Leto XXIV., st. 244
Cpravniitvo: Ljubljana, Poccinijeva aBca 3
Telefon št. 51-22, 31-23, 31-24
Inseratm oddelek: Ljubljana, Poccinijeva ulica 5 — Telefon St 31-25, 31-26 Podružnici Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in
inozemstvo: UPI S. A., M1LANO
Računi: ;n Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje
Itaiiie: Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118
Voftofaa ptsbo*-ir gotovini Postgebuhr bar bezahlt
Lf^Mfana. tordt tj. ofeSo
zs'	ij
£«,1/1

L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 6. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Erblttcrte Kampis im ostprenssischen
b^ls r>
°S3
K. r. he Angriffe im Raum von Antvverpen im vvesentlichen. zum Scheitern
g« br.u ht — Feindliche Angrifisgruppen an der Adriatischen Kiiste zerschlagen \ ersiarkter feindlicher Druck in Sud-Ungarn — Harte Abwehrkampfe beider-
seits Seroc
lich des Dukla-Passes wieden erfolglos an-griff, warfen unsere Grenadiere die Bol-schewisten aus einer arn Vortage verbiie-benen Einbruchsstelle zuriick.
In mehrvvoehigen harten Gebirgskamp-fen in der Ost-Slowakei haben Truppen des Heeres und der VVaffen-SS grossere Ban-dengruppen zerschlagen und umfangreiche Beute sichergestelit. In der Mittel-Slovvakei sind vveitere Unternehmungen gegen die durch bolschevvistische Fallschirmspringer verstarkten Banden im Gange.
Beiderseits Seroe stehen unsere Verbande in harten Abvvehrkampfen gegen die n-it starken Kriiften angreifenden feindlichen Divisionen.
Die SchSacht im ostpreussischen Grenzgebiet hat nach Siiden his :n den Raum Augustovr iibergegriffen. Zvvischen Sudauen und Goldap gelangen den Bolschevvisten tiefere Elnbriiehe. Nach schvveren Stras-senkampfen ist Goldap in Feindshand gefallen. Siidlich Gumbinnen unterbrachen unsere Grenadiere im Riieken der vorge-drungenen Sovvjets deren Nachschubstras-sen. Durchbruchsversuche der Bolschetvi-ston beiderseits Ebenrode sind blutig ge-scheitert. In die erbitterten Kampfe im ostpreussischen Grenzgebiet grif-fen Schlaehtfliegei und FlakartUIerie der Luftvvaffe erfolgreich ein, zerschhigen so-vvjetisehe Anprriffsspitzen nnd verniehteten zahlreiche Panzer. In der siebentiigigen Schlacht in diesem Kampfraum vvurden bislier 61G feindliche Panzer abgeschossen oder erbeutet.
Angriffe der Bolschevvisten gegen den Briickenkopf Memel blieben erfolglos.
Auf der Landenge der flalbinsel Svvorbe drangten nnsere Grenadiere den eingebro-ehenen Feind vvieder nach Norden zuriick. Sie vvurden dabei wirksam durch das Fener leichter deutscher Seestreitkriifte und Kampffahren unterstutrt.
Im hohen Norden setzte der Feind hei Kolosjoki und an der Eismeerstrasse seine Angriffe unter starkem Schlachtflieger-einsatz fori. Grenadiere und Gebirgsjager \viesen die sowjetischen Angriffe ab und vereitelten Umfassung3versuche des Feindes.
Anglo-amerikanische Terrorbomber grif-fen bei geschlossener Wolkendecke Hanno-ver, Miinster, Braunschvveig, Neuss und Hamburg an und warfen vereinzelt Bomben in \Vestdeutschland.
Aus dem Fuhrerhauptqaartier, 23. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
ln- -rs Truppen bracbten durch Gegen-angvi;;-; ,,1M| zilhen W::!erstand die Angriffe der Kanadler im Ranni nordlich und nordijst iich Antvverpen im vvesentiicheh zum Scheitern. Auch die englischen Divi-srn, c" (ist!ich Hertogenbosch zum An-gri:ar.tr..ten, konr.ten nur wenig Boden gevvinnen.
Im i; s >11 von \Viirseien halten harte Kampfe in und um Bunkerstellungen an. Ostlich Luneville und im Raum von
Bruveros !<;> n es auch gestern zu heftigen ortliche n Gefechten. Eigene Gegenangriff« bracl.-ten den stelienvveise vorgetirungenen Feind nach geringen Anfangserfolgen ras< i: vvieden /um Stehen.
Im Etruskischen Apennin fiihrten die V<■!•!:.l;ide der 5. amerikanisehen Armee eine !Jc-5he von Angriffen, die abgevviesen vvnrden. An der -adriatischen Kuste zer-schhigen nnsere Divisicnen feindliche An-gii*fsgt:.—-vn. die d *n ganzen Tag iiber mit vermehrter Wncht gegen unsere Stel-
nordlieh Cesena Briicken-
n.
Ni
ir
m i ein
von <■ n frei
luniren anstiji
k> - t,- d;-r Feind einen kleinen kopf išher den Savii« gev.inn.-n.
Kampffahren der Kriegsmarine versenk-;f von Grr.-ia ohn? eigene Schii-r: • ?v • S: "Vboot und besclia-;veit- res schvrer. n ?*.. :•>', kiimpten sich unsere r ■ m sie-v tagelang im :i v • !) gegen die andringende V-vrrmaeht halten behaupten n-rerischen tJmfassungs-"1 gewannen Anschlnss an anptkrafte.
-t	uat sich der Druck des
in Riehtung auf die Donau ver-■tsrhe und ungarisehe Truppen >	S;:e|jed v.iederholte
•	Ai:griffe ab.
der ostlich Szolnok cin-i riseben und so\vjeti-geht \veiter. Nach liart-i r v.-rgeblicber Gegenwehr in einze!ne Gruppen aufgesplit-Debrecen schnitten unsere - Irs an die obere Theiss vorge-sovv.letischen Verbande von rrtigen Verbindungen ab und n hohe Verluste zu.
;!iden, vvo der Feind vvest-
V NraSji fi! „pPotSnacist^!
Stockholm, 23. okt. Kakor javlja *Afton Tidningen« po nekem poročilu iz Londona, so ugotovili vojni dopisniki, da je Aachen močno zmanjšal optimizem v Londonu. Tako je John Hali izjavil, da ni nobenih znamenj, ki bi kazala, da so nastali v vrstah nemškega naroda spori, na katere so zavezniki upali. Po svojih opazovanjih je prišel do zaključka, da v Nemčiji ni »protinacistov«.
ZtKtsasifscorlf^ts« gasečassfs
švfeiske^a parSameata
Stockliolm, 23. okt. Kkor javlja »Svcnsrka Dagbladet«, se bo.-ia obe zborn:ci ?0. oktobra sestali k javni zunanjepolitični razpravi. Predvidoma bo imel uvodno besedo zunanji minister Gunther.
Harrisii	t sva!
'i Mv® *r Was1iifigt©si
Bern, 22. okt. »United Press« javlja iz Moskve, da je odpotoval ameriški veleposlanik v Kremlju. po zaključku moskovske konference v Združene države na poročanje v Washington in se bo vrnil v Moskvo bržkone šele po predsedniških volitvah 7. novembra.
©gsrčsni fesfl isa vzhodnopruskem cbsnejsicni ozemlp
JSV&1"
da"
fein< k n
n n
Gesrs
lit.
r;i.cli >enen
Truppe drungei ihren r tiigten In dt

23.
r
Kn
vo
t. X položaju na bojišču ki sodelavec DNB-ja, dr. Max
■ nca preteklega tedna se Anglo-
c.	-r-. ni posrečilo, da bi dali težkim ln za nje tako izgub polnim jesenskim bit-kam značaj veleofenzive. Vsi njihovi napo-
:;azpr;:ijo dnevno v vrsto krajevno
i pos? nežnih akcij. Tu in tam sicer v, v.ar kilometrov, toda to zdaleka , kar so pričakovali in pričakovati li, če upoštevajo svoje izgube in dej-ria se ie ugodna. vremenska doba ježe skoro končala in da bodo Nemci no	i bl;žajoč> se novembrsko
:lo. Medtem bodo zbrali_ ogromne sile, o'.o pi: .le iz defenzivnega v ofenzivno st - nje.
Na južnem odseku so se izčrpali sovražni sunki v počasnem napredovanju .'Ir.Vogezov, torej mimo močnel-utrjenih postojank. Sovražnik večno znova poraze ter narašča* nie nemške bojne moči, kot na primer se-verno od Luksemburga, kjer so sovražol-5-: ' o' - bojne skupine bile odbite že od nemških predstraž ter pognane nazaj p■■■!:■■ Mc:-'?]e. Z zasedbo Aachena fo dobi • Američani samo kadeč kup razvalin., to.'; a izgubili so medtem toliko časa, da st-.-'Mo sedaj vzhodno od mesta pred novo nemško obrambno črto, kjer morajo zopet v? :k korak napredovanja plačati s potoki krvi. Velik krvni davek morajo nadalje plačevari tudi Kanadci, ki se trudijo, da bt z zasedbo izliva reke Schelde dosegU prost dovoz v luko Anvers, kar pa 'zgleda, da se jim za enkrat še ne bo posrečilo. Toda tudi s tem si ne bi pridobili odločilne strateške točke, marveč bi imeli v najboljšem slučaju le luko. ki je v bližini bojišča.
Tudi na vzhodu iščejo nasprotniki zaman kakSnega znaka, ki bi kazal na sko-rn : r --ruški zlom, kakor so te napove-
d.	^ .. Opustitev BeograJa je brezdvomno boleča izguba za nemško' vojne^ vodstvo. Toda s tem sovražnik še zdaleka ni okrnil obzidja trdnjave Nemčije. Nemška posadka je pognala v zrak veliki most preko Save, se umaknila proti severu ter nudi v kolenu Save in Donave, torej v neposredni bližini, ogorčen odpor.
T: : -> je težišče sovražnikove ofenzive še i dalje na madžarskem področju m ck: og vzhodne Prusije. Utrjena cona naj-vzhodnejše nemške province zadržuje nad-močne materijalne in človeške napore Sovj-tov. V ospredju,so bile v petek zopet okl-nmške sile, ki so na nekem mestu, namreč na severnem robu Rcminter Hei-r>. dr:-''--le globlji vdor. Vendar so morali, plačah Sovjeti pridobitev tega ozemlja z izgubo skoro 500 oklopnikov. k; so jih izgubili samo na področju med Suvalki in Schirv/indtom. Ker pa dovajajo z obeh strani nove rezerve, še ni možno govoriti o višku bitke. Sovražnikov glavni sunest je usmerjen sedaj proti cestam iz Goldapa
v Gumbinnen.
. Na področju severno od Varšave so izvedli Sovjeti šibkejši sunek, to pa verjetno zarili premeščanja in izpopolnjevanja svojih oddelkov, ki so utrpeli visoke izgube tukaj ter pri Eycltkau. S svojimi sunki severno in južno ol Varšave hočejo obkoliti razvalirv milijonskega mesta, ki so ga tedne zaman napadali, če nadaljujejo So-vjeti z napadi na Karpatske prelaze, hočejo s tem motiti nemške odmikalne premike v karpatskem loku in to na njiho-
vem severnem delu. Tu so Honvedi z močnimi ofenzivnimi sunki doprinesli k utrditvi položaja. Zaradi menjajočega se' dežja in snega zahtevajo ti gorski boji oJk čet velike napore. Izidi bojev na bojiščih pri Velikem Varadinu in Debrecinu je ključ za razvoj strateških poti celotnega pigO". vzhodnega bojišča. Z obeh strani dovaž?jo vedno nove rezerve. Severno od Debreclna sovražnik nadalje močno pritiska proti severu in severnozapadu. Nasprotno pa so Nemci z bočnim protisunkom, ki so ga izvedli iz Szolnoka proti vzhodu zasedli ozemlje. Severno od Szolnoka pa so zožili madžarski oddelki sovražnikovo mostišče ob Tisi. Tako se je ob koncu tedna poxa. zala tudi na tem bojišču konsolidacija nemških sil, ki kaže na močnejšo napadalno iniciativo.
„Pr£3&tJer©. atlantsko jišče" rasen grefeSesn
Stockholm, 23. okt. Kakor javlja londonski dopisnik lista »Afton Bladet«, ie postalo j »pozabljeno atlantsko bojišče«, namreč nem-i ška odporna gnezda pri St. Nazairu, Lo-! rientu in Bordeauxu, za zaveznike vedno resnejši problem. Približno 60 do 70 tisoč nemških vojakov se tam za utrjenimi betonskimi braniki še nadalje drži ter so odločeni, da dobesedno izpolnijo dano povelje, vzdržati do poslednjega moža. Ti Nemci napravijo večkrat izpade v okolico. Neka taka skupina je prodrla pred nedavnim 100 km globoko v deželo.
Amsterdam, 23. okt. Kakor javlja radio London, je izjavil prvi lord britanske ad-miralitete Alexander, da boj proti podmornicam še ni končan. Nemške podmornice so se zopet pojavile na nekaterih morskih poteh.
