. Program morajo še dokončno izdelati in ga bodo predstavili najbrž pred koncem leta. Podobno velja za županskega kandidata, ki ga uradno še ni. Prvi na neuradnem seznamu je nekdanji tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je pred kratkim uradno najavil svojo kandidaturo, čeprav se Severna liga še vedno ogreva za lastnega kandidata Pierpaola Ro-bertija.
Kakor koli že, »skupaj zmagamo«, poudarjajo deželni tajniki strank Forza Italia Sandra Savino, Severne lige Massimiliano Fedriga in Fratelli D'Italia Fabio Scoccimarro, ki so včeraj dopoldne v neki tržaški kavarni predstavili »kovačnico« (it. »fucina«) tržaške desne sredine. Kovačnica je odprta vsem, ki jim je pri srcu Trst, so poudarili, v njej pa lahko sodelujejo vsi, ki se ne prepoznavajo v delu in idejah tržaškega župana Roberta Cosolinija. Srednje poti torej ni, so poudarili: »ali s Cosolinijem ali proti njemu,« kot je na to opozorila poslanka Savino. V mislih je imela še predvsem tiste, ki so načelno proti županu, a so mu v občinskem svetu včasih priskočili na pomoč. Skratka, nova kovačnica desne sredine bo odprta za vse, ki nasprotujejo le-vosredinskemu taboru ali so mnenja, da je bilo njegovo delo neuspešno, vendar morajo biti stvari jasne in nedvoumne.
Namen kovačnice je izdelati verodostojen in konkreten program, s katerim se bo nato skupni desnosredin-ski županski kandidat predstavil na volitvah. Med glavnimi vodili bo vsekakor pozornost do občanov in njihovih potreb, so povedali, posebno pozornost pa nameravajo nameniti revnim in brezposelnim.
Ime županskega kandidata desne
Sandra Savino
fotodamj@n
Massimiliano Fedriga
fotodamj@n
Fabio Scoccimarro
fotodamj@n
sredine bo uradno znano decembra, nekateri pa se sprašujejo, ali je bivši župan in kasnejši deželni svetnik Di-piazza (ki ga na včerajšnji predstavitvi ni bilo) res prava izbira. Kot je na primer menil Scoccimarro, trepljanje po ramenih in pozdravi na ulici niso več sinonim za glasove. Savinova je po drugi strani opozorila na dogajanje v Rimu in vprašala, ali je smiselno kandidirati nekoga, ki spominja na »staro
politiko«, medtem ko je bil Fedriga mnenja, da bi bil Dipiazza dober podžupan (ob županu Robertiju namreč). Za dokončno ime bo potrebno vsekakor počakati še nekaj mesecev, saj je v politiki vse mogoče.
Vodje treh desničarskih strank so namreč poudarili pomen volilnega programa, šele nato bo govor o imenih. Temeljno bo vsekakor nasprotovanje zdajšnji občinski upravi, ki je bi-
la »katastrofalna«, so poudarili. Sicer je senator Demokratske stranke Francesco Russo v zadnjem obdobju zelo aktiven, Cosolini pa se precej ukvarja s tržaškim pristaniščem, je bilo še slišati. Zato ne bi čudilo, je dejal Fedri-ga, ko bi se v levi sredini zadnji trenutek premislili in Cosolinija predlagali za vodjo pristanišča, za župana pa koga drugega.
A.G.
občinske volitve - V Gibanju 5 zvezd kar dva županska kandidata
Menis vs. Sabia
Paolo Menis
Dvajsetletnika poškodovana v nesreči v Ul. Milano
Dvajsetletna fant in dekle, ki sta se z motorjem suzuki 600 včeraj popoldne vozila po Ul. Milano, si bosta verjetno vožnjo zapomnila. Okoli 17. ure je namreč njun motor na višini hišne številke 18 (blizu podružnice Čedajske banke) iz razlogov, ki jih je sinoči krajevna policija še preučevala, trčil najprej v avtomobil daewoo matiz, zatem pa še v avto opel astra (na sliki Foto-Damj@n). Dvajsetletnika sta obležala na tleh, reševalci službe 118, ki so ob redarjih prihiteli na prizorišče, pa so ugotovili, da sta utrpela več udarcev v okončine, pri čemer naj bi bila ena roka in ena noga zlomljeni. Ponesrečenca so prepeljali v katinarsko bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa naj bi kljub udarcem in zlomom ne bilo zaskrbljujoče. Huje poškodovan je bil motor, v manjši meri pa avtomobila, medtem ko je bil promet zaradi nesreče oviran.
V Gibanju 5 zvezd sta kar dva kandidata za tržaškega župana. Prvi je arhitektka Paola Sabrina Sabia, ki jo je v septembru izvolila pokrajinska skupščina G5Z (t.i. tržaški MeetUp). Pobuda je izzvala nekatere polemike, češ da na tedanji skupščini ni bila sploh predvidena izvolitev županskega kandidata in ker je Paola Sabia žena evropskega poslanca G5Z Marca Zulla.
Drugi kandidat je vodja svetniške skupine G5Z v tržaškem občinskem svetu Paolo Menis. Ta takrat ni kandidiral, ker je potrebno po njegovem mnenju prej izdelati volilni program in šele nato razpravljati o kandidaturah. Menisovo prepričanje je posredno podprl poslanec G5Z Alessandro Di Batti-sta, ki je na nedavnem shodu na Borznem trgu povedal, da so v Gibanju 5 zvezd na prvem mestu programi in predlogi, šele nato so na vrsti imena. Temu je dodal, da na državni ravni še ni odločeno, kdo bo kandidat G5Z za tržaškega župana.
Vse kaže torej, da bo prišlo v Trstu do primarnih volitev v G5Z. Me-nis je namreč včeraj dopoldne v mestnem središču predstavil svoj Projekt Trst 5 zvezd (it. Progetto Trieste 5 stelle), ki predstavlja v bistvu alternativo programu, ki ga namerava izvajati Paola Sabia. Ta bo še naprej prirejala srečanja v tržaški skupščini, Menis pa bo prirejal svoja srečanja drugod. Občinskega svetnika podpira skupina okrog 15 ljudi, ki namerava z njim sodelovati v volilni kampanji za občinske volitve prihodnje leto. Da bi s tem seznanjali ljudi, bodo kot rečeno prirejali različna srečanja, tako virtualna prek spleta kot v nekaterih javnih lokalih za tiste, ki ne razpolagajo z računalniki, tabličnimi računalniki ali pametnimi telefoni. Prvo srečanje bo
Paola Sabrina Sabia
prihodnjo sredo, in sicer ob 20.30 v lokalu White Cafe' v Ul. Genova št. 21/a.
Kaj pa Sabia? O županskem kandidatu bo odločal splet, je povedal Menis. V januarju bomo priredili prave primarne volitve na blogu Beppeja Grilla, takrat pa bo znano, kdo bo županski kandidat, je dejal Menis in glede sebe poudaril, da je vsekakor glasnik gibanja. Če bodo torej njegovi sodelavci izbrali koga drugega v skupini, se bo na primarnih volitvah s Sabio pomeril kdo drug, je opozoril. Bistveno je namreč prej izdelati volilni program in nato odločati o človeku, ki bo ta program izvajal, je še poudaril Menis, ki se je torej postavil po robu metodi, ki so jo izbrali septembra na skupščini. Tam so odločili, da bo županska kandidatka Paola Sabia, nato so začeli razpravljati o kandidatni listi, volilni program pa je bil na zadnjem mestu. V skupini, ki jo je sestavil Menis, pa bo postopek popolnoma nasproten in bo torej ime županskega kandidata formalno znano šele čez nekaj časa.
A.G.
/
TRST
Nedelja, 11. oktobra 2015
1
dežela fjk
naš intervju - Prvi mož konzorcija pridelovalcev terana Boris Lisjak
»Kras je eden in nedeljiv, Ea™
# •	i • i	in Sloveniji
Istra pa je nekaj drugega«
Za čezmejno rešitev, ker vinarji z italijanske strani meje ne smejo biti prikrajšani
Okrožnica italijanskega ministrstva za kmetijstvo, ki sporoča, da je naziv teran trenutno mogoče uporabljati samo v Sloveniji, je med kraškimi vinogradniki povzročila precejšen preplah. O njej je prvi poročal Primorski dnevnik, dan potem pa je krajevni dnevni tisk na tej in oni strani meje v naslovih zelo različno tolmačil zadevo: za tržaški Piccolo je Slovenija enostavno »ukradla teran«, za Primorske novice pa je »Rim prepovedal čezmejni teran«. Naj poudarimo, da je sporočilo iz Rima (ki ne vsebuje nobene odločitve in ni nič dokončnega) v resnici posledica slovensko-hrvaškega spora na evropski ravni in torej prizadevanj same Slovenije.
Za zaščito slovenskega terana se v prvi liniji poteguje Boris Lisjak, predsednik Konzorcija Irnških pridelovalcev terana, ki ima svojo klet v Dutovljah. V intervjuju je večkrat poudaril, da je Kras eden in da se vsi zavzemajo za zaščito terana na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Ali bo zaščita slovenskega terana poleg hrvaških oškodovala tudi slovenske proizvajalce v Italiji?
Ne, ne, tega ne predvidevamo in to je za nas nemogoče. Kras je eden, deli ga samo meja. Mi smo to vino zaščitili tako, da je teran vino iz iste sorte refošk, pridelane na Krasu. Kraška planota sega tudi v Italijo in to je ena in ista zgodba. Gre sicer za dve državi, mi si pa želimo kompromis, da bi z našimi prijatelji še naprej sodelovali imeli na Krasu teran z obeh strani meje, ki je ni več. Prepričan sem, da če se bomo vsi vinarji strinjali, bodo morali našo voljo spoštovati tudi v Bruslju. Prav je, da sodelujemo in da je Kras enoten.
Drži, da je sporočilo iz Rima zgolj naravna posledica prizadevanj Slovenije, da bi se na evropski ravni zaščitila pred Hrvaško?
Da.
Kakšno rešitev pa predlagate?
Mi smo sicer delali na tem projektu že pred poldrugim letom. Sodelovali smo z zamejci in se z njimi pogovorili o tem, kje naj bi se na italijanski strani končal Kras, koliko znaša njihova proizvodnja, koliko je hektarov in proizvajalcev. Vse to smo napisali na papir, ga podpisali in poslali na naše ministrstvo v Ljubljano. Sicer pa ministrstvo našega mnenja ni posredovalo naprej v Bruselj. To pa samo zato, da ne bi Hrvaška v tem delikatnem trenutku rekla: »Italijanom ste pustili, Hrvatom pa ne.«
Ali menite, da bi bilo mogoče narediti izjemo za Italijo, ne pa za Hrvaško?
Vsekakor, saj tu imamo Kras! Kaj imajo Hrvatje? Istro. Napišite, da imamo na Krasu 85 odstotkov posejano s teranom, določene kraške kleti imajo sploh samo teran. Razumete, kaj nam to pomeni. Hrvaška Istra pa ima v skladu s statistiko 76 odstotkov istrske malvazije in ostalo je refošk. Potem je tu še tisti majhen delček, za katerega hočejo zdaj dokazati, da je teran. Istra je nekaj drugega, na kraški planoti pa je vedno prideloval teran. Ta je bil stoodstotno teran in zdaj pomislite, kaj bi se zgodilo, ko bi nam ga vzeli. Vinogradništvo na Krasu propade.
V	nekaterih predelih Istre pa so svojemu vinu vedno pravili teran.
V	Istri so celo vinograd imenovali »teran«. Tudi tu na Krasu vsak vinar ne more imeti terana, predvsem zaradi sledljivo-sti. Kajti pomembno je to: da imamo izbrani teran, tj. vrhunsko vino, moramo imeti 19-20 točk. V drugem razredu je kakovostni teran (17-18), če ne doseže teh parametrov pa tega vina ne imenujemo več teran, ampak samo kraško rdeče. To velja tudi za kraške vinarje: kdor se ni dovolj potrudil, svojega vina ne sme imenovati teran. In s tem kraškim rdečim nam hočejo Hrvatje sedaj vsiliti, da imajo oni teran. Mi gledamo vsako jagodko v vinogradu, da vi-
Boris Lisjak zagotavlja, da mora biti Kras enoten in brezmejen tudi glede terana, medtem ko zagovornikom istrskega terana Slovenci ne smejo popuščati
lisjak.si
dimo, ali ima dovolj kvalitete, potem pa bi se namizno vino prodajalo kot teran. Moramo imeti sledljivost v svojih vinogradih. To vino mora zadostiti 17 parametrov, razumete? Hrvaška Istra in kraška planota nista primerljivi.
Kaj ko bi se eno vino imenovalo »Kraški teran«, drugo pa »Istrski teran«?
Ne, to je nemogoče, ker smo mi zaščitili vino teran. Potem bi se našli mata-vunski, makedonski in drugi terani .
Povrniva se k našemu »čezmejnemu problemu«. Zakaj se niste že pred časom domenili za čezmejno zaščito, ali je kdo od vinarjev temu nasprotoval?
Nihče ni nasprotoval. Mi smo na evropski ravni zaščitili teran že leta 2004, kdo
pa je mislil, da bo prišlo do teh problemov? Zdajšnji evropski komisar za kmetijstvo, Irec Phil Hogan, nam je predlagal, da spor s Hrvaško rešimo podobno kot Španci in Portugalci, ki so zaščitili neko vino. To si mi želimo, ampak na Krasu, ker gre v tistem primeru za neko skupno območje, kakršen je Kras; ne moremo pa povezati Krasa z Istro.
Minister Dejan Židan nam zelo pomaga in prepričan sem, da nam bo uspelo zaščititi to vino na celem Krasu. Mi smo za to, da bi imeli naši zamejci teran. Smo veliki prijatelji, že desetletja sodelujemo in zato si z dušo in srcem želimo, da bi bil teran tudi na slovenskem Krasu v Italiji.
Aljoša Fonda
Deželni odbornik Cristiano Shaurli
»Teran je "sin" Krasa v Italiji in v Sloveniji, zato bi bilo absurdno, da bi isto vino, ki nastaja iz iste zemlje, imelo dve imeni. In to zaradi državne meje, ki ne obstaja več.«. Takole razmišlja deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli, ki je prepričan, da smo v zvezi z znano okrožnico italijanskega kmetijskega ministrstva, priča evropskemu avtomat-izmu, ki zanima našo deželo. Zadnja dogajanja po odborniko-vi oceni odražajo meddžavni spor okrog terana (v bistvu znana razhajanja med Slovenijo in Hrvaško).
Odbornik Shaurli je prepričan, da ob vzajemni dobri volji obstaja možnost za rešitve, ki bi vsaj začasno zaščitile teran iz Furlani-je-Julijske krajine. In to v pričakovanju daljnoročnih in trajnih rešitev, kot bi lahko bila mednarodna DOC zaščita terana. Po Shaur-lijevem mnenju bi to predstavljajo važen signal sodelovanja in zaupanja do »konkretne Evrope«.
kmečka zveza
Jutrišnji dan pomemben tudi za teran
Secondo Scanavino (CIA)
Konzorcij kraških pridelovalcev terana je v teh dneh takoj vzpostavil stik s slovenskim ministrstvom za kmetijstvo in zaprosil za nujen sestanek o vprašanju terana ob slovensko-itali-janski meji. Jutrišnji posvet Kmečke zveze na Trgovinski zbornici v Trstu (z začetkom ob 15. uri) bo s tega vidika še posebno pomemben, saj bo ob tej priložnosti nedvomno govor o tem problemu.
Slovenska državna sekretarka za kmetijstvo naj bi se ob robu posveta sestala s predstavniki kraških vinarjev z obeh strani meje, da bi skupaj preverili, kakšen je položaj. Ne gre pa pozabiti, da bo glavni gost samega posveta Se-condo Scanavino, državni predsednik konfederacije kmetov Italije CIA: gostitelji ga bodo nedvomno seznanili z zadevo. Posvet z naslovom Teritorij usode bo uvedel predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, sledila bodo predavanja strokovnjakov. (af)
begunci - Giancarlo Schiavone gost v Ljubljani
Dobra tržaška praksa
Srečanje v Mestnem muzeju, ki se ga je udeležil tudi Tomaž Gorenc, priredilo gibanje Staknimo glave
V	Mestnem muzeju v Ljubljani je predsinočnjim Gianfranco Schiavone (Italijanski solidarnostni kon-zocij-ICS) predstavil dobre prakse Trsta in pokrajine pri sprejemanju ter nastavitvi beguncev ter prosilcev za azil. Schiavone je izpostavil t.i. razpršeno sprejemanje beguncev, ki so v glavnem nastanjeni v stanovanjih (teh je v mestu in okolici trenutno nekaj nad petdeset). Domačini prav zaradi takšnega normalnega pristopa do begunskega vprašanja v glavnem dobro sprejemajo prišleke iz tujine, izjema so Milje, kjer je prišlo do nekaj "kratkih stikov", predvsem zaradi pomanjkljivega komuniciranja med pristojnimi dejavniki, začenši s Prefekturo, in domačo stvarnostjo.
Schiavone je zelo pozitivno ocenil vlogo Občine Trst, ki je pristala na vsedržavni projekt SPAR (Sistem za zaščito azilantov in beguncev), kar žal ni naredila Občina Gorica. Trst je trenutno v družbi 400 italijanskih občin, ki so se prostovoljno vključile v vsedržavni projekt SPAR. To je za sedaj še dokaj nizka številka, saj je v Italiji skoraj osem tisoč občin. Dobre prakse na področju sprejemanja in oskrbe beguncev so najboljše zdravilo proti rasizmu, je prepričan Schiavone. Povedal je še, da je prvega oktobra stopil v veljavo zakonski odlok, s katerim Italija zapira centre za sprejemanje in bivanje prosilcev za azil in prebežnikov (t.i. Cara centri).
V	Ljubljani je Schiavoneja spremljal Tomaž Gorenc, sodelavec operater ICS, ki je doma iz Izole. Srečanje, ki ga je vodila Mojca Pajnik, je priredilo pred kratkim ustanovljeno prostovoljno gibanje Stikamo glave.
Mojca Pajnik, Tomaž Gorenc in Gianfranco Schiavone v ljubljanskem Mestnem muzeju
odbor dolci
Barcolana naj bo tudi praznik miru in solidarnosti
Barcolana naj ne bo samo regata, ampak tudi praznik miru in solidarnosti ob spominu na stoletnico začetka prve in sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne ter na današnjo migracijsko in begunsko krizo. Na to v sporočilu za javnost opozarja predsednik Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci Luciano Ferluga, ki organizatorje, institucije in občane poziva, naj denarno prispevajo za nekatera združenja, ki nudijo pomoč: gre za skupnost San Martino al Campo, tržaško škofijsko Karitas, Fundacijo Luchetta Ota DAngelo Hrovatin in Italijanski solidarnostni konzorcij.
Hotel je ukrasti pištolo
Alkohol jo je krepko zagodel tudi 39-letnemu Tržačanu, italijanskemu državljanu D.C., ki ga je policija v noči na soboto aretirala zaradi poskusa ropa. Moški, sicer že znan silam javnega reda, se je na območju Barkovljanskega naselja na nabrežju namreč vidno pijan (zato si je tudi prislužil denarno kazen) približal varnostniku in mu hotel odvzeti pištolo. Sledil je prepir, med katerim je varnostnik napadalca pošprical z žgočim sprejem, kar je odvrnilo vinjenega Tržačana. Dogodek je pritegnil pozornost izvidnice letečega oddelka kvesture, ki so D.C. odpeljali na kvesturo, aretirali in odpeljali domov, kjer se zdaj nahaja v hišnem priporu.
»Mega patrulje« na delu
Tržaška krajevna policija je ponovno poslala na teren svoje t.i. »mega patrulje«, s katerimi ob vikendih okrepijo nadzor prometa po mestnih ulicah. V četrtek zvečer in v noči na petek so med 21. in 2. uro pod drobnogled postavili odsek Istrske ulice v bližini Trga Baiamonti, kjer so morali med drugim tudi poseči zaradi manjše prometne nesreče. Drugače so ustavili in pregledali 41 vozil, od katerih 16 avtomobilov in 25 motorjev in pri tem ugotovili šest prekrškov, od katerih so bili štirje hujši, saj sta dve osebi vozili pod vplivom alkohola, enemu vozilu je zapadlo zavarovanje, eno pa je bilo brez tehničnega pregleda. Še najslabše se je odrezal 46-letni Tržačan M.C., ki je vozil motor yamaha s slovensko registracijo: pri njem so namerili 1,88 grama alkohola v litru krvi, zato možakar tvega denarno kazen v višini od 1500 do 6000 evrov, od šest mesecev do leta dni zapora, odvzem vozniškega dovoljenja od enega do dveh let, odvzem desetih vozniških točk in kazenski proces z izdatnimi sodnimi stroški.
8
Nedelja, 11. oktobra 2015
TRST
/
PRAPROT - Danes na prireditvenem prostoru
BAZOVICA - Od konca septembra
Sklep 20. Oktoberfešta Zvezdarna vabi
Pohod Na Krasu je krasno, 20. Kraški Muzikfešt, delavnica obdelave kamna in tri razstave Možnost opazovanja vesolja ter ogleda filmov in razstave
20. Kraški Oktoberfešt je v petek odprla tudi ženska klapa Semikanta
V Praprotu bo danes dosegel vrhunec in se končal jubilejni 20. Kraški Oktoberfešt. Nedelja je tradicionalno posvečena pohodu-sprehodu Na Krasu je krasno, ki ga SKD Vigred prireja v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pliska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin. Pohodniki se bodo v Praprotu zbirali od 8.30 do 9.30, od tod jih bodo organizatorji z avtobusi odpeljali v Tublje, kjer bo ob 10. uri tudi start pohoda, ki se bo zaključil na prireditvenem
Glasba gre v šolo
V	gledališču Bobbio bo jutri ob 11. uri koncertna lekcija za učence šol z naslovom Mozartov genij, ki jo prireja združenje I Cameristi Trie-stini ob podpori Dežele FJK. Nastopili bodo zbor Tržaški madriga-listi, solisti in orkester opernega gledališča Verdi pod vodstvom Fabia Nossaia.
Glasovi Trsta v Schmidlu
V	okviru ponedeljkovih srečanj v gledališkem muzeju Schmidl bo danes v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic ob 17.30 prvo iz niza koncertnih predavanj Glasovi Trsta, ki jih muzej prireja skupaj z združenjem Prijateljev operne glasbe Giu-lio Viozzi in tržaško Akademijo za glasbo in zborovsko petje, posvečen pa je znanim tržaškim pevcem.
Prvi bralni večer Contrade
V	gledališču Bobbio bo danes ob 18. uri prvo srečanje v letošnji sezoni bralnih večerov Teatro a leggio, ki ga prireja združenje Prijatelji Contra-de. Na sporedu bo delo Alda De Bendettija Non ti conosco piu (Ne poznam te več) v režiji Elke Burul.
Klavirski koncert v Verdiju
V	okviru klavirskega festivala Mladi interpreti in veliki mojstri, ki ga prireja združenje Chamber Music, bo jutri v mali dvorani gledališča Verdi ob 20.30 predzadnji koncert, ki ga bo oblikoval florentinski pianist Emanuele Torquati, ki bo izvajal dela Brahmsa, Saariaha, Zem-linskyja in Griega.
Sklep Not Timave
Ob zaključku 28. mednarodne koncertne sezone Note Timave bo jutri v stari cerkvi v Štivanu ob 21. uri izredni večer, posvečen ravno reki Ti-mavi. Novinar in pisatelj Pietro Spi-rito bo predstavil svojo knjigo Nel fiume della notte. Vstop je prost.
prostoru v Praprotu, kjer bo od 12. ure igral za ples ansambel Domači zvoki. Ob 15.30 bo nagrajevanje pohodnikov, kateremu bo sledil nastop godbe iz Žalca, ob 16.30 pa se bo pod šotorom začel 20. Kraški Muzikfešt. Od 19. ure bo za ples igral ansambel Nebojsega, ob 22.uri pa bo poskrbljeno za sladko presenečenje ob 20. okrogli obletnici praznika. Danes bo med 12. in 18. uro v organizaciji visokošolskega središča iz Sežane potekala tudi delavnica s prikazom obdelave kraškega kamna, na prireditvenem prosto-
fotodamj@n
ru pa bodo na ogled tri zanimive razstave. Gobarsko društvo Sežana je pripravilo razstavo užitnih in strupenih gob, SKD Vigred v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta razstavo o pomenu kraškega kamna kot vira preživetja za domačine, na ogled pa bo tudi razstava v okviru projekta Kamen-Most. Na voljo bodo tudi specialitete na žaru in druge poslastice ter še pečeni kostanj, novo sladko vino, teran in pivo. V primeru slabega vremena bo celoten potekal pod šotorom.
Novi teleskop v bazovski zvezdarni
fotodamj@n
Od konca septembra je mogoče ponovno obiskati zvezdarno oz. astronomski observatorij v Bazovici, poimenovan po Margheriti Hack. Obiskovalci lahko pod vodstvom astronomov observatorija opazujejo zvezde in druga nebesna telesa z novim 60-centimetrskim teleskopom Marcon, poleg tega so na sporedu tudi krajše predstavitve, vprašanja in odgovori ter ogled razstave zgodovinskih dokumentov in instrumentov. Polovica kupole se lahko tudi spremeni v velik ekran za ogled filmov ali virtual-no opazovanje vesolja. Šole, ki ne morejo
obiskati zvezdarne, imajo na voljo in-ternetno povezavo s teleskopom Cele-stron s premerom 35,6 cm.
Za predhodno najavo obiskov sta na voljo spletna stran http://scuole.oats.inaf.it ali telefonska številka 040-3199241. Za šole in ostale skupine je možnost obiska ob torkih in četrtkih zvečer, v primeru opazovanja sonca pa tudi dopoldne ob 11. uri, za družine in posameznike pa ob sredah zvečer. Vstopnina znaša 6 evrov na osebo: za osebe pod 12. letom znaša 3 evre, za razrede, ki štejejo do 25 oseb, pa 120 evrov.
DOLINA - Znani zmagovalci fotonatečaja »Albert Pečar (Berto Tromba)«
Majenca v fotoobjektivu
Prvo in drugo mesto je zasedel Pasqualino Brodella, tretje mesto pa si delita Andrej Vodopivec in Breda Cunja - Na natečaj se je prijavilo devet fotografov
Na letošnjem tradicionalnem dolinskem prazniku se je odvijal tudi fotonate-čaj »Albert Pečar (Berto Tromba)«. Fo-toamaterji in poklicni fotografi so bili vabljeni, da fotografirajo Majenco 2015. Na prijavnici je bilo zapisano: »Cilj fotografskega natečaja "Majenca 2015" je ujeti v fotografijo pristne, pomembne ali zabavne, bistvene ali manj vidne trenutke na Majenci 2015; ujeti dogajanje okoli priprave in organizacije dogodkov v okviru Majence; obraze ljudi, ki delajo na Majenci; vzdušje in atmosfero dnevov, v katerih je Majenca najbolj živahna; pa tudi vas kot središče dogajanja, vrvež na prizorišču, za kioski in v Dolini sami; priljubljeni vaški kotiček, ki se za ta tradicionalni praznik spremeni in pridobi novo zunanjo podobo.«
Na natečaj je prispelo skoraj 40 fotografij, ki so res ujele to dogajanje, ujele so vzdušje in ljudi, ki so sodelovali na Ma-jenci. Čeprav se je na natečaj prijavilo le devet fotografov, so organizatorji zadovoljni, saj so fotografije ujele bistvo. Prijave je SKD Valentin Vodnik sprejemalo do 26. maja 2015, strokovna komisija pa se je sestala v začetku junija in pregledala vse fotografije. Prisotni so bili po dva člana SKD Vodnik, Majence in kluba Fotovideo Trst 80. Izbira najlepših fotografij ni bila lahka, do končne dodelitve pa razen Mirne Viola, ki je prijave sprejemala v imenu organizatorjev, ostali člani komisije niso vedeli za imena prijavljenih. V ožjem izboru se je znašlo 12 fotografij, ki so jih člani pregledali skozi drobnogled. Eno fotografijo so izločili iz izbora, saj ni šlo za posnetek z letošnje Majence, med drugima dvema zelo podobnima fotografijama je bila izbrana tista, ki ni imela nekaterih motečih elementov. Ostale so štiri zmagovalne fotografije. Tretje mesto ex-aequo sta prejeli fotografiji rok. Na fotografiji Andreja Vodo-pivca iz Ricmanj so prikazane roke, ki držijo vrv in čakajo, da bo maj padel in da se ne bo nagnil na zgrešeno stran Gorice (glavnega trga v Dolini). Roke kažejo na-
petost trenutka, nageljni, zvezani v pasu parterjev, pa njegovo slovesnost. Druga fotografija, ki je dosegla tretje mesto, prikazuje objem rok popisane l'ntjene, ki jo je fotografirala Breda Cunja iz Mačkolj, drugače blagajničarka na Majenci in v SKD Vodnik. Izbira zornega kota in osredotočenje na roke daje fotografiji poseben čar in poudarja mogočnost postavljenega maja ter navezanost na ta praznik. Drugo mesto je prejela fotografija l'ntjene na Gorici, ko še leži in so jo komaj začeli krasiti. Barve dajejo fotografiji poseben čar.
Prvo mesto je prejel črno-bel posnetek »griljadorjev« (zadolženih za žar) na Majenci, ki se trudijo, da bi za udeležence pripravili okusne mesne jedi (na sliki).
Opazi se njihova utrujenost in pot na njihovih obrazih, a tudi ponos, da je uspeh Majence odvisen tudi od njih oz. od tega, koliko se bodo oni potrudili. Avtor prvo in drugouvrščene fotografije je Pasqualino Brodella, rojen v Caserti, a ki živi v Trstu. Lepo je, da tudi ljudje, ki niso vključeni v našo realnost, vidijo in nam s fotografijo povedo, kako doživljajo slovenske tradicije in praznike. Lepo je videti, kako sprejemajo in spremljajo tradicijo Slovencev, ki smo tu doma.
