r- Najreiji slovenski dnmuk ▼ Združenih državah I n Veij« za vae leto • • • $6.00 Za Ne* York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v AmerikL TELEFON: CHel*ea 3—3878 Entered u Second CIais Blatter September 21, 1903, at the Foil Office al Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 9—3879 NO. 100. — STEV. 100. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 28, 1932. — ČETRTEK, 28. APRILA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX JAPONSKE ČETE SO UVEDLE OFENZIVO V MANDŽURIJI KITAJSKO VSTAŠKO GIBANJE, KI JE NAPERJENO PROTI NOVI VLADI, JE TREBA ZATRETI Tri brigade bodo skušale v Sungari dolini obkoliti nasprotnike sedanje mandžurake vlade. — Oviran promet na k*.tajski vzhodni železnici. — Tudi kantonako vojaštvo je stopilo v ofenzivo. — Vstaši so dobili velika ojačenja. — Japonsko prebivalstvo v velikih skrbeh. Stvar razorožitve na mrtvi točki HARBIN, Mandžu rija, 27. aprila. — Japonsko vojaštvo v Mandžuriji je uvedlo splošno ofenzivo. Isza zavzetjr Cinčova še ni bilo Lakih vojaških opc-racij kot sc pripravljajo sedaj. V severnem de'u Mandžurije je izbruhnila vsta OBRATOVANJE V FORDOVIH TOVARNAH V najkrajšem času mora biti izdelanih po! milijona avtomobilov. — Vsega skupaj ima Ford dvaintrideset tovarn. SUAJNA PALAČA LIGE NARODOV STALINOVA ŽENA PRIDNO ŠTUDIRA Veljala bo pet miljonov Hoče postati ravnateljica dolarjev. — Nekaj o- J tovarne. —Je mati dveh gredja je že postav!je- otrok. — Njen pastorek nega. — Temelj za knji-1 je aamo aedem let mlaj- žnico dovršen. ši od nje. Ženeva, Švica, 27 aprila. — Nova palača I/.pre narodov bo dogo- Detrolt, Mich., 27. aprila. — Fonl Motor 1'oiupany naznanja, da ji* ltiver Kou*re naprava pr«*-.. l-i i* •••11 t koračila števil« 1000 avtomobilov ja proti novi japonski vladi, ki je, kakor znano. Ja- Ua avtomobi- • f • i - li-i-ii v •! v i -i i lov. Do srda i je zaposlenih H.">.fMH) men leta 1J»2J». Z delom pa n:so Vojaki so se odpeljali deloma na rečnih čolnih, (1Havc<.v iu lljih *?eviIo bo trc_ pričeli do marea i»3i. deloma po železnici proti Sungari dolini. Vstaši o- ba povečati. Na. prej bodo pokii-grožajo to dolino ter vzhodno progo kitajske vzhr:- ca,li l,u drlt> stari d<:avci. ' dne železnice. V Sungari dolini je dvajset tisoč dobro obroženih vstašev. Kitajski vojaki jih bodo sku- FRANCOSKI MIN. PREDSEDNIK TARDIEU JE NEVARNO ZBOLEL Moskva, Rusija, 27. aprila. — 4*T«varišiea Nadija Allelujeva", j C"e je njegova bolezen resnična, t ovl jena leta 1M34. Ogrodje tajni- kot je poznana v šoli. pa je žena all I o pretveza, .se ne ve. Znano je ške«ra jK)slopja je že postavlje- sovjetskega diktatorja Josipa no. Tudi zborovalno poslopje so Stalina. ji% samostojna žena in prieeli že delati. Sedaj kopljejo prava komunist in ja. ŽENEVA, Švica, 27. aprila. — Upanje, da se bo sestala v petek v Ženevi konferenca zastopnikov petih velesil, ki bo odstranila glavne ovire razorožit vne konference, se je razblinilo v nič, kajti sinoči se je izvedelo, da je francoski ministrski predsednik Tardieu nevarno zbolel, vsled česar ne more odpotovati iz Pariza. le toliko, da se Tardien noče pred ANDORA BO IMELA VOJSKO volitvami ha vi? i z važnimi poli- I mini j za Iloek«'fel!erjev«> k^ijiž-liieo. Narrt za stalno Litino palačo je bil predložen že h ?a 1!J2G. l*o dolženi posvetovanju priprostora 'je bil položen vogelni ka- tiriiimi problemi. I*ri volitvah si hoče zasipi,rati svoje dosedanje mesto in ostati še nekaj easa na krmilu. V slnetfju, da bi pri šolanjih jH>«rajanjih kaj popustil oziroma DUHOVNIK SE JE ZGRUDIL V GROB šali obkoliti. Brigada, kateri poveljuje generalni major Na-kamura se je odpeljala na dvaindvajsetih rečnih parnikih proti severu. Parniki so zaščiteni z jeklenimi ploščami, in na vsakem sta dva velika topova. Spremljajo jih štirje kanonski čolni, ki so bili svoječasno last maršala Cang Hsei Lianga,~pozneje no pa postali last nove mandžurske vlade. Nakamurov oddelek sestoji iz infanterije, artile- 1,eklMU ™vno molil zad ... .... i | i i i "J0 molitve in govoril besede na- rije in pijonirjev. Cjeneral upa, da se bosta obe sku- dnevi so šteti-, je omabn.1 in pini sestali v bližini Sanhsina, kjer bo po porazu vstašev otvorjen glavni stan. Ko bo ti- dni odprta nova Fordova tovarna v Kdjrewater N. .1.. bo imel Ford .'12 tovarn in vse bodo v najkrajšem času pričele s popolnim obratom in drujre tovarne bodo v kratkem pričele. Praga, Cehoslovaška, 27. apri- . — Župnik lUiddeitbaum v dolin I). Rockefeller. ml., je dal novo ^podbiulo. ko je prispeval dva milijona dolarjev za palačo, v kateri se bo nahajala kujižuiea. Odkar je bila ustanovljena I/iga narodov. so Amerikauci pris]>e-vali nad osem milijonov dolarjev. Wilsonov spominski sklad je prispeval $23,000 v spomin na pravejfa ustanovitelja Lapre narodov. Liga je sklenila, da uporabi ta znesek za bakrena vrata pri glavnem vhodu v palaeo Lige narodov. O sedanjem prostoru palače se Na tehnični šoli obiskuje triletni knrz pod svojim dekliškim imenom in se hoče izurit i v izdelovanju svilenih izdelkov. iNe {rle-de na to. kaj je njen niož. se ravna po Leninovem nauku, tla je j storil nekaj kar bi ne bilo Kran-e love k vreden le to, kar je. ne pa, eiji v priti, bi si nakopal sovra-kdo je. i št v o svojih prijateljev. Nadya Allelujeva se sicer ne-[ Vsledtega zadnjega razvoja je koliko na«riblje na obli 11 ost. toda , izginila v-a možnost, da bi bilo svojih trideset let nosi z dekliško mo«yoee kaj konkretnega storiti v živahoistjo. Olilaei s«> v pripro-sJo obJeko, si češe svojo dol«?«* lase gladko nazaj in jih zavije v šop. Stalina je. poročila leta 191M, ko je bila stara komaj 17 let iu zadevi razorožitve. Barcelona, Španska, 27. aprila. Mala republika Andora, ki ni bila oborožena skozi 1200 let. j« sklenila, da bo postavila svojo vojsko, ker so zadnje ease delavci stavkali. iNa prošnjo male republike, ki Ke nahaja v Pirenejih med Francijo in Apansko. j«' poslala Francija oroniškega kaprola, ki dobro govori špansko in ki bo postal poveljnik "vojske" v Andori. Od easa Ivarola Velikega pa do 1st ot a ko je izpmilo vse- upanje danes ni Andora imela svoje voj- za sklenitev francosko-italijansko mornariške pogodbe. Aim-rišk i zastopnik, državni Plovba po z ledom napolnjeni reki se vrši jako previdno, kajti Japonci domnevajo, da so vstaš: položili mine. Rengo poročevalska agentura poroča, da so-se črte, ki so prej priznale režim Pu Yi a, spuntale v dolenjem delu Sungari doline ter obkolile mesto Tunghua, kjer se nahaja japonska konzularna a- Sonliri v gorliškem okraju je pri padel v grob. Zadela ga je kaj) in je bil takoj mrtev. .! delegati še vedno prepirajo. Stavbinski odbor je hotel imeti pala«"<>. ob jezeru v bližini. ki;er se sedaj nahaja Ligino tajništvo. Mesito 'je ponudilo primeren pros-tor, toda ni bil dovolj velik. je druga njegova ežna. S tem je lajn"k Stimson. bo kmalu odpo-]»ostala maeeha sina. ki je samo j toval od tukaj ter preti svojim sedem let mlajši od nje. S Stali-' »dli odo m ne bo konferiral s fran-nom pa ima dva otroka. j eoskiin ministrskim pree mora uči- LEP REKORD Auburn, N. Y., 27. aprila. — ske ali policije. Ako«je prišel kak nemir so prebivalei prišli na ulico s svojimi puškami in so ue-mirneže razgnali. Todn malokdaj je 'b.'1 o treba kaj t;ikfira. Tosre-dovaiti. ko je okoli 4(K) d« lave"v, ki so bili zaposleni pri gradnji vodovodnega rflwrvara. zastavkalo in izgledalo, da mogoče jrritle do kakih izgrenlov. Orwprnlarji so s puškami zbrali stavkarje in jih postavili -preko meje na snnnsko ti še doma in opravlja poleg tega Auburn kaznilnica ima ravjio se- stran ter jim je bilo ukazano z VELIKODUŠEN TUJEC aprila. Zastopniki Lige so pričeli im>-gajanja z neko Angležinjo. Mrs. Alexis I»artou. da .bi jH>leg ponu-denega prostf»ra kupili njeno po- razvoj svilnatih izdelkov. se«itvo. totla Angležinja ni hotela frentura. Clendennin, W. Va., 2 Farmer John II. I>oard še vedno lie more razumeti .kako >e more - protlaT i. zgoditi kaj tako nenavadnega, Ko! I»rv0tni prostor je bil najlepši je popravljal svoj voz. pride nek j„ S(. naha. a na griču od koder nepuznanec iu mu da *.VM> i„ prav jf4 kra-en razgled od treh krajev nič ne ve. zakaj je dobil ta de- ua jezero. T,Mia izbrali so drug manj privlačen prostor. še gospodinjstvo. S svojim učenjem želi doseči zmožnost da bo nadzorovala tovarno za izdelovanje umetne svile. Večinoma 'je med učenjem v laboratoriju, kjer v različnih steklenicah opazuje stopnjevalni daj največ jetnikov v«>^ čas svoje- na merjenimi puškami, da se raz-ga obstoja. V kaznilnici je 1D05 idejo. kaznnjencev v moškem oddeJkul Republika Andora ima kakih in 136 v ženskem oddelku. Prej 5000 prebiivaJeev. jih je bilo največ 1G12. VRNITEV ČRIČKOV V šolskem reclu ni za njo nobenih posebnih predpravie. Ako se v kakem oziru pregreši prcnti kaki odredibi. je poklicana na odgovor. Pred kratkim je bilo n^eno . „. . . v , . . , redno l^>0jav V ZIV'JetlJU zuzelk. ko-bodj / Railegh, N. C., 27. aprila. — 'Država No. Carolina bo v maju in juniju doživela najčudovitejši iu,r. Ker prevladuje velika bojazen za varnost japonskih prebivalcev, so odšli tja iz Mukdena in An-tunga močni policijski oddelki. Vstaši so dospeli do Yulengpu, sedem kilometrov zapadno od Tungliao. Japonska garnizija v Tungliao se je že pripravila na obrambo mesta. MOSKVA, Sovjetska Unija, 27. aprila. — Čas-niška agentura "Tass" je dobila iz Pekinga poro čilo, da je promet na južnem delu kitajske vzhodne železnice ustavljen ter da je prekinjena brzojavna zveza med vzhodno progo in Vladivostokom. Vstaši so zasedli postajo Sanchakhe. Moskovsko časopisje objavlja tudi druge brzojavke z Daljnega iztoka, v katerih je rečeno, da so belogardisti napadli dva ruska konzularna uradnika v Harbinu ter oplenili gtanovanje nekega sovjetskega državljana. Ruski ravnatelj kitajske vzhodne železnice je odločno zanikal govorice, da so železničarji zastav- kali. KANTON, Kitajska, 27. aprila. — Kantonske oblasti izjavljajo, da je prodiralo osemdeset tisoč POLJSKI PRIDELKI ZA DAVKE Salt Lake City, Utah, 27. apri- Liga je od svoje ustanovitve bila nastanjena v nekdaj najraz-1 nojšem hotelu ob jezeru — Hotel i National. Kupila ga je za pet mi-j lijonov švicarskih frankov. Poj raznih posredovanjih je bilo celo! ime 11a šolski deski, ker ni obiskovala pouka in tudi na o pravesm času vrnila izposojenih knjig i7. šolske knjižnice. 1 zopet prišli črički ali eikade. se pojavijo vsakih 17 let. ki ŠPANSKI JEZUITJE V BELGIJI la. — Mestna komisija je skleni- posestvo prodano za štiri milijo, la. da sprejema zelenjavo in dru- le frankov?" ge poljske pridelke kot plačilo - za najemninio zrini e. S temi pr'-delki bodo hranili živali v zveri-njaktt. MAČKA DOJI ZAJCE Bruselj, Belgija, 2«. aprila. — Ko je španska republikanska vla-' tla izgnala jezuite, so se večinoma naselili v liclgiji. Kupili so veli- NAJVEČJI HRAST NA SVETU Austin, Texas, 27. aprila. —• Velik hrast rastf na prostoru vzhodno od Copano Hay v okraju Arkansas in profesor botanike na Texas vseueiliču. dr. 1». ('. Tharp C vrča nje in prijetno petje teh lie mnenja, da je to največji hrast žuželk na drevju po vrtovih in osem čevljev v gozdovih bo naznanilo prihod teh nenavadnih žuželk. na svetu. l>eblo ima osem čevljev v pre-in,»ru. je 35 čevljev visok in nje- Letos bodo prišli črički, ki so' go ve vaje se ra^>Pr>tirajo skoro se izvalili iz jaijčie, ki so b?ta izležena v lubje droves leta 1915. Tz jajčic so se zlegle majhne ličinke. ki so počasi lezle do korenin dreves in so tam živele do časa. ko so dozorele do popolne žužel-j ke. Prihodnji mesec bodo zlezle iz KM) čevljev široko. Palmere, Cal., 27. aprila. — Mačka, ki je izgubila dve svoji mali mački je dobila tolažbo v ko posestvo Maraeffe. kjer so na šli svoje zavetje tudi jezuiti, ko j zemjje jn jiVi bo na tisoče so bili pregnani iz Francije. m.p-ii.. - - Po vojni so jezuiti zopet ostali . .. ^ ». Naroda - InaK mMi j(. d<>bila tQ,ažbo y ^ ^ ^ ^^ ^^ najbolj največji slovenski dnernik w Zdr»- Item, da je prevzela zajčka. Mač- ^ poštlli unn\ kupil posestvo v i ka skrbi za zajčka ravno tako kot v-; .Iro.i yn stan- črnih drtavih i .. . namenu, ua napraxi uom /.a start za obe nueict. j poštme uslužbence. Španski jezui- •ti so vzeli posestvo v najem za dve leti. komunističnih voiakov proti Amovu in Fučovu. —j - Pred par dnevi so se obrnili proti kantonski arma- MACDONALDOVE di, ki prodira v provinci Fukien. V kratkem času bi prišlo med obema armadama do odločilne bitke. Amoy in Fučov sta važni mesti ter ležita ob obali severovzhodno od Kantona. Je sicer več vrst čričkov, toda je poznana vrsta, ki se pojavi vsakih 17 let- Toda te žuželke ne napravijo mnogo škode na rastlinah. STROG SODNIK OČI SO BOUSE Ženeva, Švica, 26. aprila. — Zdravstveno stanje oči anglcške- Sydney, Avstralija, 27. aprila. Po mnenju Mrs. Aimee Belle Edoi je sodnik, ki jo je sodil, zelo krivičen. Sodniku ni hotela povedati, od kod je prišlo njeno boga- STROJ. K! LOVI KROGLE Tokio, Japonska, 27. aprila. —• Sedanji spor med Japonsko in Kitajsko ima vsaj eno dobro stvar na sebi. namreč, da so nekateri Japonci napravili nove iznajdbe. Najbolj zanimiva iznajdba, ki je bila ponudena vojnemu ministrstvu. je ^roj v obliki visokega dimnika, ki se vozi po kolegih. Iznajditelj zatrjuje, ako se ta stroj vozi proti sovražniku, dim« nik zbira sovražnikove krogle v cev in jih spušča v posodo krogle. Druga iznajdba je zopet oklop* ni avtomobil z ostrimi klinami, ki pokosi sovražnike. Zopet druga Stvo in sodnik jo je poslal v ječo, • ianajdba j-e stro^ na motornerai hotela pokoriti sodni- kolesu, ki ima spredaj strojno pu* liani- ( ker se ni I ga ministrskega predsed. I say MaeDonalda je zadovoljivo, kovi zahtevi. Rekla je. da rajši ško zadej pa plug. Iznajditelj Idasi so bile razširjene ffovorice o ostane v ječi vse svoje življenje, pravi, da je "ta stroj najbolj pri« njegovem prihodu v Ženevo, da j kot pa bi se opravičila pred "kri- moren za obdelovanje zemlje V{ ----------j-------------------..wpv-L.iw ^cA.