Navl s&Fasss&nl isspehi Jap&sscev na Leyti
Tokio, 23. okt. Japonski obrambi je 21. oktobra uspelo, da je poškodovala pred filipinskim otokom Leyte dva sovražnikova rušilca, dve bojni ladji in eno nosilko letal. Neko prevozno ladjo so Japonci potopili.
Tokio, 23. okt Japonski glavni stan je objavil, da so japonski letal sik i oddelki 19. in 20. oktobra ponovno napadli sovražnikovo mornarico v zallivu Leyte in potopili so 1 veliko prevozno ladjo in 1 lušilec ter itežko poškodovali 1 prevozno ladjo, 2 nosilki letal in 2 bojni ladji.
soseščini Zedf&jenlft d^žav
Prevrat v Giaatesssali — Državljanska v&|na v Hss&iesrasa
— Odstop slffžavgsega predsednika v Ssst Salvadtoru
Madrid, 23. okt. Kakor poroča agencija Reuter, je pristal začasni državni predsednik Ponces v soboto po 13urni revoluciji v Guatemali, ki jih vodijo mladi častniki in vojaki, na »brezpogojno kapitulacijo«.
Revolucija je izbruhnila, ko so častniki v barakah častne straže, 500 metrov od predsedniške palače, ubili svojega poveljnika generala Frederica Corado. Po ulicah mesta so divjali ves petek silni boji. Uporniki so bombardirali tudi trdnjavi San Jose in Matamores, ki obvladata mesto, ter nato napadli predsedniško palačo. Ko so zagrozili, da bodo pognali palačo v zrak, je ka-
pituliral državni predsednik Ponces s svojo vlado.
Kakor poroča agencija EFE o revoluciji v Hondurasu, je prodrlo približno 5000 Hondurcev, ki so doslej živeli v izgnanstvu v San Salvadoru, Guatemali in Nikaragui, preko meje, da bi vrgli državnega predsednika generala Tiburcio Cariasa, ki vlada že 11 let.
Državni predsednik San Salvadora Me-nendez je podal v soboto svojo ostavko. Za začasnega predsednika je določil Osmina Aguirro Salidasa, ki mu je bila tudi poverjena sestava nove vlade.
PanzergrenaiHere im We$ten
Vom Bereitstellungsraum wird ein Gegenstoss nnternommen — Panzergnenadiere rollen
auf »Tiger« Panzern nach vorn
Ves?:rka „:
v Sovjetski ssvszt
Madrid, 23. t. m. Kakor javlja londonski dopisnik lista »Ya«, ne zanikuiejo samo v nevtralnih deželah, marveč tudi v Zedinje-nih državah, da je Stalin zopet vzpostavil v Sovjetski zvezi versko svobodo. Dopisnik navaja izvajanja ameriškega tednika »Center of Information pro Deo«, ki razkriva Stalinovo vararie. in piše med drugim: Ne moremo govoriti o verski svobodi v Sovjetski zvezi, če sta v »svetu za ureditev odnosov med državo in cerkvijo« med ostalim dva člana protiverske organizacije, če je prepovedan verski poduk mladeničev do 18. leta in če prepovedujejo cerkvi vse ostale akcije.
Kanadski napadi na področju Anversa
kove napadalne skupine razbite ob jadi v južni Madžarski — Hudi oblam
Fuhrerjev glavni stan, 23. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Naše čete so s protinapadi in žilavim odporom v glavnem izjalovile napade Kanadčanov na področju severno in sever nov/.hodno od Anversa. Tudi angleške divizije, ki so pričele napadati vzhodno od Hertogen-boseha, so le malo napredov ale.
Na področju pri Wiirselenu se nadaljujejo hudi boji v.bunkerskih postojankah in okrog njih.
Vzhodno od Lunevilla in pri Bruveresu ji" prišlo tudi včeraj do silovitih krajevnih spopadov. Z lastnimi protinapadi smo jk> manjših pričetr.ih uspehih hitro zopet ustavili sovražnika, ki je ponekod napredoval.
Na etruščanskili Apeninih so izvedli oddelki ameriške 5. armade vrsto napadov, ki smo jih zavrnili. Ob jadranski ebali so razbile naše divizije sovražnikove napadalne skupine, ki so ves dan z ojačeno silovitostjo na:-kako vale naše postojanke. Lo severno od Cesene se je sovražniku posrečilo dobiti majhno predmestje preko Savija.
Bojni splavi vojne mornarice so potopili v Genovskem zalivu brez lastnih izgub britanski brzi čoln, nadaljnjega pa težko poškodovan.
Na Balkanu so se naše čete, ki so vzdržale na področju pri Nišu več dni klju!» pritiskajoči sovražnikovi premoči, osvobodile sovražnikovih obkoljevalnili poizkusov in se prik'juči!e našim glavnim silam.
V južni Madžarski se je ejaei* nasprotnikov pritisk v smeri proti Dunava. Nemške in madžarske čete so odbile severnozapadno od Szegeda ponovne boljševiške napade.
L ničenje vzhodno od Szolnoka obkoljenih rumunskih in sovjetskih divizij se nadaljuje. Po žilavi, a brezuspešni obrambi smo jih razdrobili v posamezne skupine. Severno od Debrscina so odrezale naše čete sovjetske oddelke, ki so predrli do zgornje Tise, zvezo z zaledjem in jim zadali veii-ke izgube.
Na vzhodnih Beskidih, kjer je sovražnik zapadno od prelaza Dukle zopet brezuspešno napadel, so vrgli naši grenadirji bolj-
šo se v glavnem izjalovili — Sovražni-anski obali — Ojačen sovražnikov pritisk bni boji ob obeh straneh Serocka ševike iz nekega, prejšnjega dne nastalega vdora zopet nazaj.
V večtedenskih hudih planinskih bojih v vzhodni Slovaški so razbile čete vojske in SS večje tolovajske skupine ter zajele obsežen plen. V srednji Slovaški se nadaljujejo akcije proti tolovajem, ki so jih ojačili boljševiški padalci.
Ob obeh straneh Serocka bi.iejo naS oddelki hude obrambne boje s sovražnikovimi divizijami, ki napadajo z močnimi silami.
Bitka na vzhod nopruskem obmejnem ozemlju se je razširila tudi proti jugu do okolice Augustovva. Med Suvaiki in Golda-pom so se posrečili boljše vikom globlji v<!ori. Po težkih pouličnih bojih je padel Goldap v sovražnikove roke. Južno od Gnra-binena so odrezali naši grenadirji napredujočim sovjetskim četam za hrbtom nji-hove oskrbovalne zveze. Prebijalni poizkusi boljševikov ob obeh straneh Ebenrode so se krvavo izjalovili. V ogorčene boje na vsehodnopruskem obmejnem o/"ml,iu so uspešno posegli hej »j letalci in protiletalsko topništvo. Razbil! so sovjetske napadalne k'in<' in uničili številne oklopnike. V 7 dnevni bitki na tem bojišču je bilo doslej uničenih ali zaplenjenih 616 cklopni-kcv.
Boljševiški r.ap<v!i proti memelskemn pretlmostju niso imeli uspeha.
Na kopni ožini polotoka Svvorbe so potisnili naši grenadirji vdriega sovražnika zopet nazaj preti severu. Pri tem jih je uspešno podpiral ogenj lahkih nemških pomorskih sil in be.jnih splavov.
Na skrajnem severu je sovražnik pri Ro-losjoki in ob ledenomorski cesti z močno uporabo bojnih letal še naprej napadal. Grenadirji in planinski lovci so zavrnili sovjetske n; pade in preprečili sovražnikove obkoljevalne poizkuse.
Angloameriški teroristični bombniki so napadli ob popolnoma oblačnem nebu Ha-nover, Miinster. Braimsclivveig, Nenss in Hamburg in vrgli posamič bombe na zapadno Nemčijo.
Hudi fešji na zapadu
Nemci so s protlsisnJri očistili majfefte vsic-re — Nemške čete so zavzele cazaf obvladujočo višino šisžsas ss Csršii-
zzzz&ia
Oklopni grenadirji na zapadni fronti
S pripravljenostne postojanke odhajajo oklopnf grenadirji na oklopnlkih »Tiger« na bojišče k protisunku proti sovražnika.	Foto: Kutth-Atlantic
Berin, 23. okt. V nedeljo so bili na zapadnem bojišču številni trdi. toda krajevno omejeni boji. Razen na dotedanjih žariščih so ponovno napadli Angloameričani južnovzhodno in sevemovzhodno od Hertogen-b oseh a, ob gozdu Pairoy in sevemovzhodno cd Gerardmera. Ob predmostju pri Šeldi je ojačil nasprotnik topniški ogenj in letalske napade na utrdbe pri Breskensu ter na obalne baterije pri Vlissingenu. Iz Bre-skensa, ki so ga ves dan učinkovito obstreljevale nemške baterije, je prodrl sovražnik proti tamkajšnji ribiški luiu. Razen tega krajevnega vdora so se izjalovili vsi os aii napadi proti južnemu in vzhodnemu odseku predmostya. S tem, da so Kenadci zajedli Breskens, se niso bistveno nič pribl:ža!i svojemu pravemu napadalnemu cilju, ker so težke nemške baterije na otokih Valhe-ren in Zuid Beveiand tudi v nedeljo vzdržale močne sovražnikove napade. Da bi ojačili svoj pritisk proti področju ob izlivu Šel de, so nadaljevali Kanadci severno od An ver ga na cesti proti Roosendaalu. Naj-silovitejši napadi so bili na kraj Esschen, ob cesti proti Roosendaalu. Kanadci so prvotno, čeprav z velikimi izgubami, nekoliko napredovali, nato pa so j h tukaj in južnovzhodno od kraja napadle nemške čete in , ih potnisnile nazaj proti jugu. Razširjenje sovražnikovega napadalnega področja proti severovzhodu, pri čemur so piodrle oklopniške kanadske edinice predvsem vzdolž ceste Heitogenbosch-Nimvvegen, ni vplivalo na položaj. Nemške čete so s protisur.ki takoj zajezile majhne vdore. Ob predmostju pri Maasi so se omejevali Britanci na brezpomembne sunke napadalnih skupin. Čeprav je podpiralo večdnevne napade dveh pehotnih in ene oklopniške divizije približno 230 topov vseh kalibrov, je moral sovražnik pod vtisom svojih velikih izgub prehodno prenehati poizkuse, da bi razcepil nemško predmostije zapadno od Maase.
Na področju Aachna so Američani nadalje močno pritiskali severnozapadno od "VViirseelna. Kljub silnim napadom pa so dosegli samo dva krajevna vnora, katerih enega so Nemci s protisunkom takoj očistili, drugega pa zožili. Boji za posamezne utrjene postojanke so v večernih urah še tra-jadi. V ostalem je sovražnik premeščal svoje sile na področju okrog Aachna. Kaže se, da tudi še niso končani premiki ameriških čet na južnem krksenbu: š kem v ozemlja, ki so iih Nemci ponovno motili s topniškim obstreljevanjem. Tudi tu so izvedli nadalje samo brezuspešne krajevne sunke proti nemškim prednjim zaščitnicaim na zapadnem obrežju Mosele. Na južnem krilu ameriške 3. armade nastaja vzhodno in južnovzhodno od gozda Pamoy novo žarišče. Savražnik napada z naraščajočo silovitostjo na obeh straneh železniške proge, ki vodi iz Lunevilla proti severovzhodu. Z neprestanimi sunki so dosegli več krajevno omejenih vdorov ki pa so jih Nemci s proti-sunki zajezili. Računati je z nadaljnjimi močnimi napadi v tem odseku. Boji pri Bruyeresu. kjer je sovražnik v nedeljo po težki topniški pripravi s severa in juga napadel pogorje tik sevemovzhodno od m&sta. so se razširili dalje proti severu. Sovražnikovi sunki severno in južnozapadno cd Baccarata, s katerimi je hotel nasprotnik vezati nemške sile, so obtičali v obrambnem ognju. Medtem ko namerava sovražnik z napadi s področja Bruyeresa prodreti proti St. Dio-ju. poizkuša južno odtod z novimi silnimi sunki vzdolž francoske narodne ceste 428 in 417 prebiti se do Gerardmes»i. Vkljuib velikim izgubam pa so bili tudi ti napečLi brez pomembnejših uspehov. Ob gornji Mbseioti ao Nemci s protinapadi od-
bili z juga proti Gorardmerju naperjeni sovražnikov sunek. Nemške čete so že prejšnje dni razbile pri Cornlmontu močnejše sovražnikove skupine' in jih vrgle nazaj. V nedeljo so svoje akcije nadaljevale in zavzele južno od Cornimonta obvladujočo višino. Ob izvirih Ognona so boji po daljšem odmoru,zopet oživeli. Napadi, s katerimi hoče napredovati sovražnik ob cesti Remiremont— Mulhouse, so se znova izjalovili _v strnjenem obrambnem ognju. V nedeljskih obrambnih bojih so uničile nemške čete 27 angloameriških oklopnikov in oklopniških voz. Mod uspešmmi protinapadi so zaplenile 11 težk:h orotitankovskih topov in privedle okrog. 200 ujetnikov.