Podelitev nagrad bi bila morala potekati v sklopu junijskih večerov, žal pa so morali organizatorji nagrajevanje dvakrat preložiti, prvič iz organizacijskih razlogov, drugič pa zaradi odsotnosti večine nagra-
jencev. Zaradi želje, ki so jo izrazili nekateri prijavljeni na natečaj, so se organizatorji s pričujočim člankom odločili razkriti javnosti nagrajene fotografije, medtem ko bodo v kratkem tudi objavljene na spletni strani Majence, nagrajevanje pa bo potekalo maja 2016 v sklopu prihodnje Majence ob odprtju razstave vseh fotografij, ki so prispele na fotonatečaj. Zato vabimo vse prijavljene, da se udeležijo odprtja razstave, na kateri bodo razstavljene njihove fotografije. To so Magda Šturman, Marina Šturman, Vojko Jercog, Breda Cunja, San-di Zeriali, Pasqualino Brodella, Franko Pečar, Darko Bradassi in Andrej Vodopivec, katerim se organizatorji zahvaljujejo in jim čestitajo. (mv)
/
TRST
Nedelja, 11. oktobra 2015
9
dsi - Jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani
Najnovejše slike Andreja Kosiča
Na njegov cikel Trpeča metamorfoza vplivali spomini na vojna leta, Kočevski rog in slike iz Hude jame
Drugi ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani bo jutri posvečen znanemu in uveljavljenemu goriškemu slikarju Andreju Kosiču (na arhivski sliki). Odprli bodo namreč razstavo njegovih najnovejših del, ki jih je zbral pod naslovom Trpeča metamorfoza in jih bo predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi.
Andrej Kosič je širši publiki poznan kot slikar akvarelist, ki si je v več kot šestdesetletni predanosti tej tehniki ustvaril prepoznaven likovni jezik. Vsem so znane in domače predvsem njegove krajine, ki so nastale neposredno na odprtem ali v ateljeju, kot notranji odmev in spomin.
S tokratno razstavo pa nas Kosič preseneča. Novonastala dela predstavljajo s tehničnega, vsebinskega in slogovnega vidika jasen odmik od ustaljene slikarske prakse in so odraz umetnikove vitalnosti, ki ne pojenja niti s časom, ki mineva. Ci-
kel Trpeča metamorfoza sestavljajo platna velikih dimenzij, za katere je slikar izbral oljne barve, predvsem pa odstopajo od realističnega odslikavanja narave in se približujejo abstrakciji, čeprav avtor ne prestopi praga nefigurativne govorice. Vzgib za nastanek cikla in sam naslov segata že v pretekla leta. Poznejša odkritja pa so povzročila nek globinski pretres, posebno še ob obiskih slovenskih gozdov, kot so Kočevski Rog in drugi, ter videnju slik Hude jame. Tedaj so privreli na dan tudi spomini na vojna leta, ki jih je sam doživel, ter spomin, ko je kot mlad fant z očetom poromal na kraje slovenskega vojnega trpljenja z obiskom Bolnice Franje in pokopališča, polnega križev, v Go-narsu.
Večer, ki se bo jutri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 začel ob 20.30, bo popestril nastop pianistke Helene Lupinc iz razreda prof. Claudie Sedmach pri Glasbeni matici.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 11. oktobra 2015
MILAN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 18.28 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 17.53.
Jutri, PONEDELJEK, 12. oktobra 2015
MAKS
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1010,1 mb ustaljen, vlaga 61-odstotna, burja s sunki do 90 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje C.
OKLICI: Stefano Masiello in Ana Mercedes Fernandez Rodriguez, Youness Chiab in Sabrina Campisi, Simone Li-bralato in Marzia Piron, Alan Zanier in Manuela Liprandi, Valerio Iussig in Lo-rena Regazi, Roberto Schillani in Odi-nea Cristini, Franco Picinin in Daniela Bandera.
nabrežina - Združenje staršev osnovne šole Virgila Ščeka
Med številnimi dejavnostmi tudi spoznavanje kitajskega jezika in kulture
tU Lekarne
Z začetkom novega šolskega leta se je pričelo tudi pestro in razvejano delovanje Združenja staršev OŠ Virgila Ščeka iz Na-brežine. Osnovna naloga združenja je pomoč in podpora dejavnostim, vezanim na šolske in obšolske obveznosti (kot je organizacija pošolskega pouka, varstvo otrok itd.), združenje pa pomaga tudi družinam učencev, ki obiskujejo šolo, organizira srečanja, izlete in druge oblike druženja za otroke, njihove starše, brate in sestre.
Odbor združenja, ki mu v zadnjih treh letih predseduje Maja Kosmina, se je dela lotil še veliko pred septembrom, da bi uči-
teljicam in učencem zagotovil nemoten začetek pouka. Tako je bilo že od prvega šolskega dne organizirano varstvo otrok med kosili, v drugem tednu so stekle popoldanske učne ure pisanja nalog z vzgojiteljicami združenja, v zadnjem tednu pa se je začel tečaj angleščine z Vesno Bajc.
Odbor združenja se tudi redno sestaja z učiteljskim kadrom in z ravnateljem, ki so staršem predlagali nekaj možnih nakupov, da bi izboljšali kvaliteto dela in olepšali okolico šole. Tako je Združenje zaprosilo za finančna sredstva Zadružno kraško banko, ki je poskrbela za nakup klopi za šol-
sko dvorišče, združenje je obogatilo tudi šolsko knjižnico z novimi knjigami, izbranimi iz seznama najboljših slovenskih izdanih knjig, ki ga vsako leto objavijo slovenski knjižničarji.
Poskrbljeno je bilo tudi za prijeten začetek šolskega leta in skupne dneve, ki so jih nekatere družine preživele v prijetnem jesenskem vzdušju. V soboto, 12. septembra, tik pred začetkom pouka, so se nekateri podali na Nanos in poskrbeli za aktiven in sproščen izlet v naravo. V načrtu je bil tudi dan, namenjen spoznavanju kitajščine. Ob svetovnem dnevu jezikov, 26. septembra, je
namreč Univerza na Primorskem organizirala Dan spoznavanja kitajskega jezika in kulture v Piranu. Učenci in starši so skupaj z učenci drugih osmih slovenskih osnovnih šol poslušali kitajski jezik, se učili kitajske ka-ligrafije, izdelovali kitajske maske in lam-piončke ter seveda pokušali kitajsko hrano. Popoldne pa so učenci gradili kitajski zid medkulturnega povezovanja in sodelovanja.
Obogateni s prijetnimi izkušnjami so učenci, učitelji in njihovi starši stopili v novo šolsko leto, ki bo po besedah učnega kadra prineslo še veliko zanimivih in predvsem poučnih srečanj. (cer)
trebče - Delavnici
Primorec vabi otroke
V letošnji sezoni se želi slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč posebno posvetiti otrokom. Na sporedu sta dve srečanji s kulturo. Prvo bo že jutri, 12. oktobra, ko bo v Ljudskem domu drugo srečanje Gledališke delavnice. Od 16.15 do 17.15 bodo osnovnošolci s pomočjo igre in na zabaven način spoznavali svet gledališča. V torek, 20. oktobra, pa se bodo ob 15.45 spet zbrali otroci iz vrtca v pravljični Ciciknjižnici za drugo Uro pravljic. Obe delavnici vodi Julija Berdon.
Vpisovanja so še v teku na tel. št. 347-1487943 (Julija), 3496467963 (Adriana) ali 340-7423738 (Mija) ali neposredno v Ljudskem domu, ko potekata delavnici.
odškodnine - Novinarska konferenca
Ezuli hvalijo Slovenijo
V zadnjem mesecu se je pri begunskih združenjih oglasilo okoli 900 nekdanjih beguncev
Samo v preteklem mesecu se je pri ezulskih združenjih Venezia Gulia-Dalmazia (ANVGD) in Združenju istrskih skupnosti (As-sociazione comunita istriane) oglasilo okoli 900 nekdanjih istrskih beguncev, ki menijo, da imajo pravico do odškodnin iz Slovenije. V tem obdobju so v Ljubljano poslali 150 prošenj za odškodnine, okoli 800 pa jih trenutno sestavljajo uradi obeh združenj.
Predsednika ANVGD Renzo Codarin (na sliki) in istrskih skupnosti Manuele Braico sta na včerajšnji novinarski konferenci znova pohvalila Slovenijo za njen zakon za popravljanje krivic, ter tudi pojasnila, ki jih je v zvezi s tem zakonom
Renzo Codarin
arhiv
pred kratkim posredovalo slovensko pravosodno ministrstvo. Sprva je zakon veljal le za državljane Republike Slovenije, sedaj pa velja tudi za tujce. Največ odškodnin je doslej iz Ljubljano romalo v Argentino, če bo obveljal sedanji trend pa
bo denar slovenskih davkoplačevalcev dobilo tudi nekaj tisoč nekdanjih istrskih beguncev ter njihovih potomcev.
Braico je pojasnil, da so se lani pojavile v krajevnih občilih novice, da hočejo ezuli ogoljufati Slovenijo, češ da nimajo nobene pravice do odškodnin. Ezulski vodja ni izrecno omenil združenja Unione degli istriani (Unija Istranov), ki je opozorilo na nevarnost goljufij, pač pa je pozval neimenovano organizacijo, naj umakne kazensko ovadbo v zvezi s tem vprašanjem. Odškodnine, ki jih ezuli dobivajo iz Slovenije, torej niso zedinile begunskih združenj, ki so še najprej sprta med sabo.
Danes, 11. oktobra 2015
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 - 040 634144. Od jutri, 12. do nedelje,
18. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 39/A, trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Šentjakobski trg 1 - 040 639749.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
1 Q Nedelja, 11. oktobra
2Q15
TRST
Danes praznujeta zlato poroko
/flofenZodo/
-Deielis-
Iskrene čestitke ter še veliko medseboine ljubezni in sreče vama želijo
prijatelji kulturnega društva Skedenj
Čestitke
SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU
je odprta danes zjutraj.
Tel 040-225222
SKLOP DELAVNIC EFT - S TAP-KANJEM DO USPEHA
Vodi Barbara Žetko.
Informacije na 347-2787410 ali www.eft-trieste.it.
U Kino
Privekal je mali ALEX in zapel je svojo prvo pesmico! Veliko zdravja in veselja mamici Janji, očku Dea-nu in bratu Petru želimo Enrico, Igor, Martin in Bobo.
Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM JE ODPRL UŠAJ
v Nabrežini, 8.
Odprti smo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih;
tel. 339-4193779.
H Osmice
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
S Poslovni oglasi
H Mali oglasi
STANOVANJE v celoti opremljeno, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica, samostojno ogrevanje, energetski razred E, dajem v najem v Zgo-niku. Tel. +39 335-1474621.
STANOVANJE v Vidmu prodam ali dam v najem v bližini centra: spalni sobi, dnevna soba, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št.: 3355702863.
V	LJUBLJANI, dam v najem dve sobi (12 kv.m. vsaka): internet, souporaba kopalnice in kuhinje, zraven postajališča avtobusov št. 5, 9, 13 in trgovin. Cena: 190,00 evrov (vključeni stroški). Tel. št.: 0039 333-6190245 ali 00386 30 635797 (v večernih urah).
V	NABREŽINI KAMNOLOMI prodam stanovanje: dve sobi, kopalnica, manjša kuhinja dnevna soba, klet in garaža. Tel. št.: 347-9896031.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
primorskiD
AMBASCIATORI - 11.00, 15.00, 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Much Loved«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Marguerite«; 18.30, 22.15 »Banksy Does New York«.
FELLINI - 16.15, 20.00 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 18.00, 21.45 »Ja-nis«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Padri e figlie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Io e lei«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Black Mass«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.20 »Everest«; 21.00 »Everest 3D«; 17.00 »Giselle«; 17.30, 20.30 »Marsovec«; 18.30 »Marsovec 3D«; 13.50 »Minioni«; 14.00, 15.50 »Mun: Varuh lune«; 14.10, 16.25 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 15.30, 17.45, 20.00 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 17.40, 20.10 »Pot do slave«; 18.40, 21.15 »Pot do slave 3D«; 14.50, 16.40 »Ribbit«; 14.30, 15.40 »Zmajček Kokos«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Legenda o Sarili 3D«; 20.00 »Labirint: Pogorišče«.
NAZIONALE - 16.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Sopravvissuto - The Martian«; 11.00, 15.15, 16.45, 18.30, 20.00, 22.15 »Hotel Transilvania 2«; 18.30, 20.20, 22.15 »Life«; 18.00, 21.45 »The Program«; 16.30, 18.15, 20.00 »Poli opposti«; 16.00, 21.30 »Everest«; 11.00, 15.30, 17.00 »Minions«.
SUPER - 16.30, 21.00 »Reversal - La fuga e solo l'inizio«; 18.30 »Straight Out-ta Compton«.
THE SPACE CINEMA - 11.10, 11.45, 13.20, 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Hotel Transilvania 2«; 11.15, 13.50, 16.30, 19.05, 21.40 »Black Mass«; 11.10, 13.20, 15.00, 15.30, 17.10, 17.40, 19.50, 22.00 »Inside Out«; 10.50, 13.20, 16.00, 18.50, 21.40 »Sopravvissuto - The Martian«; 11.15, 13.25, 15.35, 17.45, 19.55, 22.05 »Poli opposti«; 19.20, 21.50 »Padri e figlie«; 19.15, 21.45 »Everest«; 11.00, 13.05, 15.10, 17.15 »Minions«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.15, 20.00 »Hotel Transilvania 2«; 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«; Dvorana 2: 15.20, 17.45, 20.00, 22.15 »Black Mass«; Dvorana 3: 18.00, 22.15 »Hotel Transilvania 2«; 15.20, 19.45 »Sopravvissuto - The Martian«; Dvorana 4: 16.15 »Inside Out«; 18.00, 20.10 »Padri e figlie«; 22.20 »Sicario«; Dvorana 5: 17.45, 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 15.30, 21.45 »Everest«.
H Šolske vesti
SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine, jezikoslovko in managerko
Tržaško knjižno središče TS 360, založbi ZTT in Mladika
vabijo na
KAVO S KNJIGO
v družbi pesnice Patricije Dodič
ob izidu nove pesniške zbirke Ljubimje
O poeziji in še čem se bo z avtorico pogovarjal Ace Mermolja.
Sreda, 14. oktober, ob 10. uri Tržaško knjižno središče
Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11.00 v Avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost.
M Izleti
5« DEŽELNA _
KMEČKA ZVEZA TRST
KMEČKA ZVEZA GORICA
KMEČKA ZVEZA ČEDAD
vabijo na
SKUPŠČINO
ki bo jutri, 12.oktobra, ob 15.00 uri v Veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu Borzni trg št. 14
na temo:
» Teritorij kot usoda «
Prvenstveni namen srečanja je izpostaviti pomen, ki ga ima teritorij za harmoničen in uravnovešen razvoj družbe s posebnim poudarkom na območja, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost v Italiji.
Program dela:
-	Franc FABEC - predsednik: uvodna beseda;
-	prof. Gianluigi GALLENTI: glavno poročilo na temo: »Kako razvijati območja z omejenimi naravnimi dejavniki in zavarovana območja v Furlaniji Julijski Krajini«;
-	dr. Giulio VOLPI - »Masterplan« važen instrument za razvoj kmetijstva na Tržaškem;
-	pozdravi in razprava;
-	zaključki: Secondo SCANAVINO - vsedržavni predsednik Konfederacije kmetov Italije CIA.
Prisotna bosta deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli in državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo RS mag. Tanja Strniša.
/
DrifíJvü	izobražencev
vafrj jutrJ v Peteri! no^o dvorano, D^nlzettijeva 3, - na odprtje razstave -
TRPEČA METAMOftFOZA slikarja Andreja Koška
O njeg oveni de lu bo govori I irnnetnoslni zgodovinar Saša Qvinzi, Z,"i glasbeni okvir bo poikrbeto pianistka Hel&na Lupine, učenka Glasbene matice i z razreda prof. Claudie Sedmach
Začeti ob 2030
KD IN MLVS ANAKROUSIS organizirata izlet v Gardaland v soboto, 31. oktobra, da skupaj z vami praznujemo Halloween! Do 15. oktobra lahko še rezervirate mesto na avtobusu! Info na tel. št. +39 345-7156792 ali na fb Ana-krousis Mlvs. Pridružite se nam!
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 18. oktobra, nenavaden izlet po parku Škocjanskih jam v spremstvu vodičke. Info in vpis do petka, 16. oktobra, po tel. št. 333-3616411 (Sonja, od pon. do pet. 13.30-15.00).
KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570).
SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starec« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v nedeljo, 18. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458.
SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseniku), po-
poldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040-299632 (Vera).
KRU.T vabi od 5. do 8. decembra na predpraznično potovanje v Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.
IS Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 vabi na razstavo Radivoja Mosetiča in Luke Vuge z naslovom »Barkolanka« v piceriji pred cerkvijo na Opčinah.
DSI vabi v ponedeljek, 12. oktobra, v Peterlinovo dvorano na srečanje s slikarjem Andrejem Kosičem in na odprtje njegove razstave »Trpeča meta-morfoza«. Slikarja in njegovo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. Začetek ob 20.30.
KRU.T IN NŠK prirejata v sklopu Vse-življenjskih aktivnosti celoletni ciklus bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«. Prvo jesensko srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Lepo vabljeni prijatelji knjig in branja! Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, Oberdankov trg 7, vabi v torek, 13. oktobra, ob 17. uri na pogovor z Borisom Pahorjem ob izidu knjige »Glas iz zaliva« (Društvo 2000). Pogovarjal se bo Peter Kovačič Peršin.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika, vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 14. oktobra, na Oberdankov trg ob 10. uri s pesnico Patricijo Dodič, avtorico zbirke »Lju-bimje« (zbirka odmomljanih pesmi).
SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru.
SLORI, v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnim središčem in Univerzitetno založbo Annales vabi na predstavitev monografije »Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi« avtorice Zaire
Darujte za
sklad
Bubnic Magajna
Vidau in razpravo o rabi slovenščine v javni upravi, v četrtek, 15. oktobra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču TS360, Trg Oberdan 7. Sodelujejo Miran Komac (Inštitut za narodnostna vprašanja, Univerza v Lju-bljani-Fakulteta za družbene vede), Ksenija Dobrila (predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine), Alenka Florenin (županja Občine Sovodnje ob Soči) in Mitja Lovriha (vodja službe Občine Dolina), moderator Mitja Tretjak (publicist, radijski in televizijski voditelj). Med predstavitvijo bo podelitev nagrad natečaja SLORI 2015 za diplomska in podiplomska dela.
DRUŠTVO ARCI - ZVEZDA vabi v petek, 16. oktobra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, na kulturni večer »Trst v verzih - poetični dialogi v narečju«, sodelujeta Ezio Giust in Cluadio Sibelia, glasbeni utrinek: Neva Kranjec.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI Prosvetni dom - Opčine vabita v petek, 16. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige »Ezio Romano - Ženska brez obraza«. Prevod Majda Guštin, predstavitev Kostanca Mikulus.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM ter Sklad Libero in Zora Polojaz vabita na predstavitev Zbornika za Ivanko Hergold, ki bo v petek, 16. oktobra, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču. Na prireditvi bodo poleg urednice Marije Pirjevec sodelovali: Marija Cenda, Boris Pahor, Boris Paternu, Vlasta Polojaz, Vilma Purič, Marko Sosič in Neva Zaghet.
SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«.
Loterija
1Q. oktobra 2Q15
Bari	87	16	66	18	61
Cagliari	66	5Q	88	65	81
Firence	27	23	66	51	42
Genova	88	24	21	79	54
Milan	86	12	7	15	89
Neapelj	6Q	5Q	53	7	86
Palermo	55	78	18	3Q	4
Rim	62	41	78	45	17
Turin	67	12	44	27	19
Benetke	36	56	49	76	31
Nazionale	51	4	82	42	28
Super Enalotto Št. 122
32 41 4S 47 78 90 jolly S9
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitnikov s 5 točkami 598 dobitnikov s 4 točkami 23.923 dobitnikov s 3 točkami
Superstar
21.451.152,99 € --€ --€
78.77Q,72 € 397,29 € 19,8Q€
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	39.729,QQ €
123 dobitnikov s 3 točkami	1.98Q,QQ€
1.858 dobitnikov z 2 točkama	1QQ,QQ€
12.445 dobitnikov z 1 točko	1Q,QQ€
28.915 dobitnikov z 0 točkami	5,QQ€
/
TRST
Nedelja, 11. oktobra 2015
1 1
□ Obvestila
20. KRAŠKI OKTOBERFEŠT pod šotorom v Praprotu, v organizaciji SKD Vigred danes, 11. oktobra: od 8.30 do 9.30 zbirališče za pohod »Na Krasu je krasno«; ob 11.00 odprtje kioskov; od 12.00 ples z ansamblom Domači zvoki; ob 15.30 koncert godbe iz Žalca; ob 16.30 Kraški muzik-fešt, sledi ples z ansamblom Neboj-sega. Na ogled razstava gob, razstava »Kamen - most« ter prikaz obdelave kraškega kamna.
20. POHOD NA KRASU JE KRASNO v organizaciji SKD Vigred, Vaške skupnosti Tublje, Jamarskega društva Grmada, Razvojnega društva Pliska in Planinskega odseka SK Devin bo danes, 11. oktobra, z zbirališčem v Praprotu, od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00.
RAJONSKA SVETA Rojan, Greta, Bar-kovlje, Kolonja in Škorklja in Zahodni Kras prirejata v sodelovanju z Društvom Alpina delle Giulie - Sekcija Trst C.A.I. pohod »Barcolana in discesa - Barkovljanka navzdol«. Odhod danes, 11. oktobra, ob 9. uri pred spomenikom NOB v Trebčah, sledi Obelisk, Vejna, Napoleonska cesta, Piščanci. Info na tel.: 338-6050090 (Piero Ambroset).
TEČAJ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 4 do 6 let. Vaje potekajo ob torkih in petkih, 16.3017.20 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac.
TEČAJ JAZZ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 7. leta dalje. Vaje potekajo ob torkih, 17.3018.20 (od 7 do 9 let) in 18.20-19.20 (od 10. leta dalje) v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Vodi Marjetka Kosovac.
TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904 v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce ob sobotah, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Jan Zobec.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 11. oktobra, ob 7.30 odhod avtobusa s Padrič za nastop v Dobr-niču. V torek, 13. oktobra, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V sredo, 14. oktobra, ob 20.45 seja odbora.
KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na občni zbor Deželne KZ, ki bo v obliki posveta na temo: »Teritorij kot usoda« v ponedeljek, 12. oktobra, ob 15.00 v Veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Po uvodnih besedah predsednika Franca Fabca, bosta glavni poročili podala prof. Gianluigi Gallenti in dr. Giulio Vol-pi. Prisotni bodo deželni odbornik Cristiano Shaurli, državna sekretarka na MKGP RS Tanja Strniša in vsedržavni predsednik CIA-Konfe-deracije kmetov Italije Secondo Sca-navino.
ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren bo potekalo ob ponedeljkih, od 16. do 18. ure v glasbeni sobi gledališča Prešeren v Boljuncu. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 16. uri.
OPZ LADJICA vabi stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo v torek, 13. oktobra, ob 15.20 na sedežu zborov v Devinu.
RAJONSKI SVET se bo sestal v torek, 13. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu v Doberdobski ul. 20/3 na Op-činah.
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein
obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
PRAVLJICA IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča svoje male obiskovalce, da bodo prvi jesenski Pravljici iz kovčka lahko prisluhnili v četrtek, 15. oktobra, ob 16.30. Vabljeni!
BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4 let in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka ob ponedeljkih, od 18.30 do 20.00. Min. število tečajnikov je pet, maks. pa deset. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569.
OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah ob ponedeljkih, ob 16. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Štucin Cergol.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Vpis poteka za dodatne urnike: torek 19.1520.30 ter četrtek 16.45-18.00. Tel. št. 349-6483822 (Mileva).
SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine: Jesenski pohod v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Pohod vodi Paolo Sossi.
TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodi, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št.: 335-8045700.
PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 10 let! Urniki: sreda 17.0017.45 (od 3 do 5 let), 18.00-18.45 (od 6 do 10 let). Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 345-7733569.
SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let, ki bo potekal ob
sredah, od 16.00 do 16.45 v Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, sodelavce in prijatelje na občni zbor volilnega značaja (za odbor in predsednika) s pregledom opravljenega dela in skupnim razmislekom za bodoče delovanje. Srečanje bo v sredo, 21. oktobra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo nadaljevalni tečaj vršil v soboto, 24. in nedeljo, 25. oktobra in da se zainteresirani lahko še vpišejo po tel. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Gu-štin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov.
PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst -Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircoscrizione.co-mune.trieste.it/presentazione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/.
JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljun-ca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni.
BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 3462197404 (Ivo).
, ^ *
POGREBNO PODJETJE
t ^
. _ /t"
trenutku žalosti..
\ f> w
/ v
vljudnost ...in tradicija
OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
S. Gregorčič
+
Ugasnila je luč življenja naše drage žene, mame in none
Gordane Rener por. Kraljic
Za njo žalujejo
mož Milan, hčerki Elizabeta z Igorjem in Simonom ter Erika s Hiramom
Pokojnica bo ležala v cerkvi sv. Martina v Dolini v sredo, 14. oktobra, od 12.30 do 13.30.
Sledila bosta sveta maša in pokop na domačem pokopališču.
Prebeneg, 11. oktobra 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Z Milanom in družino žalujejo
brat Oskar ter sestri Bruna in Marija z družinami
Z Milanom, Elizabeto in Eriko sočustvujejo
bratranci Dario, Romana in Mirko z družinami
Zadnji objem dragi Gordani Tatjana in Boris
Z Elizabeto in svojci sočustvujejo Erik, Ksenija in Erin
Ob prerani izgubi ljubljene mame in žene sočustvujemo z Eriko, Elizabeto in Milanom
Suzi, Valentina, Tanja, Luka in Monika
Zbogom Gordana, naj te spremlja v večnost naš zadnji
prijateljski pozdrav! Prizadeti družini tolažilen objem
Pavle, Mirko in Roza, Lojze in Neva, Boris in Silvana, Egidio in Cvetka, Nevjo in Vesna, Giordano in Modra, Vilko in Jožica, Boris in Gabrijela z družinami
Soletniki drage Gordane
izrekajo Milanu in družini iskreno sožalje v tem žalostnem trenutku.
Milanu in družini izrekamo iskreno sožalje
soletniki in prijatelji
Ob boleči izgubi drage Gordane izrekamo Milanu, Elizabeti, Eriki in družini iskreno sožalje
vsi pri SKD Jože Rapotec iz Prebenega
Ob izgubi drage mame izrekajo prof. Elizabeti Kraljič iskreno sožalje
vsi na Večstopenjski šoli J. Pangerca
Ob izgubi predrage mame iskreno sožalje kolegici Eriki
učiteljice in šolski sodelavki šole Finžgar v Barkovljah
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Rado Lovriha
Za njim žalujejo
žena Sonja, hči Anamaria z Milanom, sinova Maurizio s Fabio in Paolo z Alido ter ostalo sorodstvo
Pokojnik bo ležal v petek, 16. oktobra, od 12. do 13. ure v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledila bosta sveta maša in pokop na domačem pokopališču.
Dolina, 11. oktobra 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav nonotu Alenka, Fedor, Marko in Sara
Žalovanju se pridružuje sestra Meri z družino
Anamariji in družini izrekajo iskreno sožalje
prijatelji jutranje telovadbe Breg
Ob boleči izgubi drage mame,
g. Mirande Kapun, izrekamo našemu sodelavcu Andreju Blasonu iskreno sožalje
vsi na DIZ J. Stefan ZAHVALA
Maria Gustin
Srčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Marija Saini vd. Lakovič
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
13.10.2010
13.10.2015
Drago Ota
m
V naših srcih
tvoja družina Pogrebno podjetje Alabarda
12	^U	v v^ W \ yw
v pričakovanju današnje regate - Start šele ob 12.30
Burja zmešala štrene organizatorjem
Povzročala je nemalo preglavic, delno je poškodovala Jeno
Zmagovalec Barcolane 2015 je že znan, kljub temu, da je 47. Jesenski pokal na sporedu šele danes. To je namreč burja. Tri leta so jo jadralci nestrpno pričakovali, lahko celo rečemo, da so zanjo celo molili (kot se je pošalil med tehničnim sestankom predsednik SVBG Mitja Gialuz) in burja letos ni zatajila. Nasprotno, zapihala je z vso svojo močjo in organizatorjem povzročila nemalo preglavic.
Včeraj je tako na tržaškem nabrežju ves dan vladal pravi živ-žav, ne samo zaradi presenečenih turistov, ki so uživali ob sunkih burje (namerili so sunke do 65 vozlov, 120 km/h), ampak predvsem zaradi številnih sestankov na Deželi in Občini med organizatorji, silami javnega reda, civilno zaščito in političnimi predstavniki, da bi na najboljši način koordinirali organizacijski stroj. Prva posledica burje je bila znana že za uro kosila. Organizatorji so namreč ukinili vse obrobne manifestacije in prestavili današnji start Barcolane na 12.30. Povsem modra odločitev, saj se vsi še zelo dobro spominjajo posledic močne burje leta 2000, ko je veliko jadrnic razbilo jambor in tudi nekaj jadralcev je končalo v bolnišnico. Matematični modeli vremenoslovcev namreč napovedujejo, da bo burja danes pihala z manjšo jakostjo. Ob 9.00 naj bi burja pihala s srednjo hitrostjo do 25 vozlov in sunki do 40 vozlov, ob 12.00 pa bi se morala umiriti, saj naj bi burja pihala s srednjo hitrostjo od 5 do 20 vozlov s sunki med 15 in 30 vozli.