^v ( mu oči naglo pešajo. Zdravniki vičnlm sodnikom". — To je sieer ( Mandžuriji, da na enem koncu or« je. na drugem pa varuje kmet^ pred napadi mandžurskih. ropar* jev. t je province Kiangsi, ki meji na Fukien in Kwan- !1> enem vodilni funkcijonar v vo-organizaeiji. Glavni del Hitleri« ive vojske so tvorili takozvani SA oddelki (Sturm Abteilun^en) razdeljeni so bili na 125 regimentov in :i(MM> kompanij. šteli pa so okrog 250.000 mož, ki se jim je pridruževalo še nad 50 tisoč fantov, organiziranih v mladinskih oddelkih. Med vojaki" so bili pripadniki vseli možnih stanov in.nekdanji pristaši najrazličnejših strank. Večino so tvorili brezposelni, ki so se vpisali v Hitlerjevo vojsko predvsem zaradi 1 ega, «la so bili preskrb ijeni. Značilno je, da je bil med 'vojaki" izredno velik procent ljudi, ki >o imeli že opravka s kazensko sodnijo. Poveljniki oddelkov >«» bili skoro izključno bivši nemški oficirji. Kakor poprejšnja nemška vojska, je imela tudi Hitlerjeva poseben generalni štab, čegar formalni poveljnik je bil Hitler, resnični pa bivši podpokovnik Roehrn, o katerem je bilo ravno v zadnjem času mnogo govora v vsem evropskem časopisju, (jleneralni štab je bil urejen popolnoma po vzoru nekdanjega viljemovskega štaba. Od lanskega leta naprej je Hitler tudi svojo "aktivno vojsko" razširil na vse panoge, ki jih je nekdaj štela u -mška armada. Tako so bili ustanovljeni posebni avtomobilski, motocikiiMični, mornarski, jezdni, pionirski in a c n> plans k i oddelki. Tudi drugače je bila v>a liitlei jevska organizacija d'*dedna kopija stare nemške vojske. Tak o s<» narodno socialistične čete v Nemčiji res tvo-i le državo v državi in se je le čuditi, da je nemška vlada toliko časa M |**ia to lievarfto \ m »čet je. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO Z ANE &LJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PJTI SEZNAM ▼ JUGOSLAVIJO i* V ITALIJO Dtn 200................................$ 4 Ur 100 ----------------------$ 5 90 Din 500 _________________$ 9 S5 Ur 200 _______________$ 11.50 Din 1000 .......................... $18 70 Ur 300 ............................$ lfl 80 Din 2000 .............................. $37.2« | Ur 500 ............................ S 27— Din 5000-----------------$9150 ji Ur 1000 ___________________ t 5315 Lir 3000 ............................ $106.30 Z« lipltdl« v«*JtH zneskov kot t0or eni ^ t rani jezera prebivajo bogatini v razkošnih palačah, na drugi strani je pa nepopisno si-romaštvo. Nekaj se bo moralo zgoditi, sicer bo človeštvo res zjrrmelo v propast. Seda«} je že vsaj narava toliko preskrbela, da rrvežev ne zebe, ko bo prišla zima, bo pa zopet Jo j. Zaenkrat ni še nobenih znamenj o kakem izboljšanju, ampak ^e še slabše obeta. iXeki rojak ki ima dve hiši. mi je pravil, da mu stanovalci v eni že celo leto niso plačali najemnine, v drugi pa od oktobra meseca lanskega leta:. »Xa tisoče posestnikov je 11:1 tnakem stališču. Neko nedeljo sem bil v cerkvi, kjer sem cul tarnanje, da $21 .(WW) primanjkljaja. Ljiuhje ne delajo m o katerih so bi'la mnenja ne marveč cesto na- NARODA** — List tlovenslctgs naroda il — Naročajte gal danili izjav je stalna, razorožit veli a kom Ls iiia izpopolnila svoj predlog, ki bo prišel na razpravo v tekočem zasedairju. Dwlej si» <» razorožitvi razpravljale le posamezne skupine velesil in od te^ra ostali svet ni imel nikakršne koris-ti. Velesilam jo šlo samo za ustalitev rai/anerja moči in h tem «za ohranitev njihove politične veljave, popolnoma pa se je pri takih pogalja.rrjih izgubilo z vidika, da ne morejo. Neki učitelj mi je pravil, da > • samo deljena, marveč cesto lrotel kupiti svoji nevesti demant- Pavnas-t „a^>rotna. 'Na osnovi po ni prstan in ga plačati z mostnini čekom. Trgovec ni hotel sprejeti čeka. češ. da ni denarja v mestni blagajni. Na menici je bilo namreč zapisano, da bo veljavna, kadar plačajo davkoplačevalci da»v- ke, ki »jih nekateri dolgujejo že par let. Čudno se mi pa zdi. da imajo ljudje za za barve iu za gledališča še vedno denar. Kadar začno kazati kak nov film, je pred gledališčem kar črno ljudi. Tudi slovenske prireditve, ki so na (tedenskem redu. so še precej .povoljim obiskane. Menda hoče lyudfst'vo v zabavi powabLti na slabe čase. Preti kratkim sem bil v \Van-kegan, II!.. kjer sem si ogledal kegljaško tekmo, ki jo je vprrzo-rilo društvo K. S. K. J. ob priliki petletnice svoje ustanovitve. Udeležba je bila ogromna. Dne 24. aprila je bil v Chicago, III., dobro obiskan koncert pevskega društva "Sava". Slišali smo mnogo narodnih pesmi, katere so peli posamezno ali v zboru. Zlasti dame so se izborilo postavile. iNadvse je ugajal solospev Mrs. Miško, rojene, v Calumetu. Ta navdušena narodna delavka zasluži vse priznanje. I stota ko moram pohvaliti sa-mospev mladega V. Želeta ter kvartet. In koliko mičnih pesmih snu/ s'lisali in koliko smeha je bi- fcahtev. Februarja meseca o skupinah držav. Samo ob sebi umevno bi potem Kini zahteval da se Italija prišteje k oni skupini držav, ki bi jim bila dovoljena večja bojna sila. Stara italijanska želja v novi obliki: izenačenje sil s Francijo tako na kopeni kakor na morju, kar »je z neizrečeno upornostjo zahtevala že na londonski pomorski konferenci. Umevno je dalje, da je tudi Ttalija proti podmornicam saj so te v prvi vrsti obrambno orožje. Amerika se je pravkar izjavila le za delno razorožitev, ki naj o- 1o pri takozvanem "Hqjmu'V Zlasti zadnjo točko je imenitno za-vršil rojak -Mr. .Mrško. Vso hvalo in priznanje zasluži rojak Mr. Muha. Dne 8. maja priredi v :vti dvorani svoj koncert pevski zbor "Prešeren". ^'ez čas se mogoče kaj oglasim iz slovenske farmerske naselbine Willard, Wis., ali pa opišem kaj o društvenih razmerah, ki bi morale biti ponekod »vsaj toliko dostojne. da bi se člani ne tožarili na društvene oziroma Jednotine stroške, od česar ima izgubo članstvo. predvsem pa vdove in sirote. Pozdrav! Matija Pogorele. strani dobrega čtiva VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Vs=5 ž' | jenih rezultatov. Vendar je tudi Amerika le za raz«>n»žitev na kopnem. X'jeni pucsehtii interesi v Tihem morju pač ii" dopus^'.ujo zmanjšanja brodovja. dokler kaže .)a|H»nska tako silovito napadalnost. Povsem s 1 i č n o je tudi stališč« Japonske, ki je sicer «"-la-nica Lige nannlov. veuilar je njeno postopanje v kitajskem konfliktu pokazalo dovolj, kako se meni za ženevske institucijo. PRIMORSKE NOVICE Koroški "<"tni križ" priredi za-četkoin nurja izlet v .Julijsko Kraju I deležniki bodo posetili sie-vilna vojaška p(d\opališča m nekdanja bojišča. Pred vojaški tečaj v Kobaridu je p«Kseealo !»7 fantov. Vojaška komisrja je l»ila /. va jami /.«•!o zadovoljna ill Ugotovila j1', da je od vseh ?>7 fantov samo eden premalo izvežban. Pred vojaški tečaj v Komnu na goriškem Krasu je obiskovalo 4"» fantov. Komisija je priznala, da so vsi za vojaško služb » dobro pripra vljetii. JUGOSLAVIJA BO CILJ VELIKEGA IZLETA NA MAURETA NIJI, KATERA ODPLUJE IZ NEW VORKA 24. JUNIJA. Nekega rojaka v Downtownu je pred kratkim obšla velika slabost. Cisto nezavesten je bil. Ni se ganil, ni pogledal, nič ni ču-lil. nie ni slišal. Poklicani zdravnik je rekel, naj mu zlijejo v grlo kozarec konjaka. Par minut zatem .se je zavedel. Ko so mu povedali kaj so mu zlili v grlo, jih ui mogel dovolj pre kil et i. — lludiča! je rekel, — kaj niste mogli par minut počakati. da bi ga pil zavesti izpil. * Nekateri zreli sadovi >u škoil-Ijivo. Ne zato. ker s;- zreli, pač pa zastralitega, ker jih uživajo nezreli ljudje. * Na samotni neuvorški cesti je srečal ropar uglednega Ncwyor-čana. — Ifoke kvišku! mu je zapovedi) I. — Denar sem. ali ti pa raz-lijeiu možgane. — Kar razlij jih prijateki — se je glasil odgovor. — V New Yor-ku se namreč da živeti brez mož- gan. brez denarja pa nikakor ne. * (V ženska ne ve. kaj vila kako stvarjo. ij< svojo ročno torbico. bi napra-spravi v Izlet se bo vršil pod osebnim vod stvom Mr. M. S. Ekerovicha. .Mr. Mrlutin S. Kkerovieh naznanja, da se lin vršil dne *J4. junija velik izlet, v Jugoslavijo na parniku Mauretania. Izlet ho vodil sam Mr. Kkerovieh. ki je dobro znain v jugoslovanskih krogih. Da bo udeležba, velika, "je jasno. kajti voznina za tija in nazaj je /a dvajset odstotkov znižana v vseh razredih. Voznina proti vzhodu v tretjem razredu je tudi znižana za dvajset odstotkov. To zniža n nje se tiče vseh ladij ('lina rd črte. Lahko se potuje tudi na odplačila. Vnaprej je treba plačati samo petindvajset odstotkov vozni ne. «»>taIo pa v mesečnih obrokih. Potnikom, ki bodo potovali z Mr. Kkeroviehem. ne bo treba za nič skrbeti, kajti on -se bo brigal Ka njihovo prtljago in za vse »h uge stvari. Predvsem bo skrbel, da bodo imeli potniki prave železniške zveze s krajem, kamor so namenjeni. e je prcobtekla, se na.pudrala in namazala in malo postala na pragu, misleč, da jo bo vprašal, kam gre. Ker j«* pa molčal, mu je sama rezko povedala. da gre k advokatu in da bo vložila t'»žb(» za ločitev zakona. — Xo če t je že tako — je počasi odvrnil — tukaj imaš petnajst centov, pa mi kupi nazaj grede zavojček cigaret. * •X vi ne i pa morajo biti r«'s s »u-miiu vragom v zvezi. Ko jim je med svetovno vojno solitra zmanjkalo so ga zaceli pridelovati enostavno iz zraka. Ko je gospoda v Versailhs-u določila, da ne sme zgraditi N*em-čija nobene bojne ladje, ki bi im»--la več kot deset tisoč ton. so zgradili nemški inžinirji dve križar-ki, ki nimata niti po deset tiso«" ton. pa sta znatno sirašnejšc o-rožje kot je največji zavezniški dred not Xcmski iznajditelji slehedni dan iznajdejo kako novo stvar. ("asopbsjc poroča, da je začel neki nemški ueei.jak izdelovati beljakovino iz volne. Tako napravljena beljakovina iuia v sebi baje iste mlilnc snovi kot jih ima kurje ja jee. T<» je vsi- lepo. prav in pošteno, toda >mHis se mi. dragi rojaK, ker bo najbrž tudi tvoja boljši) polovica čitala to poročilo. In čt« ji boš (jutri rekel, naj ti of riga par 'jajc bo. kot previdna gospodinja, najbrž segrela v ponvi žlico masti ter vrgla: nanjo par tvojih -starih volnenih najravic. IF* ■»MiKsro --T rrrr.jrrrc. -m sbswothwpi.IT1 jg-mesaHM«.;!