Z fcofilča p?I Beogradu
Berlin. 23 okt. Velika nemška rojna skupina. o kater so boljše v ki že poročali, da so io uničili n ki se je prebila s področja izliva rek- Mora ve proti zapadj. je dosegla slavne črte in se v r?zličn h i. d-' ;y>at?.v:!a v brati. Štiri tedne je povsem navezana sama nase in le s podporo nemških »etal .^c.r/av.da boljše-v 'ko ofenzivo, ki so io vod'!i sovražn k; s 3 .Mrclsk eni zbori in 1 motor z-ranim zboivm pr:.t Beogradu. S svojim za^ržaniem ;e ve-z?la glavnino teh arm?d in i"'m v najtrš-"h bojih zadala vel ke izgube Zaradi njenega odpora so se mora e povra/r. kove skupine. k; so vdrle v južni del mesta, zonet umaknit; in so !?hko šele 20 oktobra »vdsil jemale mpad na Beograd. Posadka r>r°dinostja ie nrdobila s tem č?s. da se je lahko od.naknila na severno obrežje Save.
O tej sedaj že zaključen bitk: poročajo še tele podrobnosti:
Močni deli te boine skunne. k se je ▼ težkih bojih prebja;a proti zapadu. so pri Mokrem Lugu napadli višinske postojanke, kjer so se na majhnem nrc=toni utrd :e razmeroma velike sovjetske s;le. So\ r2Žnku ni pokazala svojega namena in ie nenadoma z močnim sunkom nrodr'a sovjetske zaporne postojanke južno od Dunava. Bojna skupina je uničila glavnino 2 sovjetskih polkov, prekoračila v težki borb; železniško progo "n je v nojboljš' disciplini in nezlomljivem bojnim duhom skoro neovrano od sovražnika 3a ob S;ivi. dokler se ni združil nri predmostju ob Šabcu s tamkajšnjimi nem'k;m: edinicami. Bojna skupina je privedla s seboj tud- večino svojega težkega orožja in vozil Gorsk lovci, lovci in oklooniški grenad;rii te bojne skupine so s tem prenrečli sovjetsk' operativni načrt Njihove lastne izgube ne znašajo več kot 15%.
Žrtve teroršstfg^esra napada > na Milan
Milan, 23. okt. Pri poslednjem težikem terorističnem napadu na Milan 20. oktobra • je bilo ubit h 500 in ranjenh 600 oseb. I>>-slej pa še niso razkopali vseh ruševin tako da bo to število še večje Izpod razvalin šole »Franeesco Criski« so izkopali 150 raz-mrcvfrjenih trupel šolskih otrok. Mnogo zasut:h otrok v osta'ih šolah :n otroških domovih še niso mogli izkonati.
Cordell Hull obolel
r Ženeva, 23. okt. Kakor javlja redio New York. se je odpravil zunanji minister Hull, ki je zbolel pred 3 tedni na vratobolu, ▼ bomaco da bi se podvrgel temeljiti zdravniški preiskavi.
■ v.,*«-, -.
Zatemnitev od 17.30 do fci«
aUTRCfe SL 244
Torek. 24. X. 1944
Obnovitev prisege in zagotovilo sinovske
vdanosti
G. prezident je včeraj prejel naslednjo značilno brzojavno sporočilo iz Logatca:
Gospodu divizijskemu generalu Leonu Rupniku, prezidentu Ljubljanske pokrajine in generalnemu inšpektorju vsega domobranstva — Ljubljana, pokrajinska uprava.
Domobranci, združeni z vsem ljudstvom v Logatcu, pošiljajo ob jubilejni proslavi prve obletnice prihoda slovenskih domobrancev v Logatec generalnemu inšpektorju prisego zvestobe, neomajnega zaupanja in sinovske vdanosti in obljubljamo neodjenljiv boj
komunizmu do popolnega uničenja.
živel general Rupnik!
•
Pričujoča brzojavka ne izraža samo zadovoljstva domobrancev logaške posadke in tamošnjega prebivalstva nad dejstvom, da je Logatec že nad leto dni trdno v posesti in zaščiti domobranskega orožja, marveč je tudi dokaz, da je domobranska misel, katere začetnik je g. prezident, pognala globoke korenine med našim ljudstvom.
Brzojavka iz Logatca je tudi ponovno zatrdilo in zagotovilo, da se je naš narod dokončno opredelil ter stoji neomajno v taboru resnice in pravice proti vse uničujočemu komunizmu.
©& ustanovitvi nemške ljudske vofske
Berlin, 22. okt. Berlinski nedeljski listi se obširno bavijo z ustanovitvijo nemške vojske. Pod velikimi naslovi navajajo smisel in cilj nemške ljudske vojske.
»Ves narod nespravljiv sovražnik«, je naslov uvodnika v listu »Volkischer Beo-bachter«, ki ga je napisal stotnik Ritter v. Schramm in ki pravi med drugim:
»Nemški vojak ne misli na to, da mu bo nemška ljudska vojska odvzela glavno težo boja, toda zaveda se pomena velikega števila ter ve, kaj pomeni, če je to število v odločilnem trenutku pomnoženo in ga s tem razbremenjuje v stranskih nalogah,w tako da lahko na odločilnih mestih nastopi z osredotočenimi silami. V tem smislu niso pripadniki nemške ljudske vojske samo formalno vojaki, marveč dejansko po-množujejo nemško oboroženo silo. Sedanji boj pomeni najvišjo in poslednjo obliko ljudske vojske v njenem obsežnem pomenu. Doba vojaškega specijaliziranja, ki prepušča boj in bodočnost Nemčije samo vojski, je s tem dokončno končana. Sovražnik nima sedaj za nespravljivega sovražnika samo vojske, marveč oborožen narod v vsej njegovi skupnosti. Nemški narod bo postavil vojake nemške ljudske vojske pod isto strogo vojaško disciplino in jim ukaza; prav tako spoštovati mednarodno pravo kakor svojim vojakom. Nemški narod ne bo vodil divje in samo rušilne, marveč sistematsko ljudsko vojno.«
»Deutsche Allgemeine Zeitung« imenuje novo dobo nemškega obrambnega boja, ki
je nastopila z ustanovitvijo nemške ljudske vojske, »ljudski boj za Nemčijo in pravico«. Ce bi se posrečilo sovražniku, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, prodreti nemško zunanje bojišče, potem bi naletel v vsej Nemčiji na eno samo bojišče. Videl bi poleg sebe, pred seboj in za seboj same odločne borce, čijih število bi bilo tako veliko, da ga sam nikdar ne bi mogel doseči. Ta ljudski boj bi pokazal sovražniku, da je zdaleka izgubil svojo nad-moč na moštva in gradivu. »Mi vemo, da ne moremo proizvajati več orožja kakor naši nasprotniki, ki črpajo surovine iz ogromnih rezerv sveta«, pripominja list, »toda ustvarili bomo drugo orožje, ki bo daleč prednjačilo sovražnikovemu. Sovražniki Nemčije se borijo za oblast in za tržišča. mi pa za domovino in pravico. Oni hočejo potisniti svet nazaj v 19. stoletje, mi pa hočemo enotnost in svobodo, čije podlaga je narodni socializem.«
»Berliner Morgenpost« ugotavlja pod ogromnim naslovom, da je postal ves nemški narod ena sama velika vojska. »Zakon sedanjosti« je: Svojo svobodo in življenje lahko samo sami zavarujemo. List navaja med ostalim tudi madridski list »Informa-tiones«, ki je zapisal 20. oktobra 1. 1944 o ustanovitvi nemške ljudske vojske, da ima Nemčija z obrambo domače zemlje, ki jo bo branil ves nemški narod, pravico, postaviti svojemu narodu ustrezajoče zahteve.
Stični prevrat na Ma
Budimpešta, 22. okt. Madžarska agencija MTI javlja glede na politični prevrat, ki je bil izvršen pretekle dni na Madžarskem, o odstopu državnega upravitelja Hortyja in novi madžarski vladi Szalasija s pristojnega madžarskega mesta še naslednje podrobnosti:
Ko so razširili v nedeljo 15. oktobra opol-
■ dne preko madžarskega radija v imenu državnega upravitelja preglas, ki je pomenil izdajstvo nad Nemčijo in kapitulacijo Madžarske pred boljševizmom, je pričela narodna opozicija takojšnje protiukrepe. Od tega trenutka dalje je bila trdno odločena v vseh okoliščinah in z vsemi sredstvi preprečiti izdajstvo in nadomestiti izdajalsko vlado z novo ljudsko vlado. Odločno zadržanje narodne opozicije je povzročilo v taboru državnega upravitelja in njegove izdajalske klike kmalu močno negotovost. Zaradi naraščajočega pritiska opozicije je postajal položaj državnega upravitelja čim dalje bolj nevzdržen, posebno, ker je postajalo vedno bolj jasno, da se je glavnina madžarskega naroda odvrnila od izdajalskega zadržanja madžarskega državnega vodstva. Pod tem pritiskom je hotel držayni upravitelj v zgodnjih jutranjih urah dne 16. oktobra odstopiti. Hotel se je umakniti popolnoma v zasebno življenje in se nastaniti nekje izven Madžarske.
Zato je po min. predsedniku Lakatosu sporočil nemškemu poslaniku, da se postav-
lja pod. varstvo nemške vlade in prosi, da se sme s svojo rodbino preseliti v Nemčijo. Nemška vlada je ugodila tej želji. Istočasno je dal general Lakatos primerna povelja policiji in vojski, da bi preprečil krvo-prelitje.
še istega dne je odstavil državni upravitelj Lakatosovo vlado, poveril sestavo nove vlade voditelju stranke Puščičastih križev Szalasiju in podpisal listino o svojem odstopu, s katero se je istočasno odrekel vsem pravicam državnega upravitelja.
Medtem je Horthy zapustil s svojo rodbino v spremstvu generalnega poročnika Vattaya, dosedanjega šefa vojaške pisarne, ter generalnega majorja Rrunssika v posebnem letalu Budimpešto in se podal v Nemčijo.
Majhna izdajalska klika, ki je hotela z brezpogojno kapitulacijo vreči Madžarsko v boljševiški prepad, se ni upala niti poizkusiti preprečiti prevrat. To je dokaz, na kako šibkih nogah je stala ta izdajalska klika in kako močne so bile narodne sile Madžarske, ki so takoj imele za seboj ves madžarski narod,
Madžarski židfe v delovni službi
Budimpešta, 22. okt. Po vladni odredbi
so pritegnjeni k vojaški delovni službi vsi židje moškega spola v starosti od 16. do 60. let.

Fs konSerenel CS&ureSillla In Stalina v Mes&v!
Berlin, 21. okt. V soboto zjutraj so izdali o sestanku med Churchillom in Stalinom uradni komunike, iz katerega je jasno razviden načrt, da se izroči Evropa boljševizmu, uniči Nemčija in zasužni nemški narod. Dovolj značilno je, da so ob pričetku komunikeja ponovno potrdili uničevalno vojno, kakor je bila izrečena tudi na konferencah v Teheranu in Que-becu. Iz komunikeja je razvidno, da ni bil Stalin pripravljen dati koncesije niti v eni odločilni točki.
Objava ne vsebuje niti besede o samostojnosti Bolgarije, Rumunije ali Grčije, prav tako ni niti govora o baltskih državah in Finski. Churchill je torej že naprej odobril sovjetsko politiko v teh deželah.
Predvsem pa so v Moskvi ponovno izdali angleške zaveznike Poljake. Ni prišlo do sporazuma med londonskimi begunskimi Poljaki in poljskim sovjetom v Lublinu. Objava govori le o »napredku v reševanju poljskega vprašanja«, o »zmanjšanju sporov« in o »razčiščenju gotovih nesporazumov«, vendar ugotavlja, da bodo morali o važnih točkah še nadalje razpravljati. S tem je postavila britanska vlada svoje izdajstvo na raven notranjepolitičnega spora ter naprtila min. predsedniku poljske begunske vlade v Londonu MikoIajczyku odgovornost za nadaljnji razvoj, ki bo verjetno dovedel le do končne kapitulacije poljskih beguncev v Londonu pred lublin-skim sovjetom.
ženeva, 21 okt. Po nekem newyorškem poročilu je govoril na neki prireditvi ame-riško-sovjetskega zavoda v Newyorku sovjetski veleposlanik Gromikov. V govoru je pohvalil sodelovanje med obema velesilama in izrazil upanje, da bodo postali odnosi še tesnejši. Zastopnik sovjetske trgovinske zbornice je poudaril v svojem govoru nujnost, da dajo Zedinjene države Sovjetski zvezi na razpolago finančne kredite. Ameriške tvrdke bi bile potem prve, ki bi bile po vojni deležne dobičkov sovjetske zunanje trgovine.
popisa — žrtev moskovskih
Štockholm, 23. okt. Uradni sovjetski list »Pravda« podaja pregled moskovske konference in ugotavlja, da pomeni »nov korak
naprej v razvoju anglo-sovjetskega sodelovanja«. Značilno je, da »Pravda« izrecno poudarja, da so imeli prav oni, ki so smatrali anglo-sovjetsko sodelovanje, ojačeno s pomočjo Zedinjenih držav, kot »temeljni kamen ne le boja proti Nemčiji, marveč tudi bodočega miru v Evropi«. To potrjuje nemško tezo, da so Angloameričani izročili Evropo boljševizmu, kar po teheranski konferenci ni bilo več dvomljivo, članek »Pravde« je odkrita izpoved sovjetskega imperializma, ki se popolnoma zaveda, da je nadvladal angloameriško politiko v Evropi.