Veliko jadralcev, prav zaradi izredno močne burje, ni uspelo prijadrati do Trsta in glede na to, da bo start ob 12.30, so organizatorji prvič podaljšali vpise, tako da se lahko zamudniki še danes zglasijo med 8.00 in 10.00 na sedežu jadralskega kluba Barcola Gri-gnano v Barkovljah. Do 19.30 včeraj se je vpisalo 1652 jadrnic. Rekord je skoraj 2000.
Burjo je okusil tudi italijanski kantav-tor Max Gazze, ki se je moral seliti v prostore gledališča Rossetti. Nabrežje je tako ostalo prazno. Stojnice so bile zaprte, luči ugas-njene, glasba je utišala in slišalo se je samo šumenje burje in žvenketanje jamborov. Doživeli smo tako povsem neobičajen predvečer Barcolane, predvsem pa zelo naporen za posadke, saj organizatorji so svetovali lastnikom jadrnic, da med nočjo jadrnic nikoli ne zapustijo in obenem da vsaj en član mora ostati buden, tako da v primeru nevarnosti lahko takoj ukrepa.
Burjo je včeraj okusila tudi Jena, favo-ritinja za današnjo zmago, saj je močan sunek dejansko izpulil ograjo na premcu. Na srečo je posadka okvaro takoj popravila. Jena bo na startu in skupaj z Robertissimo 3, ki jo krmari Tržačan Vasco Vascotto, bosta ciljali na končno zmago. Seveda je v takih vremenskih razmerah boj povsem odprt. Zanimivo bo tudi, kako se bosta v takih okoliščinah odrezala slavni Paul Cayard s svojim On Board in slovenski veteran Dušan Puh, ki se na Barcolano vrača z vedno zimzelenim Velikim Viharnikom.
Edino regato, ki so včeraj izpeljali do konca z velikim trudom, je bil jadralni reli od Izole do Trsta, v organizaciji TPK Sirena. Na startu je bilo 30 posadk, ki so se podale na re-gatno polje v izredno težkih razmerah. Ciljno črto v Trtsu je uspelo prečkati le 6 posadkam. V razredu 1 je tako zmagala slovenska posadka Tamara, v razredu 2 avstrijska posadka Orca, v razredu 3 pa slovensko-za-mejska posadka Glenfield, ki je bila tudi obenem absolutna zmagovalka in je tako prejela iz rok slovenske generalne konzulke Republike Slovenije Ingrid Sergaš tudi prehodni pokal, ki ga je izdelal Aleksander Starc. Posadke so nagradili v tržaškem knjižnem centru, kjer je potekal tudi sprejem vseh slovenskih jadralcev, ki bodo nastopili na današnji Barcolani.
Letos torej sploh ni potrebno zaželeti posadkam dober veter. Burja je že nesporna kraljica Barcolane 2015.
Rado Šušteršič
Včeraj je glavno (in v bistvu edino) vlogo imela burja, ki je »odpihnila« ves program in se je popoldne še stopnjevala. Obalna straža je bila na preži (zgoraj), organizatorji in jadralci pa so imeli veliko skrbi in dela (levo). Veter je lažje poškodoval tudi premec današnjega glavnega favorita Maxi Jene (desno), a se Mitja Kosmina zaradi tega ni sekiral (spodaj desno). Na nabrežju je bilo opaziti tudi gusarja Jacka Sparrowa (spodaj levo).
fotodamj@n
opčine
Pri Obelisku tudi kiosk SK Brdina
Morje in Kras, povezava obstaja. Tudi SK Brdina bo danes prispevala svoj delež na 47. Bar-colani. Člani openskega smučarskega kluba so se organizirali in bodo danes zjutraj od 8. ure dalje na razgledni točki pri Obelisku pri Opčinah poskrbeli za pogostitev gledalcev in radovednežev. »Nudili bomo pijačo in jedačo. Rezali bomo pršut in sir. Že nekaj let razmišljamo, da bi pri Obelisku postavili kiosk. Letos nam je s pomočjo Občine Trst to uspelo,« je dejal predsednik Brdine Marko Piccini.
tržaško knjižno središče - Sprejem za jadralce iz Slovenije
»Praznik smo tudi mi«
Tržaško knjižno središče je včeraj pod večer dišalo po morju, jadranju in športu na sploh. To se je dogajalo na sprejemu, ki sta ga v čast jadralcem iz Slovenije na današnji Bar-colani priredila Generalni konzulat Slovenije in Združenje slovenskih športnih društev iz Italije v sodelovanju s TPK Sirena kot soprirediteljem približevalne regate Izola-Trst. Gre za prireditev v sklopu prve izvedbe pobude Go to Barcolana from Slovenija, ki so jo uvrstili med uradne spremljevalne pobude današnje regate.
Iz Izole je v spremstvu silovite burje odplulo 30 jadrnic, do cilja pa jih je prispelo šest. Absolutni zmagovalec je Glenfield, v prvi kategoriji je prevladala posadka Tamare, v drugi Forza, v tretji pa absolutni zmagovalci.
Na sprejemu, ki ga je povezoval Matej Susič, sta govorila generalna
Posnetka z včerajšnjega sprejema v Tržaškem knjižnem središču
konzulka Ingrid Sergaš in predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin,, pozdravili pa so podpredsednik deželnega parlamenta Igor Gabrovec, predsednik Sirene Peter Sterni, župan Roberto Cosolini
in Marina Simoni, predsednica deželne jadralne zveze. Prireditev je obogatil nastop vokalne skupine Ana-krousis pod taktirko Jarija Jarca.
Barcolana je tudi slovenska, je bi-
lo slišati na sprejemu. Ne le zaradi množične navzočnosti jadralcev iz zamejstva in Slovenije, temveč tudi, ker temelji na načelih prijateljstva, razumevanja in dialoga.
/
KULTURA
Torek, 13. oktobra 2015	13
gledališče - V Kopru "igra za mladino" Kako osvojiti fanta
Postavitev, ki nagovarja mladostnike vsakršne starosti
Naj se starejši bralec (med dvajsetim in sto desetim letom starosti) tega prispevka zamisli v svojo mladost: prva najstniška ljubezen, nesporazumi s starši, institucionalni odnosi z učitelji in profesorji in še marsikaj se je v naši mladosti dogajalo, tudi družbene osti so bile in podobno. Čas se seveda spreminja, metaforično vzeto pa je vse vedno isto, vse se dogaja v nekakšnem življenjskem zaprtem krogu, čeprav z opaznimi razlikami v smislu razvojne periodizaci-je: vse več je ločitev in družinske alie-nacije, varanja, napetosti; besedno in pisno sporočilnost je zamenjala računalniška kibernetika, ki mladega odtujuje; šola zahteva le papirnato neživljenjsko znanje, pedagogi se ne vtopijo v individualnost učencev; veliko je prestopni-štva, učenje je nadležen in nepotreben privesek; v družbi je vse več krivic, nehumanosti, tehnoloških viškov, brezposelnosti, frustriranih posameznikov ... Kako naj se mladostnik znajde v tem družinskem in socialnem okolju, na nespodbudnem tlorisu eksistence, ki vodi v brezno obupa? Rešujejo ga lahko (kot vsakogar) le ljubezenska sanja, iskanje iskre, ki povezuje, humanistični pogled, na novo odkrite čustvene povezanosti, ustvarjalnost.
Tako je zasnovana, zapisana in uprizorjena "igra za mladino" Kako osvojiti fanta (4 simpl koraki). Dramski prvenec Urške Taufer je koprsko gledališče ponudilo v ogled pravim in nepra-
vim mladostnikom z očitnim uspehom, kot se je izkazalo na petkovi premieri. Rdeča nit je Majina (Urška Taufer) osvajalska vnema, ki želi z nasveti prijateljice Laure (Patrizia Jurinčič) omrežiti prvega frajerja v razredu Matica (Ilija Ota), kar ji na koncu tudi uspe. Vmes pa se izostrijo, čeprav le nakazane in ne-problematizirane, tudi ostale, v uvodu že opisane vzmeti. Režiser Matjaž Latin je ustvaril homogeno celoto brez poceni gagov in moraliziranja, z veliko žive glasbe (avtor Ilija Ota je zapisal raperske in rokovske note, a tudi nežnejše tone) in povednih songov, pustil je pripovednemu toku, da se razbohoti brez zastojev in brez odvečnega poglabljanja, ki ga tekstovna predloga tudi sama ne premore, čeprav ponekod vendarle (površinsko) radikalizira raznorazne odnose (triada mati-oče-hči ali razred-profesor). Zelo jasno in povedno pa uprizoritev ponuja vsakomur, predvsem mlademu gledalcu, izhod iz odtujitvene ujetosti, daje spodbudno perspektivo in napotek, da je samoosveščevalen proces prava rešitev, da je zavedanje lastne individualnosti pravi korak v življenje, ne pa biti čreda. In te poante so brez vsakršne pedagoške otežitve, kar gre zagotovo uvrstiti med vrednosti predstave. Igralski delež je režiser spretno poudaril, pozornost je usmeril predvsem v sproščenost in karakterizacijsko držo, saj so morali igralci oblikovati po več likov hkrati, razen protagonistke, šestnajstletne
Predstavo je sooblikovala mlada igralska ekipa
jaka varmuz
Maje. To je Urška Taufer (tudi avtorica teksta) posredovala zelo sproščeno, po-zunanjeno in pripovedno, brez navlake, njena neposrednost je bila učinkovita in mladostniško razposajena, včasih zasanjana, včasih resnobna. Pravi spiritus agens predstave. Patrizia Jurinčič (zanimivo in pomisleka vredno, da se veliko "zamejskih" igralcev uveljavlja na številnih profesionalnih odrih v Sloveniji, ne pa v Trstu ...) je bila kot Majina mati zelo učinkovita s svojo posrečeno karikirano pojavo, v Laurini vlogi pa bi se morala še bolj sprostiti, medtem ko je Ilija Ota odigral Matica dovolj brezskrbno, člana benda in pevskega solista učinkovito, Laurinega očeta pa preveč zadržano. Lovro Finžgar je bil v svojih preoblekah (Majin oče, profesorice, član benda) humoren in nasmeh vzbujajoč, natančno premišljen.
Skratka, predstava, ki jo bo mladina z veseljem gledala, saj je blizka najstniškemu območju in njegovi govorici, slengu. Prav na tem mestu pa bi lahko odprli tudi vrsto vprašanj in pomislekov v zvezi z rabo in izreko jezika in njegovo funkcijo na odru, a to bomo zaenkrat obšli, ne bom pa obšel presenečenja, ki so ga tvorci predstave in koprske umetniške hiše pripravili svoji direktorici in pravemu motorju obalnega in širšega gledališkega podnebja Katji Pegan. Praznovala je rojstni dan. Koliko jih ima? Dame so vedno mlade!
Marij Čuk
benetke - 59. Glasbeni bienale
Georgesu Aperghisu zlati lev za kariero
Georges Aperghis (drugi z leve) na srečanju ob podelitvi zlatega leva
Izgubiti se sredi neznanega ali nepričakovanega, povezovati stabilne točke, graditi vsakič novo pot in spraševati se o pomenu jezika, njegovega zvoka, ki postane glasba: ta je svet grško-francoskega skladatelja Georgesa Aperghisa, ki je včeraj prejel zlati lev za kariero v okviru 59. Glasbenega bienala v Benetkah.
Aperghis je Grk »iz šestdesetih let« (kasneje se je preselil v Francijo), ki se danes v Grčiji počuti doma in hkrati kot tujec, ker se je država spremenila, a ostaja kljub vsemu temelj njegove osebnosti, »tema, po kateri so kasneje nastale variacije«. Od nekdaj je raziskovalec večplastne dimenzije glasbenega gledališča, v katerem so različna izrazna sredstva enakovredna («ustvarjati glasbo iz vsega» je njegov moto). V sedemdesetih letih je ustanovil Atelje za gledališče in glasbo ATEM, s katerim je približal sodobno umetnost prebivalcem pariškega predmestja. Na včerajšnjem srečanju na sedežu Bienala je skladatelj spregovoril predvsem o svobodi ustvarjanja, poslušanja, interpretiranja. Zaradi te svobode čutenja bi Aperghisa težko umestili v določeno umetniško strujo,
nova publikacija - Janko Ban uredil zbirko otroških slovenskih ljudskih pesmi
Barčica po morju plava
Pred začetkom letošnje Barco-lane je iz naše dežele odplula v založniško morje tudi Barčica otroških pesmi Slovencev v Italiji, ki jo je za deželno zborovsko združenje USCI opremil poznavalec zborovske literature Janko Ban. Barčica po morju plava je namreč naslov tretje zbirke iz serije, ki jo deželno združenje posveča vrednotenju ljudskega in ponarodelega izročila na področju otroške literature, tokrat v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Po zbirkah furlanskih iz-števank in tržaških pesmi, je zdaj na vrsti slovenska pesem. Publikacijo so javnosti predstavili v sklopu Slofesta.
Urednik zbirke je ustvaril prikaz slovenske prisotnosti na deželnem teritoriju s pesmicami iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Da bi bi bile v zbirki zbrane res najbolj priljubljene in pomenljive skladbe, je Ban povabil k sodelovanju zborovodje iz raznih krajev dežele. S svojimi nasveti in raziskavami so pristopili h projektu Neda Sancin,
Jana Drassich, David Klo-dič, Manuel Figheli, Nina Pahor (slednja s svojo maturantsko nalogo o uspavankah). Z glasbenim in jezikovnim svetovanjem so sodelovali še Olga Tavčar, Viljena Devetak, Luigia Negro, Catia Quaglia in Rudi Bartaloth.
Glasbeno potovanje se začne na tržaški obali in zaobjame še goriške griče, Benečijo, Rezijo, do gora Kanalske doline. Pesmi so voščila ali koledniške pesmi, pripovedujejo pravljice ali govorijo o naravi in živalicah, vedno v pristnem ljudskem tonu in z neposrednimi besedami, podobami in izrazi ljudske tradicije, ki jih je Ivana Soban spremenila v ilustracije. Knjiga je opremljena tudi s ce-dejem, na katerem lahko poslušamo te melodije v izvedbah zborov Mi-
ni Venturini, KD Sovodnje in Mali lujerji ter in šolskih zborov Albert Sirk in Carlo Collodi.
Janko Ban je vsako pesmico opremil tudi z italijanskim prevodom, uvodna beseda pa vsebuje navodila za izgovarjavo, kar omogoča širitev te literature tudi izven kroga slovenskih zborov. Pesmi so zapisane preprosto z melodijo, kar pomeni, da se predstavljajo kot idealna osnova in vir navdiha tudi za nove zborovske priredbe.
Nekoč je petje povezovalo člane družine različnih generacij, danes pa je ohranitev te literature ogrožena, saj so spontano petje nadomestile vse možne elektronske naprave. Najmlajši pa so še pripravljeni prisluhniti, kot je dokazal tudi uspeh prejšnjih dveh zbirk, zato je Janko Ban pospremil novo knjigo v svet z besedami: »Če bodo današnji otroci poznali ljudsko pesem, jo bodo kot odrasli posredovali svojim sinovom. Tako bo kljub sedanjim, popolnoma drugačnim glasbenim trendom prehajala, kot je vedno, iz generacije v generacijo.«
ROP
publika pa je vedno lepo sprejela njegovo zvestobo umetniški svobodi.
Aperghisu je všeč občutek odtujenosti, iskanja. Zato se njegove skladbe rodijo iz fragmentov, ki se postopoma povezujejo. Vsaka skladba je način za postavljanje vprašanj, hkrati tudi specifična pot do hipotetične rešitve. Skladateljevo raziskovalno sredstvo je jezik, tesno povezan z glasbo: »Jezik, ki ga ne poznam, zveni kot glasba, zato v njem ne iščem sporočila: besede, ki jih ne razumeš, spodbujajo domišljijo. Vsak si predstavlja smisel in dobi na koncu svoj edinstveni odgovor.« Pozornost do jezika predpostavlja tudi razmišljanje o komunikaciji: Aperghis je v pogovoru z novinarjem Francescom Antonionijem spregovoril tudi o današnji, globalni oddaljitvi od čarobne moči jezika in njegovega kulturnega, idejnega zaklada: »Veliko komuniciramo in imamo v ta namen na razpolago vsa možna sredstva. Imamo tudi več skupnih govoric (kot je na primer tisti jezik, ki ga imenujem angleščina letališč), raznolikost in specifičnost jezikov pa se sredi globaliza-cije izgubljata. Osebno se temu upiram, saj ne gre za neko skupno usodo, ki jo je treba pasivno sprejemati.« Na včerajšnji podelitvi nagrade in koncertu je publika lahko preizkusila poetičnost in kompleksnost, s katerima Aperghis preoblikuje vsakdanja izrazna sredstva, danes pa bo dvojni hommage Boulezu in Sinopoliju zaključil program 59. Mednarodnega festivala sodobne glasbe v Benetkah, s katerim se iztekata tako mandat umetniškega vodje Ivana Fedeleja, kot tudi predsednika Paola Baratte. Bienale Fedele-ja, ki je letos potekal v znamenju vezne niti spomina, ni bil festival originalnih presenečenj, njegovo poslanstvo pa sta bila visoka kakovost izvajalcev in skrb za pedagoški trenutek s projektom Educational, ki ima ambicijo ustvarjanja nove publike za sodobno glasbo. Srednješolci obiskujejo koncerte in so bili prisotni tudi na srečanju z Aperghisom. Na prvi pogled bi zgledal najučinkovitejši način za defi-nitivno odbijanje mladih od sodobne glasbe, v resnici pa je projekt zelo uspešen. Učenci radi govorijo o tej izkušnji in pravijo, da jim daje možnost, da spoznajo novo glasbo. Tudi srečanje s skladateljem jih je navdušilo: z njim so se fotografirali, mu postavljali vprašanja, njegova glasba jim je bila zanimiva. Morda so bile vsebine pogovora nekoliko zahtevne, na začudenje starejših obiskovalcev pa je profesorica odvrnila: »Dotaknili so se skladatelja, njegove navzočnosti. To jim veliko pomeni. Oni še sanjajo, imajo ideale.«
Rossana Paliaga
14
Nedelja, 11. oktobra 2015	ŠPORT
PROJEKT COMENIUS
"When roaring cannons speak" -
v«^ mjm
"Ko bobneči topovi govorijo3
ft	mm .^AiMfc^Ai^^fc 1 ^Am C/	/ jtad
»Drevo« The best cannons powder!
Pri dvoletnem
projektu so poleg Večstopenjske šole Nabrežina in sicer učencev zgoniške osnovne šole L. K. Gorazda -1. maj 1945 in dijakov nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine so delovali še šoli iz Schotna (Antwerpen) - Belgija in iz Mureta (Toulouse) - Francija. Projektu je bil naslov "When roaring cannons speak" (Ko bobneči topovi govorijo) in je obravnaval temo prve svetovne vojne. V dveh letih se je zvrstilo šest srečanj, dve v vsaki državi, vsakokrat z udeležbo osmih dijakov vsake tuje šole. Pogovorni jezik je bil večinoma angleščina, včasih pa tudi francoščina, italijanščina, slovenščina in španščina.
Na vseh srečanjih so se odvijale številne dejavnosti
M**
in delavnice z različnimi vsebinami na temo prve svetovne vojne. Skozi celo šolsko leto, so se tudi med kuriku-Iarnimi predmeti na posameznih šolah, zvrstile razne aktivnosti povezane s prvo svetovno vojno, posebno ko je bilo potrebno zbirati in pripravljati material za skupna srečanja
Vsa srečanja so bila zelo uspešna saj so taki projekti izredno pomembni pri rasti oz. vzgoji mladih evropskih državljanov. Na svoji koži so mladi spoznali, kako važno je poznavanje tujih jezikov pri sporazumevanju v evropskem in mednarodnem kontekstu.
A dream soup!
particular
Zaradi projekta Comenius so učenci iz Belgije in Francije prišli do nas. Vsaka udeležena družina je gostila učenca na lastnem domu. Bila je lepa izkušnja in spoznala sem nove osebe. Nekateri učenci so nam prinesli čokolade ali kako darilce. Gostili smo jih pet dni. Med tednom smo si v njihovi družbi ogledali raznorazne stvari, predvsem vezane na prvo svetovno vojno.
Med sabo smo se pogovarjali po angleško. Prava sreča, da sem gostila Bel-gijko, ki je ta jezik zelo dobro obvladala. Še vedno si dopisujeva in upam, da se bova v bodoče še kdaj srečali.
Katja
V	pondeljek ,13.oktobra ,so prišli učenci iz Belgijie in Francije k nam v Trst. Čakali smo jih v Tržiču na železniški postaji. Moj prijatelj se je imenoval Dylan. Imel je 15 let in je obiskoval poklicno šolo v Franciji. Po prihodu smo šli vsi skupaj na pico.
Maks
V	sredo zjutraj smo šli na izlet v Sredipolje, da bi si ogledali spomenik 1. svetovne vojne. Italijanski vojni spomenik v Sredipolju je največji italijanski spomenik, ki je bil med prvo svetovno vojno prizorišče hudih spopadov
med Italijansko in Avstro-Ogrsko vojsko. Ogledali smo si jarke in topove, nekateri so bili nižji, nekateri višji, nekateri široki, nekateri ozki. Vodila nas je vodička, ki je razlagala in pripovedala v angleščini. Po zanimivem ogledu smo se vrnili v šolo na kosilo.
Popoldne, smo se v spremstvu učiteljice Kristine, odpeljali z linijskim avtobusom iz Zgonika v Trst. Na trgu Zedinjene Italije smo se srečali še z drugo skupino, ki je prihajala iz Nabreži-ne. Ogledali smo si teater Verdi, Ri-hardov slavolok, katedralo sv. Justa , grad sv. Justa, rimsko gledališče, itd. Šli smo tudi na sladoled, bil je zelo dober. Starši so nas pozno popoldne čakali na Pomorski postaji. Potem smo šli na skupno večerjo in se igrali tudi skrivanje. Bilo je zelo lepo! Ko smo se vrnili domov, sva se z novo belgijsko prijateljico Silke igrali do pozne ure.
Ivana
V četrtek popoldne so prišli vsi k nam na šolo. Po kosilu smo igrali nogomet. Ob 14.00 uri so začele delavnice. Teme delavnic so bile: ženska vlogo v 1. svetovni vojni, stripi in vojaške uniforme. Jaz sem se udeležil delavnice o vojaških uniformah. Sestavili smo kolaž in z blagom izdelali vojaško uni-
formo, ki smo jo prilepili na plakat. Ko so se delavnice zaključile, smo imeli družabnost. Bilo je lepo, saj smo tudi plesali in to mi je bilo najbolj všeč. Domov smo odšli ob 19.30.
Nik
HERE
In October my teacher told me that I was going to Belgium for the Comenius project, but first students from Belgium and France were coming here. It was the best day of my life.
And the day arrived. In the evening other Comenius people and I went to the railway station to welcome our guests.
The next day the guest students arrived to our school. After presentations we went for a walk on the near educational path. Our school prepared lunch for all. After that we went to Trieste for a tour.
The second day the teachers organized a visit to the war memorial of Redipuglia. After lunch we spent some time visiting a museum of WW1.
The third and last day we went to Zgonik school. During the day we had activities. In the evening farewell was sad.
Jernej
211	Nedelja, 11. oktobra 2015	ŠPORT
Euro pese Commisi Commission eurof
■
L
Buy this helmet!
Going to Belgium, I had to be in Sistiana at seven o'clock to go to Venice airport. My plane took off at about nine o'clock.
In Antwerpen airport a very warm welcome expected us. Then we reached our host families. I stayed with the Roosen family. I think that Tristan Roosen - my host student -was very hospitable, funny and friendly. This was my first day in Belgium.
The night passed in a moment, and here was the second day! Of course, the first thing was the presentation at school. I recognized some of the girls who came to Trieste in October.
The second day we had activities at school, the third day it rained all time long, anyway we visited Liege and its WW1 museum and the fourth day we had a tour of Atwerpen with games. The fifth day we had to return
home, so we caught the train and got to Bruxelles. In this town we had a tour of political institutions. Then we had lunch and went shopping. After that we visited an art museum. But it was late and so we took the underground and got to Bruxelles airport. Here we had dinner and at eight o'clock we caught the plane and took off to Venice.
Jernej
r
m i-i
/PPiiivf«
J i
i. ,.
!. '•
E ■ v
- . ■	Ti s
1	jp" N
	
v	
■	■.V
i'	i - T
Zelo lepo je bilo, ko smo šli v Francijo potom projekta Comenius! Tale je bila še posebno lepa izkušnja in sem rade volje sprejela vabilo. Odpeljali smo se z letalom. Let je bil prijeten in udoben.
Ko smo prišli v zavod, so nas prijazno sprejeli. Spoprijateljila sem se s Francozi, s katerimi sem preživela veliko časa.
Dejavnosti so bile raznolike. Imeli smo dva dni športa, ogledali smo si le-
talski muzej, srednjeveško mesto, Toulouse in še nekaj stvari.
Zadnji večer so nam organizirali žur in plesali smo do poznega.
Prišel je dan, ko smo morali odpotovati in vse punce ter naši prijatelji Francozi smo bili zelo žalostni.
Upajmo, da jih bomo lahko še kdaj obiskali in skupaj doživeli zabavne trenutke!!!
Katja
16
Nedelja, 11. oktobra 2015
MANJŠINE
/
Odgovorni urednik južnotirolskega dnevnika Dolomiten na posvetu ob 70-letnici Primorskega dnevnika
Prerez skozi zgodovino Južne Tirolske od heroja Hoferja do konca 2. svetovne vojne
Na posvetu manjšinskih dnevnikov ob 70. obletnici Primorskega dnevnika 19. septembra letos je južnotirol-ski dnevnik Dolomiten predstavil njegov odgovorni urednik Toni Ebner, ki je spregovoril tudi o zgodovini Južne Tirolske. Njegov poseg je bil obširen in na posvetu ga je Ebner nekoliko skrajšal, še zlasti v delu, v katerem je govoril o zgodovini Južne Tirolske. Ta zgodovina je dokaj nepoznana, je pa zelo zanimiva in se znatno razlikuje od klišejskih informacij, ki se pogosto pojavljajo v italijanski javnosti. Danes objavljamo prvi del posega, ki zadeva čas do konca druge svetovne vojne.
Letos poteka sto let od vstopa Italije v prvo svetovno vojno, ki ji Italijani pravijo kar »velika vojna«. To je za Tirolce žalostna obletnica, ker je privedla do delitve naše domovine. Zato se bom najprej zaustavil pri tem vprašanju.
Do leta 1918 je bila Južna Tirolska oziroma Gornje Poadižje, kot temu pravijo Italijani, sestavni del avstroo-grskega cesarstva. Sedanji pokrajini Trento in Bocen sta pripadali avstrijski deželi Tirolski, eni izmed 21 provinc takratnega cesarstva.
Cesarstvo je v svojih mejah poleg nemškega vključevalo še enajst narodov. To so bili Italijani, Čehi, Madžari, Ukrajinci, Slovaki, Poljaki, Srbi, Slovenci, Hrvati, Romuni in Turki. Tudi veroizpovedi je bilo več: poleg katoličanov in protestantov so v cesarstvu živeli še pravoslavni, judi in muslimani. Vsak javni uradnik, do zadnjega železničarja, je moral poznati jezik kraja, v katerem je služboval.
Če se zdaj zaustavimo pri Tirolski, je primerno opozoriti na nekatere zgodovinske dogodke, ki so bili v zadnjih stoletjih pomembni za to avstroo-grsko provinco. Leta 1254 je družina tirolskih grofov, ki je imela sedež na gradu Tirol blizu Merana, prevzela in združila vsa ozemlja takratne Tirolske. Ime te regije je povzeto prav po kraju, kjer so prebivali takratni vladarji.
V	14. stoletju, po izumrtju tirolske dinastije, so Habsburžani podedovali ozemlje sedanje bocenske pokrajine in zagotovili njeno ozemeljsko celovitost.
Po koncu 16. stoletja, v času vladanja princa Maksimiljana I. (14591519), je postala Tirolska pomembna gospodarska regija, ker je povezovala trge severne Italije in nemških regij na severni strani Alp. Zaradi obilice žlahtnih kovin in gredbenega materiala je postala ta regija zelo pomembna za habsburško politiko, trdnjava, ki se ji cesarstvo ni moglo odpovedati.
Sam Maksimiljan je leta 1511 objavil Landlibell, organizacijo za vojaško obrambo Tirolske, ki je ostala dejavna vse do prve svetovne vojne. Ta organizacija je temeljila na zgodovini fevdalne ureditve Tirolske, ki je določala, da vsi Tirolci služijo vojaški rok v lastni regiji, brezplačno mesec dni. Maksimiljan je leta 1511 uveljavil načelo, po katerem je bila obramba Tirolske zaupana njenim prebivalcem.
V	času med letom 1806 in 1810, po porazu pri Austerlitzu (1805), je nad Tirolsko prevzela oblast Bavarska, ki je bila zaveznica Napoleona. Med prvimi ukrepi nove oblasti je bila prepoved rabe besede Tirolska, ki so jo nadomestili z Južno Bavarsko.
Ob koncu leta 1809 je južnotirol-ski gostilničar Andreas Hofer, rojen v dolini Passeiertal (Val Passiria) leta 1767, na čelu majhne vojske povsem
Odgovorni urednik dnevnika Dolomiten Toni Ebner
nepričakovano in presenetljivo zavzel mesto Innsbruck; kasnejši porazi avstrijske vojske so razvrednotili ta uspeh in omogočili Napoleonu, da je ponovno osvojil to mesto. Vendar je Hoferjeva karizma in naraščanje zaupanja v pro-tifrancosko gibanje spodbudilo splošen odpor, ki je v avgustu 1809 omogočil drugo osvoboditev Innsbrucka. Cesar je takrat Hoferju podelil vso oblast. Mir, ki so ga 14. oktobra 1809 podpisali v Schonbrunu, pa je bil neugoden za Avstrijo, ki je morala Tirolsko prepustiti Napoleonu. Slednji je v to provinco poslal bavarsko in francosko vojsko.