*/JI ODI1 NEW YORK, THURSDAY, APRIL 28,1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. H. JL MISLI K VALUTNI POLITIKI "Slovenec" plie: — Brexprimerni razmah In ostrost gospodarske krize je pokazala, da r.l pričakovati izboljšanja razmer v običajnem avtomatizmu kapitalističnega gospodarskega sistema. Mtaece in mesece se ie vleče krt7a In le redki so soLnčni žarki, ki dajejo vsaj nekaj upanja. Zato je ra-eumljivo. da se oglašajo vsepovsod narodni gospodarji z novimi načrti za omiljenje ali celo odpravo gospodarske krize. Tudi v političnem tlvljenju se pozna, kako vedno bolj prevladujejo v razpravah gospodarski in socialni problemi. Gospodarska politika posameznih1 c"i*av zasleduje predvsem izboljša-j r.je v lastnem narodnem gospodarstvu. Pri tem pa se skuša koli-! kor mogoče osvoboditi pogubnih vplivov svetovnih tržišč. Na drugi j ftn.nl imamo pa že tudi načrte, ki! so svetovnogospodarskega obsega1 in katerih izvedba bi prišla v po-1 it t v v celi vrsti držav. Mislimo predvsem tu na angleški zgled, katerega z mnogih strani! priporočajo kot najboljše sredstvo' za izhod iz sedanje gospodarske ^ kiize. Tudi pri nas se še dobe lju-, Ije. ki zagovarjajo inflacijo. Kajti! nedvomno je. da bi taka devalvacija kot je v Angliji pri nas doved- i la s seboj inflacijo, katere posle-uif! pa se nam je vsem bati. Nomcl n. pr. se čudijo Angležem, kako so mogli brez velikih pretresljajev, pienesti padec angleškega funta. Če bi se kaj takega zgodilo v Nem- . čj.U, bi gotovo nastala panika, katere posledice bi bile nedogledneJ V naslednjem hočemo podati par misli, ki jih razširjajo moderni narodni gospodarji, ne da bi s tem hoteli reči, da se z njimi popo'.nori a strinjamo. V marsičem pa soj niih izvajanja logična in bi imela tudi uspehe. Seveda moramo vpo- j števati, da ne velja za vse države isto pravilo. Valutna in sploh go-rpodarska politika mora biti dana po strukturi gospodarstva in potit bah gospodarstva v razVčnlh momentih. Za nas je vprašanje rešeno, ker ne nameravamo spustit? r,cdaj zlatega standarda. Vendar pa te se že ob zakonski stabilizaciji dinarja sredi preteklega leta pojavili resni glasovi, ki so opozarjali tudi na slabe strani In ki bi so bili vredm upoštevanja. V današnji kri-11 pa ni gospodarskega principa, pri katerem se ne bi pokazale njegove netočnosti. Predvsem opozarjajo ugledni narodni gospodarji na brezmiselnost piedpLsov o odsotnem kritju. To kritje je imelo tedaj pomen, ko je bij v obtoku še zlati denar in je morala biti zasigurana zamenljivost bmkovcev za zlato. Med tem pa se ie denarni promet tako razvil, da tverijo bankovcci sedaj prav za prav le še plačilna sredstva za kon-sunine potrebe, izplačevanje plač itd. Bankovec ni več denar pridobil nega življenja, ampak je na nje-tovo mesto stopil ček. Zaradi tega elata podlaga nima prave zve?e z obtokom bankovcev, ker služi pred vsem za mednarodni promet. Na drugi strani pa določbe o kritju zopet utesnujejo delovanje notnih bank v korist gospodarstva, ker si banke morajo čuvati po predpisih gotovo zlato kritje, katerega bi sicer v slučaju potrebe dale v mednarodni promet. Lansko veliko prešel ievanje zlata je pa odsev raz-rvanih kreditnih razmer po vsem svelu. Prej so se plačilne bilance izravnavale z gibanjem kratkoročnih in dolgoročnih kapitalov, sedaj pa se izravnavajo saldi s promt torn zlata. Zaradi odprave zlatega standarda v celi vrsti držav je postalo tako rvino zlato-devizno kritje brezpredmetno < zlato-devizno kritje po-nuni, da je del obveznosti notnih bank krit z devizami, večji del pa še vedno z zlatom.»Zato imamo sedaj na eni strani države z zlato valuto, na drugi strani pa vrsto razvrednotenih valut. Toda z vsem tem še ni rečeno, da je zlato izgubilo svoje pomen kot denar. Da-ieč smo še od razmer, v katere nas hočejo privesti narodni gospodarji, ki zagovarjajo tako zvano mani-pulirano valuto, ki bi z ozirom na razne indekse vzdrževala stabilnost cen in kreditnih odnošajev. TLka valuta bi se uveljavila le tedaj. če bi na njo pristala celo vrsta velikih držav, v posameznih primerih pa bo nujno privedla do dviganja deviznih tečajev in s tem k svojemu razvrednotenju. V marsičem so bila ta izvajanja odločilna za odpravo zlate valute v Angliji. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da so za nadaljnje funkcioniranje zlate valute še vedno d j ni objektivni predpogoji. Toda ti objektivni predpogoji morajo biti v najožji zvezi s striktno de-f'.acijsko politiko. V tem oriru pri nas še nismo popolnoma na jasnem, kajti nismo še prišlo do tega. da bi izvajali striktno deflacijsko politiko, za kar nam daje dober Tgled Nemčija. Tu se namreč izvaja splošno zn:ževanje življenjskih stroškov, cen, obresti in najemnin. Pri nas je bila deflacijska politika omejena bolj na plače, ni pa posegla tudi v druge panoge go- ! spodarskega poslovanja in prinesla izenačenja. Zato moramo še nadalje izvajati deflacijsko politiko, ce hočemo uspešno držati svoj zlati standard. TOLSTOJ IN BOLJŠEVIZEM Literarna debata o vprašanju, j kako in koliko je Lev Nikolajevič Tolstoj odgovoren za ruski bolj- ! ševizem, se vodi v ruski politični' in literarni javnosti že od boljševi-1 škega prevrata 1. 1917. Tudi v Parizu so ruski ameigrantje obrav-nrwali to vprašanje, in sicer proti koncu marca na pobudo redakcij-j skega 7bora v Parizu izhajajočega literarnega mesečnika '-Čisla". — Diskusija je vzbudila veliko zanimanje in privabila mnogo poslušalcev. Diskusijo je otvoril g. Adamovič, p-edsedoval je pa N. N. Ocup. Na est rad! so zasedli mesta znani li-teiati in publicisti, med njimi Me-reikovski. Zinaida Gippius, grof Oliufjev. ki je s Tolstim tudi osebno mnogo občeval, nadalje Poplav-ski. prof. Gorodcov, levi literat in feljtonist Talin itd. Seveda debato pozitivnega uspeha ni dosegla. Na vprašanje odgovornosti Tolstega za boljševizem ni dala defi-ritivno. niti trdilnega niti nikalne-gi odgovora, pač pa je spravila na den več podrobnosti o Tolstem in r.iegovem vplivu na Rusijo, zlasti o njegovi nedoslednosti, nagnjenju h anarhizmu ter o nemogoči in ntživljeaski filozofiji. Glavni poročevalec Adamovič je skušal pojasniti, da je vprašanje odgovornosti Tolstega za boljševizem preveč komplicirano. Tolstoj je mrzil carski režim in s svojim ogromnim vplivom je pripomogel do njegovega razpada. Maklakov je nekoč pred Tolstim hvalil parlamentarni režim v Angliji, a Tolstoj je strupeno pripomnil: — Seveda, gilotina proti vešaiom, to je vendar tudi napredek. Toda sovjetski režim bi Tolstoj po mnenju g. Adamoviča in najbrž tudi drugih ruskih emigrantov sovražil menda še bolj. kakor so sovražil carski režim. Tolstoj je l.amreč odklanjal vsako nasilje, posebno pa še nasilje države nad po- KITAJSKI PIRAT ZGODBE 0 ČUDOVITIH PSIH ecincem. Boljševizem si Tolstega >1 krivem lasti, a Adamovič meni. da bi slavni mislec ne šel 7daj niti z boljševiki. niti z emigracijo, če bi še živel. Tolstoj je bil proti vsaki državni ureditvi in zato mora vsaka država zatirati nekatere njegove nauke. Drugi poročevalec grof Olsufjev se prišteva med čestilce Tolstega, je pa odločen nasprotnik tolstov-cev Na svojem posestvu je imel za soseda slavnega kemika Mendele-jeva. Nekoč ga je vprašal, kaj meni o Darwinu. Mendelejev je brez pomisleka odgovoril: Darwin je bil velik mož, darwiinizem je pa bedasto čvekanje. i Zdaj lahko govorimo o Tolstem in tolstostvu. Olsufjev se ne strinja z onimi, ki trdijo, da se Tolstoj s politiko prav za prav ni pečal, temveč da so ga zanimali samo verski preblemi. To ni res; rusk:* cerkvena vprašanja Stolypino- ! va agrarna reforma, problemi voj-" tke. rusko-japonska vojna itd. vse to so bila vprašanja visoke politike in Tolstoj je v nje živo posegal, pi.sal je o njih. vplival na javnost, t^da njegov vpliv je b'-l škodljiv. Dr. in kako je bil Tolstoj sam nedosleden. je splošno znano. Na gmfa Olsufjrva je Tolstoj nekoč zakričal, ko mu je dejal, da veruje v neumrljivost človeške duše. Sam je pa zapisal v svojem intimnem dnevniku, da moli za dušo svoje matere. Na inteligenco je imel Tolstoj močan vpliv, na ljudstvo pa ne. JasnopoIjan>ki mužiki. ki je za nje toliko stcril. so prvi opleniii go^peski dom in že vnaprej so se veselil: kako bodo spravili v denar spomine na Tolstega. Tolstega e-ir ngelij -ne upirati se ?Iu" je pri-vedel do oslabitve narodne energije in posredno pripomogel boljše vikom do zmage. Med tema dvema nasprotujoči-n.a si stališčema so se gibala mnenja drugih udeležencev debate. V kitajskih vodah piratstvo še. sadko pobili, ne da bi izvedeli za Gaskonci uživajo med Francozi vedno tako cvete kakor je v dru- skrivališče zakladov. Moji ljudje1 sloves bistrih in duhovitih ljudi O gih morjih v prejšnjih stoletjih. Tij kopljejo in preiskujejo vsako ped niih krožijo najrazličnejše aneko-morski razbojniki so zelo drzni in, zemlje že tri leta in bodo kopali te. k; razves-liu ejo m'ado - sta-tudi največje ladje niso varne pred tako dolgo, da te zaklade najdem." ro. ve''a tlru- riimi. Ameriški reporter Alecko' Nato mi je pripovedoval, kako jc N. davno se j? zbrali Lil ins. ki je več let živel med nji-; pričel ket pirat in .e dokopal mL opisuje svoje doživljaje med zakladov. do 7bu lovcev. Rai-^ov .r.ali o se o do-. . . . _ | ———! i-vljajih s p=i in Gaskoajec je pci- morskiml razbojniki v "Germa- Na Kitajskem te v dostojni dru-' dedoval: n5ji*\ iz katere povzemamo opis karijere enega najbolj znanih pili lov. ki še dandanes izvršuje svojo "cbrt": Pred kakimi tridesetimi leti je bil Nim Tai Jeoung še navaden kuli. Mati ga je prodala ribičem, s katerimi je ribaril v reki Kanton in raznih zalivih, dokler se mu ni lepega dne posrečilo v Šanghaju zbegat:. Preživljal se je s tem, da je žbi ne sme govoriti o ljubezni. — T____ 1 i — Ime] em nenavadnega p a. Vendar mi je Nim Tai zaupal, da ^ ^ n;u ^ dva SQUSa se je kot kali zaljubil v dekle, k:, Pp3 z njimi 5tekol k pcku in sl je bila iz višjih krogov. Sicer tudi kupil hIrbcek kruhl Princsei je on ni bil več navaden kuU; bil je, dC3JW „ vedno ls.em kotu ptmojnik na piratski džunkl. ka- ;rno p:>jedpL To se ie že tire gospodar je na potovanju ve- ^ paJ. Jel jn sc y lem n lu ^ * j€mal seboj svojo edino h^r"inič spremenilo niti od mo e niti ko Zaljubila sta se in delcle mu je od njegov„ 5trani N,keca dne pa nekega an? zaupala: '•Nin Tai Jeoung. ti sj reven.1 pride pe«j domov brez kruha. Pri- r.orinie iutio tudi. Tretje jutro tu- Pc.v.agai vteči ladje proti toku re-1 „.oj oče pa je zelo bogat. Mej oče j di čudil se_ „ ^ aklenil i:e. dokler se mu ni posrečilo priti( ve. da se na otoku nahajajo veliki' *ZJl^T^n Z, v posest džunke. malo ribiške la- zakladi. Meni je razodel kje se ti' : . ' T ' ^ 1 !f clie. Prodal jo je in z izkupičkom skladi nahajajo, ki jih namerava ^ " ^ oU" ^ Vid'm oc.potoval v Kanton. • „1 v kratkem," « ^^^ Vsa cboirna obal od francoske! Nlm Tai Jeoung Je zbral naJbolj i i*v na mizo m ciobi ,voj hkbček Inclokine do Hcngkonga in Makao ^^ ljudl- kollkor jih Je mogel j kruha z„r3.0i ga z robmi in oai;Je je več ali manj še vedno neznana 001,111 M*rsikak morilec je bil med. vendar čudno: ne gre naravnost dežela. Edino Portugalci pod hra- riJimi: bl!l 50 rnorski razbojniki in; proti djmu v drugo ulicQ _ brim Vaseo de Gamo so vozUi po' t?tovl- Vsi so blU Pnpravljeni iti z Knm? Odide v neko dvor: - jaz vodovju S3 verno od Kantona. Ne- n;im na odkntJe skladov. Kako je za njim Tim na dvori?eu icži star šteto trgovskih ladij je padlo v ro- pr:sel do d2unke- 5 katero je na-, iu bolan ^ Moj Ncro rvj ,jube. ke razbojnikov. pravil na pot. tega mi ni izdal. — ?nivo položi h;ebček kruha in se Nim Tai Jeoung se je pridružil Gospodarjeva hčerka je pobegnila očdalji skromno, kakor je prijel — celi drznih razboinikov. ki sn »meli z njlm- Vrsila se Je poroka, nato; Vsi pos:u^ici SQ cbčudovali p'e- svoje skrivališče na malem otoč-j1™ je sWical svoie moštvo- Prisegli] nuTiin na?on tega čudovitega psa. ki: Kanton na katerem sQ odkrili m se dogovorili' da pripadata .. , Samo eden ni bil prav nič pre- z. kopane zaklade, zaboje polne sta- dve tretJlni zakladov mlademu mo- stniečen. Bil je iz Marseilla Kakor rih španskih zlatnikov. Pokazal mi ,n njeSov'i zeni- ostalo tretjino zn;1110 ^ tudi ljudje iz tega mesta jih je par. Nosili so letnice od leta Sl ra'deli moštvo' PodJetje je uspe-' znani po SV0J1 hudomuSnosti 168G do začetka devetnajstega sto-'io Ki let ja. Nekateri so nosili letnico IJ-Cij. kar dokazuje, da so bili ti zl kladi zakopani šele pred pičlim stoletjem. Vprašal sem ga. ali se nahaja še \eč zakladov na otokih. ••Gotovo", 't odogovoril. ••Poznam otok v bližini morskega zaliva Šiken. Po starem sporočilu sta se tam poto io. Nim Tai si je nabavil več džunk in z njimi začel lov na tr-| — ni .se nič! — je dejal in sl gevske ladje v bližini Kantonskega pipo. -- Morali bi vi leti še- zcliva. Pet let je strahoval po tem le mojega psa! Ime mu jc Hasan! vodovju in dobil sloves "zaščitni- Ker Pa vidim, da mislite, da ni kh' in razbojnika. Potem se je na- moči najti bolj pametnega psa. seli! in pričel na videz mirno in smatram za svojo dolžnost, vam o polteno življenje. j ntem povedati. Tudi Hisanu sem ••Nim." sem ga vprašal. ••Sama dr'lal vsako jutro po dva kupil si je zato hlebč* k sva, ali ste še pirat?" Nasmehljal se je, kakor to zna- p li dve ladji: holandska in portu- jo samo orijentalci. poklical slu- LEP ŠE PO SMRTI Ni čuda, če hočejo biti ljudje lepi in dobro negovani in da v ta ramen zahajajo v salone, kjer skrbe za njihovo lepoto Neverjetno ie pa »llSi, če hoče biti človek lep *e po smrti. Mot, ki Je hotel priti kot gentleman na oni svet, je bil londonski restavrater John Oordon Van oni. ki je umrl te dni. star 3« let. V oporoki Je določil, naj pa brivec Magnus Troon po smrti obrije, mu zmoči obraz s kolin-.iko vodo ter na pudra, obenem naj oi mu pa lepo počesal lase ter po-strigel in namazal nohte. Za to delo je zapustil brivcu pet in dvajaet dolarjev. Poleg tega je določil v oporoki, naj mu poloie V krsto fotografije njegovega odeta matere, brata in »Ure pestunje. Cc bi ae pa hoteli njegovi svojci ie posebno potruditi, naj mu po smrti lepo savedfcejo še njegovo škotsko se mosa veznico, da poj de dostojno oblečen v grob. Vse njegove želje so bUe izpolnjene. galska. Bogate zaklade je posadka zakopala na otoku. Domačini so po- Ali vdihavate? žabnika in mu naročil, naj prinese še čaja in sladkišev in mi od-govoril: ••Od ča^a do časa še igram, a sa-ni" tako. da vedno debim!" Priznal je. da je sedaj samo še delničar --pri večjih podjetjih", in da se v glavnem bav» z dobavlja-n'rm orežja in municije. Samo če so potrebne kake prav velike eks-pc clicije vseh piratov, se jih udeleži in obljubil mi jc. da me vzame n: prvo tako večje potovanje se-"br.i. "Zakaj prihajati s tem?" —vprašuje cigaretna obrt! CENTRALNI KOLODVOR V MOSKVI Moskva vedno težje culi poman?