Z zadovoljstvom ugotavlja »Pravda«, da so v poljskem vprašanju močno napredovali. V čem obstojajo ta napredovanja, ni nobenega dvoma. Anglija in Zedinjene države so žrtvovale Poljsko, čeprav so poizkušali na moskovski konferenci odstraniti spor med obema strankama, bo Moskva že skrbela, da bodo sovjetski Poljaki tudi nadalje obdržali vodstvo in da ne bodo popustili v svojih zahtevah, dokler se ne bo londonska begunska vlada brezpogojno podvrgla moskovskemu diktatu.
Izvajanja lista »Pravde« je še podčrtal moskovski list »Izvestja«. Tu je še bolj vidno, da je bila Poljska cena za anglo-sov-jetsko sodelovanje. Tudi ^Izvestja« izražajo upanje, da bo poljsko vprašanje v bližnji bodočnosti zadovoljivo rešeno, »zadovoljivo« seveda v smislu Kremlja.
Amsterdam, 23. okt. Min. predsednik poljske begunske vlade Mikolajczyk se je vrnil iz Moskve v London. Zunanji minister Eden še ni prispel v London. Kakor javlja angleška poročevalska služba, domnevajo, da se še vedno razgovarja o stvareh, o katerih se najlažje osebno pomeni.
Grški kralj se ne sme vrniti v Grčijo
Ženeva, 22. kol Kaže se. da še nadalje velja prepoved ,ki jo je Churchill verjetno izrekel na željo Sovjetske zveze, da se namreč grški kralj ne sme prej vrniti v Grčijo, dokler tega ne bo odobrilo ljudsko glasovanje. Na vsak način je grški kralj Jurij ponovno izjavil, da se ne bo prej vrnil v Grčijo, dokler mu tega ne bo omogočilo ljudsko glasovanje. V ostalem je pozval grški narod, naj nadaljuje borbo.
Gospodarstvo
Omejitev menjave službenega mesta
Za ureditev rednega poslovanja je vrhovni komisar za operacijsko ozemlje »Jadransko primorje« dr. Rainer izdal na podlagi danega mu pooblastila naslednjo naredbo o omejitvah menjave službenega mesta, ki je objavljena v »Službenem listu« od 21. oktobra.
čl. 1. Zasebni in javni obrati, kakor tu-dj uprave katere koli vrste smejo sprejeti delavce, nameščence, vajence in prakti-kante nenemškega državljanstva le tedaj, če imajo redne poslovne (delavske) knjižice (zakon z dne 10. januarja 1935, številka 112) in če je delovni urad sprejemu pritrdil. Pritrditev nj potrebna za sprejem v kmetijske in rudarske obrate. Izjema glede rudarskih obratov pa ne velja za sprejem delovnih moči, ki so bile nazalnje zaposlene v kmetijstvu.
čl. 2. Delodajalci, delavci in nameščenci, vajenci in praktikanti smejo odpovedati delovno razmerje (učno pogodbo) šele tedaj, če je delovni urad njegovo (njeno) razrešitev odobril. Olpoved brez pritrditve delovnega urada ni pravnoveljavna. S pritrditvijo delovnega urada pa ni odločeno o sami upiavičencsti odpovedi. To velja tudi za odpove 1 i. dane brez upoštevanja odpovednega roka.
čl. 3. Pritrditev razrešitvi delovnega razmerja po čl. 2. ni potrebna: 1. če sta pogodbeni stranki glede razrešitve delovnega razmerja sporazumni, 2. če se mora obrat ustaviti, 3. če je bil delavec, nameščenec, vajenec aH praktikant sprejet na poskušnjo kot pomožna moč in delovno (učno) razmerje v čnem mesecu preneha. 4. če gre za priložnostno službo ali zaposlitev, ki ne presega 24 ur na teden, 5. ce gre za razrešitev delovnega razmerja novinarjev, glelaliških igralcev, filmskih umetnikov in artistov.
Izjema po točki 1. prednjega odstavka se ne uporablja za obrate naslednjih vrst: rudarstvo, pridobivanje železa in jekla, kovinske topilnice, izdelovanje železnih, jeklenih in drugih kovinskih prelmetov, strojne tvornice, jeklarne. ladjedelnice, tvornice letal in tvornice vozil, elektrotehnika, optika in fina mehanika, kemična industrija, poročevalstvo in promet. Poleg tega si pridržujem, da po upravn; poti posamezne gospodarske panoge, obrate in osebe izvzamem od predpisov po členih 1. in 2.
čl. 4. Kdor izstopi iz delovnega (učnega) razmerja, se mora v 3 dneh ko svojo dosedanjo službo zapusti, prijavit; delovnemu uradu, ki je po njegovem zadnjem prebivališču in bivališču pristojen.
čl. 5. Te določbe veljajo smiselno tudi za družinske člane, ki redno sodelujejo v obratih zakonskega druga, prednikov ali bratov in sester, tudi če niso zaposleni kot delavci ali nameščenci.
člen 6. Pritrditev po členih 1. in 2. se sme vezati na pogoje, če je v kakem po. sameznem primeru dvomno, ali je pritrditev delovnega urala potrebna, odloči o tem delovni urad sam dokončno.
člen. 7. Predlog po čl. 1. mora podati pri pristojnem delovnem uradu delodajalec, ki hoče ko?ra sprejeti, predlog po členu 2. pa pogolbena stranka, ki heče delovno razmerje razrešiti.
člen 8. Za pritrditev je pristojen: a) glede sprejema delovni urad, v čigar okraju je obrat, ki namerava koga sprejeti, b) glede razrešitve delovnega (učnega) razmerja pa delovni urad, v čigar okraju je kraj, kjer je kdo nazadnje delal.
Glede posadk pomorskih ladij, izvzemši mornariške nameščence, je namesto delovnega urada pristojna za pritrditev sprejemu najemna luška kapitaniia; za razrešitev delovnega razmerja pa odslovitvena luška kapitanija.
člen 9. Kdor ravna zoper to naredbo ali se .ji izogne, zlasti kdor opusti svoio zaposlitev pred zakonito razrešitvijo- delovnega (učnega) razmerja, se na predlog lelov-nega urada kaznuje z zaporno in z d-nar-no kaznijo ali z eno teh dveh kazni.
člen 10. Vse določbe, ki nasprotujejo tej naredbi, se razveljavljajo. Za izvrševanje te naredbe potrebni ukrepi se izdajo po upravni poti.
Rainer s. r.
Zagotovitev preskrbe z lesom
Ker morajo biti vse za'ege lesa prvenstveno na razpolago potrebam skupnega vojevan a je vrhovni komisar za coenic.jsko ozemlje »Jadransko primorje« dr. Rainer zdal naslednjo odredbo za zagotov tev preskrbe z lesom, ki je objavljena v Službenem listu od 21. oktobra.
Člen 1. Da bi se zagotovla preskrba lesa za kritje vojnovažnih potreb, se smejo pred-pisati določene sečnje, tako imenovane poseke. Po upravni pet se določi, kateri uradi bodo poseke predpisov •!<
Člen 2. Pravn- posli o- hlodih in drogovih, rezanem lesu in furnirnskem lesu. lesu za celulozo., jamskem lesu, tesanem lesu n drvih se smejo-ie tedaj opravljati, če preda kupec lesa cb sk'epu pogodbe sopogodben ku nakupnico ali nakupno dovolilnico • za ustrezne količ ne in t rste. Po upravn- poti se tfolo* urad. ki br, sme! -zdajati nakuprvce n nakupne dovolilnice
Člen 3. Za odpravljanje lesa z operacijskega {.zemlja »Jadransko p-rt morje« je peleg tega potrebno meje dovoljenje za izvoz
Člen 4. Hkrati z izdajo naicupn-c al- pa pozneje se smejo prodajalcu ali kupcu gozda rskh pro zvodev določiti r-Ofccj .
Člen 5. Za izvrševanje te naredbe potrebne j-dredbe se :zcajo po upravni p •*»
Člen 6. Ob kršitvah te naredbe se uporablja člen 6. naredbe o zajetju gospodarstva za vojne namene z dne 27. avgusta 1944.
Sprememba naredbe o odlogu obveznosti v Ljubljanski pokrajini
Na podlagi danega pooblastila je vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« dr. Rainer izdal naslednjo- naredbo o spremembi naredbe z dne 22. julija 1944. o podaljšanju rokov m o odlogu za obveznost- v Ljubljanski pokrajini:
V členu 5, odstavku 3. gornje naredbe določeni rok za vlaganje predlogov za podaljšavo plačilnih rokov se podaljšuje do 31 oktobra 1944.	__
Rytl hudo obolel
Štockholm, 22. okt. Po Švedskih poročilih je težko zbolel bivši finski državni predsednik Ryti.
Roosevelt brez krinke
Ženeva, 23. det Roosevelt je izjavil v nekem govoru pred »Foreign Policy Associa-tion« k vprašanjem amer ške zunanje politike, da so si zaveznki povsem edini, da z nemško vlado nočejo razpravljat.. Svetovni mir pa v ostalem ni'mogoč, če ne bi Združene države pripomogle k dosegi mm. Nemčija se danes bori za vsako ped zemlje Ameriki narod je moral v pretok! h letih preživet; krizo velikih debat Izgledalo je. kot da bi 6e Združene države lahko zed nile z Nemčijo. Toda one so to odklonile. Prav tako bi lahko, sklenile Združene države kompromis z Japonsko ter bi tako lahko dosegle gotove postojanke v Az ji. Toda tudi to so odklon le. Severnoameriški narod je dosege' v posed-njem času »moralno, pol:tičnc. gospodarsko n vojaško moč«. In s to močjo je pr šla odgovornost in priložnost »prevzeti vodstvo narodov«. Po vojn: se bodo znašli štrje zaveznki v »še večj in težji nalogi«, namreč v zavarovanju miru. Svet z&vezn kov mora posedovati potrebno moč, da ishko hitro in odločilno dela za ohran tev miru in to. če -e potrebno tudi s silo
Zaključno je Roosevelt še enkrat omenil, kako bodo postopal z Nemčijo v slučaju zavezniške zmage, ter je poudari, da zaveznki nt bodo dopustili Nemčiji nobene možnost, la bi še kdai lahko pr šla do vojaške moči. Nemške osebnosti bodo 6trogo kaznovali in potrebno je. da si Neme »odsluž jo povratek v skupnost redoljubnih narodov«.
Berlin. 2.1 okt. D:plomatjk dopisnik DNB-ia dr. Horn piše o Rooseveitovem govoru:
Govor je vkljub zunanjepolitični vsebin- izrazit voliln? govor in je vsled tega v prvi vrst namenjen za notranjeno it čno uporabo. Toda vsebuje nekaj omembe vrednih pr znanj, k so j.h tudi v Berlinu z zan manjem zabeležili.
Du odklanjajo zavezniki vsako razpravljanje z Nemč: o. to se pravi, da zahtevajo brezpogojno kapitulacijo, n nič čudnega. Roosevelt tudi potrjuje, da hočejo nerrškemu narodu zlomiti hrbtenico. Njegova trditev, da nemšk" rarod ne bo zasužnjen, da pa si mora odsluži] povratek v skupnost takc.zvanih m r-jijub-nih narodov n da bo strogo kaznovano ie nemško vodstvo, je samo zakasnel jn vse preveč prozoren poizkus, da bi z njim prlkrli
javno razglašene uničevalne načrte. To jO samo poizkus, da bi ujeij narod na liman ce, poizkue na katerega je nemški narod že odgovoril. Brezpogojn odpor, ki ya postavlja nemški narod nasproti uničev- ni volj svojih sovražnikov govori za pravilnost Rooseveito-ve napovedi, da bo stala pot v Berlin potoke km. Svoj m volilcem pa je hotel Roosevelt o'epšati te krvne žrtve z zjavo da jirn je dana s tem edinstvena možnost, da prevzamejo vodstvo svetovne politike. Končno je odvrgel Roosevelt krnko: njegov cilj je svetovno gospodstvo in vsled te Ga je tud-' odkloni! vsakršen sporazum z Nemčijo in Japonsko. Že dolgo znano dej-rvo da se e pred-edn k Zcnženih cr?sv z vsemi s lan- za\ze;nal za vojno, je dar es sam potrd ! S "en je izrečena obsodba politike moža, k h; če tud v povojni dob s silo zvesti svoje gospodovalne rac: te.
NagrrelovaKja želssitici
V območju tukajšnjega železniškega ravnateljstva so bili povišani z veljavnostjo od 1. marca t, 1. naslednji višji uradniki:
za višje svetnike IV-1 Smerdu Franc. ing. Gliha Ivan, dr. Benko Leopold in Drovenik Matija, dalje za svetnike IV-2: ing. Novak Stanislav, ing. Karis Boris in ing. Uran Do-bromil ter za svetnika V. pol. skup. ing. Kravanja Viktor in ing. Eleršek Lad s-a v.
z veljavnostjo od 28. avgusta t. 1. so napredovali še:
za viš. svetnika IV-1 dr. žekar Fr. nc, za svetnike IV-2: Kepec Ivan, Hvast ia Frančišek, dr. Melliwa Viktor, dr. Vid.e Igor, ing. Sajovic Marjan, ing. Mikuž .Milan, ing. Golob Janez, Irkič Ignacij, in ing. Kuljlš Vinko.