Upor so napoleonske sile zatrle v krvi. Hoferja so prijeli v okolici S. Martina ter ga skupaj s tovariši 20. februarja 1810 usmrtili v Mantovi. Odtlej je ta osebnost simbol svobode Tirolcev, pa tudi njihove vere in njihove zvestobe cesarju.
Po koncu bavarske zasedbe in dokončnem porazu Napoleona je Tirolska skupaj s Tridentinsko ponovno pripadla Avstriji. Tako so odločili na Dunajskem kongresu 9. junija 1815.
Čas od leta 1809 do leta 1914 je bil na Tirolskem čas miru, več kot stoletje v okviru habsburškega cesarstva. 28. junija 1914 se je vse spremenilo: dijak Gavrilo Princip, Bosanec srbske narodnosti je v Sarajevu, ki je bilo takrat del avstro-ogrskega cesarstva, ustrelil prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Sarajevski atentat je bi iskra, ki je vnela vojno, ki je bila sicer posledica naraščajočih napetosti v Evropi, zaradi katerih so se takratne velike države in imperiji oskrbeli z ogromno količino orožja.
Avstro-ogrska je 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji in vojna se je kmalu spremenila v spopad najprej evropskih in kmalu svetovnih razsežnosti. Rusija je uvedla mobilizacijo, naslednji dan je to storila Avstrija. 1. avgusta je Nemčija napovedala vojno Rusiji in naslednjega dne Franciji, Italija pa se je takrat opredelila za nevtralnost.
Leta 1915 je bila Avstrija vojaško angažirana na vzhodni meji, ker se je Italija odločila za nevtralnost. Avstrija, Italija in Nemčija so bile povezane v zavezništvo s sporazumom, ki so ga podpisale leta 1882 in nato večkrat po-
trdile. Kljub temu je 20. maja 1915 italijanski kralj Viktor Emanuel III. potrdil odločitev o vstopu Italije v vojno, kljub nasprotovanju večine javnega mnenja in večjega dela članov parlamenta. Kralj je namreč aprila 1915 v strogi tajnosti napotil v London delegacijo, da bi se pogajala o vstopu Italije v vojno na strani zaveznikov. Govorim o tajnem Londonskem sporazumu, sprejetem 24. aprila 1915, ki je bil podpisan, ne da bi bil o tem obveščen parlament, ki je bil tako prisiljen potrditi odločitev, ki jo je sprejel kralj s svojimi ministri. Seveda je nekdanji avstrijski zaveznik, ki je ta sporazum razumel kot nož v hrbet, odločno obsodil »izdajo« Italije.
Tirolska se je čez noč spremenila v dolgo fronto. Potekala je po vsej južni meji regije, od Ortlesa do Marmo-lade preko gardskega jezera. Avstrija je to mejo že v 19. stoletju zaščitila s 50 utrdbami. Gradila jih je v treh fazah, okoli leta 1860, nato okoli leta 1890 in tretjič malo pred izbruhom svetovne vojne. Te velike strukture, ki še dandanes privabljajo številne turiste so bile grajene iz železobetona, načrte so izdelali na Dunaju, vojaško tehniko pa je proizvedla tovarna Škoda na Češkem.
Ker je bila ob izbruhu vojne večina avstrijskih čet v Galiciji, saj na Dunaju niso pričakovali nenadnega italijanskega napada v hrbet, so južno fronto v prvih tednih branili prostovoljci iz Tirolske, predvsem mlajši od 21 in starejši od 42 let, Standschützen. Bili so manj številni od italijanske vojske, ampak so pogumno odbijali sovražnikove napade.
Obračun svetovne vojne je bil za Avstro-Ogrsko porazen. V vojni je padlo 906.299 vojakov, 837.483 je bilo pogrešanih, milijon 200 tisoč jih je bilo v ujetništvu, še poldrugi milijon ljudi je v vojni ali zaradi vojne izgubilo življenje. Podatki o Tirolski se razlikujejo, po novejših Eigentlerjevih ugotovitvah naj bi v vojni umrlo približno 30.000 vojakov iz Tirolske, tem pa je treba dodati še več tisoč Tirolcev, civilistov, ki so umrli zaradi lakote ali bolezni oziroma doma ali v begunstvu.
3. novembra so italijanski vojaki vkorakali v Trento, 5. novembra v Me-
fotodamj@n
ran, dva dni kasneje pa so alpinci vkorakali v Bocen. 10. novembra so italijanski vojaki dosegli Brener. In tri leta kasneje je kralj Viktor Emanuel III. odkril spominsko obeležje na meji. Od takrat je Južna Tirolska del Italije.
Vojne je bilo konec, v Evropi pa je pustila ogromno nasilja in sovraštva; vse to je v kasnejših letih porodilo ek-stremistična politična gibanja in ni naključje, da sta jih vodila dva povratnika iz prve svetovne vojne, Benito Mussolini in Adolf Hitler. Ti dve politični gibanji in njuna voditelja sta na valu trpljenja in žalovanja ter frustracij, ki jih je povzročila vojna, ustvarili pogoje za drugo grozljivo vojno, ki je povzročila prav toliko groze in žalovanja v Evropi in v svetu.
Južni Tirolci so v novi državi kaj kmalu ugotovili, da ni bilo volje in niti sposobnosti za razumevanje, da je treba zaščititi jezikovno manjšino. Še veliko slabše se je dogajalo po vzponu fašizma na oblast. Novi gospodarji so hoteli v novi provinci z diktatorskimi metodami zadušiti tirolsko kulturo ter nemški in ladinski jezik. Poučevanje nemščine je bilo prepovedano in prav tako so bili prepovedani tirolski običaji. Za tisk so uvedli cenzuro in ga naposled prepovedali.
Naša družba se je nenadoma znašla pod hudim udarom.
Naša založba je bila ustanovljena leta 1888 kot »katoliško politični krožek«, v letu 1907 se je preoblikovala v založbo Tyrolia GmbH. Po prvi svetovni vojni se je razdelila na dva dela.
Družba je nastala kot politična pobuda krščanskih socialcev po enci-kliki papeža Leona XIII. Rerum novarum iz leta 1891, v kateri je papež pozval k socialnim in političnim pobudam, s katerimi bi zaustavili vzpon socializma. Nova stranka je nastala takoj potem, ko je Franc Jožef razpisal prve volitve v habsburški monarhiji.
Prelat Emilian Schopher je bil ustanovitelj apolitične in podjetniške pobude. Knjigarne in časopisi so rasli kot gobe po dežju. 1. januarja 1900 je izšla prva številka dnevnika Der Tiroler, predhodnika današnjega dnevnika Dolomiten. Dnevnik so prodajali po vsej Tirolski in kmalu je dosegel 30.000
izvodov naklade, kar je bilo za tiste čase ogromno.
Z delitvijo Tirolske se je tudi podjetje razdelilo na dva dela, severnega in južnega. V Bocnu je vajeti podjetja vzel v roke kanonik Michael Gamper. Kmalu so fašisti prepovedali ime Tirol in tako se je južnotirolski del podjetja preimenoval v Verlagsanstalt Vogelweider GmbH.
V času fašizma je moralo podjetje še enkrat spremeniti ime, ker je Vo-gelweider zvenelo preveč nemško. Pod vodstvom kanonika Gamperja so se takrat odločili za latinsko ime reke Adi-že Atesis, in tako je nastala založba At-hesia.
Ista usoda je doletela dnevnik Der Tiroler, ki se je moral 22. avgusta 1923 preimenovati v Der Landsmann. Oktobra 1925 je bila ukinjena svoboda tiska in dnevnik ni smel več izhajati. Kanoniku Gamperju je s pomočjo Vatikana, ki je ves čas pomagal nemškim in ladinskim vernikom, uspelo v naslednjem letu obnoviti nemški dnevnik. To je bilo mogoče z vključitvijo dnevnika na seznam katoliških dnevnikov, ki so na osnovi konkordata med Vatikanom in Italijo lahko izhajali. Edini pogoj je bil, da to ne sme biti naslednik dnevnika Der Tiroler. Tako je nastal Dolomiten, ki je že izhajal kot revija in jo je prevzel kanonik Gamper. Prva številka dnevnika Dolomiten je izšla za božič leta 1926.
Južni Tirolci se v tistem času niso borili samo za rešitev svojega jezika, ampak tudi za preživetje na svojem ozemlju. Hitler in Mussolini sta se namreč dogovorila za dokončno rešitev južnotirolskega vprašanja. V Berlinu sta podpisala sporazum, po katerem naj bi večino nemškega prebivalstva preselili na ozemlja, ki jih je Nemčija zasedla na vzhodu. Z opcijo so morali Južni Tirolci izbrati, ali želijo ostati v domovini ali se preseliti v Nemčijo. 80 odstotkov se jih je odločilo za Nemčijo in samo 20 odstotkov jih je izbralo svojo domovino namesto nacističnega rajha. Dolomiten se je postavil na stran Da-bleiberjev, tistih, ki so se odločili, da ostanejo doma.
Kanonik Gamper je od vsega začetka vodil bitko, ki je bila videti izgubljena glede na čas, v katerem je Adolf Hitler izpadel kot veliki rešitelj, za katerega se je izkazalo, da je vodil v katastrofo. Gamper je bil eden redkih novinarjev, ki je imel pogum za objavo člankov proti programu evtanazije v Nemčiji in zasedenih državah.
Česar v dvajsetih letih ni uspelo fašistom, to je ukinitev glasila Južnih Tirolcev, so s tevtonsko natančnostjo uresničili nacionalsocialisti. 8. septembra 1943 so nacisti zasedli Južno Tirolsko in začeli preganjati kanonika Gamperja, ki so ga označili za prvega sovražnika nacizma, vendar jim ga ni nikoli uspelo aretirati.
Hujša usoda je doletela odgovornega urednika dnevnika Dolomiten, duhovnika Rudolpha Poscha, in urednika Friedla Volggerja, ki so ju depor-tirali v koncentracijsko taborišče Dachau. Athesio so dejansko razlastili in zamenjala jo je založba Bozner Verlag, trobilo nacističnega režima.
Ob koncu druge svetovne vojne je kanonik Michael Gamper s privoljenjem zaveznikov in s pomočjo južno-tirolskega prebivalstva obnovil družbo Athesia in jo povečal. 19. maja 1845 je izšla prva povojna številka dnevnika Dolomiten, ki od tistega dne neprekinjeno izhaja.
(Konec prihodnjič)
213	Nedelja, 11. oktobra 2015	ŠPORT
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Debelo Grižo je lani obiskalo 40.000 ljudi
Kaverno bodo spet odprli, novembra drugi sklop del
Topniško kaverno bodo v kratkem ponovno odprli, novembra pa naj bi se začela tudi druga faza del, ki jih goriška pokrajina že več let načrtuje, da bi dodatno ovrednotila spominsko območje na Debeli Griži. Nadaljnjemu izvajanju projekta Kras 2014+ je bilo posvečeno srečanje v Rimu, kamor so se v prejšnjih dneh odpravili predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska podpredsednica in odbornica za turizem Mara Černic ter Elisabetta Pian, županja občine Zagraj, v kateri se Debela Griža nahaja. V italijanski prestolnici so se sestali z generalom Rosariom Aioso, predstavnikom ustanove Onorcaduti, ki skrbi za vojaška pokopališča in spomenike.
Ravno ta ustanova je spomladi, približno pol leta po odprtju, iz varnostnih razlogov odredila ponovno zaprtje topniške kaverne na Debeli Griži, ki jo je Pokrajina Gorica obnovila v okviru projekta Kras 2014+. »Ustanova Onorcaduti je zahtevala izpolnitev nekaterih dodatnih varnostnih zahtev, v glavnem je šlo za ureditev dostopa in postavitev opozorilnih tabel. Zdaj je vse urejeno, zato bomo v kratkem - verjetno okrog martinovega - kaverno ponovno odprli javnosti,« pravi Mara Černic.
Novembra pa se bo začel tudi drugi sklop del, ki so v okviru pokrajinskega projekta za ovrednotenje dediščine prve svetovne vojne na goriškem Krasu predvidena na Debeli Griži. Po obnovi topniške kaverne so zdaj na vrsti dela na prostem. Okrog spominskega območja bodo uredili krožno pešpot in stezo, ki bo vodila do italijanskega jarka pod raz-glediščem, obnovili pa bodo tudi stranišča. Vrednost del je okrog pol milijona evrov. »Po objavi razpisa smo že izbrali izvajalca, ki mu bomo zaupali dela. Naši uradi zdaj preverjajo vloženo dokumentacijo: dela se bodo predvidoma začela novembra, zaključila pa se bodo spomladi,« pravi podpredsednica goriške pokrajine, po kateri je na srečanju v Rimu tekla beseda tudi o samem upravljanju topniške kaverne. »Pripravljamo dogovor, na podlagi katerega bo kaver-no upravljala občina Zagraj. Podpisali ga bomo mi, občinska uprava in ministrstvo za obrambo,« pojasnjuje Černičeva.
Pokrajina je v okviru projekta Kras 2014+ na Debeli Griži načrtovala tudi
obnovo muzeja, zaradi omejitev pakta stabilnosti pa del ne bo mogla izpeljati. »Načrt smo pripravili, obnovo muzeja pa bo prevzela dežela Furlanija Julijska krajina, s katero bomo podpisali dogovor,« pravi Černičeva.
Po podatkih pokrajine je bilo spominsko območje na Debeli Griži v zadnjih dveh letih zelo dobro obiskano, zato je pomembno, da ga čim prej dokončno uredijo. »Lani je bilo obiskov okrog
40.000: med 35 in 40 odstotkov le-teh predstavljajo šolske skupine,« poudarja Černičeva, ki z letošnjimi podatki še ne razpolaga, po prvih ocenah pa naj bi bil obisk podoben lanskemu. Spominskega območja na Debeli Griži, zaključuje Černičeva, ne obiskujejo le italijanski in slovenski turisti. Veliko jih je prišlo tudi iz Madžarske, med njimi pa je bil junija tudi sam madžarski predsednik Janos Ader. (Ale)
Topniško kaverno na Debeli Griži so spomladi morali zapreti
Z nasveti proti raku dojk
bumbaca
Čeprav se stopnja umrljivosti rahlo niža, je rak na dojkah še vedno najbolj pogosta oblika raka pri ženskah. V zadnjih letih se veča število mladih žensk, ki obolevajo za to boleznijo, rak dojke pa je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato si združenje LILT prizadeva, da bi zdravstveno podjetje v program rednega mamografske-ga pregledovanja vključila tudi mlajše ženske nad 25. letom, ob tem pa v oktobru, ki je svetovni me-
sec boja proti raku dojk, prireja tudi informativno javno srečanje. V sredo, 14. oktobra, ob 17.45 bodo v dvorani goriškega občinskega sveta preventivi govorili strokovnjak na področju anatomske patologije Antonio Colonna, onkologi-nja Liliana Foghin, odgovorni za program presejalne mamografije Michele Luise in kirurg Giuseppe Stacul. Za uvod bo poskrbel pokrajinski podpredsednik združenja LILT Umberto Miniussi.
štmaver - Novost in spodbuda
Vojska je namestila dvojezično tablo, Pevma, Oslavje in Štmaver enojezični
V Pevmi - eni izmed najbolj slovenskih primestnih četrti
foto v.k.
Na začetku vojaške poti, ki iz Štma-vra vodi proti vrhu Sabotina, je vojska te dni namestila novo dvojezično tablo, ki obiskovalce opozarja, da je cestni odsek nevaren. Opozorilo je vsekakor utemeljeno, saj je pot speljana v številnih okljukih in zelo strma. Promet z motornimi vozili sicer ni dovoljen, občasno pa se po cesti proti 609 metrov visokemu vrhu zapeljejo kolesarji.
Opozorilni znak, na katerem ima slovenščina enakopravno mesto, je prav pred kratkim postavila italijanska vojska, na novost pa nas je opozoril domačin. Novost, ki jo vsekakor velja zabeležiti in ki bo spodbuda, da se vendarle namestijo dvojezični smerokazi na območju nekdanjega rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver.
Zapora bo na križišču bumbaca SOVODNJE
S torkom večdnevna zapora ceste na Vrh
Če ji slabo vreme ne bo prekrižalo načrtov, bo v torek sovodenjska občina začela obnavljati cesto med Rubijami in Vrhom. Kot je Primorski dnevnik že poročal v prejšnjih dneh, bo med obnovitvenimi deli iz varnostnih razlogov cesta popolnoma zaprta za promet: občinska odredba predvideva petdnevno zaporo ceste od torka do sobote od 8. do 17. ure, v resnici pa naj bi prometne nevšečnosti, če bo vreme naklonjeno, trajale le dva dni. Popolna zapora za vsa vozila (vključno z javnimi prevozi in rešilnimi vozili) bo trajala le en dan. Obnovili bodo prvih 400 metrov ceste od križišča s pokrajinsko cesto št. 13 navzgor proti Vrhu. Z asfaltno prevleko bodo popolnoma preplastili okrog sto metrov cestišča, na ostalih 300 metrih pa bodo sanirali le najbolj dotrajane točke, kjer so nastale večje luknje in razpoke. Občinska cesta bo zaprta v obe smeri od križišča s pokrajinsko cesto št. 13, ki povezuje Rubije in Ga-brje, do osnovne šole na Vrhu. Obvoz bo ustrezno označen. Na Vrh se bo mogoče pripeljati iz Petovelj ali s pokrajinske ceste št. 15, ki povezuje De-vetake in Poljane.
APrimrski
~	dnevnik
tržič - Boj proti raku
Azbest, neskladni podatki o obolelih
Podatki o številu izpostavljenih azbestu, ki so oboleli za mezoteliomom plevre, niso skladni. Tako pravi profesor Claudio Bianchi, pokrajinski predsednik italijanske zveze za boj proti raku, ki ima sedež v tržiški bolnišnici San Polo.
»Incidenca malignega mezotelioma v goriški in tržaški pokrajini je med najvišjimi v Italiji in svetu. Pri ocenjevanju posledic izpostavljenosti azbestu je ključnega pomena, da razpolagamo z ažu-riranimi podatki o mezoteliomu, od števila bolnikov do tipologije bolezni. Viri podatkov so lahko različni,« pojasnjuje Bianchi. V Furlaniji Julijski krajini imamo deželni register raka, ki ima sedež v Avianu in v katerem so zabeleženi vsi primeri rakastih obolenj, primere mezote-lioma beležijo tudi oddelki za medicino dela zdravstvenih podjetij. »Ustanova, ki ima prvenstveno nalogo zbiranja podatkov o mezoteliomih, pa je državni register mezoteliomov, ki ima sedež na ustanovi Inail v Rimu. Referenčno središče v Furlaniji Julijski krajini je zavod za medicino dela Univerze v Trstu,« pravi Bianchi, po katerem bi morala tako razvejana informativna mreža zagotavljati dostop do podatkov, v resnici pa obstajajo nekatere težave.
»Prvi problem so zamude. V zadnjem poročilu državnega registra me-zoteliomov, ki so ga pravkar ponatisnili, so zbrani le podatki do leta 2012. Ob tem opažamo pri primerjanju podatkov, ki jih zbirajo različne ustanove, precejšnjo neskladnost. To pomeni, da ne moremo vedno razpolagati z zanesljivimi podatki, kar velja tudi za Goriško,« poudarja Bianchi, po katerem se zveza za boj proti raku ukvarja tudi s preverjanjem verodostojnosti tovrstnih podatkov. »Bolnike in njihove družine zato vabimo, naj se zglasijo pri nas. Zveza za boj proti raku v Tržiču nudi tudi zdravstveno in pravno svetovanje,« zaključuje Bianchi.
O azbestu in deželnem centru za zdravljenje tovrstnih bolezni v Tržiču bo tekla beseda na jutrišnji seji tržiškega občinskega sveta. Občinski svetnik SEL Giovanni Iacono je s tem v zvezi vložil resolucijo, s katerim vabi županjo Silvio Altran, naj se zavzame za čim prejšnjo okrepitev deželnega centra za zdravljenje azbestnih bolezni Crua.
gledališče
Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica
v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om
Na vojaški poti pri Štmavru
foto v.k.
Sabrina Morena, Martina Kafoi, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan
KAKO POSTATI SLOVENCI V 50. MINUTAH
režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan
Boštjan Zavnik - harmonika
danes, ob 18.30
v Kulturnem domu "Jožef Češčut" v Sovodnjah ob Soči v sodelovanju s KD Sovodnje
J www.teaterssg.com
18
Nedelja, 11. oktobra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Robert Cotič o Roman baru in Travniku
Slovenska kavarna na osrednjem trgu prešla v tržiško last
Slovenska kavarna na Travniku. Tako je bil dolgo poznan Roman bar ob križišču med ulicama Roma in Oberdan v Gorici. Preteklik je tokrat obvezen, saj je kavarna 31. avgusta prenehala delovati. Upravitelja Robert in Nadja Cotič sta licenco in prostore prodala tržiškemu podjetniku, ki že ureja prostore, kamor bo vselil slaščičarno in kavarno Chantilly. O zgodovini Roman bara - slovenske postojanke v mestnem središču - in o usodi Travnika smo se pogovorili z Robertom Cotičem.
»Moja starša, Roman in Danica Co-tič, sta licenco in pohištvo odkupila leta 1977, potem ko je kavarna zaslovela že v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja po zaslugi tedanjega upravitelja Elvia Feriga. V Baru Ferigo je bilo plesišče, kjer so nastopale najbolj priljubljene domače rock skupine iz šestdesetih let, na primer Le Tigri in Le Pantere. Leta 1977 so moji starši uredili kavarno in jo poimenovali Roman bar. Naziv je besedna igra, saj se navezuje na očetovo ime in ulico, kjer se lokal nahaja. Prostore je moja družina odkupila leta 1981 od družine Collenzini. Od vsega začetka smo imeli le dnevno kavarno, ki je obratovala med 6.30 in 21. uro,« je svojo pripoved začel sogovornik.
Kdaj ste vi prevzeli štafetno palico?
Kavarno sta starša upravljala do leta 2000, od leta 2001 dalje pa sva se v vlogi upraviteljev znašla moja sestra Nadja in jaz. Ona je že prej sodelovala s starši, jaz pa sem bil pred tem zaposlen pri turistični agenciji Gotour. Sicer pa sva v kavarni delala le jaz in sestra, občasno sva imela pomočnika v poletnih mesecih, saj bi bil drugače v zadnjih letih zaslužek ničen.
V osemdesetih in devetdesetih letih je Gorica preživljala boljše čase ...
Osemdeseta leta so bila zelo zanimiva, saj smo imeli v Gorici res »gužvo«. Naša kavarna je tedaj slovela po tem, da se je v njej govorilo slovensko. Bili smo neke vrste nasledniki Kavarne Bratuž iz Ulice Mame-li. Zato so nas obiskovali mnogi ljudje iz Nove Gorice, Soške doline in bližnje okolice, ki so se pri nas pomudili, potem ko so opravili z nakupimi v Raštelu ali na Travniku. Imeli smo tudi zveste goste iz Ljubljane, ki so nas več desetletij obiskovali, nazadnje letos v zadnjih tednih obratovanja. Nepozabni pa so časi, ko so k nam zahajali številni slovenski intelektualci, med njimi Dorče Sar-doč in Avgust Šfiligoj. Priljubljeni pa smo bili tudi med italijansko govorečimi, saj smo bili založeni s časopisi in revijami.
Kdaj se je stanje spremenilo?
Spremembe je prineslo zlasti leto 2000. Najprej se je spremenila populacija, ki je prihajala k nam. Slovencev je bilo vedno manj, saj je Nova Gorica okrepila svojo ponudbo, trgovsko težišče Gorice pa je vse bolj bilo na Korzu. Smrtni udarec trgovcem in posledično tudi nam je leta 2006 zadal začetek obnovitvenih del na Travniku, ki so se zavlekla preko vsake znosne mere. Trgovci si še zdaj niso opomogli, Travnik pa ostaja v »limbu« in ni še razumeti, kakšna usoda ga čaka.
Ali je vas tudi to privedlo do tega, da ste Roman bar prodali?
Zaradi obnavljanja Travnika se nam je promet razpolovil. Neizpolnjene obljube javnih uprav, pomanjkanje pravega načrtovanja in drugi razlogi so imeli za posledico, da smo nehali verjeti v preporod trga. Težko mi je bilo, saj nam je na srečanjih Goriškega loka Darko Bratina pravil, da moramo Slovenci skrbeti za svoje mesto, da moramo v Gorico vlagati svoje moči. Žal pa niti edina levosredinska občinska uprava ni pokazala posluha za zahteve občanov, ki so za mesto nekaj delali. Tudi zaradi tega smo leta 2011 sklenili, da bomo kavarno prodali. Ni bilo enostavno. Prostore je bilo v prejšnjih letih težko prodati zaradi težav pri pridobivanju kreditov. Letos smo končno prejeli zanimivo ponudbo, tako da smo posel sklenili v približno dveh mesecih. Vesel sem, da nekdo, ki prihaja od zunaj, še verjame v potencial Travnika, medtem ko smo morda Goričani preveč pesimisti.
Kaj vi svetujete za oživitev Travnika?
Robert Cotič (levo) ter sestra Nadja in mama Danica pred nekaj leti v Roman baru na Travniku (zgoraj)
fotoa.v., r.c.
Pri načrtovanju osrednjega mestnega trga je bila storjena marsikatera napaka. Zmanjkal je predvsem naravni vhod v mesto. Že pred sedemdesetimi leti so razumeli, da je Bombijev predor izredno pomemben, a so ga z obnovo zaprli prometu. Morali bi tudi urediti novo parkirišče, lahko podzemno. Zaradi pomanjkanja parkirnih pro-
storov je Travnik manj privlačen tudi za tiste, ki tam stanujejo. Morda potrebujemo le tovrstne malenkosti, da bi to območje ponovno zaživelo.
S čim pa se boste sedaj ukvarjali?
Moja sestra Nadja je po izobrazbi učiteljica, tako da že poučuje v vrtcu. Meni pa je v posebno veselje gledališče. S skupino Tik Tak Teater pripravljamo igro, ki jo bomo premierno uprizorili januarja v goriškem Kulturnem domu, vključen pa sem tudi v gledališki projekt z igralcem SNG Radošem Bolčino in igralko Zarjo Pavlin. Zavedam pa se, da se ne morem preživljati z gledališčem, tako da iščem zaposlitev, po možnosti ne v baru ali kavarni ...
Albert Voncina
V Gorici iščejo delavca
Goriška občina je pripravila še en projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlila enega delavca. Le-ta bo sodeloval z občinsko pogrebno službo (pogodba ne predvideva stika s trupli), zadolžen pa bo tudi za čiščenje pokopališč in druga manjša dela. Trajanje pogodbe, ki predvideva 36 ur tedenskega dela, bo trajala 46 tednov in pet dni. Prijave bodo na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici zbirali od jutri do ponedeljka, 26. oktobra med 9.30 in 12.30.
Kako postati Slovenci
Na odru Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovodnjah bo danes ob 18.30 Slovensko stalno gledališče uprizorilo predstavo »Kako postati Slovenci v 50 minutah« v režiji Sa-brine Morena. Organizator je Kulturno društvo Sovodnje.
Dela v tržiški Ulici Boito
V Ulici Boito v Tržiču se bo ta teden začela gradnja krožišča. Od jutri do petka, 23. oktobra, bo Ulica Porto-rosega zaprta za promet na odseku med ulicama Valentinis in Boito.
Andrea Segre v Kinemaxu
Režiser in dokumentarist Andrea Segre bo jutri obiskal goriški Kinemax. Ob 21. uri bo predstavil svoj zadnje delo, dokumentarec »I sogni del lago salato«, ki govori o Kazahstanu. Avtor bo o snemanju v tej državi, katere gospodarski razvoj je močno povezan z italijanskim gospodarstvom, spregovoril pred projekcijo, po ogledu filma pa bo na vrsti razprava.
vrh - Spomin na Dominika Grilja
Uresničila se mu je želja: smrt dočakal
še zadnja na domu
Na pokopališču na Vrhu so včeraj v grob položili Dominika Grilja. Najdražjim ga je smrt odtrgala v 85. letu starosti. Za sabo pušča spomin skrbnega očeta, dobrega prijatelja in družabnega domačina, ki je v stiski in potrebi vsakič in vsakomur znal priskočiti na pomoč.
Bil je rojen na Vrhu 19. septembra 1930. Oče mu je bil Franc Grilj, mama Marija Vižintin, oba sta bila Vrhovca. V zakon je stopil z Romano Černic, ravno tako z Vrha. Leta 1953 se jima je rodila hči Franka, 1961. sin Darko in 1971. še sin Bogdan. Dominik je kot skrben družinski oče veliko delal, zato da je družini zagotavljal vse potrebno. Najprej se je zaposlil v železarni v Tržaški ulici v Gorici, krajši čas je delal na železniški postaji, najdaljše obdobje vse do upokojitve pa je prebil v
ladjedelnici v Tržiču. Upokojil se je leta 1985.
Od mladih nog je bil vključen v vaško življenje. Še kot mladenič je bil član domačega pevskega zbora, v odraslih letih je bil nekaj časa včlanjen v Vzpi-Anpi, v največje veselje pa mu je vseskozi bilo balinanje. Najprej je bil član balinarskega krožka pri vrhovski Danici, nato pa štandre-škega balinarskega kluba Mak. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je redno udeleževal tekmovanj. Njegova navezanost na domači kraj se je odražala tudi v spremljanju prireditev in praznikov tako na Vrhu kot tudi v drugih krajih Goriške; ko je bila potreba, je organizatorjem priskočil na pomoč s prostovoljnim in udarniškim delom.