-! k-r.je centralnega kolodvora, kjer bi se križ ilc vse moskovske železniške prege. Ta ned-<>tatek čutijo zla ti potn.ki. ki potujejo Mobkvo in marajo hoditi z ene strani mesta na drugo, da lahko vožnjo nadaljujejo. Moskva i:na S kolodvorov in če mora potnik prose* ti, ga čaka dolaa pot skozi mesto. Svet ljudskih komisarjev ie zdaj naročil podrejenim organom, na i zgrade v Moskvi centralni kolodvor. ki bo zavzemal sedanji kurski kolodvor in dva sosedna o-kraja. Novi moskovski kolodvor je projektiran kot kombinat kolodvora, hotela in pošinega urada. S kolodvorom bodo zvezane proge tramvaja in avtobusov, pa tudi bodoče podzemne železnice. ousa in kruha. Nekega dne srečam peka - Kaj pa je z Vašim psom? Kako to? — mu odgovorim. - Moj pes — Da. ž? pet dni ga ni bilo k mera. - To vendar ni mogoče. sem odgovoril razburjena. — S;tj mu Vf r.rfar dajem v~a> dan po dva • pv.sA. Tako je. kakor sem vam dejal in nič dru^e^a. je odgovoril p«-k in odšel. Zato s^in, go-sjKidje love i. >kienii opazovati svo-jega psa. In kaj, mislite, sem do-gnal? Moj Hasan jc vzei svoja dva in zletel na vrt. V najbolj ' .-kritem kotičku med gostim gr-I nov jem se je skril in tam z.-kopal c'- nar. Ko irua zbranih dvajset !i v.-ič?v. jih izkope, odhiti z nji- n r.ie-ariu in kupi kloba- To zgoaoi o Neronu :n Hasa-i Cc b; jih ne pripovedovala Oaikonjec in lovec iz Mar ^il'ea. bi rekli, da je to lovska latinščina, t .k- pa menimo pač verjeti. .V:rnrite n* ~Cila» Narat* — oajveiji <|orpi««kl dnt-'Hi t /flrii-ftenih dmT«n sobami, k <>p;j ] »ia -;i»bH, V# t vec lot N) sr v splošnem strogo izogibali belile "vdihavali** v o^la^anju ri^irrt. /aLaj? K.«lo ve zakaj. Saj vendar -»lebt-riii viiih&va — vede ali nevede. V -aL. kadile«- vdiba drl dima. ki ga potegne iz cigarete. \ sledloga j«- nadvse važno, da «te gotovi, da je dim va« eigarete popolnoma - da »te gotovi, da ne vdihavate gotovih nečisto*". Liaeky Strike si /r tirznila načeti to živi jonsko važno vprašanje — kajti I trm ye rriila prnhlrm! Ua vam za že I j eno zabilo . . . kajti gotove neei-toee, f^kriee eelo v naj-nnejsih milili tobačnih listih. «o o«I-tra:ijene z I.uekie* slavnim čistilnim procesom. Lm-Lies so ustvarile ta proces. Samo laiekie« ga imajo. '•IVtde-et milijonov kadilcev se ne more motili!" Zatorej, kadar vedoma ali nevede vdihavale - zaščitilo občutljive glasovnice! It's toasted* Zaitito Vaitfa Grla »ro« drq*ijo|«M . prtti I MALO POSESTVO i NA PRODAJ illiša « j elrkf ričtirj luč. jrara/a. koko.šnjakT en ;iker zemlje. 1'» friniit do ]»o-Nt;i.'<- Tappan na Erie žoleznici( -J u? i ti.i .1.v Cena $3,000.00. V gotovim se zahteva $1,000; preostanek lahki>'vknjiži na posrsMu. \e zamu ugodne prilike; i»ridile takoj pogledat ali }>iš:1 e v slovfiiščitii na : A. Ausenik, c o K. A. Kirchner. Tappan, N. Y. U ■ S ' 1 "i., j.' r«»» iMt rHr AmvrtrMi »Ck. e\o ^ Mali Oglasi imajo velik uspeh ir! ■ ■ \\ O. K. AMERICA NAK.WXAITF. KA I IT K V STMKF.—f,0 moJrr«:/, mi»mi z »mjM,Umi fitnwimi ioni črti m s nrtu tn iLi tttmi lint* Sfnke tinius-ti t iA tarrk, četrtek in mbofo zf'rr po B.C. otireij«. ? ti'tli ^lsh :.M ___ J ' ase. T' ■ S>. r' - - ., . "Q Lil N A I O D i' NEW YORK, THUMDAY, AP1ZL Ut 1982 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta IT. 9. A. Tukaj boste našli knjigo katera vas bo zanimala s 'iiMiilll^llUllllM 1 MOLITVENIKI »VklA LICA v pla'no vez................_„ .90 v fino usnje vez ............1.5« t najfinejše usnje vez 180 v najfinejše usnje trda ves ........................130 I'miliMiMlii in idejni ulraiHjj ru- ! Jurtim i »piii t Mejalizma ----------------UM j pogina izdaja vseh JO zvezkov, »vid pojmi Is Radi« | iepo rezaulh ................................|0._ tehnike. trum ..........-............2—. n. mHi: |>r. Z»ber — Tngomer l>ri/*jraii<< .................... , , Bafuiiv v Lrtnuki in dinarski trijai i ................................... Kurili »lov. italijanski in itali- jan>ki-«io\rnsltl slovar .......... - -M' Kočui kplmiiUi isakuvntiiili 1-5« pilili ____________„______________ v uajtiue.so usnje ves LHi hulnfrnjr .1.75 SKRBI ZA Dl'&O v platno vez .. t Hno usnje vez ...73 .90 30 .30 kfiiUriiiMi ._.___...______________.75 Rdeča megla ........................................7» gt. 'J7. (Fran Erjavce) Buipi Kdita kokarda....................................1.25 j sehiost hi prtblml skrbstva za Srržant Diavoto, vez. 1.G0 brezposelne, bo str- Uroš. .............35 SInvrtishi šaljivee ...............................M Slovenski ltobimon. tnl. vez..............73 St. JU. KAJ S lil GLASOVI * platno ve«. .„.,. „.....„ .00 v usnje vez................—..1.2t v fino u*nje vez. ______130, t nsjftnejie usnje vea. 1.00, RVlSKV SRCA v imittrano ainje vez. 00 v nanje vea....................M v fino mnje v«7. ____„. 1,—-j v najf nej.to usnje vez. 1.20' v najf ncJSe u.-nje trda »cz .........................-..........13« I v bel rellulold ve« .......1.20! f NCBKHA KAl DUM v ponarejeno....................1__j v najfinejše u»nje v** 1 JMk | v najfinejše u«nje trda vez ..................................1.8* 1 I.IS Sodje MAKIJA VARIIINJA fino vez ............................1.2tj t f.no usnje ....................130 ' v naj f. tie jI« usnje trda ve* ................................~.1.6f! SJikr iz žiialstia. tnl« vezana Stoi emtka narodna mladina (obsega (.TJ strsnh .......... Nprelnjt kuharica. t rdo r*-/.n n« Strt« Pismo stare in nove zaveze. tepo t r>• ----mM J ....35} Skozi širno Indijo ______________ _______ ____SO Sanjska knjiga. 11111 ln ............. ....... .....»j Sanjska knjiga, velika ..... ....... ....30 | Sanjska knjiga, (Arabska) ------ ...130 Spomini Jugoslovanskega dobro- 1 st. St. as. Roka roko Živeti ....... (Coj Saitistij krUpl Vajin z •luffiurlot injsIiiv. Aut. l»«»k- ler, 1 'Si nt rani, broR. ....................50 St. i Knarcr 144 strani ...... *le~kui Listki. .65 150 .1.0« voljra. 1014—1018 .................... Kredozimei, t nI. vea. .....___......____ lir«»k. ................................. Slranofe vojne ............................... HIiri NMirli. 4. zr........................ Smet pred Nift« ........................... Stan lev v Afriki ...................... Spomin znanega poto\a!ea ________ Stritarjeva Aulho!ociji>. broS ... Sjsta Seslo, jnivest iz Aiiruevv ... Sin metlvi*djesa lovra. Potopisni roiimn ........................................ ŠKident naj h«, V. zv. ............. Sveta Nnlhiirta ..... S|ilNje. male | m »vesli Sle/osleder.............. Sope!« Samot ariie Sveta no# . ........... Svellolie in jenee .. Slike (Mesko» ______ .1.25, At. :!7. Dnmaee iivall ________________30 1 Št. its. Tarzan in »vel ____________L— šle V. | JI Itobeme...................90 Šr. 47. Misterij duše ________________I.— ..601 .40 i ......50' ......- i ^ -----.OO: S(. -j -----50 šl. 54. ...1.501 St. 55. ......80! Št. 5«. ......30 . štev. -IX. Tarzanov« iivall .............90 Šlee. 4!>. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 S«ika l)e (iraye ................1.20 Slov. batade in rooianee.....80 V mrtežil ..........................1.-— Namišljeni bolnik .................50 To in onkraj Sot le.................30 Spake, humoreska, trda vez. /draije mladine ...................... 1.25 Hrvatski molitveniki: /4ra\je iu UOim v domači hiši. L— 'J zvezka ........................ l.JU t Urtia JotartMdi. fiim v«-S. ........... Klaia Basu. a mir tjndeni. fina vez 130 ZgiMlniiua Sriiov. Itrvstovin S4o- 1 najfinejša vrz ...................... .130 vencev (Metik) Z^ončec »4ieski. v plat m« ............... ...8« II. zvezek ........................ _______ .8« flus rr* ....................................I.— < Vhtiae. s« jflnej>i» v m ................... Angleški molitvcniki: (ta mladino) thii.rs fraterbook: v platnitv vr/.ju» ____3« V I m* 11 • L < *<*! »fžNOn ..............11« t ow«* Unto Me .......................... fiiio trmiii« ..............................35 Rev «»f lleat rr»: fillu t>MMi ...............................35 v n- .um ........................70 » ....Jfiii'-j^H umi!« v«>*;nn» ........» i« iy.\ oixasi.K. t'rorokova?ne karte ________________-—1.— j i Maron. krščanski de^ek iz Liba- POVESTI in ROMANI; Mladih zanikernržov lastni iivo-lopi« Tr;:.>re«-, Kn|x'ij>ki stražnik, t'iwlnik. Jerir-ui (ItAonr. ti««!liri iear. KIi^mM ulje, Natukarea. Duhovnik, itd. __________________________j60 J Lov na ženo (r«maoi .....................JI« SIIAKKSI'EAREVA DKI.%: l^ueifer ..............................................L—' .Mnriibet. trii o t e/. ............ Marjet ira ...........................................JtO Materina žrtev .................................... Mojo življeaje ...................................75 Mali Lord ......................................„10 MHjunav brez denarja_______________73 ................30 ______________.33 .............................S3 ............................JI5 ............................JM ...........................J3 ........................... .........................1.20 ...........................60 _________73 Amerika. poiMui dobro, noma najbolje ......................................65 ACilalor (Kersnik) ..................^i Mlinarjev Janez ...............................3« Musollno.................................................40 Mrtti (»oslar .......................................35 I Mali Klatež .........................................70 I Mesija ................................................50 j 6*- Malenkosti (Iran AM.reebt) \ndrej H«fer ........... Beneška vedrtevaAia Kelcmj4»i biser ...... Deli nieeeseo ........... ...............50] ............ ....... liroNtoj«'r*k> > Zapiski ii .mrtvega doma, i. tlel ....................1.— SPISI ZA MLADINO (UANGL) o. sv. triin vezam*. Vsebuj«' 1J |k>> .....-............-...........................-50 4. z v. trdo vezano. Vsebuje 9 |k»-▼esti ..................................................... 5. »r. t rilo rezano. Vinski brat .........50 (L zr. trdo vezano. V«ebuje 10 |»o- IGRE Beneški trjover, Ijrokai. r 5. dejanj .60 Cyran de Berterar. Herirnu komedijo v petih ilejanjih. Tr.io vezano .............................................1.70 Edela, draaui v 4. dej. -...................60 tiospa z morja, 5. ilej. ......................75 [ Iskalna železuira, dej..................50 ' Marta. Semenj v Iti<*liinombi. 4. dejanja ...............................................;{« ; Ob vojski. I^ro-jiz rf štirih slikah _____30j Tonriiove sajne na Miklavšev ve-eer. Mlailluska i^ra s |hijeni v •3. ilejanjih .......................................60' R. f*. R. I »rama t 3. dejanjih s predigro, (Caiieki. vez....... Revizor. 5. dejanj, tn'.a vezana Veronika I>eseuiška, tr.la rez ... ..43: ] PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmariea, uredil Ilubad ....234 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršie 1 1. i:., in 3. zv. skunaj ------------...______________|„— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne blame _____13 št. j a. Ato entiš, Srbine tuini _____15 št. lo. Na planine .....................„..«15 Št. 1L Zvečer__.........................13 Št. 11*. Vasovalec ..............................15 Št. i:;. Podoknira ...............15 Narodne pesmi za mladino (Žl-rovnlki 1.. H. in II. stopnja IK» ................................................. VSE o slopriie fkupaj ..............30 Slaveek. zbirka šolslcfli pesmi _ (Med veti) .......................................25 Narodne vojaške (Kerjnn^iči ......... Lira, sreilnje^nlska. I. in J. zrezek I rti .50 Tro^lasal mladinski /bor |irimeren aa troj-li»^«'ii Zetivkl nil niožki zbor. 15 jM'staie. 