Z veljavnostjo od 29. avgusta t. 1. sta bila slednjič povišana za svetnika V. pol. skupine: ing. Slana Franc in ing. Spaseno-vič Tihomir.
Bibliofilska izda ja Tavčarjevega »Cvetja v jesen?« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrod^ni pisarni. Z nakupom knjige boste podprl! delo teli dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir.
ŠPORT
Nogomet za vsako ceno
Slabi Igri na razmehcanem igrišča — Izt3& vs&i pred
Ljubljano m Hemaescim
Ljubljana, 23. oktobra
»Ob vsakem vremenu in za vssiko ceno,« to je bilo geslo, ki je veljalo za včerajšnji nogomelni spored na igrišču Ljubljane v okviru domačega nagradnega turnirja, v katerem sta bili včeraj na vrsti VI. kolo junionakega in IV. kolo seniorskega tekmovanja. Medtem ko je v dosedanjem poteku te konkurence prevladovalo naziranje, naj bi se tekme odigravale samo v ugodnem vremenu, so organizatorji zaradi stiske s teiimini in nastopajočega deževnega vremena včeraj zavrgli to stališče in pognali naše nogometaše na travnik v skoraj neprekinjenem dežju, ki je do kraja raz-mehčal ttla in spravil igra!ce še ob tisto nekaj stabilnosti, ki so jo imeli. Spored je tekel cd zgodnjih jutranjih ur do trdega mraka, odigrane tekme pa je treba v celoti oceniti za športno brezpomembne in potrebne pač samo za izpopolnitev tabele o tekmovanju in končno razdelitev nagrad, ki so pripravljene.
Razen vremena in terena je imel velik delež za slabo uslugo, ki jo je posebno v igli tako imenovanih najboljših ljubljanskih enajstoric prejelo nekaj sto obiskovalcev včerajšnje prireditve, tudi sodnik go:p. Dolinar, ki si je v burnem poteku ig e m zaradi nezanesljivosti igralcev na spolzkih tleh — pa tudi zaradi nj;hove osebne »športne« vzgoje — privoščil celo vrsto po-grešk in spregledov. Nesportni prizori z igrišča so se po končani igri prenesli tudi pod tribune v obliki čisto p:ostrškegadejanskega obračuna med dvema taboroma iz raznih razlogov razočaranih gledalcev. Dogodek sicer ni osamljen na naših nogometnih igriščih, res pa je, da je že precej dolgo, odkar je morala nogometne viočekrvne-že razganjati policija in odkar smo spet enkrat prisiljeni zapisati, da nam bo bolj ustreženo — in tudi koristneje za vse naše sedanje in bodoče športno udejstvovanje, če takih športnih prireditev ne bo več ...
Po vsem tem, kar smo na splošno rekli o včerajšnjih nogometnih tekmah na igrišču ob Dunajski cesti, je skoraj odveč, da bi se podrobno spuščali v razplet posameznih iger, ki so bolj ali manj obstojale iz ene same verige brezplodnega in nesigurnega tekanja za okroglim in še po svoje muhastim usnjem, tako da je bila vsaka uspela akcija in vsaka smotrna poteza med igralci — ki so, mimogrede rečeno, prišli na travnik očitno z namenom, da bi za vsako ceno izsilili pozitiven izid — popolnoma slučajna. v teh okolišč-inah so tudi doseženi izjldi bolj ali manj nestvarni ali pa samo uspešni zaključki čisto slučajnih ugodnesih situacij, ki so jih znali posamezni igralci spret-neje izkoristiti.	✓
V dopoldanskih urah so bile odigrane tri tekme j un ionskega turnirja, ki so se končale z naslednjimi skoraj pričakovanimi izidi:
Vič-2ab.iak 4:0, Ljubljana-Hermes 1:0 in Mladika-Iztok 6:0.
Medtem ko je Mladika z lahkoto opravila tudi s svojim petim nasprotnikom v tem tekmovanju in se močno približal končni zmagi in najlepšemu darilu, so Zabjačam nudili Vičanom izredno trd odpor, vendar so prvi slednjič le prišli do svoje neoporečne zmage, ki iim je še bolj podkrepila drugo mesto, ne brez računa na morebiten največji uspeh. Ljubljana je tesno zmagala nad Hermesom. kar pa ji ne bo koristilo več. da bi si popravila tretje častno mesto, ki ga zavzema že sedaj.
Popoldne je bila prva na vrsti tekma
Mladika — Iztok 5:2 (*:o)
Iztok, ki ie veljal za sigurnega favorita v tem dvoboju, ie zmagal z razliko treh golov, kar pa le ne ustreza dejanskemu poteku igre. Mladikarji, ki so ves čas tega tekmovanja iemali stvar zelo resno, so se tudi v tej tekmi krepko postavili v bran m so posebno v drugem polčasu uspešno odbijali vse nasprotnikove napade, pn tem pa tudi sami prehaiaili na drueo stran igrišča in dvakrat zadeli v mrežo. Slabo ierišče in težkoče pri obvladanju žoge so tudi tu-ikajj prispevale, da je marsikatera dobro za-
četa akcija odšla po vodi in blatu. Igra je tekla razmeroma mirno in je med vsema včerajšnjimi nudila še najbolj solidno sli^o.
V drugi tekmi sta se srečala »večn- « domača rivala
LpMjja:

IsS isi
2e prvi spopadi med obema moštvoma, ki sta nastopili v trenutno najpopolneji h .-e-stavah, so dali slutiti, da bo igra zavze a ostrejše oblike, pri tem pa po tehničai vrednosti ne bo mogia nuditi nobenega ui.t a, ker so bila tla zmerom slabša, bol; ko je šlo prcnti večeru in bolj, ko so bila :: p-tana. In res je v nadaljnjem pouku mrgolelo samih napačnih udarcev, srmih nedovoljenih prijemov in samih nepravilnih odločitev, pri vsem tem pa nobeno m o^šlvo ni moglo izvesti niti ene smotrne akcije za dosego končnega cilja. V terr; pogledu ta najbolj »plavali« obe napadalni vrsti, ki sta jima obrambi sproti razbijali vsak najmanjši poskus za nevarnejšo potezo proti vratom. Odtod izvira tudi, da je vseh pr. :h 45 minut poteklo brez gola na obeh straneh in sta moštvi zamenjali pro- o e brez odmera in z bledim izkupičkom 0:0.
V drugi polovici igre je H. r t s, ki se je sicer vrgel na delo z mnogo vidnejšim ©lanom od favorizirane Ljubljane, v enem izmed slučajnih pohodov na nasprotno stran igrišča spravil žogo pred svet i; če L;ub'ja-ne, tam pa jo je mladi Lev a rt z nekoliko krepkejšim sunkom izbil tik na črti vratarju iz rok in to je bil prvi gol tekme. 1:0 za H. Tempo igre se je nato nekoliko poostril, obenem ž njim pa so se poostrili tudi prekrški proti pravilom na obeh straneh, da, tu in tam je bilo videti tudi dejanske izpade igralcev med seboj. Sodnik je v mnogih taikih situacijah pokazal popolno ne-zanimanje in raven igre je vidno padala ... Ljubljana je proti koncu močno prevladovala, toda žoga se spričo tolikih nog in tolikega blata skonaj ni dala spraviti z mesta. Dve minuti pred koncem je neugonob-ljivi Smolej poslal z levega krila lep pred-ložak pred Oblakova vrata, tam pa je Medved opravil ostalo in izid je bil izenačen — prav tako slučajno kakor prej dosežen v korist Hermesa. Kmalu nato je bil konec —-v vsestransko zadoščenje onih gledalcev, ki so prišli gledat — športnike.
Po včerajšnjih izidih je stanje tega -tekmovanja v številkah naslednje;
Juniorska	skupina
Mladika ...	5	5	0	0	24: 2	10
Vič.....5	4	1	0	17: 1	9
Ljubljana ...	5	2	2	1	3: 3	6
Hermes ...	5	2	0	3	10: 8	4
Korotan ...	4	1	1	2	12: 4	3
Zabjak ....	6	1	0	5	2:29	2
Iztok ....	4	0	0	4	2:23	0
Seniorska skupina
Iztok ..... 3 3 0 0	24: 3	6
Ljubljana ... 3 2 1 0	23: 2	5
Hermes ,«...2110	5:23
Mladika ... 4 1 0 3	11:18	2
Zabjak .... 2 1 0 1	3:18	2
Vič .....3.0 0 3	1:24	0
Pripis. Po tekmi smo imeli priliko spregovoriti kratko o dogodkih tudi s sodnikom glavne tekme Dolinarjem, ki je pov-daril predvsem, da je bil zaradi slabega terena od vsega poččtka mnenja, naj bi se tekma ne igrala, vendar je pozneje pristal na odigranje "na utemeljena prigovarjanja raznih funkcijonarjev. Glavno krivdo za neljub športni zaključek je treba po njegovem pripisati skrajno razmehčanim tlom in s temi združeno nezanesljivostjo igralcev, ki so se povrh tega v tej tekmi — posebno iz vrst SK Ljubljane — posluževali raznih nedovoljenih sredstev za dosego uspeha. Njegovi ukrepi so bili v splošnem premalo odločni, predvsem pa se ni poslu-žil pravice izključitve najbolj nediscipliniranih igralcev, ker hi bil moral sicer preveč okrniti obe moštvi.
*	življenjski praznik znanega alpinista.
85 letnico rojstva j« obhajal 16. oktobra znani alpinist dr. Karel Blodik, zdravnik za očesne bolezni iz Bregenza. Dir. Blodik je v letih 1880 do 1930 odkril mnogo alpskih lepot, ki so bile dotlej hribolazcem neznane. •
*	Smrt slovaškega komponista. V Bratislavi je umrl v starosti 48 let slovaški komponist Franc Dostalik.
*	Nemiri zaradi lakote v Palermu. Lakota, ki prihaja skupno z angloame:iški-mi četami na Sicilijo, naganja prebivalstvo k obupnim korakom. Tako so demonstrirali v četrtek v Palermu delavci, ki so zahtevali izboljšanje prehranjevalnega položaja, da bi si potolažili vsaj najhujši glad. Nanje pa so otvorile čete italijanske, izdajalske vlade ogenj, ki je po Reuterjevi vesti ubil 16 oseb, 104 pa" ranil.
*	Lov za živili v Belgiji. Belgijska vlada je morala podvzeti drastične mere za odstranitev prehranjevalne krize. Kakor javlja agencija Reuter. bodo od petka dalje vozili po deželi težiti tovorni avtomobili poj varstvom oboroženih orožnikov ter pregledovali zaloge pri kmetih, da bi na ta način pripeljali v mesta nujno potrebne maščobe in maslo. Vlada je sklenila energično nastopati proti trdovratnim kmetom, ki ne marajo oddajati zahtevanih živil.
*	Nad 5C0 mrtvih pri viharju v Južni
Ameriki. Nad Južno Ameriko je divjal orkan, ki je zahteval preko 500 smrtnih žrtev, javlja EFE iz MexicO-Cityja. V Tux-tepecu je vihar podrl številna poslopja in vodovodne nap: ave. Med prebivalstvom razsajajo tifus, malarija in hripa. Več ostalih mest nudi podobno žalostno sliko.
*	Orkan nad srednjo Florido. Po vesti iz New Yorka je divjal v srednji Floridi orkan, ki je povzročil za več milijonov dolarjev škode. Med drugim je uničil več tisoč pomarančnih dreves. Vse ladjedelnice so morali zapreti ter 150.000 oseb ni moglo na delo. O: kan je prevrnil stolp neke radijske postaje.
DER DET TSOHE BERA TER FtrR DIE PROVINZ LAIBACH. AMT »SOZIALEŠ HILFSWERK«.
Vcrtaistkasratag
Die Lebensmittelgutscheine und Oeldun-tersliiitzungen fiir den Monat November vverden in den Dienstraumen, Laibach, Bleiweisstrasse 13 in nachstehender Reihenfclge ausgegeben:
Dienstag, 24. 10. Nr. 1—400, Mittwoch, 25. 10., Nr. 401—800, Donnerstag, 26 10., Nr. 801—1200, Freitag. 27. 10.. Nr 1201— 1600. Samstag, 28. 10., Nr. 1601—2000 j—los:-in! von 8 Uhr bis 12 Uhr vormittags. Dies^ Einteilung ist streng einzuhalten, da sonst die Unterstiitzungen verfallen.
Ea zgSas
Ra^leljevanje živilskih bonov in denarnih podpor za mesec november bo v naš;'i uradnih prostorih v Ljubljani, Blei-vveif ova c. 13 od 8. do 12. ure po naslednjem redu:
tc ck. 24. 10.. št. 1—400, sreda, 25. 10., št. 40] 800 četrtek, 26. 10., št. 801—1200, petek. 27. 10.. št. 1201—1600, Sobota, 28. 10.. št. 1601—2000.
Držite se točno vrstnega reda, ker sicer podpore zapadejo.