Pred nekaj leti je Dominika doletela huda bolezen. Zaradi poslabšanja zdrav-
Dominik Grilj
ja so ga v avgustu letos sprejeli v goriško bolnišnico. Vendar njegova poslednja želja je bila vrnitev domov. Uresničila se mu je: v četrtek okrog poldne so ga pripeljali na dom, kjer je bil rojen in kjer je preživel domala vse svoje življenje. Le nekaj ur kasneje je tu dočakal smrt.
gorica - Glasbene delavnice v ludoteki
Z Damjano Golavšek tudi do boljšega znanja jezika
V oktobru ponovno odpira svoja vrata ludoteka Pi-kanogavička, ki od leta 1999 deluje v goriškem Dijaškem domu. Tudi letos so za male obiskovalce - otroke drugega in tretjega letnika vrtca - pripravili bogat in zanimiv program, ki je osredotočen na glasbene delavnice, vključuje pa tudi animacijo, pravljične urice, ustvarjalne dejavnosti. Ker je bil program ludoteke lani deležen izjemnega zanimanja staršev, so se v Dijaškem domu odločili za dve starostni skupini: prvo bodo sestavljali otroci zadnjega letnika vrtca, druga pa je namenjena otrokom, ki obiskujejo drugi letnik. Za starejše udeležence se bo program začel 21. oktobra, za mlajše pa po novem letu, 12. januarja.
Program ludoteke bo tudi letos vodila Damjana Go-lavšek, priznana glasbenica, pevka in gledališka igralka, ki že nekaj let sodeluje z Dijaškim domom. Otroci bodo spoznavali pesmice, igrali na male ritmične inštrumen-V ludoteki Dijaškega doma	PreP0Znavali družine glasbil, prepevali in se učili na-
stopati pred občinstvom.
Sodelovanje z Damjano Golavšek je tudi iz jezikovnega vidika dragoceno, saj bodo otroci, ki so po navadi podvrženi vplivu »zamejščine« in italijanščine, imeli priložnost doživljati slovenščino iz osrednje Slovenije. V ludoteki bodo tudi animirali pravljice in igrice, pri vsem tem pa se še naučili novih slovenskih besed in besednih
Program ludoteke bo potekal vsako sredo od 15.45 do 17. ure, začel se bo izvajati v sredo, 21. oktobra, za starejše, v januarju za mlajše; oba tečaja se bosta zaključila predvidoma v maju s končno produkcijo. Število mest je omejeno, zato naj starši pohitijo; dodatne informacije nudijo v Dijaškem domu ali na tel. 0481-533495 v popoldanskem času, vpis je možen do 16. oktobra oz. do zasedbe mest.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 11. oktobra 2015
19
GORICA - Raziskava o šoli, družini in zunajšolskih dejavnostih
Za marsikoga šokantna
Na novo je potrebno zarisati programsko dogovorjene strateške poti, kako naj še naprej ohranjamo osnovne vrednote, ki nam omogočajo, da smo kot jezikovna narodnostna manjšina še danes tu in bi tu tudi radi ostali. To je ena izmed ugotovitev, ki izhajajo iz raziskave o šoli, družini in zunajšolskih dejavnostih, ki jo je opravilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) v sodelovanju s Slorijem. Njene izsledke so predstavili na četrtkovem Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer se je predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin uvodoma zahvalil prirediteljema večera - samemu centru Bratuž in Krožku Anton Gregorčič -, nato pa je izpostavil nekaj vprašanj, ki se jih mora manjšinska skupnost nujno lotiti.
Naš manjšinski prostor se močno spreminja, nosilne vrednote niso več - ali so v veliko skromnejši meri - tiste, na katere so se naslanjali pred časom: »Postavljeni smo pred težko nalogo: kako danes naše mlade prikleniti na našo stvarnost,« da ta še ostane vitalna in ne zapade v neke vrste folklornega geta? Odgovori na ta vprašanja zahtevajo nove pristope, gradnjo novih programov, nove in drugačne investicije. »Z vsem tem se moramo soočati trezno, brez slepomišenj, brez političnih ra-čunic.« V to temo se morajo zagristi vsi dejavniki, ki organizirano ustvarjajo naš skupni vsakdan: od šole do kulturnih ustanov in politike. Odgovori raziskave, ki je bila zastavljena kapilarno in vodena strokovno, so za marsikoga lahko »šokantni, ker nanje še zdaleč ni bil pripravljen, za druge so mogoče delno tudi pričakovani«. Pred novo sliko pa si ne moremo in ne smemo zatiskati oči. »Ta slika je kruta, mogoče nam tudi ni všeč, a vendar je realna.« Naj bo nova spodbuda za proučevanje nas samih in za razmišljanja o naši prihodnosti, je bilo poudarjeno.
Martin Maver je kot glavni nosilec projekta podčrtal, da je bila analiza podatkov dolga, zato so se oprli na delo Slo-rija v osebi Norine Bogatec. Na goriškem večeru je izpostavil nekatere pomembnejše vidike. Anketiranje so opravili med marcem in junijem 2014 na vseh slovenskih šolah v Trstu, Gorici in Špetru, je dejal. Odgovarjali so vpisani od tretjih razredov osnovnih šol pa vse do maturantov. Skupno je na vprašalnike odgovorilo 2135 anketirancev med 7. in 21. letom. Anketa je obravnavala pogovorni jezik v družinskem okolju, udejstvovanje s športom, pogovorni jezik v včlanjenih društvih, razloge izbire italijanskih društev, druge zunaj-šolske dejavnosti, spremljanje slovenskega športnega dogajanja itd. Na koncu svo-
Martin Maver, Norina Bogatec in Ivan Peterlin (zgoraj) na predstavitvi raziskave v Gorici
bumbaca
jega nazornega prikaza izsledkov raziskave je Maver med drugim poudaril, da je populacija slovenskih šol močno spremenjena, slovenski zakoni so danes v manjšini, naraščajo neslovenski. Med vsemi zu-najšolskimi dejavnostmi je športna še vedno najbolj priljubljena. Treba pa bi bilo posodobiti in obogatiti ponudbo v nekaterih okrajih in ponudbah.
Norina Bogatec je opozorila na nekatere splošne trende glede spreminjanja sestave šolske mladine. Temu pojavu smo priča na Goriškem od druge polovice devetdesetih let, na Tržaškem pa z letom 2000. Ne ve se, če in koliko se bo nadaljeval. Naraščanje vpisov je odvisno od večjega zanimanja neslovenskih družin za slovensko šolo. Ta pojav pa označuje drugačne medkulturne in medetnične odnose med ljudmi na tem območju. Na Tržaškem sta že dve italijanski nižji srednji šoli, ki sta vključili v učni program kot kurikularni predmet slovenščino. Ti procesi se razvijajo ponekod hitreje, drugod počasneje. To je sicer izraz pozitivnega razvijanja medkulturnih odnosov med različnimi skupnostmi, ki pa lahko prinaša tudi težave: »Nove razmere oblikujejo situacijo, ki je zelo kompleksna.« Poleg tega je razvoj manjšinskih šol in ustanov izpostavljen tudi velikim pritiskom migracijskih tokov in glo-balizacijskih procesov. V takih razmerah je zato potrebno, da šola ali društva sodelujejo v čim večji meri. Mladim moramo nuditi tudi t.i. medkulturne kompetence, ki jim dajejo možnost, da ohranjajo svojo narodno in jezikovno pripadnost tudi v drugačnem narodnostnem okolju.
Razprava je bila tokrat posebno bogata in razvejena. Govor je bil o vlogi športa, o agregaciji in tekmovalnosti, o potrebi po novih pristopih v večkulturnem okolju, o izbiri med večjo kakovostjo in kompromisi v pogovornem jeziku, pa tudi o slovenski šoli, njeni vlogi in poslanstvu, o tem, da moramo zvišati ponudbo, postati bolj zanimivi, strokovno na višku. V to je treba vlagati. Peterlin je med drugim krepko poudaril, kako za ZSŠDI ostaja prvenstvena skrb jezik. Po raziskavi so komponente Združenja prišle do sklepa, ki ga dajejo v razmišljanje in obravnavo predvsem krovnim organizacijam in politiki. Od nove sezone bodo zahtevali od vseh včlanjenih društev, da do 16. leta poteka vadbeni proces samo in izključno v slovenščini, ne glede na to, ali so med člani ekip tudi italijanski otroci. »Če hočemo iti na novo pot, mora imeti trener v sebi še drugačne naboje. Poleg učenja metanja na koš ali strela na gol mora zraven dati tudi nekaj, kar spominja na Prešerna in Cankarja.« Predsednik je prepričan: »Skupaj zmoremo!«
GORICA - Tečaj
»Orodje« za novega podjetnika
Kdor želi ustanoviti podjetje, nujno potrebuje navdušenje, ustvarjalnost in odločnost, ob tem pa mora vedeti, kaj je potrebno za pripravo dobrega podjetniškega načrta. Bodočim podjetnikom želi pri tem priskočiti na pomoč goriška Trgovinska zbornica, ki bo konec oktobra organizirala tečaj, ki so ga poimenovali »La cassetta degli attrezzi dell'aspirante imprenditore« (Zabojček z orodjem za novega podjetnika). Vodil ga bo strokovnjak na področju start-up podjetij Ne-reo Lanzoni, udeležba pa bo brezplačna. Zainteresirani se morajo na tečaj prijaviti do 21. oktobra po faksu (0481-533176) ali preko elektronske pošte na naslov spa-zio.impresa@go.camcom.it; dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.go.camcom.gov.it ali na sedežu Trgovinske zbornice (tel. 0481-384202/261).
GORICA - Predstavnika SKGZ pri novi prefektinji
H V V« š	•	I •	•
Zaščita naj se udejanja
V ospredju pravilno zapisovanje imen in priimkov, odsotnost dvojezičnih smerokazov in enojezična unija
Nova prefektinja Isabella Alberti se je v pogovoru s pokrajinskim predsednikom in deželnim tajnikom Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), Davidom Peterinom in Liviom Semoli-čem, seznanila s položajem in zlasti z nerešenimi vprašanji, ki zadevajo manjšinsko stvarnost na Goriškem. Prefektinja je izrazila zadovoljstvo, da ji je bil omogočen prihod v mesto, kjer se prepletajo različne kulture in kjer je sožitje vzor evropske integracije.
Deželni tajnik Semolič je vladni predstavnici najprej orisal stanje izvajanja zaščitnega zakona 38/2011; ob nekaterih pomembnih premikih, kot so pridobivanje in obnavljanje prostorov Trgovskega doma ter postavitev dvojezičnih smerokazov na avtocestnem odseku Vileš-Gorica, »obstaja še marsikatera nedorečenost in pomanjkljivost, ki jo gre čim prej odpraviti«. Navedel je nepravilno zapisovanje imen in priimkov s šumniki na raznih osebnih dokumentih in na potrdilih krajevnih ustanov in podjetij, ki opravljajo javne storitve. »Člen 7 zakona se ne udejanja na številnih področij, od zdravstvenega do potnih listov,« je opozoril in prosil prefektinjo, naj sama preveri pri vseh koncesionarjih javnih storitev in seveda tudi pri javnih ustanovah, če so opremljeni za uporabo šumnikov oz. kako nameravajo dosledno spoštovati zaščitno normo. Prefektinja je sprejela obvezo, da bo zadevo izpostavila pristojnim sogovornikom z namenom, da bo v najkrajšem času rešena.
Prefektinja Isabella Alberti med Liviom Semoličem in Davidom Peterinom
Pokrajinski predsednik Peterin se je osredotočil na še nerešene težave v odnosih z goriško občino. Opozoril je na pomanjkanje dvojezičnih smerokazov na območju Podgore ter Pevme, Štmavra in Oslavja, »kjer se po osmih letih dekret predsednika dežele Renza Tonda o vidni dvojezičnosti še vedno ne udejanja«. Zavzel se je še za dodatni razvoj dvojezičnega poslovanja goriške občinske uprave, pri kateri je sicer prišlo do pomembnega premika glede rabe slovenskega jezika med zasedanji občinskega sveta. Poglavje zase je vprašanje nastajajočih medobčinskih unij, saj bodo le-te predstavljale veliko novost tako za upra-
vitelje kot tudi za občane. »Glede tega ni sprejemljivo - tako Peterin -, da goriška unija nima večjezičnega naziva, kar predstavlja nespoštovanje slovenskih občanov Gorice kot tudi dveh večinsko slovenskih občin Sovodnje in Števerjan, ki sta sestavni del goriške unije.«
Prefektinja je soglašala s potrebo po doslednem udejanjanju vseh zaščitnih norm in zagotovila je, da se bo s tem v zvezi tudi sama potrudila, saj je slovenska narodna skupnost sestavni del goriške in širše družbe. Izrazila je tudi željo in namen, da bo čim bolj in čim bolje spoznala manjšino, ki v javnosti nastopa z bogato in razvejano dejavnostjo.
GORICA - V avditoriju višješolskega centra
Na Slovikovem Dnevu odprtih glav diplome in srečanje s strokovnjaki
V avditoriju slovenskega višješolskega centra v Puccinijevi ulici v Gorici se bo v soboto, 17. oktobra, z Dnevom odprtih glav uradno začelo novo študijsko leto Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik). To bo priložnost za podelitev diplom lanskim študentom in dijakom ter za srečanje s tremi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo, se uspešno uveljavili vsak na svojem področju in se pri tem tudi odlično naučili slovenščine.
Gostje bodo jezikoslovka in podjetnica Maria Anselmi, ki je direktorica mednarodnega podjetja Bisnode za južne trge, fizik Giovanni De Ninno, ki je
zaposlen na Univerzi v Novi Gorici in je lani prejel Zoisovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke, ter odvetnik in sodni tolmač Luigi Varanelli. Slovikovo diplomo bo prejela dijakinja Lucia Lo Ca-scio, ki je lani uspešno zaključila program enoletnega šolanja v Sloveniji, ter študentje Peter Carli, Maruška Kapic, Matej Pernarčič, Jakob Vascotto, Aleksandra Velise in Tadeja Zavadlav, ki so junija zaključili dvo- oz. triletni ciklus Multidisciplinarnega programa.
Zanimivo je pričevanje 18-letne Lucie Lo Cascio: »Čeprav sem stoodstotna Italijanka, so me starši vpisali v slovensko šolo z namenom, da bi spo-
znala nov jezik in novo kulturo, tudi ker živimo tik ob meji. Po osnovni in nižji srednji šoli sem se odločila za znanstveni licej Simona Gregorčiča v Gorici. V četrtem letniku pa me je želja po spoznavanju novih kultur in ljudi vodila najprej na mednarodno šolo v Mostar in nato na Gimnazijo Poljane v Ljubljani, kjer bom maturirala. Ne vem, kaj me čaka v prihodnosti. Rada bi obiskovala medicinsko fakulteto in nato delala s humanitarnimi organizacijami v različnih državah sveta.«
Začetek sobotnega dogodka v avditoriju višješolskega centra bo ob 11. uri, s prostim vstopom bo odprt za javnost.
20 Nedelja, 11. oktobra
2015
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA-GORICA - Razstava otroških fotografij
Nasmehi med mestoma
Včeraj na skupnem trgu slovesen dogodek - Sodelovali so učenci šol Milojke Štrukelj, Kozara in Pecorini
Nastopajoči in publika na skupnem trgu
bumbaca
»Nasmeh nas nič ne stane, ampak čudežno deluje.« Te preproste, a hkrati pomenljive besede so po italijanski, slovenski in evropski himni uvedle prireditev, ki so jo na skupnem trgu obeh Goric organizirali ob včerajšnjem odprtju razstave Ulica nasmehov. Pri projektu, ki je potekal pod okriljem Ustanove Silvana Furlana, so sodelovali učenci osnovne šole Milojke Štrukelj Nova Gorica z Ledinami, osnovne šole Kozara Nova Gorica ter osnovne šole Pe-corini iz Stražc, ki so bili vključeni v vodene fotografske in fototerapevtske aktivnosti pod naslovom Nasmeh dobim in ga delim. V okviru teh dejavnosti so ustvarili skoraj 200 fotografij nasmehov sošolcev, izbor le-teh pa od včerajšnjega dne krasi Erjavčevo in Škabrijelovo ulico ter s tem simbolno povezuje dve sosednji mesti.
Prireditve so se udeležili starši sodelujočih otrok, pa tudi mnogi upravitelji in gostje z obeh strani meje. V imenu občin, ki sta bili pokroviteljici projekta, sta pozdravila župana Ettore Romoli in Matej Ar-
Župana pred napisom Ulica nasmehov (zgoraj) in fotografije nasmejanih otrok, ki krasijo Erjavčevo in Škabrijelovo ulico (desno)
bumbaca
čon, med navzočimi pa sta bila tudi pokrajinska odbornica Vesna Tomsič in nekdanji župan Nove Gorice Mirko Brulc. »Vaša udeležba na tej prireditvi je še en dokaz želje po srečevanju, ki druži Gorico in Novo Gorico,« je dejal Romoli, Arčon pa je spomnil na številne prireditve, ki so že potekale na trgu ter pri nekdanjem mejnem prehodu med Erjavčevo in Škabrijelovo uli-
co. Ti dve ulici povezujeta mesti, od včerajšnjega dne pa sta dobili še neko dodano vrednost, saj so ju fotografije otrok in tabla, ki sta jo odkrila župana, spremenile v Ulico nasmehov. Za mikrofon je včeraj med drugimi stopila vodja projekta Anita Zelič, po kateri je Ulica nasmehov simbol tega, kako otroški nasmeh premaguje vse meje, ki jih odrasli postavljajo.
DANES DRUŽENJE OB KOSTANJU
Start ob vhodu v pevmski park
V organizaciji goriških slovenskih planincev bo danes tradicionalno druženje ob kostanju. Pri Štekarju v Števerjanu se bodo zbrali od 12. ure dalje, druženje se bo zaključilo ob mraku. V dopoldanskem času bo družinski pohod, tokrat po nekoliko spremenjeni poti, na kolesarsko vožnjo pa se bodo odpeljali tudi ljubitelji gorskega kolesarjenja. Startali bodo s parkirišča pri javni tehtnici blizu vhoda v pevmski park ob 10. uri. Zmerne hoje bo približno dve uri, nekoliko bolj zahtevna preizkušnja pa čaka kolesarje; oboji se bodo do zgodnjih popoldanskih ur zbrali pri Štekarju. Udeležencem pohoda in kolesarske vožnje organizator priporoča, da samostojno poskrbijo za prevoz na izhodiščno mesto.
V TOREK NA VRHU
Težka izguba naj lajša tegobe
Lokanda Devetak v sodelovanju s sovodenjskim združenjem krvodajalcev prireja dobrodelni večer Težka izguba naj lajša tegobe - Večer v spomin na Nekoga, ki ga je zahrbtna bolezen odtrgala iz naše srede. Že šestnajstič zapored bo potekal v torek, 13. oktobra, ob 20.15 v lokandi na Vrhu. Gostje večera bodo onkolog iz centra za rakasta obolenja v Avianu, Simon Spazzapan, primarij kirurškega oddelka Samuele Massarutti ter Gustavo Bal-dassarre, ki je odgovoren za onkološko eksperimentiranje, in Barbara Belletti, raziskovalka raka dojk. Med večerom bodo tudi predstavili knjigo LIsonzo Andree Bellaviteja. Zapela bo solistka Martina Feri ob spremljavi Aljoše Sakside. Izkupiček večera bodo namenili onkološkem centru v Aviano.
VRH - V organizaciji Vzpi-Anpi in Danice
Pričevanje o vojni Maria Kršulinovega
Mario Visintin Kršulinov med obujanjem spominov na dobro obiskanem večeru na Vrhu
bumbaca
V organizaciji vrhovske sekcije Vzpi-Anpi in v sodelovanju s Kulturnim društvom Danica se je v centru Danica pred dobrim tednom začel niz treh srečanj z naslovom Spomini na vojno. Na prvem večeru se je številnim poslušalcem, med katerimi je bilo veliko mladih obrazov, s svojo zgodbo predstavil 88-letni domačin Mario Vi-sintin - Kršulinov.
Pozdravil je predsednik vaške sekcije Vzpi-Anpi Damijan Vižintin, nakar je pogovor vodil Gianluca Berlot. Mario je svojo pripoved začel z otroštvom, ki ga je doživljal v času fašizma in na osnovni šoli na Vrhu, kjer je bila slovenska beseda prepovedana. Obudil je spomin o tem, kako je mama v Gorici povsod govorila le italijansko, on pa jo je v svoji otroški naivnosti ves čas spraševal, zakaj se z drugimi ne pogovarja v slovenščini. Kot 15-leten fant se je zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer je, če je kdor koli spregovoril v slovenščini, marsikdaj padla zaušnica. Leta 1943 se je zgodil padec fašizma in v spomin se mu je zapisal dan, ko se je delo v ladjedelnici ustavi-
lo in je preko tri tisoč delavcev glasno zahtevalo, naj fašisti na vodilnih mestih zapustijo tovarno, kar se je tudi zgodilo. Septembra je sledila mobilizacija v partizane, ko mu ni bilo še niti sedemnajst let. Skupina petnajstih mladih Vrhovcev, med katerimi je bil tudi sam, se je 11. septembra 1943 odpravila proti Palkišču v Dolu, kjer je bilo zbirališče; od tod so jih s tovornjaki odpeljali na Vogrsko. Tam so mlade fante prerazporedili v bataljone, ki sta jim poveljevala Bebler in Vilfan. V naslednjih dneh je potekalo množično razoroževanje italijanskih vojakov, ki so se po padcu fašizma vračali domov. Nastopil je čas goriške fronte. Bataljon, v katerem je bil tudi Mario in ki mu je poveljeval Anton Šibelj - Stjenka, je nekaj dni pred napadom dosegel položaje na Marku nad Šempetrom. Glavni napad se je začel v sredo, 22. septembra, (nekateri viri navajajo da se je to zgodilo 21. septembra) ob 6. uri. Sprva je bil dokaj uspešen, saj je bataljon kmalu prodrl do Šempetra, nakar so Nemci okrepili svoje vrste. S šempetrskega zvonika so trije nem-
GORICA - Društvo upokojencev
Ženski pevski zbor na odru v Ljubljani
V okviru 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je potekalo 30. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani 40. Državno srečanje pevskih zborov Društev upokojencev Slovenije. Prireditev je bila letos posvečena spominu na stoletnico začetka prve svetovne vojne in na 70-letni-co zmage nad nacifašizmom. Zato so bile v program vključene temu primerne pesmi. S pevsko revijo ima Zveza društev upokojencev Slovenije namen podpreti krepitev kulturne dejavnosti tudi Slovencev izven matične države in skupaj prispevati k razvoju ter utrjevanju slovenskega kulturnega prostora. Zato se je redno udeležujejo tudi »zamejci«.
Na prireditvi je v Linhartovi dvora-
ni nastopilo petnajst zborov iz raznih pokrajin Društev upokojencev, na primer osrednjeslovenske pokrajine, severne in južne Primorske, Celjske, Pomurske, Koroške ter drugih dežel. Iz Italije sta bila povabljena Združeni pevski zbor Fran Ven-turini Domjo in Tabor-Opčine (zborovodji Ivan Tavčar in David Žerjal) ter Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško (zborovodja Tanja Pelicon).
Zbrane pevke in pevce ter njihove spremljevalce je nagovoril predsednik Zveze Društev upokojencev Slovenije Anton Donko, slavnostna govornica pa je bila slovenska ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Prireditev je snemala slovenska nacionalna televizija. (ed)
ški mitraljezi s križnim ognjem obstreljevali partizanske položaje. Kmalu je bilo nekaj ranjencev, med njimi Mario, ki mu je krogla prebila ramo. Ranjen je bil tudi njegov soletnik in sovaščan Ivan Cotič - Tin-čin. Skupaj z drugimi ranjenci sta se zatekla v bližnjo hišo, kjer so jih bolničarke za silo obvezale. Sledil je neuspešen umik proti Marku. Še danes ima Mario pred očmi prijatelja Ivana - Ninka, kako je omahnil in padel, še ima v ušesih njegov krik smrti, ko ga je pokosil nemški rafal. Tudi Mario je bil že drugič ranjen: krogla mu je prebila stopalo. Nemci so ga prijeli in ga zaprli v bližnji hlev ter hlev zažgali. Mario se je po čudežnem naključju in z zadnjimi močmi rešil tako, da je splezal skozi majhno okno in se počasi, ure in ure vse do noči ves krvav vlekel proti Marku nad Šempetrom. Tam ga je pozno zvečer našla partizanska patrulja. Čakalo ga je večmesečno zdravljenje, najprej v partizanski bolnišnici v Lo-kavcu pri Ajdovščini. Sledil je umik pred Nemci na Predmejo in potem v Trnovski gozd v Kozje stene, kjer je bila zasilna bolnišnica. Za ranjence je stalno skrbel partizanski zdravnik Aleksander Gala - Peter, ki je Maria po vojni večkrat obiskoval na domu. Tu je bil tudi italijanski kirurg Antonio Cicarelli, ki se je ob padcu fašizma skupaj s tremi bolničarji pridružil partizanom. Svoje spomine je Mario sklenil s časom po koncu vojne, ko sta bila zagnanost in volja mladih ljudi po življenju na višku. Spomnil se je na ponovno obuditev vaškega društva Danica, pri katerem je bil zraven in na katerega je še danes močno navezan.
Na večeru, na katerem sta bila prisotna tudi partizana Franc Černic - Krni-lov in Virgil Černic, sta pesmi Bella ciao in Črnolaska zaigrala člana sekcije, harmonikar Luciano Černic in kitarist Damijan Vižintin. Pričevanju Maria Visintina -Kršulinovega je sledila družabnost, na kateri so nekdanji partizani Mario, Franc in Virgil v sproščenem klepetu odgovarjali na vprašanja navzočih. Naslednji večer iz niza Spomini na vojno bo v centru Danica 22. oktobra ob 20. uri, ko bo svojo zgodbo pripovedoval partizan Virgil Černic. (dam)
Nastop pevskega zbora goriških upokojenk
fotoe.l.
GORICA
Komigo na silvestrovo
V goriškem Kulturnem domu že potekajo priprave na letošnje »Silvestrovanje nekoliko drugače«, ki bo ravno na večer 31. decembra. Organizatorji so sicer še skrivnostni, znano je le, da bo šlo za »novoletni« Komigo oziroma za show s prepletanjem glasbe, čarovnij in zabave. Natanko opolnoči bodo seveda vsi skupaj nazdravili novemu letu. Pobudnik silvestrskega dogodka je upravni odbor Kulturnega doma s sodelovanjem raznih goriških ustanov in društev. V uradu doma v Ulici Brass že zbirajo rezervacije (tel. 0481-33288, in-fo@Kulturnidom.it ). »Zainteresirani naj se prijavijo na dogodek, ki želi biti nekaj novega in izvirnega, hkrati pa pristno prijateljsko druženje,« vabijo v Kulturnem domu.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 11. oktobra 2015
21
»Trinkovci« izpred tridesetih let obujali spomine
Praznujoči pri Turriju (zgoraj) in fotografija zmagovite dbojkarske ekipe s prof. Kodričem (spodaj)
Letniki 1972 iz Goriške so se v septembru zbrali v gostilni Turri v Štandrežu in obujali spomine na doživetja na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Večer so zaključili s potepom po prireditvi Okusi meje, ki je potekala v mestu. Četudi je minilo 30 let, se prijetno vzdušje med njimi ni spremenilo. Ko so obiskovali šolo Trinko, je ta še bila v Malem semenišču. Med praznujočimi je krožila tudi fotografija od-bojkarjev, ki so pripadali različnim slovenskim društvom in so na tekmovanjih zastopali šolo. Pod vodstvom prof. Aleksandra Kodriča so »trinkovci« tedaj osvojili prvo mesto na meddeželnem prvenstvu. Med obrazi je marsikdo spoznal sošolca, morda tudi tedanjo simpatijo. Veselega razpoloženja res ni manjkalo. Sprva so predlagali, za se bodo spet sešli ob 45-letnici, ker pa so se imeli lepo, so sklenili, da bo prihodnje srečanje z generalko že prihodnje leto.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
uri: 13. oktobra (javna generalka), 14. in 15. oktobra (premiera), 16. in 17. oktobra v abonmaju; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
Dvorana 4: 16.15 »Inside out« 18.00 -20.10 »Padri e figlie«; 22.20 »Sicario«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 21.45 »Everest«.
~M Koncerti
fl Razstave
Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 18. oktobra ob 17. uri »Družinske zgodbe Zmagota in Vitorje« (Boris Pi-ciga), nastopa KD Gledališka skupina
-	Dekani. 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj
-	Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Coo-ney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni danes, 11. oktobra, in eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: danes, 11. oktobra, v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Jack Calcagno. Un Americano a Trieste«, nastopa gledališka skupina Amici di San Giovanni; predprodaja vstopnic in abonmajev v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štaran-canu ob petkih in sobotah 10.0012.00 ter eno uro pred predstavami.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACEDONIO: 13. oktobra ob 20.45 v sodelovanju s kulturnim krožkom Mario Fain v občinski knjižnici v Romansu »Pekel« iz Božanske komedije Danteja Alighieri-ja, verzija Nerea Zeperja v tržaškem narečju; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 12. oktobra ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); »Krvava gora« (Gregor Brazel) ob 20.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu pri Trstu tradicionalna pevska revija »Starosta Mali princ« z nastopi štirih zborov primorskih mest. Članice društvenega ŽePZ in spremljevalce bo odpeljal avtobus iz Gorice ob 13.30. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-532092.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu niza »Oktober jazz« 19. oktobra ob 20.30 nastopili Mia Žni-darič, vokal, Steve Klink, klavir in Robert Jukič, bas.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -19.50 »Hotel Transylvania 2«; 21.30 »Everest«.
Dvorana 2: 16.30 »Inside out«; 18.20 -21.15 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 3: 17.40 »Io e lei«; 15.45 -19.50 - 22.05 »Black Mass - L'ultimo gangster«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.15 -20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 2: 15.20 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Black Mass - L'ultimo gangster. Dvorana 3: 18.00 - 22.15 »Hotel Transylvania 2«; 15.20 - 19.45 »Sopravvis-suto - The Martian«. Dvorana 4: 16.15 »Inside out« 18.00 -20.10 »Padri e figlie«; 22.20 »Sicario«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 15.30 - 21.45 »Everest«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -19.50 »Hotel Transylvania 2«; 21.30 »Everest«.