1 Predel» ...... .Mešani in mošlii zbori '(AljaAi — .:. zvezek: 1'saJni ll.s; Ti veselo l*»i; Na dan; l>ivna noč ............|§ (J. zvezek: i »pomin k veselju; Svp-l:i imk": Stražniki: Hvalita Uo-s[NMia ; oiK-nrki: fUiorkri« ;i ; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti o»-reeiti j.• botl (me-šan /.bori : Prijatelji in sen-ea ituešan /.iNiri : Stoji, solnčiee sloj; Ktuei-ki hiši .........................4§ .50 st. ISI. (1 loftojerski > Zapiski iz mrtvecu dom a, 11. del ..................1.— Ši. tti. (Colar) Bratje in srstre.....75 | Za križ in svobodo. Ijjrokaž v 5 i dejanjih ........................................33 St. CJ. liKjot, I. del (liost oje v ki .90 Št. C!. Idi jot, II del .....................90 i , . .... v ftt. «4. Idi jot. m. del ........-..... št. t^i. Idi jot. IV. del ....................30 J 4. Tibotaper. 5. d-jatij .............60 Vsi 4 deli ......................-....... 3.23 5. |'o 12 lelih. i. dejanja ...........60 št. tuj. Kamela, skozi tibo šivan- ke, veseloigra ...............................45 Sloteskki pi4»atelji II. z\.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, jtr-Hce ................................-.............230 (Ivan Ito/.man) .......... St. •tej of Ileal en:' v b-kl vran Mit v «->nl Mllefu^k« ............ Itarmai«, z^od««vinnko po. est Hefclo Eli/n ........................... Biiaiatinsko paresd ____________ Bol ca rok«______________________________ st. st. St. Bele nori. mali junak ........................C0 Ualkaniko-1 nrslu« vojaka ................30 Mladini sr y poveatl ..............30 Beat in dnevnik —...........-................A^Nova Erotika, »ril« vez .....................70" Boiituo darovi ..................................33! —— Nasa leta. min vez ............................70 broširana .....................................30 Na Indijskih olokili...........................„50 1 Naši ljudje.............................................40 ......Nekaj iz ru>ke zrodovina ................JG ........JW! ........75 ........AO slovenskega |*»lka ....................1.50 .......» j Ob 50 letnici l>r. 4ann> *L Kreka .-53 ........45 Onkraj prazozda__________________________00 1 Odkritje Amerike, trdo vezano _______«0 > mehko vezalo .................—.........30 Praprefauoie zgodbo ______________________35 Pasti in zanki ..............................25 Paler Kajetaa....................................K— .511 rinsviiuki otok _________________________________6« ...40 P«vest o sedmih obešenih..............30 .35' Pravica kladiva ____.:.....................30 jj§ Tahirki iz Ruta (Aibreebti .........„25 ^ J Pariški zlatar Testament ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani ..................................35 4. (Cvetko (iolar» ..Poletno klasje, izbrane pesnil, l&l sir., broš:rami .....................................30 5. (Pran Milčinrki) Gospod Kridolin Žolna in njegove druži žiua. veoel«>in« Trolileml zofije, .347 strani, broš. Prane rn^ .......70 ...80 i >e) vez. mala izdaja ........................1.— V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvu (MsliCiCi .......................1.23 V gorskem zakotju ............................35 oklopnjaku okrog sveta 1. del ____________________ 2. del................— OBA SKVPAJ -------- j Azazel, trdo vea.................................1.— | .................1.30j Balade iu romance, trda vez ........1.25 .................1.40i Bob za mladi zob. trda vez ..............40 ( ..................1_50 j Kraguljčki ( C« va 1 .............................65 ; trdo vezano ...................................81) ( Moje obzorje, ((Jangh ...................1.25 Narcis (tJrudenl, broš......................30 Primorske pesmi. ((J ruden), vez......35 Slutne (Albreht 1. hroS......................30 Pohorske poti (<;laser). broS........... Uton Zupnn^ie: Sto ugank.......................................30 Vijolica. Pesuii za mladost .............60 Zvonfki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ............30 ZIzloro». prarljlee. trda vez ...........60 .....30 ......90 __1.GQ SI. .........-J ......... ........35 1 .C«; 1'). (Iran Albrehti. Andrej Ternone, relljt-rna karikatura in tu i milost i. 55 str.. broS......... St .11. I Pave poslednje u 1 SolUi 1 Peterrkove s je, tMitir-na povest St. 1JM I »o Ohrida in Bil olja .1 Gospostvi sitvo ...............................1.20 Hkrl rafunar .................. •ftfEonJavlja iMeliki 1. zvitHi »vosek, 1 j Miopia .„.„ Kletarstvo (SkalWk.v) .......... Realka «Ht*k« u nuni ik»____ valov in Srhov ............... Itaka m postane driavljaa Z. Kak« a» postane ameriški državljan .IS Kitjicm o dostojnem ledenju ........-^'Pra Hiatal« (Mi a orojjeni ..................... .73 Dr« sliki: — Njiva; Starka 1301........(Mešknt ......................... 13« tlevlra Orb-auska ................... _» IlubniBl b«t ........................... . 3« Hedek je pravil; Marinka ii tetjeki ------------------------- .......3f| Elizabeta ............................... II oj FabijoU ali cekev v Katak i Krn liarai Treali . j Filozofska zgodba jO j Prihajač. isiveat ...............................„00 I »oiigalee.........................................33 Rnbifna Računica .75 liberalizem ____________________ .........JM ljubavna In snubiIna pisso m ..........35 Materija In eneriijn .......... .........„„1.23 Mlada lota dr. Janeza Ev. Krete .75 Mladeničem. L zv. ........... ..„...........30 IL sv......................... ..............aa (Oba skupni 0* centov) Mlckamtvo ......................... ___________ Nfosilf sagi. Mil tolmač ... ..........130 Nasveti za hi*o in dom ... -----------l^- Najboljša slov. Kuharica. 0 08 str. lepo vez. ( Kallošek 1 ... ............3^- Mfsolčlna brez učitelja: 1 del ____________________ . 2. del _____________________ ............. __________30 Gozdornik CJ ZVEZKA) Goispodarica sveta .......... ..........00 .........30 ........30 ikra- ..........40 .........33 h ...43 ...35 .60 ...30 .1.20 Gootflne v stari ljiibljani tirtka Mytologija ............. Gusarji ......................... Gnoar v obtaftfb ........ Hadii Mnrat (Tolstoj) Bfi papeim. ve«. ________________ Hektarjev meč ................ .............00 ..........L— -------------73 ............30 .........„..40 _________ .........„.30 .............40 ■odi časi. Blage duše. veseloigra .75 Heleoa ( Kmetova t ...........................40 H odo Brezdno (1L an) ................38 Humocake. Groteske In SaUre , vezano ............................. .......30 brotftraoo..................................30 Izlet g. Broočka _____________________________1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca ............30 I« tajnosti prirade......................30 Is modernega svet«, trdo ves.....130 Izbrani spisi dr. Iv«n Mencinger: zvezka ..........................„.130 kmnčko. broftirano ...........................30 Igralce _______________________________________.75 Jagnje .................................... Janko in Metka (za otroke) ............30 Plazov! ........30 (Strugi trdo tea________15 bral._____________ u , - . . 1-*. i t*r. Kari Kupili! Denar nar«Mlu<»-»>«pudarski xpls. |ioslo veuil dr. Alt:iu Ogris. J.3C str., bruš.............................................30 Št Povesti, pesiui r prozi (Uaudeialre) trdo vezano ................................. l'o si rani klobuk ...............................30 Plat zvona ..........................................-4« Pri stricu .......................................00 Prst božji ______________________________________SO Palria, povest iz irske juoaikc do- lie .................................................JM Prva ljubezen .................................-30 Po gorah ht- AsUaals______________80 Pol litra vipavea ...............................30 Poslednji Mehikanec ..........................30 Pravljice R. Majar ..........................30f Predi ržani, IVešern in dragi svetniki v gramofona ........................125 Prlfodbo čtbsTitt Mak. t*d» ves 1— PUee selivke, trda ves_____________________,75 Pred nevihto ...............................35 Popotniki _________________________00 Poznava Boga -----------------------------M Pirhi ..................................................J0 Povoden j ...........................................30 Praški judek ........................................35 Prisega IkamiVm glavarja ........30 Pravljice in pripovedko (KoSatnlk) 1. zvesek ................—----------„40 '2. zvezek X-„------------ 30 .30 .80 .4« ..45 .30 i. Prvič med Indijanci............................30 Preganjanje Indijanskih oslsjonar- jev .......................30 Robinzon .............................. Robinzon Crusoe...................... Revolucija na Portugalskem ________30 Rdeča In .130 zadnjega cesarja buršana__________________ 1 J. (Fran MihMuski) Mogočni prstan, narodna pravljh-a t 4. dejaujih, (II str., br.«.............. Št. 1.3. (V. N. (laršln» Nadeida Nikulajevna. roman. jM>slovenil t;. Žuu. ir_» »tr.. brofi. ________________ Št. M. (Dr. Kari Kngllšt Denar. naroitno-gnxfMtdnrski spis. poslovenil dr. Albin Ogrl.s. l^td str., hroš_____________________________________________ Št. 15. Edmond in Jules de Gon- ruort, Itenee Man|ierui ............. Sit. 16. (Janka Življenje. pestuL, 112 str., broš................... Št. 17. (Prosper Mariineel Verne dušo v v i ca h. povest, prevel Mir- Ko Pretnar, SO stra. .............. Št. IS. (Jarosl. VreliHrlcyv Oporoka hikovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broširano ........................................35 Št. lih (Gerliart llauutuiau) Potopljeni ZTOn, dram. hajko v petih dejaujih, poslovenil Anton Funtek. 124 strani, bruš. ..........—30 Št. 'JO. (Jul. Zeyeri Gompači in KomurasakL ja[>ouskf roman, la češčtne prevel dr. Fran Bradač. 154 straul, broš. ....................03 St. 21. (Frllolin Žolna) Dvanajst kvatkofmanib zgodbic. IL. 73 str bro3.................................. Sr. 22. (Toistoji lšrowtaorjev» sonata j Št. 23. (Sopboktes) Antigone, ial-na Igra. ikjsIov. C. Golar, 00 str. broiteano__________________________________ fit. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. L del. 355 str., broš. —.......................................30 St. 25. Poslednji dnevi Psmpeja, IL del_________ Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broa.................................. 35 Veliki inkvizitor ..............................1— Ven < Wahlnva). bnA _____________________35 1 Vojska na flallann. s slikami .........23 %'namr. (Rablndranath Tagore). trdo vezano .75 brosiiauo .....................................30 Volk spokornlk in drag« povesti....1.-* trdo vezano ...............................135 Višajega repatiea. runa u. 2 knjgi 130 %'ojnl. mir ali 1 »osamrtvo, 1. zv......35 V piistiv je (la. III. zv....................35 Valentin Vodnika izbrani spisi ....39 Vodnik svojemu narodu ....................25 Vodnikova prutika I. 1927 ...............30 Vodnikova pralika I. 1038................30 Vodniki in preporokl .........................60 Zraiael smrti ..................................30 Zadaje dnevi nesrečnega kralja ______.00 Za kruhom. |s»rest ............................35 Zadnja kmečka vojska ------------------.75 Zadnja pravda, vez.......—..............70 Zcsdaviaa • nevidnem človeka ______.33 Zmaj iz Bosne -------------------------------.70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec. X zr. skopa J .........130 __98 ....45 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KI.WIK ( ParCIi* 1 Slovenska koraČnira: 10 zrezkov. Vsak zvezek |m .... 10 zvezkov skupaj ...................... S Mladinskih pesmi (Adamič) NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na citrah. 4 zvezki ................... Buri pridejo, irraOub a ............... NOTE za TAMBURICE 330 ...20 .30 .2.50 30 NOVE PESMI K SPRKMLJEVANJEM KLAVIRJA Album s|ov. narodnih |*>siu( (Preloveei ...................................80 §C9t »aroilnih imuni (Preloveei 30 MK&ANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (AdauiiO): 1. zvezek.......................................75 11. zvezek .................................—. 