Umi !; ►..•> -v-si. rfeiicto
u— Novi grobovi. Po dolgem bolehanju in trpljenju je umrl g. Anton F r a n t a r. Pogreb blagega pokojnika bo v torek ob IG. iz kapelice sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je za-pu stila svojce soproga šefa krajevne kontrole ga. Ana M a g o 1 i č e v a , rojena C i nc-. Na zadnji poti bodo rajno spremili v torek ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Preminila je soproga preglednika finančne kontrole v pokoju ga. Jelka Jugovičeva, rojena Grohar. K večnemu počitku jo bodo spremili v torek ob pol 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je posestnik g. Ignac L a v r i č. Pogreb bo v torek ob pol 15. iz hiše žalosti, Štepanjska cesta 18. na pokopališče k Božjemu grobu. — Dne 14. oktobra se je v Mariboru preselila v večnost bivša učiteljica ga. Dragica Nikoličeva, rojena Pire. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše. iskreno sožalje!
u— Kakšna bo bližnja zima? Ali bo mHa, ali bo ostra? To vprašanje vznemirja marsikatero gospodinjo, pišejo nemški listi.
Opozarjajo pa obenem, najj vsaka do skrajnosti štedljivo ravna s premogom, ki ga je letos na razpolago manj kakor v minulih letih. Ekonomično gospodarjenje s premogom spada med važna vprašanja sedanje vojne in tudi s sodelovanjem gospodinj bo izvojevana zmaga nad nasprotniki Nemčije.
u— še nikoli ni bilo rej^tvo pri nas tako razvito kakor v sedanji vojni. Marsikdo pa ima težave z oskrbo. Za krmo je treba izkoristiti vse, kar se da izrabiti. O tem daje I. Benko nekateie nasvete v zadnjih »Kmetijskih Novicah«. Zaradi izrednih razmer redimo danes veliko več prašičev kakor pred vojno, d asi je na razpolago neprimerno manj krine. Zato je treba izkoristiti zlasti zanje prav vse, da ne bedo živali stradale. Za govejo krmo letos menda ne bo večjih težav, ker je bila otava dobra, obilna in spravljena v lepem vremenu. Pisec daje navodila, kako je treba kisati repič in druge odpadke, odrezke ali drugo zelenjavo. Ker je repič sam zelo voden, je umestno primešati mu pesnega, korenjega, sončničnega ali fižolovega listja. odpadkov od zelja in podobno. Letcs je treba čimbolj izkoriščati tudi sadne tropine. Za plemenske prašiče so še kar dobra krma, le da jih je težko ohraniti, čim drobnejše so- sadne tropine, tetnbolj se dajo stlačiti. Kdor ima priložnost, da nabere za prašiče kaj želoda, naj tega še zlasti ne zamudi, ker je želod v sedanjih razmerah že kar dragoceno krmilo.
u— Predavanje kulturnih f?lmov. Prej sli
smo s prošnjo za objavo: Zadnje čase so na sporedu kot dodatek kinopredstavum prav lepi in zanimivi kulturni filmi, (lov na jesetre, izdelki iz ločja, osnove aerodinamike itd.). Ker pa marsikoga glavni program ne zanima, ali pa sploh ni mogoče dobiti vstopnice, ker je dvorana razprodana že davno pred pričetkom predstave, bi prosili uprave kinematografov, da uvedejo predvajanje kulturnih filmov tudi ločeno, če že ne dnevno, pa vsaj nekajkrat'tedensko, po primerno nizki ceni. Najprimernejši čas za taka kulturna predvajanja bi bi'l med popoldansko in večamo predstavo, torej ob 18.30, s čemer b: bil omogočen ogled prav vsem, posebno uradrištvu in šolski mladini, ki sicer ne utegne pogosto posečati kina. Prav gotovo bi našle uprave kinematografov potrebno razumevanje na pristojnih mestih, zlasti zaradi dobave električnega toka. S tem bi se film še bolj uveljavil kot vzgojno in izobraževalno sredstvo modernega časa.
u— 38 lir je letošnja članarina za Vod-
nikove knjige (Vodnikova pratika 1945 m roman »Pod križem« Lojzeta Zupanca). Ker izide tudi letos samo skromna n- klada, bodo izvodi kmalu pošli; zato ne kaže odlašati z včlanijerfjem med Vodnikovce. Prijave sprejemajo; pisarna Vodnikove družbe v Narodni tiskarni, Tiskovna zadruga v Šeienburgova ulici 3 in Učiteljska knjigarna v Frančiškanski ulici 6.
u— Sprejemamo dijake srednjih in ljudskih šol k uspešnemu pouku. Posebni oddelki za pri vati ste! — Informacije dnevno: »Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
u— Za zimsko pomoč je sledeč nedeljskemu vabilu predsednika g. Velikonje dal trgovec Davorin Šetinc na Vrhniki znesek 500 lir. Denar je pri blagajni »Jutra«.
u— Za Socialno pomoč je daroval g. Ku-šar Ludvik z Ježice v počastitev spomina pok. Ogorelca Ivana, lastnika tvrdke Kal-mus & Ogorelec, Lir 400. Socialna pomoč se za dar iskreno zahvaljuje.
u— Namesto cvetja na fn~ob blagopoikojne ge. Minjke Bitenc, darujejo stanovalci hi?e št. 89 na Ciril Metodovi cesti 300 lir za D ruš t.v o slepih.
Malo knjižno žrehs.nje
se vrši z listki, ki jih je v vsaki vrečici 50 in prav toliko je tudi dobitkov, tako da vsak igralec zadene po eno knjigo.
Kdor žreba, plača za vsak Listek 20 lir.
Vsaka serija ima naslednje knjige: 10 Jurčič: Cvet in sad. ljudska izdaja.
5 Jurčič: Cvet !n sad, večja izdaja. 10 Gregorčič: Oljki, ljudska izdaja in šali: Spev rodni zemlji. 5 Gregorčič: Oljki, večja izdaja. 7 Slapšak: En starček je živel. 4 Bevk: Po živalskem svetu. 3 Jenkovi zbrani spisi.	\
2 Matičič: Petrinka. 2 Vašte: Umirajoče duše. 1 Maleš: Cankarjeve risbe. 1 Zbornik Zimske Pomoči 1944. Na vsakem listku je točno označen dobitek. Kdor potegne listek, gre v pisarno tombolskega oddelka, Gradišče 4, in dvigne knjigo na podlagi izžrebanega listka.
SLOVENCI — BERITE!
OROD3 E MEDNARODN EGAŽIDOVSTVA
.m

B a K t
PRETEKLOSTI!
GeaeraS Rssssalk svcfim častnikom
KRAGUJEVAC 1938
KNJIGO DOBITE V VSEH ZALOŽBAH
IN KNJIGARNAH
u— Vabljeni ste, da si ogledate razstavo slikarja šušteršiča v »Galeriji Obersnel«, Gosposvetska cesta št. 3. Razstavljenih je okoli štirideset slik, pokrajinskih motivov s Fužin.
u— Za jesenski čas sta posebno primerni dve napeto napisani knjigi: za od.asie »Divjina. cvete«, za dorrščujoči rod pa »Brzonožec in Puščica«. Dobite ju v vs.h knjigarnah ter v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni.
u— Uslužbenci tvrdke Kalmus & Ogorelec darujejo lir 230 za mestne reveže namesto venca na grob svojega šefa Ivana Ogorelca, lastnika tvrdke.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo in trimesečni tečaji pričenjajo 24. in 25. oktobra. Znanje strojepisja vsakomur koristno in potrebno. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Formicot pastile za dezinfekcijo ust
m grla dobite v lekarnah.
u— Pisalne stroje dobro ohranjene, boljše znamke, kup: takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova ulica 44.
*79	^ O irrf
%s% ..d'3Zl-■•■>. t S
Sestanek železničarjev na Jesenicah. Na
Jesenicah imajo tečaje za aspirante na železniško službo. Pred nekaj dnevi so bili ti kandidati sklicani na sestanek, na katerega ie prišel predsednik beljaške železniške direkcije dr. Zechmann v spremstvu načelnika osebnega oddelka Preitnerja. železniški aspiranti z Gorenjskega so imeli priliko spoznati oba gospoda v svojstvu govornikov. Najprej sta podala pregled o položaju s poudarkom, kakšne posledice bi imela kapitulacija za nemške železničarje. Zaradi tega bodo železničarji v Nemčiji do konca držali skupaj in izvrševali zaupane jim naloge. Na koncu so bili zaslužni železničarji odlikovani.
Nova ureditev telefonskega prometa na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Od ponedeljka 23. oktobra dalje veljajo za telefonske pogovore z Jesenicami, Radovljico, Bledom in Bohinjsko Bistrico nove telefonske številke.
Božični omoti se smejo letos poslati vojakom na vsa bojišča. Dovoljene so pošiljke do 500 gramov, katere je treba opremiti z zeleno znamko. Vsak pošiljatelj sme poles: tega poslati tudi po en omot v teži od 500 do 1000 gramov, katerega pa mora opremiti z dvema zelenima znamkama.
Na bojišču so padli naslednji koroški rojaki: nadlovec Jožef Puvič, pionir Pavel Straner, podčastnik Štefan Zweibrott, nad-desetnik Franc Stornik in podčastnik Janez Zlatin.
V št. Vidu ob Glini so se te dni poslovili od žrtev terorističnega bombnega napada, katere je pospremilo domače prebi-
valstvo V velikem številu na zadnji poti. Govoril je okrožni vodja, ki je izjavil, da se bo vojna nadaljevala tako dolgo, dokler ne bo Nemčija zmagala.
Celovški čevljarji obhajajo letos 500let-nico svojega čevljarskega ceha. Iz leta 1444. se je namreč ohranil protokoj, ki govori o prvem cehovskem združenju koroških mojstrov za izdelovanje obutve.
Tečaj za telovadbo. Za področja celovškega. šentvškega. velkovškega in kranjskega okrožja bodo priredili dne 4. in 5. novembra v Celovcu poseben tečaj za telovadbo na orodju. 11. n 12. novembra bodo podobni tečaji za beljaški in anohorsk okraj v Šptalu ob Dravi. Udeležba na teh tečajih je obvezna.
Pred celovškim sod.ščem se je morala zagovarjati 551ctna Julija Spiševa iz Sv. Martina zaradi prestopka proti določilom o klanju živali. Na svojem posestvu je v teku pol leta brez oblastvenega dovoljenja zaklala 4 prašiče, težke 240 kg, povrhu tega pa še 3 ovce, ki s.o imele 50 kg teže. Ker je s tem odtegnila skupni prehrani prebivalstva takšne količino mesa, je bila obsojena na 2 leti ječe m na 600 mark globe.
Na 6 mesecev ječe je bila obsojena 19-letna Štefanija Zobernikova, ki je bila letos 29. septembra zasačena, ko se je vtihotapila v hišo nekega trgovca v špitalu ob Dravi, kjer je izmaknila nekaj obleke, obuvala in perila. Nakradene predmete je stlačila v tri kovčege, katere je skrila na podstrešju. Trgovec pa je tatvino pravočasno odkril in tatico ovadil. Prijeli so jo na podstrešju, kjer se je skušala skriti zasledovalcem.
S štajerskega
Inž. Karel Kojžar t- Ranam, ki jih je dobil dne 14. septembra na bojišču, je podlegel celjski inženjer Karel Kojžar. Zapušča ženo in 3 otroke.
V Gradcu so umrli dne 11., 12. in 13. oktobra: Jožef Bolha, Magdalena čerče-vič, Marija Gorjanc, Marija Kokošiček. Ignac Košogorič, Pavla Zamernikova, Avgust štajnšerer, Stanislav Stojčar in Janez Stramšak. Nadalje je umrla Marija šinigojeva, katero so pokopali 13. oktobra v Strassu na štajerskem.
Iz Trsta
Nemška knjigarna v Trstu. V petek je bila otvorjena v Trstu nemška knjigarna v okviru založbe družbe »Ad ia«. Knjigarna je bila ustanovljena predvsem z namenom, da nudi pripadnikom nemških oborožen h sil razno čtivo. Pobuda Vrhovnega komisarja dr. Rainerja našla ugoden odmev med nemškimi vojaki, ki so v Trstu, in v širokem krogu ljubiteljev knjig.
P. Evzebij govori Tržačanom. V nedeljo 22. t. m. ob 11. je govoril Tržačenom na Trgu Edinosti znani italijanski vojaški kaplan p. Evzebij, ld je bil z italijanskimi vojaki na raznih evrop kih bojiščih.
Vsak dan nezgode. 58letni Šfefan Eteri je padel na cesti iz Trsta proti Miramaru v jarek in obležal z raznimi poškodbami. Težje opekline je dobil pri delu v predor-nem zaklonišču na trgu Foraggi 261etni delavec Trankvil Pasquale. Poškodoval se je med delom na Hrušici 57letni Anton Sčrk. Desno nogo ima polomljeno 39letni Her-menegild Gaeta, ki stanuje v ulici Sedmih vodnjakov. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Lažni policaji. Ob mraku so se pojavili v stanovanju v ulici Pozzo di Crocada trije neznanci, ki so se izdali za policaje. Dejali so, da morajo izvršiti hišno preiskavo. Ko so odšli, je prizadeta stranka ugotovila, da so izginile moške hlače, v katerih žepu je bilo gotovine za 400.000 lir. Prebivalstvo se opozarja na možnost ponovitve takšnih primerov. Priporoča se previdnost in takojšnja prijava bližnji policijski stražnici.
fe Gorice
Socialna pomoč v Gorici. V Semeniški ulici 10 v Gorici posluje že nekaj časa »Socialna pomoč«, ki jo vodi g. župnik žerjal. Socialna pomoč podpira revne slovenske družine Sredstva za njihovo podpiranje zbira Socialna pomoč pri imovi-tejših slovenskih družinah v Gorici in v okolici.