Dvorana 2: 16.30 »Inside out«; 21.00 »I sogni del lago salato«, prisoten bo režiser Andrea Segre. Dvorana 3: 17.40 »Io e lei«; 19.50 -22.05 »Black Mass - L'ultimo gangster«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »So-pravvissuto - The Martian«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Black Mass - L'ultimo gangster. Dvorana 3: 16.15 - 18.00 - 22.15 »Hotel Transylvania 2«; 19.45 »Sopravvis-suto - The Martian«.
FOTOKLUB SKUPINA75 vabi ob 40-letnici delovanja na ogled dveh razstav: »Na placu - Al mercato - In pla-ce« v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici (do 15. oktobra ob de-lavnilkih 17.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-15.30 in 16.00-19.00) in »17. Fotosrečanje« s fotografijami Milenka Pegana, Rafaela Podobnika ter Marie Fine Ingaliso in umetnikov Fotokluba Proportio Divina z Gornje Radgone v goriškem Kulturnem domu (do 16. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00 in 16.00-18.00 ter ob predstavah).
V	GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici bo do 21. oktobra na ogled razstava članov kulturnega društva DLU Tolmin. Prireja pobrateni kulturni krožek G. Mazzini Endas iz Tržiča.
RAZSTAVA ROBERTA CANTARUTTIJA »La mia casa e il fiume« je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV Maggio v Gorici in v Kinemaxu, v Hiši Filma, na Travniku do 31. oktobra; v galeriji studiofaganel ob torkih in četrtkih 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sredah, petkih in sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; v Kinemaxu ob odprtju ki-nodvorane.
V	GRADU KROMBERK bo do 1. novembra na ogled razstava z naslovom »Likovne dopisnice Maksa Fabianija umetnici Neeri Gatti«.
H Čestitke
Ü3 Obvestila
GORIŠKA POKRAJINA je objavila razpis za koriščenje prispevka za sanacijo azbestnih kritin, cevi in talnih oblog. Namenjen je zasebnikom, ki bodo s prispevkom pokrajine lahko krili do 50 odstotkov stroškov; prispevek bo največ znašal 1500 evrov. Prošnje je treba vložiti do 30. oktobra, računa za opravljeno delo pa do 30. novembra; več na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it.
SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za
otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja).
UTE - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE iz Gorice obvešča, da poteka vpisovanje na akademsko leto 2015-16 na sedežu v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.30-11.30, 16.0018.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.3011.30 in ob sredah 16.00-18.00.ica.it.
GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na udeležbo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si.
S Izleti
Danes praznujeta 57. obletnico poroke SAVERIJROŽIČ in INES FER-LIGOJ, srčne čestitke ob vajini obletnici poroke želijo sin Livio, snaha Laura in vnuka Matija in Enrico.
»Du bi jau, de bu P'R 50 LJIT'H
rat'la t'ku čudna.....mah, samo de bu
feštap'tZerdin, drugo n's ne briga.«
ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra avtobusni izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 11. oktobra po tel. 347-1243400.
KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, kocert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040-362941) in Gorici (tel. 0481-82570).
AŠKD KREMENJAK IN TD DREN vabita v nedeljo, 18. oktobra, na 20. Kraški krožni pohod Jamlje-Sela na Krasu (SLO) -Jamlje: ob 9. uri vpisovanje pohodnikov v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, ob 10. uri start, ob 11. uri malica na vrhu Kremenjaka, ob 13. uri kosilo v Jamljah, ob 14.30 družabne igre za prehodni pokal, sledi prosta zabava s plesom. Obvezen je veljaven osebni dokument ter se priporoča primerna obutev. Ob slabem vremenu pohod odpade.
H Šolske vesti
»ŠOLA ZA STARŠE« s priljubljenim norveškim pedagogom Godijem Kel-lerjem bo potekala 5. in 7. novembra med 17. in 20. uro v Gorici (lokacijo bodo organizatorji sporočili naknadno). S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije najkasneje do 15. oktobra na dru-stvo.lampyris@gmail.com ali po tel. 347-7300222 (Michela) ali tel. 0038641760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lam-pyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.30-19.45. Informacije in vpisovanje po tel. 0481533495 do 30. oktobra.
UNIVERZA V TRSTU - oddelek za humanistične študije vabi študente vseh študijskih smeri in stopenj na predstavitev predavanj in lektoratov iz slovenskega jezika in književnosti v akademskem letu 2015-2016 v ponedeljek, 12. oktobra, ob 11. uri na sedežu v Ul. Androna Campo Marzio 10 v Trstu, v pritličju v predavalnici D.
13
Prireditve
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom
in prijateljem, da bo onkolog Simon Špacapan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Kor-zu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici.
KMEČKA ZVEZA GORICA vabi člane na občni zbor deželne KZ, ki bo v obliki posveta na temo »Teritorij kot usoda« v ponedeljek, 12. oktobra, ob 15. uri v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu.
LOKANDA DEVETAK v sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci prireja v torek, 13. oktobra, ob 20.15 v svojih prostorih na Vrhu 16. dobrodelni večer »Težka izguba naj lajša tegobe. Večer v spomin na Nekoga, ki ga je zahrbtna bolezen odtrgala iz naše srede.« Gostje večera bodo Simon Spaz-zapan, onkolog na onkološkem oddelku CRO v Aviano, Samuele Mas-sarutti, primarij kirurškega oddelka za prsi, Gustavo Baldassarre, odgovoren onkološke sperimentacije in Barbara Belletti, raziskovalka raka na dojkah. Predstavili bodo knjigo »L'Isonzo« (Soča) novinarja Andree Bellaviteja s fotografijami Massima Crivellarija. Za glasbeno točko bo poskrbela solopevka Martina Feri ob spremljavi glasbenika Aljoše Sakside. Izkupiček večera bo namenjen onkološkemu oddelku CRO v Avianu.
PRAZNIK KOSTANJA NA LIGU v organizaciji Turističnega društva Kolovrat Lig: danes, 11. oktobra, bo od 13. ure odprta kmečka tržnica, na voljo bo tudi ponudba kostanja in kolačev, sledijo nastopi Prvačke pleh muzike, mažoretne in twirling skupine Prva-čina, gledališkega društva kontrada Kanal s predstavo »Oštarija«, sledila bo tombola in večerni ples z ansamblom Unikat; vstop prost.
GOLJUFIJE IN TATVINE: informativno srečanje o preventivi v organizaciji karabinjerskega poveljstva iz Gorice bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v večnamenski dvorani v Ulici XXIV Maggio v Mošu.
V	GRADU KOMBERK bo v sklopu torkovih večerov v organizaciji Goriškega muzeja 13. oktobra ob 20. uri predavanje Roka Stergarja »O pečenih piškah in kruhu z žaganjem. Prehrana avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni.«
»KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 15. oktobra bo predstavitev knjige »Il ballo Ca-stano«, ki jo je napisal Luca Ponti, avtorja in knjigo bo predstavil Stefano Bizzi. 16. oktobra bo Alberto Custer-lina predstavil svojo knjigo »La caro-vana dei prodigi«, z avtorjem se bo pogovarjal Alessandro Mezzena Lona; več na www.illibrodelle1803.it.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo 15. oktobra ob 18. uri novinarka Marina Silvestri predstavila knjigo »Zita« Tamare Griesser Pecar. Srečanji bo vodil profesor Georg Meyr; vstop prost.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice prireja v petek, 16. oktobra, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž slavnostno odprtje akademskega leta 2015-2016. Saša Quinzi bo predaval o 150-letnici smrti Giuseppeja To-minza.
ZDRUŽENJE ANDOS prireja v »rožnatem mesecu« boja proti raku na dojkah: 17. oktobra od 16. ure dalje bodo na Verdijevem korzu zbirali prostovoljne prispevke in delili informativni material. 18. oktobra bo v Krminu ženski košarkarski turnir.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 10.30, Gianfranco Maver iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev.
JUTRI V POLAČU: 14.00, Isabella Boschin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Claudio Vas-cotto v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Ilaria Dussi vd. Pe-diroda iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče.
22
Nedelja, 11. oktobra 2015
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
RAI3bis
RAI1
RAI2
RAI3
RAI4
RAI5
RAI MOVIE
RETE4
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.40 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 10.001 giganti 10.30 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Provaci ancora Prof!
CANALE5
6.30 Nautilus 7.00 Serija: Due uomini e mezzo 7.20 Serija: Once Upon a Time 8.00 Serija: Heartland 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 18.00, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 17.00 Serija: Il commissario Lanz 18.05 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije (Soči), dirka 23.00 La domenica sportiva
ITALIA1
6.00 Fuori orario 7.15 Serija: Zorro 7.40 Film: Tormento (dram.) 9.15 Fuori binario 10.05 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 11.05 Ritratti 12.00 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 E la-sciatemi divertire 13.25 Fuori quadro 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.40 Gazebo
13.15 Film: The Code 15.00 Continuum 15.50 Delitti in paradiso 17.55 Novice 18.00 Warehouse 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.15 Secrets and Lies 22.50 Rosemary's Baby
14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Indian Ocean 16.20 Cinque buoni motivi 16.30 Gledališče: Lehman Trilogy 18.30 0.55 Novice 18.35 Petruška presenta 18.40 Glasba: OSN - Brahms, Bartok, Rachma-ninov - Oue 20.40 Cult Book 21.15 Wild Sudamerica 22.10 Alfabeta5 23.10 Film: Camminando sull'acqua (dram.)
14.30 Film: Il diario di Anna Frank (dram., '59) 16.25 Film: La via del West (vestern, '67) 18.30 Novice 18.40 Film: Quell'ultimo ponte (voj., '77) 21.15 Film: Suskind - Le ali dell'innocenza (dram.) 23.20 Serija: Hell on Wheels
RAI PREMIUM
11.10 Film: Salvo d'Acquisto (biogr.) 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 GranPremium 15.05 Film: Live is Life. 80... e tanta voglia di rock (kom.) 16.35 Nad.: Compagni di scuola 17.30 0.45 Novice 17.35 Nad.: Una buona sta-gione 19.25 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Tale e Quale Show 23.50 Mister Premium
Nedelja, 11. oktobra Laeffe, ob 21. uri
Pollo alle prugne
Francija, Nemčija 2011 Režija: Vincent Paronnaud in Marjane Satrapi
Igrajo: Mathieu Amalric, Isabella Rossellini in Maria De Madeiros
Leta 1958 v Teheranu, ko je na oblasti ayatollah Khomeini se glasbenik Nasser Ali zaman trudi, da bi spet našel glasbilo, ki mu ga je pred tem žena nehote razbila med burno diskusijo.
Dejstvo ga tako razžalosti, da obupan leže v posteljo in odloči, da bo negiben počakal na prihod Azraela, se pravi angela smrti. Nasser Ali se v celoti odpove tudi hrani in pijači.
Zadnjih osem dni življenja umirajoči možki posveti tako spominu na čas, ki ga več ni in na trenutke, ki jih je preživel z mamo in lepo Irane istočasno pa tudi ob misli na bodoče življenje mladih otrok.
Delo iranske režiserke in umetnice Marjane Satrapi je v resnici še ena metafora o domovini, ki jo je že večkrat, pa čeprav iz tujine podrobno in ljubeče opisala.
LA7
7.55 Media Shopping 8.25 Super Partes 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: La signora in giallo - Appun-tamento con la morte (krim.) 14.00 Don-navventura 15.00 Film: Diana la cortigiana (zgod.) 17.20 Film: Cole, il fuorilegge (ve-stern, '58) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.05 Film: Master & Commander - Sfida ai confini del mare (pust., '03, i. R. Crowe)
LA7D
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Pianeta mare 11.00 Le sto-rie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 22.50 X-Style 23.30 Film: 4 padri single (kom.)
7.00 Super Partes 7.30 Risanke in otroške serije
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.10 11.00 Cuochi e fiamme 8.15 18.00 I menu di Benedetta 12.00 Italian Fashion Show 13.0019.00 Chef per un giorno 15.10 Film: Qualcosa e cambiato (kom., '97, i. J. Nicholson) 18.55 Dnevnik 21.00 SOS Tata 23.10 Cambio moglie
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 19.30, 23.05 Dnevnik 9.45 Apriti cielo 9.50 La parola del signore 10.05 Tisane, uguenti e cachet 13.15 20.05 I dolci della Barcolana 13.20 Barcolana Night Jo-tun Cup 15.00 20.10 Qui studio a voi sta-dio 19.00 Live 19.45 Qua la zampa 19.50 Dodici minuti con Cristina 23.20 Rotocal-co Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
LAEFFE
11.40 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 12.40 Il re dello street food 13.5017.55 Pos-so dormire da voi? 16.10 Film: American Life (rom.) 19.00 Bourdain: Cucine segrete 20.00 Il cuoco vagabondo 21.05 Film: Pollo alle prugne (dram.) 22.50 Nad.: Grandi speranze
CIELO
8.30 Film: Lupin III - Fuga da Alcatraz (anim.) 10.30 Film: Bingo - Senti chi ab-baia (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Film: Ember - Il mistero della citta di luce (fant.) 16.00 Film: Due fratelli (pust.) 19.00 Film: Twilight (fant., '08, i. K. Stewart, R. Pattinson) 21.25 Open Space
_IRIS_
12.30 Film: Ma papa ti manda sola? (kom., '72, i. B. Streisand) 14.30 Film: E nata una stella (dram.) 17.05 Film: Ma che sei tutta matta? (kom.) 19.00 Film: That's Amore -Due improbabili seduttori (kom.)
12.0019.15 Affari al buio 13.00 20.15 Affari di famiglia 13.45 Studio MotoGP 14.00 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, dirka 15.00 Film: Tentacoli sulla citta (zf) 17.30 Film 21.15 X Factor 2015 - Boot Camp
DMAX
13.20 Come è fatto il cibo USA
21.00 Film: Nella mente del serial killer - Mindhunters (triler) 23.10 Film: Autoreverse (dram.)
VREDNO OGLEDA
14.10 22.00 Unti e bisunti15.05 La guerra dei coltelli 15.55 La prova del diavolo 16.50 Top Gear 17.45 I maghi delle auto 18.35 Affare fatto! 19.30 Cacciatori di te-sori 20.20 Banco dei pugni 21.10 23.45 Af-fari a quattro ruote
SLOVENIJA1
7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.50 Film: Kopačeva hči (dram.) 16.35 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.35 Intervju 21.30 Dok. odd.: Skladje -Nov pogled na svet 23.30 Film: Otroci Sarajeva (dram.)
SLOVENIJA2
6.50 Duhovni utrip 7.05 City Folk - Obrazi mest 7.30 Glasbena matineja 8.00 40. državno srečanje pevskih zborov Društva upokojencev 8.45 Posebna ponudba 9.35 Nad.: Blisk 11.50 Zvezdana 12.40 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 13.15 Žogarija 13.50 Odbojka: EP, Slovenija - Belgija, prenos 15.55 Rokomet: kvalifikacije za EP 2016 (ž), Slovenija - Črna Gora, prenos 17.50 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Srbija - Portugalska, prenos 19.55 Žrebanje Lota 20.00 Dok. serija: Afrika 20.55 Serija: Nujni primeri 22.25 Vse je mogoče 23.50 Vikend paket
KOPER
7.3013.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.45 Film: Signori si nasce (kom.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: La libreria del mistero 16.30 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 21.10 Film: Airport (dram.) 23.55 Film: Ti lascio perché ti amo troppo (kom.)
POP TV
/
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Koncert: Za vedno Verdi 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Avtomobilizem 19.45 Glasba zdaj 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Fa-vignana 22.15 Slovenski magazin 22.45 Glasbeni julij v Kopru 23.15 Sredozemlje
6.50 Risanke, otroške in zabavne serije 10.50 Film: Medeni teden za enega (rom.) 12.35 Tv prodaja 12.50 Kuharski dvoboj tortic 13.50 Film: Prepovedane skrivnosti (triler) 15.35 Film: Družinski vikend (kom.) 17.40 Zdravo, Tereza! 18.15 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent
21.50 Film: Kraljev govor (dram., '10, i. C. Firth, H. Bonham Carter)
_KANAL A_
5.00 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, dirke 8.20 18.35 Serija: Naša mala klinika 9.05 14.55 Serija: Goldbergovi 9.35 19.30 Serija: Dva moža in pol 10.00 Serija: Odbita rodbina 10.55 Magazin Lige prvakov 11.20 Tv prodaja 11.35 Top Gear 12.50 Film: Nova v družini (kom.) 15.20 Film: Varuh legende - Boj za kopje (akc.) 17.15 Volan 17.50 Pazi, kamera!
20.00 Film: Vzpon Viteza teme (akc., '12, i. C. Bale, G. Oldman) 23.10 Film: Solaris (dram., '02, i. G. Clooney)
PLANETTV
10.05 Ameriški Top Model 11.05 Nan.: Sedma nebesa 12.05 Nan.: Vojaške žene 13.05 Dok.: Hiša vaših sanj 14.05 Ramsay rešuje kuhinje 15.05 Nan.: Srečno ločena 15.35 Film: Izpovedi razvajene bejbe (kom., '04, i. L. Lohan) 17.15 Ta teden z Juretom Godlerjem 18.00 23.50 Dok.: Galileo 19.00 21.50 Danes 19.30 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Univerzalni vojak 3 (akc.) 22.00 Film: Poročne priče (kom.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Draga 2015, Alenka Rebula -Moč dvojine: Preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00
Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 Sono-ricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Preveč se boste zanašali na intuicijo. V pomembnih odločitvah boste svojeglavi in prehitri. Vedno racionalno pretehtajte možnosti, ki so vam ponujene, in ne popuščajte nagonom.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Popolnoma ste zapustili svoje telo, kar se kaže tudi v psihični kondiciji. Le redko najdete dovolj energije za odnose v družini. Denar: na tem področju se bodo kmalu začeli premiki.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pri obveznostih ste sami iskali mir in urejenost, na trenutke pa vas bo popadlo dolgočasje zaradi pomanjkanja dinamike. Poiščite nove izzive in naredite korak naprej!
RAK 22.6.-22.7.: Neko doga-«« janje na delovnem mestu vas bo presenetilo in vas ujelo popolnoma nepripravljene. To vas lahko spravi v neprijeten položaj v odnosu z nadrejenim. Več časa posvetite službi.
LEV 23.7.-23.8.: V odnosih (^^r boste zasledovali svoj prav in ne boste popuščali v svojih zahtevah. Prijatelji se v vaši družbi ne bodo počutili sproščeno. Zdelo se bo, kot da jih obsojate zaradi njihovih misli in dejanj.
DEVICA 24.8.-22.9.: Morda je ^^ čas, da na svet okoli sebe začnete gledati bolj optimistično in pozitivno, saj je zaradi mnogih skrbi vaše počutje precej na dnu. Imeli boste odlične miselne sposobnosti.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Bo-
^ ^ dite bolj samozavestni predvsem v stikih s tujci. Sodelavci bodo poskušali izkoristiti vašo dobro voljo in vam naprtiti delo, ki ni del vaših obveznosti. Ne dovolite tega.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V
pogovoru boste hoteli priti do dna čustvom in mišljenju ljudi. Ne boste oklevali, ko bo govor o vaših občutkih. Prijatelji vam bodo zaupali, pazite pa, da tega ne boste izrabili.
STRELEC 23.11.-21.12.: V
službi ohranite pozornost in zagon, ki se bosta izrazila v želenih rezultatih. Zdravje: imate oslabljen imunski sistem. Počivajte in sledite zdravemu življenjskemu slogu.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Zelo hitro se boste razburili, z jezo pa se boste spopadali s težavami. Sprostite se. Vzemite si čas zase. Fizična aktivnost vam bo pomagala k vzpostavitvi notranjega miru.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Domiselnost in ustvarjalnost vam bosta pomagali, da boste poživili delovni prostor, sodelavci pa bodo to hvaležno sprejeli. Ljubezen: želeli boste raziskovati, hrepeneli boste po novem.
RIBI 20.2.-20.3.: Neko dejanje osebe, ki ste ji zaupali, vas bo negativno presenetilo. Veliko časa boste namenili odnosom v družini. Zasledovali boste idejo o popolni družini, ki pa ne bo dosegljiva.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 11. oktobra 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Serija: Il giovane Montalbano 23.30 Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Sorgente di vita 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza trac-cia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Pechino Express - Il nuovo mondo 23.35 Sorci verdi
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 23.35 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale
RAI4
13.05 Switched at Birth 13.55 Sabrina, vita da strega 14.50 Stargate Atlantis 15.35 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.00 Robin Hood 17.55 Novice 17.55 Beauty and the Beast 18.45 Reign 19.35 Under the Dome 20.25 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Zoo
Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Cuore ribelle 9.40 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Serija: Julie Lescaut 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.00 23.25 Grande Fratello 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Titanic (rom., '97, i. L. DiCaprio, K. Winslet) 23.40 Film: Out of Sight - Gli opposti si attraggono (rom., '98, i. G. Cloo-ney, J. Lopez)
_ITALIA1_
6.50 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Nan.: Simp-sonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show
IRIS
13.20 Film: I padroni della citta (det., It., '76) 15.20 Film: Il gatto di Brooklyn aspirante detective (kom.) 17.10 Note di cinema 17.15 Film: Requiem per un gringo (vestern, '68) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
22.45 Film: Take Shelter (dram.)
_RAI5_
14.15 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Wild Africa 16.10 Dok. film: La scuola d'estate 17.40 Luca Ronconi - Lo scandalo della parola 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.50 Grandi giardini di Francia 19.55 I predatori dell'arte perduta 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Ministro a riposo
RAI MOVIE
13.55 Film: Innamorarsi (rom., '84, i. M. Streep, R. De Niro) 15.45 Film: Il ponte di Remagen (voj., '69) 17.50 Novice 17.55 Film: L'estate di Martino (dram., It., '10) 19.25 Film: Piede di Dio (dram.) 21.15 Film: Io sono Valdez (vestern, '71, i. B. Lancaster)
21.00 Film: White Noise - Non ascoltate (horor, '05, i. M. Keaton) 23.05 Film: The Prestige (triler, '06, i. C. Bale, H. Jackman)
_laz_
6.50 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: McBride 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Grey's Anatomy
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Nad.: Crossing Jordan 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
22.55 Film: Salvador (dram., '86, i. J. Woods)
RAI PREMIUM
11.25 Nad.: Un posto al sole 12.25 19.25 Nad.: Terra nostra 13.10 Nad.: Tutta la musica del cuore 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Nad.: Il maresciallo Rocca 16.55 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15
21.10 Film: Senti chi parla 2 (kom., '90, i. J. Travolta) 22.45 Film: Il favoloso mondo di Amélie (kom., '01, i. A. Tautou)
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.45 Italia economia e prometeo 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Mantovana - Pallacanestro Trieste 18.00
Trieste in diretta 19.00 Tisane, uguenti e cachet 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Live
_LAEFFE_
10.50 Bourdain: Cucine segrete 12.35 Il cuoco vagabondo 14.40 Chef Sara sulle Alpi 16.35 19.55 Pazzo per le erbe 16.45 Jamie: Menu in 30 minuti 18.45 Il re dello street food 19.50 Novice 20.05 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa
21.10 Film: Un amore di gioventü (dram.)
23.20 Film: Intimacy - Nell'intimita (dram.)
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia
Ponedeljek, 12. oktobra Canale 5, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Titanic
ZDA 1997
Režija: James Cameron Igrajo: Kate Winslet, Leonardo DiCaprio, Billy Zane in Kathy Bates
Leta 1996 se Brok Lovett kot ponavadi posveča iskanju zakladov. Tokrat je njegov cilj nadvse dragocena ogrlica, ki naj bi že več desetletji tičala na dnu oceana, med ostanki slavne tranzoceanske ladje Titanic. Ogrlica naj bi bila takrat ostala zaprta v blagajni nekega premožnega ameriškega trgovca, Caledona Hockleya.
Ko Lovettova skupina res odkrije kje se tista blagajna nahaja in jo končno odpre, pa v njej najde le portret ženske, katere dolgi vrat krasi prav iskani nakit in na sliki je zapisan datum, 14. april 1912, se pravi dan brodoloma. Rose Dawson vdova Clavert, ameriška gospa, ki je že dopolnila 101 leto starosti se postavi v stik z Lovettom in mu zaupa, da je prav ona tista ženska na sliki. Ko pa sreča lovca na zaklade mu v resnici razkrije, da ona ni Rose Dawson, tamveč Rose De Witt Bukater, angleška potnica, za katero so vsi mislili, da ni preživela brodoloma. Tu se Cameronova pripoved prične ...
21.10 Film: An Education (dram., '09, i. C. Mulligan)
_DMAX_
13.20 Cattivissimi amici 14.1018.35 Affare fatto! 15.05 Video del tubo 15.55 Te l'avevo detto 16.50 A mani nude nella palude 17.45 Cacciatori di tesori 19.30 Rimozione forza-ta 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 Come e fatto il cibo 23.45 Incidenti di percorso
SLOVENIJA1
6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.25 Z vrta na mizo 10.5010 domačih 11.2018.20 Kviz: Vem! 12.05 NaGlas! 12.20 Nad.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.45 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 18.10 Risanke 16.20 Kratki film: Obleka 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Opus
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 18.55 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Žogarija 9.40 Točka 11.15 17.00 Halo TV 12.30 Dobro jutro 14.55 Polnočni klub 16.05 Ljudje in zemlja 18.00 Nad.: Vojn dežja na Balkanu 19.15 Kratki film: Presenečenje 19.30 Infodrom 19.45 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.15 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, San Marino - Slovenija, prenos 23.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci dneva 23.20 Dok. odd.: Zaporničarji
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 Glasbeni julij v Kopru 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.15 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj
_POP TV_
6.55 Risanke in otroške serije 7.50 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.1017.20 Nad.: Plamen v očeh 9.55 Sanjska ženska 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostilna iš-
če šefa 13.55 21.30 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Kar bo, pa bo 17.0018.55, 22.25 Novice 23.00 Serija: Dekle s popolnim spominom 23.50 Serija: Gasilci v Chicagu
_KANAL A_
7.30 Magazin Lige prvakov 8.00 12.45 Serija: Družinsko bojišče 8.25 16.35 Serija: Mindy se dogaja 8.55 Risanke in otroške oddaje 9.3010.40, 13.15 Tv prodaja 9.5013.45 Serija: Vampirski dnevniki 10.55 Serija: Beli ovratnik 11.50 17.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Mlade in bogate (rom.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Zlom (triler, '07, i. A. Hopkins, R. Gosling) 23.10 Film: Skrivnost ulice Arlington (triler, '99, i. J. Bridges)
PLANETTV
10.55 16.35 Ramsay rešuje kuhinje 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 13.20 Nan.: Talenti v belem 14.15 Nad.: Sulejman Veličastni 15.20 Nan.: Allo allo 16.00 Nan.: Prijatelji 17.35 21.25, 22.45 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.30 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 23.20 Nan.: Zoo
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Romance, serenade, arije in samospevi italijanskih skladateljev 19. stoletja (pripravlja Ivan Tavčar); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koršoki obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari -Murva Fabianijevih, 36. del, sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Os-servatorio; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24 Nede|ia' 11 °ktobra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
PARADOKSI
jan.grgic@primorski.eu
Romeo in Julija
Neodločen izid (1:1) v Veroni. Podobno (0:0) v Repnu. Prvič v A-ligi. Drugič v elitni. Prvič v Veroni. Drugič na Krasu. Čemu ta primerjava?
Kras in Vesna sta izbrala partnerja, ki prihajata iz romantičnega mesta Romea in Julije. Mesta ljubezni. Pa kakšen paradoks. Tudi onadva, veronska nogometna kluba, Chievo in Verona, se ne ljubita. Iskreno povedano: podobno kot Kras in Vesna. Od nekdaj obstaja tiho ri-valstvo med kriškim in repenskim klubom. Letos je še posebej občuteno, saj igrata obe ekipi v elitni ligi. Na mladinski ravni že dolgo ne sodelujeta več. Partnerja sta našla nekaj sto kilometrov proti zahodu. Na vzhodnem obrobju Padske nižine. Pod Areno. Kras je kot pravi ljubimec zasnubil Chievo predsednika Campedellija. Križani pa so se odločili za Hellas Verono. V obeh taborih sta ju sprejeli z odprtimi rokami. Kluba iz Veneta mika vzhod, Slovenija, Balkan. Ali bodo pri Krasu in Vesni izkoristili prednost znanja slovenskega jezika in kluboma odprli pot? Sodelovanje na mladinski ravni ni le izmenjava trenerskih izkušenj, igranje prijateljskih tekem in podobno. Sodelovanje lahko postane širše. Treba ga je znati izkoristiti. Včasih se premalo zavedamo, kakšne potenciale imamo. Na kakšnem strateškem območju živimo. Prevečkrat se zadovoljimo le, če sosedu crkne krava. (Pre)ozkogledni. V tem primeru sta naša kluba sicer odprla obzorja. Vseeno pa bi se lahko vsaj delno (medsebojno) približala. Koristilo bi obema. Romeo potrebuje Julijo. Vesna pa ne zmore brez Krasa. In nasprotno. Vmes je še Primorje.
V OSPREDJU - Odbojkar ACH Volley Jernej Terpin
Skrite sanje? »Slovenski dres«
Treningi in študij na Fakulteti za matematiko in fiziko
Prvi teden je bil hud. »Treningi so bili naporni. S težavo sem hodil po stopnicah,« se začetka svoje poklicne odbojkarske kariere spominja dolgoletni steber goriške Olympie, 19-letni Šte-verjanec Jernej Terpin. Jernej je vsekakor šele svež poklicni odbojkar. Podobno kot kruh, ki ga komaj potegnejo ven iz pekača. Slovenskemu prvoliga-šu ACH Volley iz Ljubljane se je pridružil 17. avgusta.