75 Pomladanski odmevi. II. zv........45 Ameriška slovenska lira(ZloImar) 1 — Orlovske himne (Vodoplvec) ........1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamlčj ..............................45 MOŠKI ZBOR Ženini naše Koprnele.......... Zlata vas ......'..♦......................... Zmote in Me« gdč. Pavlo — Zbirka L del ___________ IL del ------- Znamenje Milih (Doyle) Zgodovinske anekdoto Z ognjem ta ____00 L- Zločin in I. la IL avesek vezana .............. .135 .30 zdravnika Zlati pantar ZBIRKA SLO! L a«. Vojuomir ali 2. zv. Rud« brezdno 3. zv. Vesole povesti C zv. Povesti fnr I. zv. Trije moški zbori (PavCiči -Izdala Glasbena Matiea . Narodna nagrobniea (Pavt^Ič) ........33 Gorski odmevi (Laharcar 2. zv......43 ...40 DVOGLASNO: Naši himni ...„......................................„50 mtlNI ZBORI: IL sv. (Labaznar) «•••.■< BAZNB PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) _________„—....«..40 Izdata Glasbena Matica Gorsko cvetlice (Labarnar) C-etvero la petero rasnih Klasov ________45 Jas bi rad rudečih roi. moški zbor s bariton so lom in prlmlbo za dvospev ................................. T pepebsični noči (Sattner), kan-tatnta sa seli. zbor In orkester tsdsla Glasbena Matica _________„73 Drr paanl (Prelovec), sa moški staor In bariton solo______30 SapfcU (Gram). Vital Hfccc. — Kranjce leg« ta narade, No-sadeveljetvo, 3 aveakl skupaj L— Slovenske naroda raški zhor in petje ............... Bom šel tia ptaniiire. 1'odpurl slov. naroiluih tH.vitni < Bajuk 1 ...........I.— Na Gorrnjskem je flelno ................1.-« RAZGLEDNICE Nrnjrorške, Ka/.lirnc, u«it*;it .............|Q \ellkounčue, liožirne in novoletne d ilea L ............................................,|« Iz raznih slovenskih krajev. du'-at .10 Narodna noša. d mat .........................40 posn taezne po .................................03 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije aa mod ni m puplrju s platnenimi pregi- bi ....................................................7.50 Pokrajn! ročni zemljevidi: Dravska Banovina .....................„....30 Gorenjska .......................................30 Slovenske Gorice, dravsko ptnj- skopolje ............................................30 ljubljanske in mariborske oblasti 30 Pokorje. Kozjak _________________________...30 Celjska kol lina. Spodoje sloven* sko posavje .................................30 Prekmnrje in Metkinorje ............34 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ........30 Canada ..............................................<0 Združenih držav, veliki ---------------4« M al i ...................................13 Nova Evropa.....................-.................£0 Zemljevidi: Alabama. Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mississippi. Washington. Wyoming, vsaki po...........-.23 Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan, Wisconsin. West Virginia. Ohio. New York — Virginia, Ohio, New Vorfc van* kl po ----------------------------41 Naročilom Je pruotttl denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. C« pošljete gotovino, rekomandirajt* pismo. Ne naročajte knjig, katerih m « ceniku. Knjige pošiljamo pottnine proato "GLAS NARODA" sit w. ti I ■rt---:^.- ■ . "O ODA" OTBW YORK, THURSDAY, APRIL 2«, 1932 THB LARGEST 8LOVSKS DAILY in U. 8. JL GUY DE MAUPASSANT: MESEČINA sta jata na bregu reke. Če želite sa- Ker je noč namenjena spanju, po-n.i videti, pojdite iz hiše med de- zaLi j en ju vsega zemskega, čemu je Župnik Marignan je bil visoke in suhe postave, fanatična iri vzhiče- na a poltena du&a. Njegova vera i stto in dvanajsto uro ponoči. J Bog napravil lepšo od dneva, veje bila dognana in zaradi tega neo-mahljiva Iskreno je verjel, da pozna Bega in da razume njegove r a mene, njegovo voljo in načrte. Ženske pa Je sovražil. Mrzli jih ie nagonsko in podzavestno. Bog jih Je po njegovem naziranju u-v.varil samo zato, da bi bile človeku v skušnjavo. Cim je tedaj pre-t< ptl prag župnišča. se je spustil t dir, kakor da bi mu sledila nevarnost za petami. Imel je nečakinjo, ki je živela s svojo materjo, njegovo sestro, v so-redni hiši. Na vso moč si Je prizadeval, da bi Jo vzgojil za nunski po- Župnika je novica tako osupni- ccra in mraka? Čemu osvetljuje la da je bil položil britev na mi- mesec, kakor ustvarjen za kočlji-ao. Glcboko se je zamislil nad tem ve in tajinstvene položaje, zemljo kar jc slišal, in ko je zopet nasta- ! in vse, kar biva na njej? Čemu je vil britev, da bi bil opravil stvar' mrak tako presojen, da ni mogoče do kraja, sc je trikrat vrczal med opisati te njegove tajinstvenostl? ac«om in uhljem. I Čemu mnogo ptičev pevcev po- Po kosilu jc hotel čitati, a ni noči ne spi, ampak drobe svoje pe- Iz Slovenije. Madžarski krematorij Podrobnosti uboja v Šikolah. t 30. aprila pred 11. ponoči jc I «l»h«v£čina na čolu s primatom O uboju ua cest i v Šikolah, o »* v «P'*l»vala »,l Wad, ' čl vasi ter je požar uničil posest-! pro'yovt<1 "Tvu, !t*v krenntonja. niku Jakobu lvrižetu hlev, precej Te goupodarskega orodja in tudi kravo. katero ni bilo mogoče rešiti iz hleva, ki je bil naenkrat ves v pla katerem je bilo na kratko por o a no, je spravila* preiskava na dan še naslednje podrobnost i: Čevljar Frane Ilab.;anič iz Ši-kol, ki -je ustrelil na cesti mladega Konrada Lovrenčiča. hlapca iz Jablan, je isti dan popival v družbi nekega mladeniča po Si-kolali in Pongercili. Okrog 22. se 'bo lahko vlada javun i»btož>lii. \*i namreč veljavnega madžarske^« I Vsi* kaže. da ho Hifla aIVra ma- /akona. ki hi prepovedoval -eži-j dža rskega krematorija v Dcbre- ami j« mrličev. lire mihu. za ua/.i-leimi za poledico kulturni hoj. ranje katoliški- eerkve. ki pa za : Prišlo je namreč na dan. ehn*eiu ni merodajno. kajti prebivalstvo je večin« iu;» v taboru reformirane eerkve iu reformist ren i .šk«»f-j - bij Mit'«l prvimi ki >e je zavzel za zgraditev krema t o ri-ja. Zjrrailha Itn mal-orija je h:la Jani v oi.čiuskerii svetu soglasno o-dolin-ua in za predlog sta glasovala tudi katoliški vseiičil!ski profpsoi- l;i»ir«-s|o\j?r Ferdiuavl Lang in trršl\'»-ka!i»liški škof sve- brecina tir. Va>ai-y isM' 1111 župan o-ebuu *>d>r«»-ure oddaljeni vinski kleti kuhal I vort'n s<* krematorij ne žgane. Doma je bila le bolna že- i ,^vori- Župan mora poročati mina in »letna hčerka. Prvi so prihi-: "lstrn- k;,kf> -j0 sl»l,;h prišlo čenik Pa pp. Župan .'<• toivj samo" izvršik »oglasni sklep občinskega sveta. Notranje m uiVrMvo tega sklepa ni razveljavilo in župan je je vračal v Sikole -ter že meti pot jo ,. „ *------ , ,1 *„„„ . . dajal duška svoji pijani razigra- ~ « ^ančeve j g> t^a dar**™ IMo kremato- ini-ti s Streljanjem v zrak. Xeda.; "» d™ domačega gasil-1 ^«1*« £ pa ^govoru z leč od Korošce ve gostilne v Si-\»k*!*. k> ^.preprečili^^ * r T"' kolah,ie naletel na večjo družbo!'ognja na lušo in dru-1 ™.'» krematonj ,u sez- kl'c. Bila jc lepa in lahkoživa in se jc nadvse rada rogala. Kadar ji je dt )al resne pridige, se je posmeho-vcla. Kadar ga je razjezila, pa Je skočila k njemu in ga močno objela, čeprav se je otepal 'njenih rcOt. ki fo vzbujale s svojimi dotiki občutke nežnosti — občutke, ki jih t k,zna samo družinski oče. Tej nečakinji je Marignan često govoril o kesanju in Bogu Sprehajali; sta s? po poljskih stezah in polih, a dekle ga ni poslušalo. Ozirala se Je v nebo. gledala travo in cvetje in Je bila srečna, da jI je vtr: to navdajalo dušo z ljubeznijo. Zgodilo pa se Je. da Je cerkovni-ca. ki Je »tregla v župniAču, nekega dnt z vro opreznostjo sporočila go- v. t raj al, tako nemiren je bil. Ves dan se ni mogel najesti do sitega. Ko je zvečer odbila deseta ura, je i smi, da se človeku ob njih topi srce? Čemu je ta tajinstvena tančica po palici iz hrastovine, ki mu odela vse stvari? Čemu drhtijo sr-jc rabila pri nočnem obiskovanju ca. čemu se vznemirja duša, čemu b< inikov. Ko je ogledoval njene gr- dihti polt? če in svojo pest, se jc moral neho- Odkod ta zapeljivost, ki je lju-te namuzniti. dje ne vidijo, ne čutijo, ko ležijo v Odprl je vrata in stopil čez prag. I i>ostelJi? Komu so namenjeni ti Toda preden je storil prvi korak, se je ustavil. IznenadUa ga je svetla mesečina, videlo se mu je. takšne ni bil opazil še nikoli v življenju. In ker je bil vzhičene narave. ga Je nenadno prevre; občutek netlc in ja^ne noči. Začel je glo-aoko vdihavati zrak tako kot pijejo pijanci vino. Stopal je rahlo, ves c a ran in zamaknjen; popolnoma je bil pozabil nečakinjo, ki se je b.l zaradi nje odločil za to nočno pot. Ko je bil prišel na polje, se je u; ta vil. da bi premotril ravnico, ki je bila vsa zalita z nežno in očarljivo višnjevkasto meglico, kakor pojavlja samo v vedrih nočeh. Žabe so vsak čas prekinjale tišino z glasnim regljanjem. Slavci so " Žup",ku da ima n)e80va nekje v daljavi drobili svoje slad-nccakinja ljubimca. Veit ga je nav-,kc sanje Njlh ^ bUo kakQr pin iz Šikol, •ra jc tedaj vprašal, zakaj strclrja na nje. k<> mu niso ničesar storili in jih niti ii«* pozna. Naiiit-sto odgovora pj jr Habjauič naperil samokres proti Konradu Lovren-čien. katerega jc zadel naravnost v sree. Po krvavem dogodku so vsi' fantje ra-zbežali. Habjani«' tekel v smeri jir<-ti Prag»'r^k«*in. Se*!«* pozne jr so s<> nekateri l'a.nt-jp vrnili ter premvJi Lo\-reiu"iea v jrostilno. kjer ]>a so uvideli, da 1 je vsaka ponifh" zaman. Drugo .Hitro je prišla sodnijska komi-i sija. ki ji' odredila i>r» nos tnipln v iurt«va.šnico v Cirkovcih. Habja-n:e. ki so ga orožniki odveilli v jsaipore ptujskega -OfliSea. se izgovarja s popnluo pijanost jo. Požiga lei ra Dravskem pelju. Pogorišča v ilajilini se še niso ohladila in ko je bilo rav.burjo-n.ie ljuds>tva nad neznanimi poži-galci .še na višku se je 18. aprila ponovno dogodila požarna, oei-vidno od zločincev povzročena katastrofa v Hukove-u nad Franom. Ogenj je nastal nenadoma v gospodars-kem poslopju iiosest-liika in gos! Iniearja Kečnika ter je uničil popolnoma h po gospodarsko poslopje z vsem orodjem in viuičarsko opremo: Kktrtla se ceni nail 7."i.()00 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Malo i>czim;c j>a je začelo goreli jffn>»pi>darsko poslopje p«« <:si-" nika PrKtiea in je tudi t n -p-ožar uoiči! ilo tal še.st g-ospodarskih objektov z veliko zalogi* kla'je za živino in raznovrstnega gospodarskega orodja. Sosedje so z veliko požrtvovalnostjo in največjim trudom r»*šili živino iz hlevov. lie-ševanjeije bilo zelo otežkoeein» zaradi velikega pomanjkanja vode. Oškodovanci in sosedje so prepričani. da je tudi te nesreče po-vzročrla roka neznanih zločincev, ki se udejslvujejo že mesec dni in so v 'tem času uničili 20 hiš in drugih j »osi opij. Orožniki poizvedujejo za zločinci neumorno, njihovo poizvedovanje }>a doslej še ni imelo uspeha. Nevarna požara v Beli Krajini. Prebivalstvo belokranjskih vasi je zelo razburjeno, ker s»> v zadnjem času posamič m tudi v večjih skupinah pojavljajo tuji sumljivi ljudje, ki se izdajajo za brczsposelnc delavce ter pro«ijo za pomoč. Te prosiljt* pa so A*eč- fga poslopja. K sreči-ni bilo vetra, j a vas kupi razvalin in pepela. Kr> m- še ni poleglo razburjenje j zaradi te požarne nesreče, pa je vi isti vasi drugi dan zvečer nastala druga. Ogenj je izbruhnil v vin-' ski kleti p«i-.*stnice Katarine (.;<»-lobičeve. K sreči jc bilo tedaj še mnogo delavcev v vinogradih, ki so prihiteli na pomoč ter pomagali } gasilcem lokalizirati p-ožar. S te-pa J'* - . .. . . 1 . zavo so resi 11 lnso in druga poslopja ter pravočasno spravil i tudi vino iz goreče zidanice. Pri pretepu nevarno poškodovan pomir je valeč. Miholič Ernest iz Kobilja, gozdni delavec pri Našički družbi, je bil na obisku pri svojem kumu. Ko se je proti večeru vračal domov tje naletel na cesti na gručo pretepajočih se pijanih fantov, med katerimi je bilo tudi nekaj njegovih znancev. Ko je stopi! bli že. da bi jih pomiril, se je proti njemu zakadil neki fant z odprtini nožem. Ko je Miholič to videl, se je podal v beg. toda že po 50 korakih ga je sirovi napadalec ujel. Brez velikega prerekanja mu je zasadil n-^ž med ruvanjem najprej v nogo, potem pa še v t rebuli. Miholič se je zgrudil, a sirovi junak z nožem je zbežal, ko ;je videl svojo žrtev v mlaki krvi. S težkimi poškodbami *se je ranjenec naposled privlekel do prve hiše. ki.jer so mu nudili pomor. Ta'koj so poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz ranjenca v h<»l-nieo. Miholieovo stanje je zelo resno, ker je rana na nevarnem kraju in precej globoka. gati v njem prvo truplo. <1m ga osebno v ininistr*>t-vn opisovano posredoval v zadevi krematorija. t Naznanilo in Zahvala Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest. da se jc smrtno ponesrečil ljubljeni so- prog in oče JOSEPH POROK SEZNANITI SE liočeiu z dekletom ali vdovo v starosti od 3.» do 40 let. tudi z enim otrokom ni izključena, star sem krat ^rečene v pravem grozilnem 03 lot in imam nekaj prihrankov. |ton11 in i1' ljudstvo prepričano, da Resne ponudbe pošljite na:, ** brezposelnostjo in splošno A. P., Box 5, Crosby, Pa. (krizo izgovarjajo navadni pote- Obup vdove po moževi smrti. Xa Gosposvetski cesti v Jj.iub-Ijant 'je nastalo ga spravili v bolnico, kjer pa j<- ž«-po nekaj dneh umrl. Njegova vdova se je zaradi smrti moža hudo žalostila in od takrat ni našla več pravega dušnega miru. Koza Stiedingerjeva, ki je >ta-uovota v četrtem nadstropju, ni ves daai prišla na spregled. To se je pričelo sosednjim strankam dozdevati na večer čudno; trkali so ua vrata, a niso dobili odziva. Že precej pozno zvečer so soised-upa vrata s silo odprli in na.