Goriška občina opozarja lastnike psov, da morajo imeti psi na javnih prostorih in ulicah nagobčnik. Prepovedano je, jemati s seboj pse v javne lokale.
Nezgode v Gorici in okolici. 411?tna gospodinja Jožefina Peršolja iz Smartna pri Kojskcm ie padla s kolesa in si spahnila levo noao. 8'etni Jurij Knlavčič s Cavour e-
vega tnga 7 si je med igro poškodoval desno nogo. Slična nezgoda je doletela malega G vida Peršoljo iz ulice Rabatta 15. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
O boso jeni črnoborzijanci. 140 kg koruze
je bilo zaplenjenih 57 letnemu Henriku Brumatu iz Gradišča ob Soči, ki ni mogel pojasniti odkod ima koruzo. Zagovarjati se je moral pred goriškim posebnirrusodiščem. Obsojen je bii na 1.500 lir globe. 28letni Peter Leoni iz Trsta je bil zasačen v Gorici, ko je imel pri sebi 25 kg masla. Ker ni mogel dati organom gospodarske policije zadovoljivega pojasnila, je prišel pred posebno sodišče v Gorici. Obsojen je bil na 20 dni ječe in 3.000 lir globe. Med obtoženci, ki so se morali zagovarjati pred gori" Šldm posebnim sodiščem, je bila tudi 49-letna Santina Blank vd. Pin iz Gorice, pri kateri so našli 15 kg sladkorja in 379 kg nu ža Pri posebnem sodišču je bila obsojena na 20 dni ječe in 5.0C0 lir globe. Vsem trem obtožencem je bilo zaplenjeno blago in stavljeno na razpolago redni potrošnji.
BeSeimc**
koledar Torek, 24. oktobra: Rafael
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ples s cesarjem Kino Sloga: Med Hamburgom in Hait! Kino Union: Njeno življenje Kino Moste: Vizija na jezeru
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Zatemnitev od 17.5® &.lo
DRŽAVA GLEDALIŠČE
Ker se je parkrat ponovilo, da so bile predstave v Državnem gledališču prekinjene zaradi alarma v zadnji tretjini predstar ve, bo odslej začetek vseh predstav v Operi in Drami eno uro prej, t. j. ob 17. uri. če traja alarmno stanje eno uro ali manj, se bo predstava 10 minut po končanem alarma nadaljevala.
DRAMA
Torek, 24. oktobra ob 17.: Jakob Ruda. Red C.
Sreda, 25. oktobra ob 17.: Matiček se ženi. Red A.
Četrtek, 26. oktobra ob 17.: Jakob Ruda. Red D.
•
L Cankar: »Jakob Ruda«. Drama v treh dejanjih. To delo je drama človeka sebičnega značaja, ki se v uri preizkušnje zave storjenih krivic in se oddolži usodi. Psihološko razčlenjeni značaji in dejanje ustvarjajo delo igralske tehtnosti in vsebinske pomembnosti.
OPERA
Torek, 24. oktobra ob 17.: Mignon. Red B. Sreda, 25. oktobra ob 17.: Manon. Red Sreda.
Četrtek, 26. oktobra ob 17.: Mignon. Red četrtek.
Iddajnfška skupina jadransko Primarje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 24. OKTOBRA:
7.00—7.10: Poročila v nemšeni. 7.10—7.50: Jutranji pozdrav. (Vmes od 7.30 do 7 40: Po-ročla v slovenščin'. 7.50—9.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 1200—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini n v slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00:"Koncert za razvedrilo. — Rad> šk orkester vodi D M Sijanec. 14 00—14.15: Poroč:la v nemščini. 1415—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: od dveh do treh — glasben meh. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18 30: Prenos nemškega osrednjega sporeda: Popoldansko kratkočasi e. 18 30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nemško :n slovensko). 18.45—19.00: Zdravniška ura — dr. J. Prodan: Borba proti jet ki. 19 00—19.30: Slov. ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 2015: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorna glasba — -zvajajo: Ljubljanski komorni trio -n violinist M ran Viher (pri klavirju Ma-r Lijbovšek) 22.00—22.15: Poročila v nemščini. napoved sporeda 22.15—23 00: Plesni orkester vod; M. Vodopivec. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sipreoda.

»Triglavska roža« v Drami
c3
Nedeljsko popoldne v gledališču. Premieri prisostvuje tokrat nenavadno »občinstvo«: stotine otrok se zvedavo ozira okrog sebe. čakajoč. kdaj se jim odpre pravi j čna dežela. Zakaj gk-dal;.šče je prav za prav nj'ho\ svet in samo človek, ki v njem še žvi otrok. Ichko v poln: meri uživa odrsko dogajanje, ijub- z ljubečimi n trp: s trpečimi. Samo otroci sprejemajo igro zaies, le njihovo ve6elje je pravo, nezasenčeno veselje n njihovo ogorčenje je brez zadržka, brez prem sleka, da je vse le teater, tud' življenje samo. Toda otroci niso enoten svet Predvsem so tu najmlajši, ki še posedajo na kolen.h; ob njih se človek spomni Tolste;a. b pravi nekje: »Od otroka nad pet et do mene je samo korak Ali od novorojenčka do otroka netih let je razdalja strahotna.« Zatem so pr otroc h razne stopnje dozorevanja raz' čne narave, različne sprejemalne sposobnost Sk. tka. oni so že kakor mi ostali, vendar neskončno bolj sveži :n mnogo dovzet-neiši za vsakršen življenjski pojav. So tudi po svoje kriten Zato ni lahko pisati za otroka; vedno so imeli najbolj prav t"-St-. ki so hoteli, da naj bi zanje pisal le najboljši n naj bi b lo to delo tako popolno, da b ga mogl, s podobnim navdušenjem uživat tud dorasli. Kolikokrat je bi! dosežen ta deal mladinske dram u ke? Pri nas bi lahko šteli na prst h ene roke n še bi i'h bilo preveč.
Kunčičeva »Triglavska rož a«, ki jo je zrežral E Gregorin. je na ravni velke-ga dela slovenske mlad nske literature Manjka ji tega. kar najdemo sploh tako poredkoma v naši rnlacl;nsk: književnost: vzorne uravno-•vešenosti vseh sestavnih delov, trdne kompo-z cij .'ke strnjenofi-ti. duhovitosti dialoga, novih, svežih dom s'e!<ov in močnejše dramatčnoefc-Preveč je vnanj;h efektov, premalo tistega notranjega ritma, k- daje takemu delu zaklju-čfcnoft in neko ob seb-; umevno učinkovitost,
ob kateri b rekli: To je pa zares posrečeno, človek b: ne mogel temu delu nič dostav ti in nič vzeti. Ali hočete tu kai dostaviti? Lahko začnete kjer koli. Vzeti? Maraikaj, • celo brez škode za samo delo.
Pravljična igra je v bistvu lepa. č sta noe-z;ja, toda poezija k: mora vsakega zagrabti in mu pustit' v srcu topel spomvn svetlo brazdo. ki počasi tone v vsakdanjosti življenja, kakor ugaša večerno nebo v mraku Kako so doživljal to pravljico otroci, ne bom raz'eko-val. saj bi bilo težko dognati, kjj ve'javnega; njihovo vnanje. zadržan je še ni zanes'jivo zr.a-men e. kritični duh se je po svoje oglasil šele tedaj, ko so dobli doma neko distanco na-sprot doživljenemu Zase b dejal, da mi ni ostal v duši noben soj, kakor b: bilo vse samo cdsvit bengaličnega ognja, ne pa žarki tople in rodovitne luči.
S tem nikakor nočem reči. da »Trglavska roža« ni vredna uprzoritve. Domače delo je treba pospeševati, Kunčičeva igra ne zaostaja za našo dosedanjo produkcijo, najsi jo nesporno ta ali ona 'gra dokaj prekaša. Misl m. da bi te vrste in kvalitete gre še našli v predalih priznanih in nepr znanih avtorjev, in za mladnske igre je vedno zadosti občnstva. Zato ie prav. da so uprizorili Kunčičevo »Triglavsko rožo« katere pravlj'čnost ima tud 6voje moralne in domovinske akcente, k; j:h moramo brez pridržka odobriti jn kj so vredni take časti, kakor kaka Gregorčičeva retor čna ali Stritarjeva cfdaktčna pesem; toda človek bi •si danes želel še več Morda bi bik igra tudi za doraslega opazovalca in celo za mladino učihkov tejša, če bi jo igrali nekoliko zmer-neje :n intimneje Morda je v stilu našega čas, da so besede dostikrat prekričave in geste preeSiroke. vnanja fekti predebeli; muza poezije pa pred vsako tako pretiranostjo po-beša glavo. Začetni prizor, obstoječ predvsem iz optičnih učinkov — petje se je slabo sl:-šalo — traja nekoliko predolgo, prava živahnost nastop: šele s prihodom vaškega norčka Kokodeva. Ko se pojavijo pravljična bitja, se
marsikater otrok prej zgrozi k kor razvesel:, ■n vendar je etčno upravičena udeležbjr na dogajanju samo veselje ali ogorčenje nad zlom — kolikor je slednje pri otroku mogoče, — ne pa strah pred pofartm Neko':ko preti-ranosti le tudi v tem. Muz k ini vložk. delo H. Svelcla ki je obenem vodil pevske točke, so lepi in se ugodno včlcer.jaio v zgodbo; žal da jih je premalo. Ples žarkžena. koreografsko pripravljen po Golovinu. je kratek, a ljubek, takisto so vredn pohvale kostum po osnutk h D Kačerieve Scenogr f-ki okvr ing.-arh tckta Frenza daje vsej uprizoritv kra.insko izrazito in pravi j čno poet čno noto ter bstveno prispeva k njenemu vnanemu učinku, ki je s
scen čne strani izven diskusije.	.
•
Režija Edvarda Gregorina se nedvomno cd- , likuje po mikavnih dornsek h, v čem bi se ji dalo ugovarjat: s stališča določenega estetskega okus«, je bilo že povedfino Izmed igralcev so bil vzlic vsemu pret ra vanju naiboljši tist, ki so imeli svoje naloge v dese/anju komičnih učinkov: Sever. Gorin;«k in Pečck Kraljeva gra nesrečno in nazadnje srečno mater. Ra-karjeva vražirico Delež mladega Bajdeta je znaten in kaže resne igralske nastavke, k jih bo treba go.rt Izmed pravljičn h oseb k so seveda zajete iz domače mitologije, je na prvem mestu VI. Skrbinšek kot gorsk mož Ro-bavs. v ostalih. ilu>trat:vno učinkujoč"h vlogah nastopajo Brez gar Raztresen. B tenc. Dol;nar in Verdomk Kralj ca žarkžena ie Rasberger-jeva. vešča J. Boltarjeva žarkžene pa so Pug-ljeva, Svetelova. Rodoškova n Bezjakova: figure. ki po vnanjosti. rbh in petju dobro predstavljajo poetčno lepoto naših vil, zasanjano igro luč in skrivnosti v bajnem kraljestvu Zlatoroga Sodelujoč « tem še niso izčrpani, saj nastopajo še dečk in deklice, škratci. pastirj"!; veliko vlogo majo za kulisa-nv tehnični sodelavci (v iretjem dejanju sta kar dve scemčni spremembi) Skratka: uprizoritev je skrbno pripravljena na zunaj razgnana in učinkovita, vendar se zdi, da je bolj sezonski pojav, kakor pa ttspeh, ki ostaja in obvezuje.
Alor-zmi
Najboljše sredstvo, da dobro začneš vsak d]n svojega življenja, ie tole: ko se predra-m š. misli na to, ali b: n? mogel tega dne vsaj enemu človeku storiti kako veselje?
Kaj so nanosfled človekove resn ee? Zmote,
k; jih ne moreš ovreči.
*
Razočaranje govori: l«skal «em velike može
n vedno našel opice njihovega ideala. *
Prjitelje de'a sovesel e. ne pa sožalje.
Če stopiš na črva, se zvije. To je pametno. S tem zm njša ver etnost, da bi bil znova pohojen. V jeziku nravnosti pomeni to: po-nžnost.
Vsak Izmed nas nosi v sebi tisto podobo ženske, ki jo je dobil od matere: od tega je odvisno ali bo sploh ženske častil, ali pa jih bo omaloževal, odnosno, ostal nasiprot. njim ravnodušen.
*
Živimo v času. ko je kultura v nevarnosti,
da propade po krivdi kulturnih sredstev. *
Zrelost moža je v tem, da zopet najde tisto re-nobo. ki jo je imel. ko se je kot otrok
igraL
«
Iz dežele Ijudcžerov: V samot: žre samotar sam sebe, v družbi ga žro mnog. drugi. Zdaj pa izbiraj I
Zaradi velike bvale postanejo oekater mežljivi, drugi pa drzni.
Formula moje sreče: tu da. tam ne, povsod pa prema čuta ji olj.
Preden vstopiš v zakon, ei zastavi vprašanje: ali se boš mogel vse do starh let s to žensko dobro pogovarjati? Vse drugo v zakonu je prehodno, največ časa v medsebojnih
stkih zavzemajo pogovori.