V ponedeljek je Jernej dosegel prve točke. Prvi krog, proti Fužinarju, je sicer presedel na klopi. Na drugi tekmi, že v ponedeljek, pa je petkrat zabil žogo v nasprotnikovo polje. »Ponedeljkova tekma se mi je zdela pomembnejša, saj naj bi se Calcit iz Kamnika skupaj z nami boril za naslov državnega prvaka. Veselil sem se svojega krstnega nastopa. Na igrišče me je trener Bogdan Kotnik poslal v drugem setu. Pravzaprav sem bil malo presenečen. Malo treme je bilo. Zaostajali smo za pet točk. Hitro so servirali name, toda sem dvakrat dobro sprejemal in se hitro vključil. To me je opogumilo. Ko sem prišel na servis, sta mi uspela dva asa in nato smo povišali prednost. Nastop je bil pozitiven,« je svoj prvi nastop v ljubljanskem dresu opisal Jernej, ki je še dodal: »Trener Kotnik me stalno podpira in mi zaupa. Oddolžil sem se mu z dobrim nastopom.«
Jernej v Ljubljani ne bo samo igral. Vpisal se je na Fakulteto za matematiko in fiziko (FMF). »Že sam odhod v Ljubljano mi je spremenil življenje. Gorica ima vsaj desetkrat manj prebivalcev. Da ne govorimo o Števerjanu. Življenje je pestro. Ritmi drugačni. Človek se mora privaditi,« pravi Jernej, ki na ljubljanski fakulteti študira skupaj z dru-
»Gorica ima vsaj desetkrat manj prebivalcev. Da ne govorimo o Števerjanu. Ljubljana je živahna!«
NOGOMET - Kvalifikacije za Euro 2016
Italija na EP
Zgodovinska uvrstitev Walesa - Naprej tudi Belgija
BAKU - V zadnjih tekmah predzadnjega kroga nogometnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 v Franciji so si napredovanje zagotovile Italija, Wales in Belgija. Italijani v skupini H premagali Azerbajd-žan s 3:1 in si že zagotovili nastop na prvenstvu stare celine. Za azzurre so zadeli Eder, Stephan El Shaarawy in Matteo Darmian, za Azerbajdžan Dimitrij Nazarov. Italijani imajo pred zadnjim krogom na vrhu skupine H 21 točk. Za drugo mesto in neposredno uvrstitev na EP se bosta udarili Hrvaška in Norveška.
Skandinavci so prvi opravili svoje de-
Skupina H			Azerbajdžan - Italija	
1:3, Hrvaška 2:0	Bolgarija 3:0, Norveška - Malta			
Italija	9	6	3	0 14:6 21
Norveška	9	6	1	2 12:8 19
Hrvaška (-1)	9	5	3	1 19:5 17
Bolgarija	9	2	2	5 7:12 8
Azerbajdžan	9	1	3	5 7:16 6
Malta	9	0	2	7 3:15 2
PRIHODNJI	KROG	(13	10.	i: Bolgarija -
Azerbajdžan, Italija -		Norveška, Malta - Hrvaška		
lo, z 2:0 so premagali Malto in osvojili 19. točko, Hrvaška je s 3:0 ugnala Bolgarijo in je pri
17	točkah.
V	skupini A, iz katere sta že napredovali Islandija in Češka, je v večerni tekmi Turčija z 2:0 premagala Češko in se znova prebila na tretje mesto, ki ga je začasno držala Nizozemska, ki je bila z 2:1 uspešna proti Ka-zahstanu. Turki imajo pred zadnjim krogom na tretjem mestu dve točki več od Nizozemske.
V	skupini B je Wales izgubil proti BiH z 0:2, Belgija je s 4:1 odpravila Andoro, Ciper je presenetil Izrael z 2:1. V zadnjem krogu bosta o prvem mestu odločali reprezentanci Belgije in Walesa, prva ima 20, druga
18	točk, obe že imata vozovnico za EP. BiH s 14, Izrael s 13 in Ciper z 12 točkami so še v igri za tretje mesto. Valižani so sicer prekinili 57-letno sušo čakanja nastopa na EP, nazadnje so na prvenstvu stare celine igrali leta 1958.
Poleg Italije, Walesa in Belgije ter gostiteljice Francije imajo mesto na EP že zagotovljeno še Anglija, Islandija, Severna Irska, Avstrija, Portugalska, Švica, Španija in Češka.
gimi goriškimi prijatelji. Njegovi »kom-panjoni« so: Jaš Bensa, ki z Jernejem obiskuje FMF, Adam Nanut in Valerio Piasentier.
»Klub mi nudi tudi klubski avto. Tako, da tudi z vožnjo spoznavam slovensko prestolnico.« Stanovanje so mu najprej priskrbeli v predelu Rudnik. »Lahko bi koristil klubsko stanovanje, toda sem se temu odrekel. Raje sem izbral privatno na Viču. Stanovanje si delim s prijatelji, ki študirajo v Ljubljani. Od fakultete smo oddaljeni dobri dve minuti hoje.« Jernejevi dnevi so kar naporni. »Najprej lekcije na faksu. Ko treniramo zjutraj, zbežim na trening. Popoldne se učim in treniram. Skrbeti pa je treba tudi za snažno stanovanje. Pa za čiste obleke. Vsakih par dni je treba prižgati pralni stroj, posušiti obleke in jih tudi polikati. Kar je še do pred toatkim počenjala mama, moram zdaj jaz (smeh),« pravi Jernej, ki zjutraj trenira trikrat tedensko. Zvečer pa vsaki dan. »Skupno se tedensko nabere osem treningov.« ACH Volley trenira v Hali Tivoli, kjer bo igral domače tekme (tudi ligo prvakov). Jernej Terpin bo v letošnji sezoni nastopal na treh frontah: slovensko prvenstvo, srednjeevropsko prvenstvo Mevza in liga prvakov. Prvi krog odbojkarskega najbolj
prestižnega pokala bo na sporedu 4. novembra in ACH bo igral proti Modeni. Prav tisti ekipi, ki je do pred kratkim snubila Jerneja. Prva tekma bo v ljubljanskem Tivoliju.
Trener Kotnik je obenem tudi profesor psihologije. »Hitro sva se ujela.
Poljaki so bili premočni, Italijani z levo roko
VARNA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v svoji drugi tekmi skupine C evropskega prvenstva v Varni prvič izgubila. Po gladki zmagi nad Belorusijo je morala priznati premoč svetovnim prvakom, Poljakom, izid je bil 1:3 (-21, 28, -26, 13). Gasperini je zbral 16, Čebulj pa 18 točk. Italijani so včeraj premagali Hrvaško s 3:0. Ostali izidi, skupina A: Nizozemska
-	Nemčija 3:2, Bolgarija - Češka 3:2; skupina B: Francija - Estonija 3:1; skupina C: Belgija - Belorusija 3:0; skupina D: Srbija
-	Finska 3:0, Slovaška - Rusija 0:3. FORMULA 1 - Nemški dirkač formule 1 Nico Rosberg (Mercedes) bo današnjo veliko nagrado Rusije v Sočiju začel s prvega startnega mesta. Drugi čas kvalifikacij je danes postavil vodilni v skupnem seštevku in Rosbergov moštveni kolega Britanec Lewis Hamilton, tretji pa je bil Finec Valtteri Bottas (Williams). MOTOGP - Start današnje VN Japonske ob 7.00 (po TV Cielo). V »pole« Lorenzo pred Rossijem.
VATERPOLO - A1-liga: Verona - Palla-nuoto TS 10:9 (zadnji gol je Verona dosegla 2 sekundi pred koncem). ROKOMET - A1-liga: Bozen - Pallama-no TS 27:23. V Sloveniji: Koper - Ribnica 27:25.
»Večkrat me soigralci ne razumejo, ker mi zbeži kaka števerjanska beseda«
19-letni Jernej Terpin, ki je še do junija branil barve matičnega kluba ŠZ Olympia
bumbaca
Zaupa mladim in je odličen psiholog.« Jernej ni imel večjih težav pri adaptaciji na profesionalno raven. »Najprej moram poudariti, da hvala našemu trenerju pri Olympiji Fabriziu Marchesi-niju, s katerim smo trenirali odlično, nisem imel težav in sem se hitro vklopil v novem okolju. Treniramo vsekakor bolj intenzivno in že se pozna, da sem veliko bolj vzdržljiv. Napredek je že velik. Pričakujem, da bo še večji.« Kaj pa soigralci? »Hitro sem se ujel s podajalcem Rokom Satlerjem. Na prvem treningu je bil prvi, ki je prišel do mene in mi voščil dobrodošlico. Ko sva se pogovarjala, sva našla nekaj skupnih točk. Tudi on pozna trenerja Ivana Markiča, ki je bil moj prvi trener pri Olympiji v mladinskih ekipah. Nato bi omenil še Mitjo Ple-ška, libero in najstarejši član ekipe. Lider moštva. Vedno ima dobre nasvete.
Kapetan vsekakor ni on, ampak Andrej Flajs.«Jerne-ja so soigralci že veliko spraševali, kako to da prihaja iz te strani meje in govori tako dobro slovensko. »O tem so me veliko spraševali in sem že skoraj vsem predaval o naši skupnosti in zgodovini. Še pa moram ponavljati. Očitno je to zanimivo. Včasih mi zbeži kaka domača šte-verjanska beseda oziroma kak italija-nizem in me soigralci ne razumejo.«
Kaj pa Jernej pravi o nekdanjem matičnem klubu Olympiji? »Že v prvem krogu bodo igrali proti Slogi Tabor. Če bom prost, bom prišel pogledat tekmo. Sloga ima vsekakor odlično ekipo. Za svoje nekdanje soigralce sem vsekakor optimist, čeprav so ekipo zapustili številni izkušeni igralci. Mladi od-bojkarji pa so dobri. Fabrizio Marche-sini je odličen trener in bo od vseh iztrgal največ, kar zmorejo. Že lani so vsi napredovali, od Sandija Persoglie do Matije Komjanca, ključno do mene in Lorenza Visina. Mislim, da se bodo rešili. Da se bodo uvrstili tja nekje na sredini lestvice.«
Terpin bo spremljal tudi evropsko moško odbojkarsko prvenstvo. »Favorit je Francija. Morda tudi Poljska. Italija se bo lahko borila za kolajno. Všeč mi je novi 19-letni podajalec Giannel-li, ki je pravi talent. Za Slovenijo pa upam, da se bo uvrstila v drugi del. Lepo bi bilo, da bi se uvrstili med najboljšo osmerico.« Jernej Terpin je tudi slovenski državljan. Nekega dne bi lahko prišel v poštev tudi za slovensko izbrano vrsto. »To bi bilo fantastično, obenem izvedljivo. Zadnji dve leti nisem nastopal z italijansko mladinsko izbrano vrsto. Zadnjič sem dres mladinske selekcije 'azzurrov' oblekel pred tremi leti. Za Slovenijo bi potemtakem lahko že nastopal. Prej pa se moram izkazati in dokazati, da sem nekaj vreden.«
Jan Grgič
TRENER B. KOTNIK
»Jernej ima večji potencial od Černica«
»Jernej Terpin je eden izmed najbolj perspektivnih mladih odboj-karjev, ki sem jih kdaj videl. Všportnem vidiku je izjemno inteligenten fant. Uspe solidno usklajevati šport in študij. Po eni strani je to zelo v redu. Po drugi pa iščemo še dodatne ure, da bi jih namenili individualnemu treningu, kar je za napredek posameznika bistvenega pomena. Vrhunski odbojkarji morajo namreč veliko trenirati. Mladi še posebno, «je po skoraj dveh mesecih treningov opisal in predvsem pohvalil nekdanjega odbojkarja goriške Olympie trener ljubljanskega ACH Volley Bogdan Kotnik, ki je dodal, da lahko Jernej v prihodnjih mesecih še veliko napreduje. »Pravzaprav je šele začetek njegovega vzpona. Vsaj tako si lahko upam napovedati, saj sem v njem opazil ogromen potencial. V prihodnjih mesecih bo izostril udarec, izboljšal odriv in skok ter vse drugo. Najbolj naporni treningi v fitne-su ga šele čakajo. V času pubertete mladi ne smejo preveč obremenjevati mišic. Zdaj pa lahko.«
Kotnik pravi, da bo Jernej napredoval tudi tehnično in taktično. »Ker jefant poslušen, pozoren in delaven, bo hitro dojel, kar si želim od njega. Ves čas delam po modelih italijanske odbojke, kar Jerneju ni tuje. Pozna se, da je imel doslej dobre strokovnjake prigoriški Olympiji. Raven je zdajle res višja. Prilagodil pa se bo hitro.«
Kotnika veseli, da je Števerjanec zelo samozavesten. »To je za športnika izjemno pomembno. Rad ima izzive in ne boji se konkurence. Zdajle imam štiri enakovredne mlade igralce, ki se borijo za mesto v ekipi. Jernej je od vseh teh najmlajši. Na zadnji tekmi proti Calcitu pa sem občutil, da bi lahko bil prav on tisti, ki lahko poskrbi za preobrat. Nisem se zmotil. V pravem trenutku je prinesel energijo. Bil je najmlajši na igrišču in je drugim fantom zakričal: 'Dajmo zmagat!' (smeh). To mi je bilo všeč.«
Kotnik ga je primerjal z Matejem Černicem. »Mateja zelo cenim. Jernej pa ima celo večji potencial od
Černica. Mora pa še veliko garati.« (jng)
/
NOGOMET
Nedelja, 11. oktobra 2015
25
elitna liga - Križani klonili praznih rok proti Torviscosi
Zapravljiva Vesna sredi močne burje
Domači šport Danes
Nedelja, 11. oktobra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Flaibanu: Flaibano - Kras Repen
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Mariano; 15.00 v Doberdobu: Mladost -Cormonese; 15.00 v Romansu: Pro Romans Medea - Breg
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Proseku: Primorje
-	Romana
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras
-	S. Andrea
NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Union 91
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras -Sacilese
NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 pri Domju: Domio - Kras POKRAJINSKI NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Zarja - Alabarda; 10.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Juventina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje
-	Aris San Polo KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Guerriero Padova NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A2-LIGA - V Zgoniku: 10.00 Kras ZKB -Vallecamonica; 12.30 Coccaglio - Kras ZKB; 14.30 Eppan - Kras ZKB
MOŠKA C1-LIGA - 16.00 v Gorici: Azzurra - Kras ODBOJKA
MEMORIAL ŠPACAPAN (moški) - V Gorici, telovadnica Spacapan: 11.00 Olympia - Govolley; 15.30 Govolley - Belluno, sledi Olympia -Belluno POKAL PRIJATELJSTVA (ženske) - V Standrežu: 9.30 Mavrica - Morarese, 11.30 Logatec - Kanal, 15.30 polfinale, 17.30 finale UNDER 16 ŽENSKE - 10.30 v Gradišču: Torriana -Mavrica Arcobaleno; 11.00 v Sovodnjah: Soča/Olympia - Minerva Millenium
FESTIVAL ESTETSKIH ŠPORTOV
Od 16.00 na Stadionu 1. maja v Trstu (organizator ZSŠDI in ŠZ Bor)
Vesna - Torviscosa 0:1 (0:0)
Vesna: Carli, Kerpan, Potenza, Avdic, Disnan, Vatovec, Stanich (od. 80. Muccio Crasso), Tof-foli, Menichini, Kosmač, Venturini. Trener: Sandrin.
Srečanje med Vesno in Torviscoso si včerajšnji gledalci v Križu ne bodo spomnili po lepi igri, ampak predvsem zaradi močne burje, ki je dejansko skazila sam potek srečanja. Kljub močnejšim sunkom vetra se je sodnik Zampieri iz Latisane odločil, da srečanja ne bo preložil.
Uvodne minute so tako minevale v znamenju zgrešenih dolgih podaj in igri na sredini igrišča, ki tako za ene kot za druge ni privedlo do eklatantnih akcij. Vesnini napadalci so se večkrat znašli v prepovedanem položaju. Komaj v 23. minuti je Menichini tvegal preigravanje po desni in na robu kazenskega prostora sprožil lep strel, ki je oplazil srednji del prečke.
Na nasprotni strani se je Carli ob poskusih Torviscosinega napadalca Gropa moral meriti tudi s sunki burje, saj je parkrat z nogami nerodno posegel.
Na črn dan je med nogometaši Ve-
Požrtvovalno je na sredini igrišča igral Nace Kosmač, njegovi prodori v napadu pa tokrat niso bili učinkoviti
fotodamj@n
sne naletel Nicola Venturini, ki je že v 30. minuti zapravil lepo priložnost in strel iz dvajsetih metrov usmeril daleč od okvirja Torviscose.
Tudi po vrnitvi iz slačilnic se je beležka polnila z neizkoriščenimi priložnostnimi: v 12. minuti lep predložek Gorana Kerpana iz desne ni našel soigralčevega dotika, v 15. minuti je Venturini desni diagonalni strel iz kakih sedmih metrov poslal na zunanji del mreže. Mogoče največjo priložnost je Vesna zapravila v 20. minuti, ko je nesrečnemu Ven-turiniju po daljšem pobegu v napad žogo podal branilec Avdič, napadalec pa je sam pred vratarjem poslal usnje krepko mimo vrat.
Po razburljivi prvi polovici polčasa je sledilo anonimno obdobje, ki ga je prekinil naiven prekršek Gorana Kerpana. Vesnin bočni branilec je v kazenskem prostoru porinil Torviscosinega napadalca in tako zakrivil enajstmetrovko. Slednjo je hladnokrvno izvedel Grop v 88. minuti, ki je nič kaj zaslužni Torviscosi prislužil nove tri točke. (mar)
Ostala izida: CjarlinsMuzane - Lu-mignacco 0:1, Manzanese - Virtus Corno 0:1
danes - V deželnih ligah
Zarja in Mladost doma Kras na gostovanju
Tudi Primorje na domači Rouni - Težka naloga za Breg
V	najbolj prestižnem deželnem prvenstvu, v elitni ligi, bo Kras danes ob 15.00 gostoval pri Flaibanu, ki ima točko več na lestvici. Trener Tonči Žlogfar še vedno ne bo imel na razpolago poškodovanih Tomizze in Grujiča.
V	okviru 1. amaterske lige bo zanimivo srečanje v Bazovici, kjer bo domača Zarja gostila Mariano, ki je nekoliko presenetljivo na zadnjem mestu na lestvici. Pravzaprav so »rdeči« glavni protagonisti prvega dela sezone, saj so po štirih krogih prvi na lestvici. Na domačem igrišču bo igrala tudi doberdobska Mladost. V Doberdob prihaja danes Cor-monese, ki ima enako število točk na lestvici (4). Obeta se izenačena in napeta tekma. Podobno tudi v Romansu, kjer bodo danes gostili nogometaši Brega. Brežani bodo vsekakor skušali z goriškega gostovanja odnesti vse tri točke.
V	2. amaterski ligi se na proseško Rouno vrača Primorje, ki je v uvodnih štirih krogih zgrešilo vse tri enajstmetrov-
Trener Brega Fabio De Fabris
ke, ki so jih imeli na razpolago. Varovanci trenerja Davideja Ravalica bodo skušali osvojiti vse tri točke in se tako približati vodilnemu Moraru, ki je štirikrat zmagal. Primorje ima namreč letos visoke ambicije in mora zaradi tega obdržati stik z vrhom lestvice.
Današnje rezultate boste lahko spremljali na naši spletni strani www.primorski.eu
Klavrna igra, pomembna zmaga
Triestina - Mestre 1:0 (0:0) Strelec: v 88. Proia.
Igralci Triestine (D-liga) so si po 94 minutah trdega boja oddahnili. Dali so si duška po zmagi, ki nikakor ni bila sad dovršene igre, temveč potez dveh akterjev: vratarja Di Piera, ki je v prvem polčasu z dvema izvrstnima obrambama onemogočil gostom, da bi vsaj prvi del srečanja zaključili v prednosti, ter strelcu edinega zadetka Proi, ki je z lepo kombinacijo - pri tem je naletel na odločilno sodelovanje napadalca Kabineja - in nato z res za oko prijetnim strelom edini krat zatresel mrežo. Kot po napovedih je Triestina nastopila okrnjena, saj so čistko doživeli vsi tisti igralci, ki jih je v Trst pripeljal do nedavnega športni vodja ekipe Pin-zin. Odsotnost teh igralcev se je vsekakor poznala, saj so sestavljali ogrodje ekipe. Prav zato ni nikogar presenetilo, da je imela Triestina kar nekaj težav ustvarjati priložnosti za zadetek, kaj šele, da bi bile le te sad kake med tednom preizkušene skupinske akcije. Obratno je bila ekipa iz Mester - iz tribun jih je bodrilo okrog 20 navijačev, ki so poskrbeli za to, da na praznem Roccu ni prevladovala tišina, ki je bolj primerna za le nekaj sto metrov oddaljeno pokopališče pri Sv. Ani - bolje organizirana. Povsem razumljivo so torej gostje imeli vajeti igre v rokah, ampak pred tržaškimi vrati so bili netočni, ali pa njihov trud ni bil poplačan po zaslugi vratarja Di Piera. V drugem polčasu je bil dvoboj nekoliko bolj izenačen: enostavno priložnosti ni bilo na spregled na nobeni od dveh strani igrišča. Vse do 88. minute, ko je Proia spravil v levi zgornji kot nasprotnikovih vrat povratno podajo Kabineja. (I.F.)
Ostali izidi: Ufm - Campodarsego 1:2, Sacilese - Levico 0:1, Giorgione - Fon-tanafredda 0:1.
promocijska liga - Pozitivna sobota za ekipi naših društev
Prva zmaga Primorca
V Miljah premagali prvouvrščeno Costalungo - Juventina osvojila vse tri točke - Pri Domju »zmagala« burja - Pet golov v mreži Gaje
Jutri
Ponedeljek, 12. oktobra 2015 NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Červinjanu: Pro Cervignano - Vesna
POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Audax
KOŠARKA
UNDER 20 ELITE - 19.00 v Gorici, PalaBigot: Ardita - Jadran; 19.30 v Tržiču, telovadnica Marcon Falconstar - Breg
U Obvestila
SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 31. oktobra ter 7, 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario) SKD Vigred, Vaška skupnost Tublje, Jamarsko društvo Grmada, Razvojno društvo Pliska in Planinski odsek SK DEVIN vabijo danes, v nedeljo, 11. oktobra, na 20. pohod »Na Krasu je krasno«. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00.
mladinci
Kras Repen
visoko
izgubil
Kras - Trieste Calcio 0:4 (0:2)
Kras: Zucca (Gregori), Del Leo, Benetton (Jurc), Procacci, Calde-rola, Kosovel, Sgorbissa, (Calca-gno), Mule, (Carlasara), Kocman, Vascotto, Petracci (De Caneva). Trener: Pahor.
Mladinci Krasa so slabo odigrali že prvi polčas, v katerem so prejeli že dva zadetka. Vas-cotto in Kocman pa nista izkoristila dveh priložnosti. V drugem polčasu je Pahor opravil tri ključne menjave. Z igrišča so odšli nosilni nogometaši, ki se bodo danes pridružili članskemu moštvu v elitni ligi. Povprečno mlajše moštvo Krasa, kjer so tokrat nastopili kar štirje nogometaši letnika 1999, je v drugem delu srečanja prejela še dva zadetka in tako priznalo premoč Trieste Calcia.
PROMOCIJSKA LIGA Costalunga - Primorec 1:2 (0:0)
Strelca: Ruzzier v 47. in Davanzo v 57. min. Primorec: Sorrentino, Cappai, Lolato, Vesnaver, Braini (Male), Tuberoso, Greco, Gileno, Castrillon (Rocca), Davanzo (Sarcano). Trener: Bi-loslavo.
Trebenski Primorec je poskrbel za lep podvig in v gosteh premagal vodilno Costalungo. Bila je to prva zmaga trebenskega moštva v tem zelo zahtevnem prvenstvu, kar bo gotovo dalo vsej ekipi prepotrebnega samozaupanja za nadaljnje boje. Prvi polčas je bil izenačen, s tem da so imeli gostitelji več od igre, čeprav so ostali z možem manj. Že v drugi minuti drugega dela tekme je Ruzzier po solo-akciji zadel v polno, Davanzo pa je deset minut pozneje z lepim udarcem zunaj kazenskega prostora presenetil domačega vratarja. Medtem je Costalunga »izgubila« še enega igralca, ki je bil izključen. Primorec pa te prednosti ni izkoristil in se boječe pomaknili v obrambo. Deset minut pred koncem je domače moštvo zmanjšalo izid na 1:2 in vztrajalo v napadu. Igralci Primorca so vendarle ohranili mirno kri in do konca ubranili tesno vodstvo ter se veselili treh zlata vrednih točk. (lako)
Pro Cervignano - Juventina 0:1 (0:0)
Strelec: Scrazzolo v 80. min.
Juventina: Bon, Scrazzolo, Manfreda, Morsut, Racca, Zorzut, Stabile (Marchiro), Dornik (lansig), Sant (Dragosavljevič), Nardella, Bardini. Trener: Sepulcri. Rdeč karton: Scrazzolo.
Tekma ni bila dopadljiva. Obe moštvi sta igrali precej taktično. Priložnosti za gol je bilo bolj malo. Veliko je bilo rumenih kartonov in grobe igre. Predčasno je moral zaradi dvojnega opomina zapustiti igrišče Scrazzolo, strelec edinega zadetka na srečanju. »Naš nogometaš je zadel neverjetno lep gol. Najbrž ni hotel streljati proti vratom. Želel je podati soigralcu. Žoga pa je spremenila smer in po-
letela neubranljivo v mrežo,« je zadetek Juventine opisal športni vodja Gino Vinti, ki je dodal: »Z novimi tremimi točkami smo vsekakor zelo zadovoljni. Tako smo se še dodatno približali zgornjemu delu.«
Ostali izid: Gonars - Zaule 3:0.
1.	AMATERSKA LIGA
Domio - Sovodnje preložena zaradi močne burje
Tekmo pri Domju je sodnica iz Latisane prekinila v 40. minuti zaradi močne burje, ki je ovirala normalen potek srečanja. Izid je bil 0:0. Sovodenjci so tekmo začeli s postavo: Dovier, Bernardis, Galliussi, S. Tomšič, Floco, Bytyqi, Černe, Sterguly, J. Visintin, Hri-beršek.
Ostali izid: Terzo - Porpetto 3:1
2.	AMATERSKA LIGA Gaja - Villesse 2:5 (0:4)
Strelca za Gajo: Cerkvenic v 70. min. in Turus v 85. min. Gaja: D'Orso, Cerkvenic, Torcello, Mosetti, Iurissevich, Roberti, Turus, Marconi (Mania), Maschetto, Ferluga, Purini (Saule). Trener: Colom-ban.
Tekma na Padričah, ki je potekala ob močni burji in kar hladnemu vremenu, se je začela s skoraj petnajstminutno zamudo, ker je sodnik imel težave s prevozom. To je verjetno bolj spravilo v nejevoljo igralce Gaje kot goste. Gostitelji namreč niso ujeli pravega tempa in že v 9. minuti prejeli prvi zadetek iz, resnici na ljubo, čiste enajstmetrovke. Le tri minute pozneje je domača obramba malce »zaspala« in prejela drugi gol, tretjega pa že v 16. minuti. Tako slabega začetka gotovo niso pričakovali ne sami igralci in niti kopica premraženih Gajinih navijačev. Gaja pa ni povsem vrgla puške v koruzo in z Mosettijem zamudila lepo priložnost za gol, nakar je Ferluga zadel vratnico. Ko so gostje pet minut pred koncem polčasa dali četrti gol, je bilo tekme dejansko konec. Igralci Gaje so v drugem polčasu omilili poraz s Cerkvenicem in Turusom. (lako)
26
Nedelja, 11. oktobra 2015
ŠPORT
košarka - Derbi deželne C-lige silver
Šok v Dolini, Bor +15!
košarka - D-liga
Sokol s polno paro, Kontovel KO po podaljšku
Perteole - Kontovel 73:64 (15:9, 26:24, 42:39, 60:60)
Kontovel: Škerl 16 (2:2, 4:10, 2:6), Žer-jal (-, 0:1, -), Majovski (-, 0:1, -), Gantar 11 (3:5, 4:12, 0:2), Starc 9 (3:6, 3:16, 0:1), Lisjak 16 (8:16, 4:10, 0:4), Sossi 9 (3:4, 3:3, 0:1), G. Regent 3 (3:4, 0:10, -), trener Švab. PON: Gantar (37).
Kontovelci so sezono začeli s porazom v gosteh proti enakovredni ekipi Perteole. Zares škoda, kajti le z nekoliko boljšim odstotkom pri metu, bi tega nasprotnika premagali. Naši košarkarji so v obrambi igrali še kar dobro, v napadu pa jim nikakor ni šlo od rok. Po slabem začetku v prvi četrtini so si kontovelci opomogli in sklenili polčas z dvema točkama zaostanka. V nadaljevanju se je bil izenačen boj, tako da je bil izid po 40 minutah neodločen 60:60. V podaljšku pa so bili gostitelji zanesljivo boljši in zasluženo zmagali. (lako)
Cutazzo - Sokol 56:70 (8:25, 18:38, 38:48)
Sokol: Coloni 0, Seno 0 (-, 0:4, 0:1), Fer-foglia nv, Doljak 3 (1:1, 1:1, -), Babich 10 (2:2, 1:3, 2:10), Peric nv, Gallocchio 19 (6:7, 2:3, 3:6), Pizziga 17 ( -, 7:10, 1:1), Hmeljak 8 (3:4, 1:1, 1:6), Terčon 0, Ušaj 13 (2:4, 4:6, 1:3). Trener: Vato-vec Skoki: Hmeljak 10, Pizziga 8
Sokol je prvo prvenstveno srečanje v gosteh v PalaCalvoli začel s polno paro. V prvi četrtini so košarkarji trenerja Vatovca povedli za sedemnajst točk. Odlične uvodne minute je odigral Pizziga (17 točk). V nadaljevanju se je domači Cutazzo le predramil, strnil vrste v obrambi in znižal zaostanek na deset točk. Sokolu je po majhnem black-outu uspelo nanizati osem zaporednih točk in postaviti zmago na varno.
fotografije na naši facebook strani primorski sport
Breg - Bor Radenska 65:80 (15:17, 27:29, 48:48)
Breg: Carra 12 (4:4, 4:10, 0:3), Mattiassich (-, 0:1, -), Zobec 6 (-, 3:4, 0:2), Pigato 4 (2:2, 1:4, 0:3), Slavec 3 (-, -, 1:5), Strle 11 (3:4, 4:6, 0:1), Vecchiet 11 (4:4, 2:4, 1:2), Semec 4 (-, 2:3, -), Spigaglia nv, Cigliani 14 (2:3, 3:8, 2:6), Crismani, Gelleni (-, 0:2, 0:2). Trener: Krašovec. Bor: Basile 24 (7:13, 7:10, 1:2), N. Daneu 7 (-, 2:3, 1:1), Crevati n 14 (4:6, 2:3, 2:4), Scocchi 14 (3:4, 4:6, 1:4), Marchesan 15 (8:10, 2:8, 1:4), Ma-rusic 2 (-, 1:2, 0:1), Doz 2 (-, 1:4, -), Devcich (-, 0:1, -), Mozina 2 (-, 1:2, -), Kocijančič, Daneu T. in Albanese n.v. Trener: Oberdan.