šli vdovo v kuhinji mrtvo. Koza Stiedingerjeva je pred obupnim dejanjem zaprla okno in zamašila vse špranje s cunjami, nakar >- pripravljeni jxisodi razvijalo strupene Ubilo ga je v premogovniku 15. aprila 1932. na Cokcton. W. Va. Rcjen je bil 8. aprila 1898. v vasi Gorenje jezero pri Cirknici na Notranjskem, po domače Urhov. Bil je dober človek in zelc priljubljen ter je imel veliko prijateljev, kar sc jc pokazalo cb njegovem -prevodu. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu na Saint Mary pokopališče na Thomas, W. Va. Pokojni je bil član društva št. 106 J. S. K. J. na Davisu. W. Va. Nailepša hvala članom tega društva za darovani venec in sle-dičim: družini Mahnič. družini Jenko, družini Kenton v Davis, društvo št. 217 SNPJ., družini Kotnik, družini Korošec. Lepa hvala mojim staršem, bratom in sestram za darovane vence ter cvetlice in ker so mi toliko pomogli v žalostnih urah. Lepa hvala mojemu stricu J. Keržiču. Lepo še zahvalim onim. ki so prišli poslovit se od niega iz Pennsylvariije: John Primsar in žena. Toni Primšar. Frank Primšar, Toni Štefančič. Jos. Ste-fančič. Miss Pratt. Miss Krovčkavha in Požar. Lepa hvala nem skupaj za vse, karkoli ste mi pomogli v teh žalostnih urah. Srčna hvala vsem. ki so ga obiskali ob mrtvaškem odru- in vsem. ki so se udeležili pogreba. Hvala tudi nosilcem krste. Tebi dra^i pokojnik pa želimo: Počivaj v miru in lahka Ti naj bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: MARY POROK, soproga in FRANKIE. srn, star šele 8 mesecev. V starem kraju: oče in mati; sestra in dva brata. Coketon, W. Va., 25. aprila 1932 Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.1 puhi. ki iščejo priložnost, da bi je naž«yala v kao ukradli in oropali. Predrznih ^ oblije "ki je j tatvin je bilo v zadinfeiii Času itak j p7inP. Zapustila je daljše pismo, že precejšnje/število sedaj pa se v katerem se poslavlja od življe-vršijo tudi požari, o katerih je nja ra ^enja. da je sla v prosto- Ijudstvo prepričano, da so pod taknjeni oil zločinskih rok. S POZOR ROJAKI Vse, kar se "tiče G lasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: 44Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. voljno smrt. Krvava bitka z motiko. Po vinogradih se je začelo delo in si najamejo vinogradniki svo je kopače. Tako sta si .jih najela tudi pose«tnika Cafuta in Smigoc od Sv. Barbare v Halozah, da jima okopijejo vinograd. Dne 13. aprila so kopači obeh posestnikov malo več pili. tako da ije priski zvečer med obema xtrankania do prespira, ki se je izpremenil v hud I boj z motikami. V tem boju je bil j hudo ranjen posestnikov sin Smi-i goc Jožef, ki je tfobil udarec z mo-i friko na glavo tako močen, da mu Edinole tako naslovljena, jf počila lobanrja in da je padel v pisma bodo zagotovo dospe- »<*zave*t. Ker je bilo napadalcev la na pravi naslov. okoli ** mo*\o ugotovi- Rojaki, vpoitevajte to! S 1 kd° ^H /Smigoea. Ami- , tJ , r . }?f>ea so prepeljali v nezavestnem tem boste preprečili marši- Htanu z reaevataim artom v katero zmedo in zakasnitev, bolnico v Ptuj. Ta GLOBUS | kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse i^jremembe, ki so posledica zadnjili razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se I mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN I V premeru meri globus 5 inčev. — Visok Je 10 lnčev. MODERN VZOREC UA8IN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLA0ANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — Sle 75 jj "GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York, H. Y. j "O L A S 1 A X O O A" msw YORK, THURSDAY, APKIL 28, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U 8 A Naj ljubezen joče_ 1—a. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. *- u 4'J (Nadaljevanji'.) Ne »m«, ila jra prihodnji ilun naznanilo natljruediirja ni prese-aurtilo. druffti'«1 bi st* bil izdal. Tako se i je mojjel premagati, da je očetu niinio čestital in je i njim pil na srrčo novih zarocewew. 0 Juta ni pričakovala, tla jra bo vulela £e to jutru. Brez .slutnje olupi v »K-rtovo delovno sobo. Prijazni jutranji pozdrav ji zastane iu ustnica Ii. ko zagleda Krika. tXjen obraz pc-tiino bel. kot njena obleka. — Kam o scd.-.tj pijt-va na tvoje zdravje. — zaklit-e vesrl liad-ftozdar — ali si vendar mi-sjiala * Krik Herjfer se ji prikloni. — .Vajpoiiižuije čestitam, milostljiva gc-pira. Xjejfov glas je bil resen in z zanielivim j>ojrl«'dom. ki j<- bil ooter kot nož. i«-e njene ot-i. ki -so bile |Haho vprte v tla. Nato pa je Krik ne pojrled«1 več. Ako jo i je kje srečal, jo je sieer uljitdno pozdravil. Toda nj»-j»o»v pojrled je AH mano nje. Č utila je njegovo zaničevanje in mnogo je trpela po tem. četudi si tega ni mogla priznati. Ako bi ji bil kaj očital. «ko bi j«» poklical na. odgovor, ne bi l-ila v zadregi z izgovori. totla ta zanič! ./i v i molk — ni ga mogla j prenašati. Tega se ni mogla «tr» -ti. kakor prahu s svoje obleke in ni mogla reči: — K. kaj me to briga! — Saj mora vendar sam vedeti. da ne morem pon eiti gozdarja, ki je podložen mojemu očetu J in z njegovo plačo ni mogoče izhajati — To si vsak dan puna>vlja. — • In če Krik tega ne more razumeti, mu tudi ne morem pomagati, j J'red svetem se vendar ne suiem osmešiti! Toda ih eno sree je vpilo j>o njem. Z veliko uevoljo je prena-j sala poljub** svojega zaročenca in njejfove tjubeziijivo«:i. Z vsakim] dnem ji je brl bolj /»pni. Ali je bila res brez uma. ko mu je pu- j Mila tako naglo prestrašiti; l*og< sto n.- ji je w to zdelo ko* puste sanje. Se vedno je upa-j la. da v bo enkrat v,-»elo zbudila, ko bo koprneče hodila po gozdu.; ♦ a bi srečala njega, ki ga »je ljubila in izmenjala ž njim pozdrave in poljube. Veiiim je skuaala križati Kri k ova i»ota. Govoriti .je li«>tela ž njim in inn vse razl<*£.li. prej ni mojrla najti miru. Totla Krik se za njo ne r meti i. Tuj in hladen "Te mimo nje. tako da je vsaklkrat V .winjen» trenutku mine pogum Xjeu sscer tako predrzni jeziček jt je vedno odpovedal. .Jezil" udari Z ll<'£t» ob tla. Zgrabi za obleko, si zakrije obraz in ieano ihti. N poželjivim: oemi g-letla za vitko in poučno postavo. Krik se je /.na! premagovati. Nikdo. najmanj pa Juta. ni Mite Sa vedeti, kake boje je imel v svojem srcu. Nailg«*lar mu |cig«»»lo pripoveduje o obeh zaročencih; kako i' Zku se umre sprijaznili z misli o. da bo šla hči od lii»e. o Veliki noči ali pa o Itinkošt h prihodnjega leta bo poroka Počakati hočejo še povišanje Hladu ka v na«lporočnika. Tor**j skoro en« li-to! Krik trdno sti-ne ustnire. Se eno leto — toda to bo še tudi pre stal. Za trenutek pomisli, da bi vlož I prošnjo /ii premestitev, toda '-koj /opet zavrže to misel. Vsem bi se zdelo čudno; njegov pouo* pa mu ni dovolil, tla bi bežal o»l nezvestega dekleta. Vsako tlrupi nnlrlj« .*»• prihajal Maks llladnik obiekat svoj. novest... včasih tudi v blesteči lini farmi. In Juta je bila živahna, vesela in šaljiva kot vedno, toda pnz Livi mu opazovalcu ne bi vslo. da vse To ni bilo pristno, da je med iseui zvenel nek tuj glas. ki se ui prilagal celoti. In v njenih velikih očeh je ležal mrzlični, nemirni *i:aj. Morala je govoriti /. Krikom: la misel jo je skoro zgr'.zla. Veti no (»ulj ji je zajedala v njeno dušo. Njegovega zaničevanja ni mogla več prenašati. Nekga dopoldneva, ko je prisil od njenega očeta, je /.(pet imela priložnost srečati ga. Z uljudnim. tihim po ziliaxoiu e hoiel iu iuo nje. Toda .Juta mu zastavi pert. — Krik! K«»! dih pade njegovo ime z njenih ustnic, totla slišal ga je Njegov okoreli ot>raz pobledi. — Krik. — •) 11 * a polo/i roko na njegovo ramo iu ga zadržuje tla ui mogel dalje. Knj še hoče nevesta barona Hladnika od mene? — jo vpra ki ledeno mrzlo ter -t« pi za korak nazaj, tako da ji roka pade ; li.-ejpove rame Visoko vzravnati stojii pred njo in za niče valu o j. gledirjo oči. — Ne tako — pr<>s m. ■Jaz pa primi m. milost I ji va gospica. tla me pustite, da gr«'ti iial e < vrne Krik z cxtriiu gla-oni. — Ako imate še kako za •lev«, k menoj, tedaj govorite z. men«ij v hiši vaših starišev. Tuka ni pravi prost«»r za tu. Kr k. k< t bi jo kd<» udaril z bičem, se zgane. — Kako nto reš biti tak't kril* .* IS rez vsake prijazne besede' Naj ti vendar po \em Konurj j»' vedela, da ga je nagovarjala z nekdaj tako za upiviiu "ti'. Njegov sineb jo prekine. Kaj mi ima Inuloča g<^pa baronica Illadnikova še povedati. J\ako mi more očitati. da s*-in krut * Ker sem ti vedim hotela povedati, /.akaj seni se morala za rin ili. t<*la ti sj me kxogihal. - Tudi danes se ne brigam za nobeno pojasnjevanje. Noben izgovor ne more opravičili vašega bojazljivega in nesramnega ko raka Ted a besede! Ki k skomigne z rameni. .L*zcn smeh preleti njegova usta. Saj nisem iskal nikakega razgovora še manj. da bi «ra bt .»silil! Totla nekaj vam moram še povedati. .Juta: zaničujem va' iz tlna svoje duše. To zaničevanje mi bo tudi pomagalo, da bon* srajo noro ljubezen popolnoma iztrgal iz srca. ruta boleatno kriktie. Tenia Krik neusmiljeno nadaljuje ter jezno gleda na njo: Oa. Juta. bila si nii nad rs*-, bila si mi sveta — bila si soln • e mojega iivi tiija ki je dovolj revno na veselju Iu ti sama si jk.-tfrla oltar, katerega sem ti postavil Noben Itog ne more več tega podariti, kar si ti tako lahkimiišljcno podrla. Spočetka sem mislil, da ne moreni ničesar prenesti iti tedaj sem mislil na to-le. — in u-•lari po puškinem kopitu. Juta a. na to sem minil Tedaj p* si pravim: zaradi slabe ž.-n ke — » Ne! llodi mož iu pozabi' In pozabil arm — reče trdo. zategne ustnice iu globoko vzilihne. Njeno ihtenje ga ni ganilo. Trdo govori dalje: Ta k'i! »počet ka si bila na ja**nem: ubogega gozdarja ne bom t.oiiM ila. Itd bi ti naj ^uim prijazno razvedrilo, kajti tukaj ti je bilo dolgčas. — Iu no ree — j«- tebi mH. vrjel tvojim zajieljiviu: Uojlm obtuham! Ako bi tedaj s*j imela žalostni pogum, da bi mi *aj iz mrju ne more ašč biti; zux»tila seiu se. uživi se v To. f*oi«Ba bi bil vetlel, knj mi je atoriti. Ti pa greš iu ac zaroči« tako naglo s človekom, katerega si — n;, j bo, rajši nočem ponavljati, kako si pogosto njega sodila — se zaročiš z gospodom baronom Hlatl-nikom brez zunanjega jiritiska. In to mi je bilo povedano tako nepričakovano m hinavsko — kot bi bil ta brezpomembni gozdarček — jezno utihne. Juta v obupu vije roke. — Ne. ne. Erik; ni tako. Hotela sem ti pl ati. iskalu sem te — poslušaj vendar — — Ne. ničesar nočem slišati; dovolj! — jo prekine. — Kr*k. slaba sem in boječa — ti tega ne veš. Toda tako slaba, kot ui Miš. nisem. — stoka in «ra plaho gleda ; toda Erik sloji pred njo kot neusmiljeni sodnik. (Dalje prihodnjič.) RAZVOJ SVETA GRE OD VASI K MESTU pa Juta jezno in preteče zakliče: — Krik. pazi na svoji Z vedno večjo hitrostjo narašča število velemest in ljudi, ki se selijo s kmetov v mesta. Razvoj sveta gre vedno razločneje od vasi k mestu. V tem pogledu je zanimivo delo profesorja dr. Viktorji Doz-; naia, ki je izšlo te dni v Bruslju. Dele obravnava samo velemesta, to se pravi taka mesta, ki štejejo naj-j manj 100,000 prebivalcev. Po splo- ( tni kritiki doslej veljavnih statističnih metod je prof. Deznai obdelal statistične podatke o velemestih In prišel do zelo zanimivih zaključkov. Velemest je bilo na svetu leta 1671: komaj 164. leta 1893 že 270, 1. 1902 že 326, leta 1930 pa celo že 0Z2. Z inkorporacijo gosto naselje- ; nih predmestij je naraslo število velemest 1. 