»Zaslužena zmaga Bora«. Izid včerajšnjega derbija je na najboljši možni način opisal predsednik Brega Walter Mocor. Varovanci trenerja Oberdana - ki so bili pred tekmo v položaju »underdogov«, to se pravi tistih, ki niso favoriti - so namreč vodili od prve do zadnje minute, le dvakrat jih je Breg prehitel in obakrat z Vecchietom (zadnjič pri izidu 54:52), več pa ni zmogel, saj je bil Bor v zadnji četrtini preprosto neustavljiv, Bre-žani pa so odpovedali na celi črti. V uvodnih minutah so pritisk derbija nekoliko občutili domači, saj je morala publika počakati tri minute in pol do prvega koša Brega. Na drugi strani pa je Bor prevzel pobudo v svoje roke in takoj povedel s 6:0. Sledila je borbena igra, med katero je Bregu vendarle uspe-
Košarkarji Bora Radenske so se odlikovali v obrambi, natančni pa so bili tudi v napadu. Na fotografiji zgoraj uspela
solidarnostna akcija trenerja Klemna Kladnika »Basket4Charity«
fotodamj@n
lo prvič izenačiti v prvi akciji druge četrtine s košem Pigata pri izidu 17:17. Sledil pa je odgovor Bora, ki je z razigranim Basilejem (11 točk v prvih 14 minutah igre, 24 na koncu srečanja) ponovno povedel s 27:20. Gostje bi lahko povedli tudi z višjo razliko, a so v tem delu srečanja izgubili veliko žog in zgrešili veliko odprtih metov. Na drugi strani je Breg odreagiral z delnim izidom 7:0 in sploh - napakam navkljub - prikazal nekaj sicer redkih utrinkov zelo kakovostne košarke, med katerimi spada zagotovo zelo lepa akcija v režiji trojice Slavec-Vecchiet-Gelleni. Potem ko številna publika v Dolini ni videla veliko košev v prvi polovici tretje četrtine, se je igra razživela in igralci so na obeh straneh zadevali kot za stavo. Pred začetkom poslednje četrtine se je stanje na igrišču povrnilo na začetek, saj je bil izid 48:48. Breg je nato pove-del s šestimi zaporednimi točkami Vecchie-ta, nato pa se je domačim nekaj zataknilo v napadu, tudi po zaslugi agresivne obrambe gostov. Bor je z odlično skupinsko igro, ki je na splošno zaznamovala celotno srečanje (kar štirje igralci so dosegli vsaj 14 točk), poskrbel za delni izid 8:0, s katerim je dosegel zadovoljivo prednost, ki jo je nato ohranil do konca, tako da je bilo na tribunah v zadnjih dveh minutah slišati le skandiranje ... »Bor, Bor, Bor«.
Albert Voncina
atletika
Borovka Meta Sferni 5. na DP
Atletinja AK Bor Meta Sterni (letnik 2000) je včeraj nastopila na državnem mladinskem atletskem prvenstvu v Sulmoni v Abrucih. V starostni kategoriji kadetinj je še ne 15-letna Ster-nijeva osvojila 5. mesto v skoku v daljino. Skočila je 5,20 m. »Lahko bi bilo boljše, čeprav je bila izkušnja na državnem prvenstvu izjemno pozitivna,« je dejala dijakinja 2. B znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu. Meta, ki je prvič nastopila na državnem prvenstvu, včeraj zjutraj naredila tri prestope. »Res škoda, saj so bili nekateri skoki zelo dobri. Okrog 5,50 m.« Njen osebni rekord, ki ga je izboljšala pred kratkim v Gorici, znaša sicer 5,62 m, kar bi ji včeraj v Sulmoni zadoščalo, da bi se uvrstila na odlično 2. mesto. Državna kadetska prvakinja v skoku v daljino je Metina stara znanka Veronica
pozor!
Vrača se
Torkova športna priloga našega dnevnika se vrača med bralce (devetnajsto leto zapored!). V roke jo boste lahko prvič v novi sezoni vzeli pojutrišnjem. Sezona 2015/16 je že v polnem teku. Nogometaši in košarkarji so že začeli prvenstva. Odbojkarji bodo kmalu. Tudi drugi ne mirujejo. V novi sezoni bomo skušali čim boljše in čim bolj razčlenjeno spremljati dogajanje na različnih tekmovališčih. Postregli vam bomo s starimi, novimi in prenovljenimi rubrikami. Z nami bo še naprej pozorni opazovalec dogajanja pri nas Marij Čuk (rubrika Pogled z veje), objavljali bomo križanko Branka Lakoviča, fotografske strani, priljubljeno rubriko 33 vprašanj in še marsikaj drugega.
Polet Kwins zdržal le en polčas
Polet Kwins - Ghosts Padova 2:6 (2:2)
Polet Kwins: Biason, Monteleone; Mariotto, Grusovin, Fumagalli, Dakskobler, Pezzetta,Cava-lieri,Monteleone,De Vonderweid, Fabietti,Battisti, Zol, Poloni. Trener: Rusanov. Strelca za Polet: Mariotto in Pezzetta. Kwinsi so sinoči na Pikelcu prvi povedli po dveh minutah z Mariot-tom v power playu. Gostje iz Padove so nato v 7. minuti poskrbeli kar za dva zadetka. V izteku polčasa je za opensko ekiopo izenačil Pezzetta. Uravnovešeno stanje se ni obdržalo v drugem polčasu, ko so »duhovi« iz Padove natresli v vrata Poleta kar 4 zadetke.
Jutrišnji Športel: Olympia, Sloga Tabor in Jernej Terpin
Jutrišnja druga oddaja Športela po TV Koper Capodistria bo odbojkarsko obarvana. Voditelj oddaje Igor Malalan bo v koprskem studiu gostil predstavnika Olym-pie, športnega vodjo Andreja Vogriča in kapetana Filipa Hledeta, ter predstavnika Sloge Tabor trenerja in odbojkarja Gregorja Jerončiča ter Vasilija Kanteta. Kamere Špor-tela so obenem posnele trening Jerneja Terpina, ki letos igra pri ljubljanskem ACH-ju. O njem bo spregovoril trener Bogdan Kotnik. Sledili bodo prispevki Barcolane, košarkarskega derbija Breg - Bor, tekme Jadrana in festivala estetskih športov.
Po radiu Trst A: o raziskavi ZSŠDI/SLORI
RADIO TRST A
Furl an ¡¡<3 Ju N ¡ika k i ■ ■ na
Po valovih radia Trst A bo jutri ob 9.00 športna oddaja Skupaj zmoremo, ki jo uvodoma vodi Ivan Peterlin. Po radijskih valovih bodo spregovorili o zadnji raziskavi ZSŠDI in SLORI. Gosta v studiu bosta avtorja raziskave Martin Maver in Norina Bogatec. V debato se bodo telefonsko vključili še drugi.
košarka - Pred začetkom sezone
Košarkarice Poleta
-	mm	h v • v
na turnirju v Trzicu
Pred kratkim je ženska košarkarska ekipa Poleta nastopila na turnirju Bernardoni, ki ga organizira društvo ABF iz Tržiča. Prvo tekmo so poletovke igrale proti domačemu Tržiču, ki je borbeno igral za zmago, vendar varovanke Marine Brollo niso popustile. V zadnji četrtini so večkrat vodile igro, a žal po dveh zgubljenih žogah in več lahkih zgrešenih košev, so izgubile le za dve točki.
Drugo tekmo so proti tržažkemu Futurosa začele nekoliko slabo (8:23). Odlična pa je bila reakcija v drugi četrtini, ki so jo zmagale z delno razliko 22:16. Dekleta so bila bolj koncentrirana ter prevladovala so v protinapadu in v odbitih žogah. Zal pa je bila postava okrnjena in poletovke niso imele časa za oddih in tako zgubile tekmo za deset točk. Vsekakor je bila tekma lepa in intenzivna, treba pa bo izbolj-
šati obrambo. V obe tekmi se je dobro vključila Balbinotova in odličen prispevek sta dali mlajši Kravosova in Uk-marjeva.
Deželno prvenstvo se bo začelo čez tri tedne in razdeljeno bo v dve skupini. Polet je vključen v težjo skupino, s prvimi tremi ekipami prejšnje sezone med katerimi je tudi ekipa iz Milj, ki je bila lani državni prvak. Sledila bo nato druga faza, v kateri bodo poletovke srečale ekipe druge skupine.
Izidi in postava: ABF Monfalcone - Polet 46:44
Polet: Ukmar, Perčič 14, Furlan 2, Danev, Taučer 11, Balbinot, Kravos 6, Daneu 11.
Polet - Futurosa Trieste 61:71
Ukmar 1, Perčič 10, Furlan, Danev 9, Taučer 10, Balbinot, Kravos 17, Daneu 14.
^ -
_
Meta Sterni (AK Bor) fotodamj@n
Zanon (Atletica Galliera Veneta), ki je skočila 5,71 m (osebni rekord). Na drugo mesto se je uvrstila Adanis Cuesta (Rigoletto Lombardia) 5,42 m, tretja pa je bila Angela Kier (Eisacktal Sudtirol) 5,24 m. Zanimivo je, da je Zanonova letnik 2001. Vremenske razmere včeraj niso bile najboljše, saj je močno deževalo. Sternijeva, doma iz Kontovela, bo danes na državnem prvenstvu tekmovala še v štafeti 4 X 100 m. V Sul-moni sta jo spremljala trenerja Nastja Gherlani in Vojko Cesar.
MOTOCIKLIZEM
Emili v Mugellu s 5. mesta
Motociklist Mitja Emili je na včerajšnjih mokrih kvalifikacijah prvenstva National Trophy v Mugellu osvojil 5. mesto. Danes se bo dirka začela ob 10.35 z neposrednim prenosom na spletni strani Sportube.tv
ODBOJKA
Za uvod poraza
Na Goriškem se je že začelo žensko odbojkarsko mladinsko prvenstvo under 16. V prvem krogu sta tako So-ča-Olympia kot vrstnice Mavrice gladko izgubile s 3:0. Drugi krog bo na vrsti že danes.
Mavrica Arcobaleno - Farravolo 0:3 (13:25, 24:26, 23:25)
Mavrica Arcobaleno: Tomšič, Jarc, Leo-puscech, Petruz, Feri, Komjanc, Birri, Kovic (L). Trenerja: Magajne in Gabba-na.
V uvodnem prvenstvenem srečanju so dekleta Mavrice (večina so letnik 2001) kljub gladkem porazu v prvem setu, dokazale lepo reakcijo v tretjem in drugem setu, kar pa žal ni bilo dovolj za preobrat. Zagrizenost odbojkaric Mavrice pa je dokazala, da med prvenstvom ne bodo prodale po ceni svoje kože.
Soča Olympia - Mossa 0:3 (16:25, 22:25, 19:25)
Soča Olympia: Doria 3, Del Pino 3, Gerin, Pacor 1, Juren 2, Terpin 3, Kosič 1, Braini n.v, Frandolič, Colja.
Prvi set srečanja je bil enosmeren v korist Mosse. Goriške odbojkarice so boljše igrale v drugem setu. V tretjem pa so se na vodstvo gostujočih igralk odzvale prepozno.
Estetski športi na 1. maju
Danes bo od 16. ure dalje na Stadionu 1. maja v Trstu v organizaciji ZSŠDI in ŠZ Bor 3. festival estetskih športov. V dvorani Bojana Pavletiča bodo nastopile gojenke in gojenci ritmičnega odseka ŠZ Bor, ŠD Polet, AŠD Cheerdance Millenium, AKŠD Vipava in AŠZ Olympia.
Na trening Slovenki Ardite
Na zbirni trening za projekt CTFA Azzurrina danes v Romansu sta bili vpoklicani slovenski igralki goriške Ardite Erika Bric in Petra Merljak.
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 11. oktobra 2015 2 7
/—
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela
V	četrtek, 8. oktobra, ob 21.01 / kabaret / Pupkin Kabarett: »Pupkin speciale Barcolana«.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 20.00 /
Iztok Mlakar: »Pašjon«.
V	sredo, 14. oktobra, ob 20.00 / Gregor Brazel: »Krvava gora«. / Ponovitve: od četrtka, 15. do sobote,17., ob 20.00, od 22. do 24. ob 20.00 ter v sredo, 28. in v četrtek, 29. oktobra, ob 20.00.
V	soboto, 17. oktobra ob 16.00 / Urška Raščan: »Čisto prava predstava«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
V	torek, 20. oktobra, ob 19.30 / Homer: »Iliada« / Režija: Jernej Lorenci; prevod: Anton Sovre.
Kosovelova dvorana
V	sredo, 21. oktobra, ob 17.00 / »Srbski odvetnik« / Režija: Aleksandar Nikolic.
Linhartova dvorana
V	sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Eduardo De Filippo: »Filumena Marturano«. / Poročna melodrama po napolitansko / Režija: Katja Pegan; igrajo: Saša Pavček, Bine Matoh, Ivo Barišič, Teja Glaž.
SNG Drama
Veliki oder
V	sredo, 14. oktobra, ob 19.30 / Vinko Moderndorfer: »Evropa«.
V	petek, 16. oktobra, ob 17.00 / Lyman Frank Baum: »Čarovnik iz Oza«. / Ponovitve: v soboto, 17. ob 11.00
V	soboto, 17. oktobra, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«.
Mala drama
Jutri, 12. oktobra, ob 20.00 / Josif Brodski: »Demokracija!« / Ponovitev: v sredo, 14. oktobra ob 20.00.
V	torek, 13. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20.00
V	četrtek, 15. oktobra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«.
V	soboto, 17. oktobra, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«.
Levi oder
V	četrtek, 15. oktobra, ob 20.00 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj mo-kumentarističnega gledališča: »Marie Curie - Hystérie«.
Slovensko Mladinsko Gledališče
Zgornja dvorana
V	soboto, 17. oktobra, ob 19.00 / Boštjan Videmšek: »Rokova modrina« / Ponovitve: od nedelje, 18. do srede, 21. oktobra, ob 19.00.
Spodnja dvorana
V	četrtek, 22. oktobra, ob 19.00 / Wolfram Lotz: »Norčevanje teme«. / Ponovitev: v petek, 23. oktobra, ob 19.00.
Stara pošta
V	torek, 21. oktobra, ob 19.00 / Boštjan Videmšek: »Rokova modrina« / Ponovitve: v sredo, 21. in v četrtek, 22. oktobra, ob 20.00.
MGL
Veliki oder
Jutri, 12. oktobra, ob 19.30 / drama / Henrik Ibsen: »Peer Gynt«. / Ponovitev: v torek, 13. oktobra ob 19.30.
V	soboto, 10. oktobra, ob 19.30 / komedija / Andrej Rozman - Roza, Coco Mosquito: »Lizistrata«.
V	ponedeljek, 19. oktobra, ob 19.30 / Simona Semenič: »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«.
Mala scena MGL
V	sredo, 14. oktobra, ob 20.00 / komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«.
V	petek, 16. oktobra, ob 20.00 / komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«.
V	ponedeljek, 19. oktobra, ob 20.00 /
Jaša Koceli: »Cafe Dada«.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Klub CD
V	sredo, 14. oktobra, ob 19.30 / Mladi mladim - recital: Manca Dornik - harmonika Tadej Piko - saksofon V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko.
Gallusova dvorana
V	četrtek 15. oktobra, ob 19.30 / Oranžni I in II ter za izven / »Orkester Slovenske Filharmonije« Dirigent: Cristian Mucelaru Solist: Petar Milic, klavir Program: D. Žebre, Bacchanale; B. Martins Dvojni koncert za dva godalna orkestra, klavir in timpane; J. Ibert, Bacchanale; C. Debussy, Igre - plesna pesnitev / Ponovitev: v petek, 16. oktobra, ob 19.30.
V	četrtek, 22., oktobra, ob 19.30 / Modri I in II ter za izven »ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE«. Dirigent: Beat Furrer Solist: Luka Juhart, harmonika Program: B. Furrer, Strane costellazioni za veliki orkester; B. Ša-ljic Podešva, Podoba, jaz in sanje, za harmoniko, elektroniko in orkester; A. Webern, Šest skladb za velik orkester, op. 6; F. Schubert, Simfonija št. 4 v c-molu, D 417, »Tragična«. / Ponovitev: v Petek, 23. oktobra, ob 19.30.
■ Lokakuu - oktober po finsko
Linhartova dvorana
V	torek, 13. oktobra, ob 19.30 / Glasbe sveta in za izven / Kimmo Pohjonen / Samuli Kosminen & Proton String Quartet.
Klub CD
V	torek, 13. oktobra, ob 21.00 / Cankarjevi torki / Nastopajo MOPO. »Linda Fredriksson - saksofon, zvončki; Ee-ro Tikkanen - kontrabas, tolkala; Eeti Nieminen - bobni, tolkala / Izvirna glasbena govorica, naklonjena različnim glasbenim zvrstem.
Gallusova dvorana
V	sredo, 21. oktobra, ob 20.00 / Zlati abonma in za izven »Simfonični Orkester Iz Lahtija« Dirigent: Okko Ka-mu Solistka: Elina Vâhâlâ - violina.
SNG Opera in balet
Jutri, 12. oktobra, ob 19.30 / Opera / Jacques Offenbach: »Orfej v peklu«. / Ponovitve: do sobote, 17. oktobra ob 19.30.
V	ponedeljek, 19. oktobra, ob 17.00 / Opera / Grigorij Frid: »Dnevnik Anne Frank«.
Kino Šiška
V	sredo, 14. oktobra, ob 20.00 / koncert / Nastopajo finski čelisti Apoca-lyptica, ki bodo predstavili nov album »Shadowmaker«.
V	četrtek, 15. oktobra, ob 20.00 / heavy metal večer / Nastopajo: Annihila-tor, Harlott in Archer.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Staro Pristanišče V sklopu 47. Barco-lane bo s četrtega pomola za gledališčem Miela odpeljal prvi vlak, ki bo v sklopu letošnje Barcolane povezoval središče mesta s hidrodinamično centralo v starem pristanišču. Zanimivo pridobitev, ki bo radovednežem omo-
gočila ogled razstave Borea (o burji) in Tretji paradiž je omogočilo podjetje FUC (Ferrovie Udine Cividale).
Bardot (Ul. Madonna del Mare 2/b): V sklopu 47. Barcolane, je na ogled fotografska razstava Valentine Cunja z naslovom » S e i p | v / Sirena«. Ogled je možen do 17. oktobra s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. OPČINE
Prosvetni dom do 15. oktobra je na ogled razstava »Pot v svobodo v sodelovanju z VZPI-ANPIob 70-letnici osvoboditve. Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.00 do 19.00 ure (vodeni ogledi za šole). PEVMA
Razstavni prostor: do konca decembra je na ogled samo po dogovoru razstava »Vojna je uničila vse... Pevma, Osla-vje, Štmaver, Solkan 1915-1918«
_SLOVENIJA_
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). CERJE
V prostorih Pomnika braniteljem Slovenske zemlje je na ogled do 30. oktobra razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
VRSTA GODALA
NOGOMETNI KLUB
STRUP V RASTLINI
FRANCOSKI OBLIKOVALEC (ROGER)
JEZERO V KAZAHSTANU
GRŠKI BOG VETROV
URAD JAVNEGA PISARJA TALISOVA PIJAČA
/
SONET BREZ SOGLASNIKOV
BOSANSKI
KRALJ (STJEPAN)
UDAV
MAJHEN GLODAVEC
ŠVIC. UPRAVNA ENOTA
KONTOVELOV PREDSEDNIK (MARKO)
JERRY LEWIS
ZDRAVILO PROTI VROČINI GREGOR MALI
VEČJA TEKOČA VODA
ITALIJANSKA RADIO-TV
SL. FILOZOF (ANDREJ) DROBIŽ, MILOŠČINA
ARISTOTELOV ROJSTNI KRAJ
KRAJ NA JUŽNEM DELU LJUBLJANSKEGA BARJA
MORSKI RAK
POSODA ZA NOŠENJE PIJAČE
ULICA V RIMU NEMŠKI FILMSKI REŽISER (ROBERT)
OSEBNI ZAIMEK, JAZ, ..., ON
VZDEVEK AM. KOMIKA OLIVERJA HARDYJA
ITAL. PESNIK (BIAGIO)
FRANC ... MEŠKO
AJSHILOVA TRILOGIJA ARABSKI 2REBEC
ANGLEŠKI KITARIST GOMM
PODZEMELJSKI HODNIK MODA DOLGIH OBLEK
LAHEK ŠPORTNI ČOLN NAELEKTRENI DELCI
GLAVNI TRG V STARIH GRŠKIH MESTIH
ČEŠKO MOŠKO IME
/
SLOJ USEDLIN
PADAR
POVRTNINA, ZEL ZAJUHE
TOLŠČNI TUMOR
JOHN OSBORNE
DOMAČIN, ROJAK
/
ČRNOGORSKI UMETNIK ŠOŠKIČ
OČKA
DAMIJAN TERPIN
POSEBNA, IZJEMNA PRAVICA
SOCVETJE PRI ŽITU HUDAJEZA, BES
HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH
TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU SET
ZADNJICA (SLABŠ.)
ESTER MLEČNE KISLINE
SOKRATOV TOŽNIK
KEM. ZNAK ZA TANTAL
GRŠKI DRŽAVNIK
ŠTEVILO 11 V STAREM RIMU
ZDRAVILIŠČE, OKREVALIŠČE
SLOVIT NIZOZEMSKI NOGOMETNI KLUB
TANJA ROMANO
ODDALJEN, ODMAKNJEN KRAJ, PREDEL
ZIMSKO VOZILO
SLOVARČEK - ADAIR = ameriška filmska igralka • ANIT = Sokratov tožnik • OSTOJA = bosanski kralj • RAO = indijski pisatelj • TALLON = francoski oblikovalec • TOMIŠELJ = kraj pri Ljubljanskem barju • ULE = slovenski filozof
28 4
Sobota, 10. oktobra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Globoko območje nizkega zračnega pritiska se pomika proti Balkanu in bo le deloma oplazilo naše kraje. Močna burja, ki piha na območju severnega Jadrana, bo zjutraj oslabela. Današnja vremenska napoved zato ni povsem jasna.
1010
DUNAJ
'O 7/15 ŽENEVA 12/16 LJUBLJA
¡J/ POSTOJNA
O 9/11
N. MESTO
9/9 O
Danes dopoldan bo oblačno z možnostjo padavin na vzhodu. Ob morju bo pihal severovzhodnik, ki bo večinoma močan. Popoldan bo veter nekoliko oslabel, ko se bo vreme ob morju izboljšalo. Na zahodu pa bo spremenljivo vreme s plohami, predvsem v predalpskem svetu Karnijskih Alp. Na trbiškem bo oblačno s padavinami.
Danes bo oblačno s padavinami. Več dežja bo v vzhodni polovici Slovenije. Sredi dneva bo dež na zahodu ponehal, popoldne se bo tam delno zjasnilo. Ponekod bo pihal severovzhodni veter. Burja na Primorskem bo postopoma slabela.
TOLMEC
010/18
JtjUli^^B
TRBIŽ O
5/10
CELOVEC
O 9/10
KRANJSKA G.
O 8/12
O TRŽIČ
11/12
S. GRADEC
O 9/9
VIDEMO
11/21
ČEDADo
12/20
GORICA
13/21 O
KRANJ O
CELJE
10/10 O
LJUBLJANA
O 10/11
N. GORICA
O 13/19
"L KOČEVJE
ČRNOMELJ
/
Jutri bo oblačno zaradi pojava nizke oblačnosti, ki se bo zadrževala na pretežnem delu dežele. Na trbiškem in v gorah nad 2000 metri bo vreme večinoma lepo. Po nižinah in v predalpskem svetu bo še lahko deževalo. Ob morju bo pihal šibak burin.
Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.

jC^ CELOVEC
" 05/14
TOLMEČ
O 8/17
TRBIŽ O
4/14

KRANJSKA G.
01/16
O TRŽIČ
V^V 6/14
S. GRADEC
02/14
CELJE
3/14 O
VIDEMO
10/18
ČEDADo"
11/17
KRANJO


LJUBLJANA
O 6/14
N. GORICA GORICA o 8/18 12/18 O w

POSTOJNA
O 5/15
N. MESTO
4/14 O
REKA
9/19
KOČEVJE
\o .
> ČRNOMELJ
"M* jutri
I ä Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 18.28 § Dolžina dneva 11.13
Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 17.53
1970 - Popoldne je bilo marsikje ponovno zelo toplo za sredino _ oktobra. V Tolminu in na Slapu pri Vipavi se o je živo srebro povzpelo na 27,0 °C, v Ilirski Bi-< strici so izmerili 26,2 °C, v Ljubljani 24,9 °C, v Babnem Polju 24,0 °C in v Ratečah 22,0 °C
Danes: ob 3.06 najnižje -42 cm, ob 9.04 naj-Šj višje 43 cm, ob 15.41 najnižje -37 cm, § ob 21.22 najvišje 34 cm. 2 Jutri: ob 3.32 najnižje -41 cm, ob 9.26 naj-či višje 46 cm, ob 16.09 najnižje -41 cm, ob 21.52 najvišje 34 cm.
	LU če Morje je razgi-	
	§ bano, tempera-	
	tura morja 17,1	
	stopinje C.	
		
_o
a. O
500 m ..........10
1000 m ...........7
1500 m ...........4
2000 m 2500 m 2864 m
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v gorah 4.
Bundesbank proti ukinitvi manjših kovancev
FRANKFURT - Nemška centralna banka Bundesbank ne vidi razloga za ukinitev evrskih kovancev za en in dva centa. Po njenem prepričanju namreč Nemci s temi kovanci radi plačujejo. »Nemško prebivalstvo ima sodeč po naših raziskavah pozitiven odnos do majhnih kovancev,« je povedal prvi mož banke Carl-Ludwig Thiele. Je pa Thiele dodal, da večina prebivalstva kovancev za en in dva centa dejansko ne uporablja pri vsakodnevnih nakupih. Veliko teh kovancev se porazgubi v žepih in predalih, ali pa ljudje z njimi plačajo, da izpraznijo denarnico, ko se jih nabere preveč. Po ocenah Bundesbank je v obtoku dnevno le vsak peti kovanec za en cent in vsak četrti kovanec za dva centa. Preostali obležijo oziroma se izgubijo.
CENE
TO JE NASA VSAKODNEVNA OBVEZA, NE LE PROMOCIJA.
POIŠČITE IZDELKE COOP IN IZDELKE ZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK, KI SO OZNAČENE V VAŠEM PRODAJNEM MESTU.
V VSEH PRODAJNIH MESTIH COOP CONSUMATORI NORDEST
ipercoqp coqp
Facebooka poskusni zajčki gumbov za izražanje emocij
NEWYORK- Družabno omrežje Facebookje uporabnikom v Španiji in na Irskem od petka naprej dalo na voljo, da se lahko na objave drugih odzovejo še kako drugače kot le z gumbom za všečkanje. Facebook gumba za "nevšečkanje", kljub pritisku javnosti ne bo uvedel, ampak dodaja nekaj novih. Uporabniki v Španiji in na Irskem lahko sedaj na hitro izrazijo, kaj si mislijo o kakšni objavi, z gumbi "ljubim", "juhej" "vauu", "haha", "žalosten", "jezen". Te iste emocije bi lahko z le malce več truda izrazili pisno v za to predvidenem okvirčku, vendar pa Facebook skrbi, da se ne bodo preveč izmučili.

facebook
www.coopnordest.com
PLANETTUS FEST»»
SUPER POPUSTI D pe e, ope
......................................... www.planet-tus.si
od 19. ure dalje: ' \

SHOW
jt
i fA
SOB 17. lO. do POLNOČI!
DOROTHY PERKINS
OKHYÜi ¡jjj
l..f=! f I SMS & MORE GIOVANNI GALU
J £tam r.^a LISCA chss^more füüi]	LLK
SP ČBkuloS ^m;
liIiM'lWri BB	* TOKO	Salsa.
cmmix/ IBBWil ES31 BBÜD1ÜI

Akcijska ponudba cel dan:
40% POPUSTA na vse izdelke, ki niso v akciji. Popust se obračuna od redne cene izdelkov pri blagajni.
Akcija med 20. in 24. uro: DARILO za vsak nakup nad 296.
■ ni ^-ib--"!
Akcija med 20. in 24. uro: 20%POPUŠT.....
na vse izdelke, ki niso v akciji.
Popust ne velja na že obstoječe promocije.

Akcijska ponudba cel dan:
20%POPUŠT.....
na izdelek po izbiri.
Popust se obračuna pri blagajni in se ne sešteva z ostalimi popusti ali akcijami ter ne velja za artikle označene s 1. ceno.