1930 okroglo nad 570. j Število prebivalstva teh velemest znaša 196.300,00, kar pomeni 10.6 oostotka vseh prebivalcev zemlje.' Se bolj jasno sliko razvoja sveta dobimo, če sežemo daleč nazaj. Le-! ti 1500 je bilo na svetu samo 7 mest, ki so štela nad 100,000 prebivalcev, 100 let pozneje že 13, 200 let pozneje 14, 300 let pozneje 21, itd. Največ velemest in sicer 90 odpade na Ameriko. Nemčija ima 53 [ rrest z nad 100.000 prebivalcev, t Anglija 45, Japonska 30. evropska Riisija 25, Italija 22. Francija 20 td Tudi v redko naseljenih krajinah >s ljudje vedno bolj selijo z dežele v mesta. V tem pogledu je naj-j oolj poučna Avstrija kjer prebiva polovica vsega prebivalstva v petih velemestih s 3.125.000 prebivalcev. Na drugi strani pa vidimo dežele in krajine, kjer sploh ni vele--nest in kjer prebiva okrog 80 milijonov ljudi, torej komaj prebivalcev naše zemlje. Če zarišemo velemesta na zemljevid sveta, se pekaže, da so v nekaterih deželah velemesta pogostejše, kakor v drugih. Najpogostejša so velemesta v severozapadni Evropi od Cardiffa oo Prage in od Pariza do Kodanja. Tu je na približno 600.000 kvadrat km obljudeni površini 108 velemest s 47 milijoni prebivalcev. V starem veku so bila na svetu sa-t.o tri milijonska mesta Babilon. Rim in NInive. Leta 1900 je bilo pa :e 11 milijonskih mest, a leta 1930 :e 32. ki so štela skupaj 63 milijonov prebivalcev. Od leta 1913 se e število milijonskih mest podvojilo. Mest, ki so imela po 2 mi-ijor.a prebivalcev, je bilo leta 1913 \ sedaj jih je pa že 11. Posebno taglo gre ta razvoj v Evropi, kjer ie bilo 1. 1870 samo 70 velemest, 1. 1826 že 121, 1. 1930 pa celo žo 241 Ti podatki govore sami dovolj jasno. Kažejo nam, da gre razvoj sveta zadnja desetletja skoraj z mrzlično naglico od vasi k meslu. DVOJNI SAMOMOR Te dni se je odigrala v Budimpešti pretresljiva rodbinska tragedija. 61 letni trgovec z mlečnimi izdelki Ladjslav Farago je pisal svojim 7nancem, da si hoče končati življenje. Znanci so takoj prišli k njemu in so morali njegovo sta-nevanje šiloma odpreti. Faraga so n.išli obešenega na oknu, njegova da delamo to prav tako "asepti- 5C letna žena je pa ležala tudi mr-' tva na tleh. ' Policija je uvedla preiskavo in izkazalo se je. da sta se zakonca i Fsraga najpreje zstrupila z lumi-na^om. Žena je vzela več strupa in se je kmalu onesvestila. Ta čas je pisal mož poslovilna pisma, pa je med pisanjem zaspal. Zjutraj se je žena zdramila in videč nepremično sedečega moža za mizo, je mislila, da je že mrtev. Stopila je k oKr.u in se obesila. Cez dobro uro se jo pa mož zdramil in zagledal že-j no obešeno. Prerezal je vrvico, položil truplo na tla. ga pokril z o-dejo in po'czii nanj šope rož. Potem je dremal od zastora vrvico in se cbesil na okno. Kaj je napotilo zakonca Farago, da sta šla skupno v smrt, ni znano. ŽIVLJENJE V KRISTALIH Ali obstoji res takšen prepad med živo in neživo naravo, ali ne nahajamo tudi v kraljestvu neživega analogij k življenjskih pojavom? To je sporno vprašanje, ki ga že tisočletja rešujejo najboljše glr.ve. ne da bi mogle priti do de-finitivnega zakljuika. Tem bolj nas morajo zanimati tedaj eksperimenti s kristali, ki imajo tako vt'iko ulogo v carstvu kamenin. Že pred leti je dunajski zoolog prof. Przibram odkril značilne podobnosti med tvorbo kristalov in razvojem živih bitij. Kristali in bit-ia zavzemajo po svojih zakonih tipične oblike. Oboji kažejo temeljno lastnost življenja: rast. Še več: čs odrežemo deževniku glavo, mu zrase znova. Toda kristali zmorejo isto tako to umetnost, kakor je pokaral Przibram. Če odbijemo kristalu vrh. mu ta znova zrase. In to ne s preprostim pritokom delcev od zunaj, iz raztopine, temveč kakor pri bitjih s pregrupacijo delcev — od znotraj. Tako je prof Przibram na ta način odkril še celo vrsto inačic z razvojno mehaniko organizmov. V najnovejšem času je našel praški mineralog prof. Čermak na-dalinje presenetljive analogije med kr.stali in bitji. V carstvu kristalov naletimo n. pr. na neko vrsto okuženja in imunosti kakor pri živalih in rastlinah. Primer za to nam je recimo prenasičena raz-Vopina kakšne natrijeve soli. Če se je dotaknemo s kakršnikoli tujimi snovmi, tudi kristalnimi, se ne spremeni — toda pod pogojem. čno" in "sterilno" kakor kirurg pri operaciji, tako da so roke, orodje zrak popolnoma prosti vsakih kali — namreč kali dotične natrijeve soli. Če pa damo k razstopi-ni najmanjši košček kakšnega kristala notrijeve soli, tedaj smo snov • okužili"', inficirali in se takoj kristalizira. Tudi imunost nahajamo, kakor smo rekli, v življenju kristalov. Kristali, ki so se izločili v vročini, niso infekciozni. Imunost in o-kiiž'.jivost sta tako specifični, da ju "ahko uporabimo naravnost za u-eotovitev določene kemične snovi v najmanjših količinah. Raztaljena kc'icina galuna se da inficirati n. pr. samo s kristali galuna, z drugimi kristalnimi klicami pa ne. Če irif.mo tedaj kristalni prašek pred ^cboj in bi radi ugotovili, da-li je galun, tedaj nam ni treba drugega, nego da izvedemo poskus infekcije. Če se dotaknemo ž njim raznih raztaljenih snovi, ostanejo nespremenjene. Čim pa je raztaljena snov galunasta, se spremeni kakor pod čarovno palico v kristale. Takšne "cepilne" poskuse delajo bakteriologi z bakterijami n\ živalih, da spoznajo naravo teh bakterij. Končno je Čermak ugotovil, da sc okrepenitev kakšne raztaljene srovi po infekciji s kristalnimi kalmi izvrši tako, kakor se razširja kakšen dražljaj v organizmih po mišicah in živcih. Pri tem se pojavljajo celo električni toki, kakor jih je biologija odkrila v živem i živcu. — Ali smemo iz vsega tega j sklepati, da kristali živijo in da ni; bistvenih razlik med živo in neži- j fo prirodo? To je vprašanje, ki ga navzlic vsemu še nismo rešili, da r.jjdemo še prepolno analogij: — kapljica šelaka obkroža stekleno palico kakor ameba svojo hrano, iz j železnih soli nastajajo v določenih' rc.:'toplnali rastlinam podobne tvorbe, ledene cvetke posnemajo cbhke živih cvetk, tekoči kristali sp vedejo kakor živa bitja, se plazijo, rasejo, celo množijo z delitvijo :td. To so velikanske podobnosti, ki nam nudija vsaj točen vpogled v fizikalne in kemične si- J !e. ki ravnajo življenje. Če je pa to j življenje samo na sebi — na to nam današnja znanost še ne more odgovoriti. SHIPPING NEWS 27. maja: France,' Havre Olympic, Cherbourg: 28. maja: Kii ropa. Cherhounr. Firrmrn Volcndam. Houl-.gne Sur Aler. Rulter-iam St. I.oi.ls. Ch^bourg. Kaniburx 29. aprila: Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric. Cherbourg Saturnia, Trst in Dubrovnik 30. i priia: tie d*- France. Havre Voiemlum. BculoBne »ur Mer. Roller dam 4. maja: Berengarla, Chrruourg 5. maja: Hreuien. Cherbourg. Bremen I »eut.-.thl.ii. d Cherbourg. Hamburg 6. maja: Olympic, Cherbourg maja: Mituietanfa Cherbourg. rtotteidam. Boulogne »ur Mer. Rut Cerdatn 12. maja: Kurop.i, Cherbourg. Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 14. maja: I'aris. Havre AquitanU. Cherbourg Veendam. Boulogne Sur Mer Rotter darn Iteltnnce, Cherbourg Hamburg Maje."tic, Cherbouig 17. maja: Columbus. Cherbourg, Rremen Vulcania, Dubrovnik. Trst 19. maja: Albert Rallln. Cherbourg. Hamburg 20. maja: Homeric, Cherbourg 21. naja: Bremen. Cherbourg. Firemen StaleMam. Boulogne but M»t. K«?» t*rd;im 25. maja: Bereng;»rla. Cherbourg 26. mala: Hamburg. Cherbrurg. lliimburt SKUPNO POTOVANJE PO ZNIŽANIH CENAH Vsem potnikom, ki žele potovati v stari kraj v večji družbi svojih rojakov, se nudijo sledeča skup.ia potovanja: 29. APRILA r»a moderni ladij. Sat --ma na Trst. Pr.por^ljivo za one. ki lv>-čejo vzet. seboj svjJ avtomobil in zi ootnike z velikimi družinami ali Gbi'n prtljago. Do Trsta 3. razred 5<»0_. ti . r.stevski razred $110.—. 2. razred . Returkarta do -Trsta 3. razred $150._. turistični razred $198 —. 2. razred »214. 4. MAJA na orjaikem parniKu B--rengaria cd Cjnard Linije. Izvrstne bire. .zborna hrana, fina postrežba, obilo zabave. Karta do Ljubljane $37.94 do Zagreba S39.-J3. cio Trsta $a2.—. Ret ; -k-rte: do L'tib;.ar.e ai Zagreba $143—, do Trsta $132.—. 17. MAJA drugo skupno potovanje n.i Trst in sicer na moderni lad.ji Vu cania Cene iste kot na Saturniji 29. apri a. 3. JUNIJA na parniku Me de France. To bo glavno skupno potovanje na fra «-coski liniji. Karta do Ljubljare staic $36.73. do Zagreba $8H.32 do Trsta $82 --Returkarta oo Ljubljane ah Zagreta $1-8—. Co Trsta $132.—. Treba Je. o« se takoj priglasite. 15. JUNIJA se vrši g avni iziet ni Cunard liniji in sicer na parniku Bere.'-tj aria. Cene iste kakor 4. maja. 9. JULIJA je drugo skupno potovan.e Francoske Lin.je za Slovence. Cene .ste kakor 3. junija. Ako želite potovati s kakim drugim parnikom ali cb kakem dri g:m č.ij.i. Vam lahko in radi uttrezemo. ker tu stopamo vse važne linije. Pišite PO .t i . vozni red, cenik kart in druga pojasni!.-. LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 13^9 sccornl Ave. New Vork, N. V. POZOR, ROJAKI iz naslova na listu, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte torav da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU samo fall članstvo, pač pa y»i Slovenci r vtii okolic!« CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. A. SattlA. Salida. Louis Costello Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Bamch ILLINOIS Aurora, J. Butchar Un.cago. Josepn B.ish. J. Bevčic J. Lukanich, Andrew Spiliat Cicero. J. Fabian JuJiet. A. Angelc, Mary Bambich J. Zaletel. Joseph Hrovat La Sa.le. J. Spelich MaiCuuian. Frank Augustln ■ North Chicago, Anion Kobal Springfield, Matija Barbor.ch KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar N 'MARYLAND Stayer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA Chishokn. Frank Gouže. Fran* Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. 8ekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povse Virginia. Frank Hrvatlcb Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl 8trnlsha Little Fails. Frank Masle OHIO Barbertcn, John Balant, Joe Cleveland, Anton Bobek. Cha> Kaninger. Jacob Resnik, John Slap mk Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurrš« N.les. Frank Kogov&ek Warren, Mr3. F. Racliar You nest own Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblw SKUPNO POTOVANJE SLOVENCEV Kakor vsako poletje zatf ijih deset let, tako priredi — FRANCOSKA LINIJA tudi letos več skupnih potovanj za svoje slovenske prijatelje. Prvo teh skupnih potovanj se vrši na priljub jenem brzoparniku ILE DE FRANCE 3. JUNIJA na katerem je v njegovi kratki zjjodovini petovalo ved 5'ovencev kakor na vsak»m drugem parniku. Poseben sprem jevjltc bo šei s potn ki prav -it j L.ubljane ter ski bel za udobnosti potnikom. Po'e'j tega bodo preskrb .en; številne ugodnosti za te potnike. ZNIŽANE CENE KART TRETJI RAZRED Do II a v r e........S72.00 Do Trst a........S82.00 Do Havre in nazaj S122.00. Do Ljubljane ali Zagreba in nazaj $118.00. Do Trsta in nazaj S132 00 Nas>ecJnje skupno potovanje za Slovence se vrši istotako na brioparni'^; ILE DE FRANCE 0. JULIJA Za vsa njdjljna pojasnila obrnite s- na cfreoeh jQjls. 19 STATE STREET - ati pa na --NEW YORK I.Ko ZAKKAJŠKK .MKTK« U-»LITAN TKA V KI. Kl.KK.M' Citii-rdl Tri vel Service. In- 1*10 WV-1 l»th Stre.-t Kliir Second .Vi*., _\cw V-.rk Xew Yurk .\t"«;i"ST K«»t.t.ANi»i:i: i;il? Sf .1 "lair Ai- nm-. i' .\.- unl. « <■ NAZNANJAMO VELIKO ZNIŽANJE CEN na glasovititi ladjab SATURNIA in VULCANIA ZA DIREKTNO VOŽNJO V STARI KRAJ brez presedanja, carinskih motenj in drugih voženj po ie -znici Dubr^niJ aTTrst 17. MAJA — VULCANIA Za cene in vsa nadaljna navodila vprašajte svojega agenta C 0 S U L I C H LINEn battery place, new yoki: Posebna plovba v Havre po posebni ceni, "Saturnia" 9. Junija l-i L"BI-J ANA PENNSYLVANIA ♦Ambridge, Frank JakS* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobecic Broughton, Anton Ipavec Clandge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. .to. #anšek Crafton, Fr. M ache k Export, G. Pre/ič, Louis Zupan čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn Forest Citj, Math Kamin Greensburg, F/ank Novak Homer City in okolico. Frank t • renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martii Koroshets Krayn, Ant. Tauiel] Luzerne. Frank Ballocb Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway. John Žust Moon Run. Frank PodmllSek Pittsburgh. Z. Jakshe. \\ne \rh J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren ! Unity Sta. in okoUco, J. Skerlj, Fr. Schifrer j West Newton. Joseph Jovan Willock, J. I'eternei I UTAH I Helper, Fr. Kreb» WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jcx*. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock 3prlngs. Louis Tauch*r Diamondville, Joe RoUct Vsak sastopnik izaa potrdilo i« svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Oias Naroda": Za eno leto $6.; za pol letm S3 ; za štiri mesece S2.; za čet— leti $150. New York City Je $7.* celo leio. Naročnina celo l*to. za Evropo le ti za