*
Izboljšati stil pomeni: izboljšati mišljenje, in prav n č drugega. Kdor tega takoj ne spozna, ga ne bo mogoče nikdar prepr-čafr. *
Če bi ne bilo radovednost-, bi ljudje kaj malo storili za blagor svojega bližnjega. Toda radovednost 6e utihotaplja v hišo nesrečnega :n ubogega človeka vedno le pod imenom dolžnosti alj sočutja.
Friedrich Nitsche
Zapiski
Nova Izdaja Josipa Jurčiča. Prof. FrancČ Jesenovec je v knjižnem razgledniku Ljudske knjigarne napovedal jubilejno izdajo Jurčičevih izbranih del. Izdaja bo obsegala tri velike knjige in nudila skoraj vso leposlovno delo našega klasika. To bo četrta kolikor toliko popolna izdaja Jurčiča ln se bo ob upoštevanju sodobnih pravil našega knjižnega jezika v pravopisu, oblikoslovju, stavkoslovju in besednem redu kar moči zvesto naslanjala na Jurčičev prvotni tekst.
Knjige, ld se napovedujejo. Za bližnje tedne napovedujejo med drugimi naslednje knjige: Mirka Javornika zbirko potopisov, člankov o umetnosti, spominov ip drugih izbranih esejskih in publicističnih sestavkov »Pero in čas«, Giov. Papinija »Zgodovina Kristusova v prevodu dr. Iva česnika, izbrane spise Vladimira S. Solovjeva v prevodu in z obsežnim uvodom univ. prof. dr. Franca Grivca, D. Merežkovskega biografija Napoleona, dr. Rudolf Hanželiča spis »Družinska vzgoja«, 11. in 12. knjiga zbranih spisov dr. Aleša Ušeničnika (Sociologija I—H), prevod Griesejevega romana »Zima In Lindvvorskega vzgojni priročnik »Kako Izšolamo voljo.« Vse te knjige napoveduje ljudska knjigarna Ljubljani,
/
Jutro
Franja šušteršič:
(Otroška pravljica)
Strma pot vodi skozi temen gozd v Gorski kot. Ob poti cvete med trnjem le malo cvetlic. Drobni ptički prepevajo; če pa opazijo mimogredočega, plaho odfrče.-
Prva hiša skromne vasice je star mlin, zato pravijo: pri Mlinarjevih.
Ljudje pripovedujejo, da vidijo, odkar je v hiši nova gospodinja, vsako leto na sveto noč grbasto žensko, sedečo na osi mlinskega kolesa. Dokler sveti luna in migljajo zvezde, ostane prikazen na svojem mestu, ko pa odbije polnoč, zbledi in izgine očem.
Stari, škilavi iesihar Miha, ki je Mli-narjevim najbližji sosed in se z Mlinarico nič kaj ne razume, prerokuje, da bo jezič-nico lažnivo, prevzetno Mlinarico, zadela nesreča.
*
Cez dolgih pet let je pri Mlinarjevih prvič zajokalo v zibki. V belih pleničkah je ležal droban fantiček. Jurčka so ga klicali.
Mlada mati je vsa srečna posedala z njim v senci domače lipe. V naročju je pozabavala Jjubljenčka, kadar pa je kak kmet pripeljal žito v mletev, mu je odhitela naproti, že po prvih besedah je vselej obrnila pogovor na svojega Jurčka in zmerom končala z zatrdilom, kako rada ga ima, ker je tako lep.
Ni še bil do dobrega shodil, ko je oče na svojo veliko žalost opazil, da je Jurček grbast. O tem je prepričal tudi ženo. Nesreča, ki sicer ni bila nič novega, ju je zadela kakor strela iz jasnega neba.
Mlinarica se s sinkom ni več tako rada kazala pod košato lipo. Tudi prišlecem se je rajši umikala.
Vaščani in drugi ljudje, ki so po opravku prihajali v mlin. so ugibali, zakaj ni Mlinarice nikoli na izpregled. Nazadnje je Skobčev Miha s hudobno privoščljivostjo raznesel glas: "Pri Mlinarjevih imajo pa grbčka! Saj sem vam pravil, da bo pošast, ki prihaja sedet na mlinsko kolo, prinesla hiši nesrečo!«
*
Ko je Jurček postal šolarček, so se iz njega radi norčevali, zlasti nekateri tovariši. Nagajali so mu kljub učiteljevim svarilom.
Jurček, ki je bil nežne in občutljive nravi, se je sčasoma zavedel svoje hibe. čeprav ga je obnašanje tovarišev hudo bolelo, ga je vendar potrpežljivo prenašal.
Ko je dobil sestrico je bil že toliko močan, da je lahko vsa* dan gonil na pašo tri debele Dime.
črte Metkinega obrazka so bile Jurčko-vim docela slične. Zaradi te podobnosti sta se roditelja -izprva bala. da jima bo naj-brže tudi hčerka samo v žalost in gorje.
■5f
Jurček je končal šoio Ostal je bil majhen, čokat, in grba se mu je bila še povečala. Zato so ga jeli celo domači zaničevati.
Edini prijatelj mu je bil stari piskrovez Matija, ki je sameval v leseni, s slamo pokriti kolibi. Jurček ga je vsak dan obiskoval. od zgodnje pomladi, ko je začel pasti govedo, pa do pozne jeseni, ko sta mu slana in pusto vreme vzela pastirsko palico iz rok.
Piskrovez je c-b toplih dnevih popravljal posodo kar zunaj pred kolibo, Jurček pa je pazil na krave, ki so po bregu mulile travo.
Matija mu je pripovedoval mične zgodbice in pravljice: o rojenicah in sojenicah, ki so svoje dni določale novorojenčkom usodo, o palčkih ir škratih ter o zakletih kraljičnah in njihovih gradovih.
Ni čudo, če je Jurček časih kar pozabil na kravice. da so ušle k sosedu v škodo, ko je pripovedovalca tako pazljivo in vneto poslušal, časih se mu je celo zazdelo, da je vse to lepa. čista resnica, in bilo mu je, kot da se sam igra s pritlikavimi palčki in kot da sam hodi po krasnih gradovih.
Kadar sta sedela v izbi je Jurček rad piskal na dolgo, tanko piščalko, ki je sicer imela svoj prostor na koncu črvive mize.
*
Čez nekaj let je zrasla Metka v brdko dekle. Tudi ona je bila ničemurna, nič manj kot njena mati.
Po nekaj tednih hude bolezni je mati umrla. Nova žalost! Jurček in Metka sta ostala siroti-. Oče je bi! zdaj še bolj potrt. In ko je nekoč gledal sinku v obraz, ki je bil že tako otožen, se mu je zazdelo, da je preko njegovih oči razlita ena sama solza.
Dva dni po materini smrti je dečko spet gnal krave mimo Matijeve kolibe. Ko ga je -stari piskrovez videl, ga je nagovoril: >Jurček, dva dni te ni bilo; mamo si izgubil, jeli?« Deček je samo prikimal, žalost mu ni dala govoriti.
»Ko se ti krave na paši umirijo, pridi semkaj, prijateljček, da se pokratkoča-siva!«
Spet je hodil sleherni dan k pwkrovezu. Minilo je precej časa, ne da bi bil Jurček le enkrat poprosil strica, ali sme malce zapiskati na piščal. Zato mu je ta nekega dne sam rekel: »Jurček, si mar na piščalko čisto pozabil? Kaj ne boš nikoli več piskal nanjo?«
»še bi piskal,« je Jurček žalostno odgovoril, »ali danes ... Vas smem nekaj prositi, stric?« Pogledal ga je z velikimi, ko oglje črnimi očmi, čakaje, kaj starec poreče.
»Nu, Jurček, le nikar se ne boj! Razode-ni mi svojo željo! če bo količkaj mogoče, ti ustrežem, saj sva stara prijatelja.«
Z novim upanjem je deček prijel piščal ko, rekoč: »Kaj ne, stric Matija, da bo ta piščalka moja, kadar umrete?«
»Jurček, komu drugemu naj jo dam kakor tebi? Rad te imam in ti znaš najlepše piskati nanjo!«
Deček se je globoko oddahnil. *
Poletje se je poslovilo. Prve slane so opalile drn in strn. Listje je porumenelo. Zabril je jesenski piš. Dnevi paše so se krčili in redčili.
Starec v kolibi je slabel in močneje po-kašljeval. Ko je nekega dne izprevidel, da ne bo mogel več vstati, je rekel Jurčku, ki je pravkar sedel pri njem: »Ljubi Jurček, vzemi piščalko s police! Odslej naj bo tvoja; kadar ti Ijo dolgčas, si pa zapiskaj!«
»Stric, menda ne mislite umreti?« je vprašal Jurček, po eni strani presrečen, po drugi ves zaskrbljen. Sivcu pa je bilo že kar vseeno, kajti počutil se je na moč slabo, zato je dejal: »Danes še ne, a lahko da kmalu, zakaj nadložen sem in leta so mi dotekla: osem križev imam!«
Deček se je za lepo piščalko iskreno zahvalil. Moral je z govedom domov, kajti sonce je bilo davno zašlo. Ločitev pa je bila nocoj obema nekako težka.
Kdor išče službo, plača za vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglase je L 10.— Za ženitve m dopisovanja je plačati za vsako besedo L t.—, za vse druge oglase L 1.— za besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.S0 za besedo. Najmanjši iznos za te oglase je L 15.—
Za vsak oglas Je treba plačan drž. iorprov. takso L 0.60, za dajanje naslova ali šifre pa L 3 —
Za spretne roke
Letalo Iz papirja
Iz pole papirja si lahko naredite letalo. Za krila vam bo služil kvadratasti del, za rep pa pravokotni (slika 1).



8.
9.
m
Kaiko je treba zganiti papir, vam kažejo nadaljnje slike; z njih pojnočjo vam ne bo težko dovršiti letalo.
Ako spustite takšno letalo z vzvišenega mesta, bo v krogih letelo na zemljo, prav tako kakor pravo letalo, ko se spušča na letališče
Medvedi na Norveškem
Odkar je pred 6 leti na Norveškem izšel zaščitni zakon za divjačino, se je število medvedov v tej deželi znatno povečalo. Pred vojno je neki norveški časopis razpisal nagrado 500 kron za sliko medveda na prostem. Slike kljub razpisani nagradi ni mogel dobiti. Sedaj bi se takšna fotogra-sija seveda lažje napravila.
KINO UNION	Telefon 22-21
Ljubezenski roman kmetskega dekleta — Sijajna filmska umetnina s slovito Paulo Wessely
NJENO ŽIVLJENJE
Predstave ob 16. in 19.15 uri Namesto predstave v soboto ob 19.15 uri, ki je bila prekinjena, bo predstava v torek 24. t. m. ob 17.45 uri. — Veljajo za soboto ob 19.15 uri izdane vstopnice
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Film domotožja in ljubezni MED HAMBURGOM IN HAITI Gustav Knuth, Gisela Uhlen ' Predstave: ob 16. in 19. uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Temperamentna Marika Rokk in Wolf Albach Retty v zabavnem filmu
PLES S CESARJEM Predstave ob 16. in 19. uri
FRIZERKA
dobra moč. se sprejme takoj. Naslov v oel. odd. Jutra.	279^-la
DOBRA SOBARICA ln likarica z,. privatno stanovanje. dobi takoi službo. Go-tilna >Mr.-.k'. Rimska 4.	127 la
POSTREŽNICO od 7 do 3. ure, vajeno hišnih del Iščem takoj. Event. le popoldne. Naslov v ogl. odd. Jv,tra.
28260 la
GOSPODINJO
samostojno, staro do 30 let, išče sa-mer, za vodstvo lastnega gospodinj stva od 8. do 1. ure. Ponudbe na ogl. odd. Jut-a Pod 'Poštena ln ?n;'žna«	28274 la
IZDELOVALCA (KO) copat, dobrega,, z lastnin strojem in orodjem iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro 'Stalno delo«
28303-la
POS1REŽNICO sn?žno. ki zna kuhati, iščem k dvema ofebama za ves dan od 8 naprej.' dvakrat na teden pa samo do 2. pop. Nastop takoj Zjjlasiti se od 9. do 11. dop. ali od 2. do 4. pop. Lev=t kova ul. 16.	28307 la
ŠTEDILNIK, dobro ohranien, prodam ali zameniam za žensko kolo. Naslov v ogl. odd. lutra. Osled od 18 do 20.
27819-5 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, predvojni. . prodam za Lir 4*00 Naslov v ogl. odd. Jutra.	27973-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, z de. belimi gumami, v dobrem ftan.iu, prodam fo zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28078-6.
LEPO DARILO
za damo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 23265-6 TVTOŠKO OBLEKO sivo, športno (novo), mc-dre salonarle št. 39. (nove), visoke deške čevlje št. 37. nove. prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra.
28263-6 PFRZ. PREPROGO
2.70x1.50 m, ugodno pro da-m Jernejem 31.
28264-6
VIOLINO
polovično, dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra	28255-6
PISALNO MIZO orehova korenina- prodam. Naslov v og!. oddelku Jutra. 2S256-6
SLIKO Jakopiča, prodam. Naslov v oel. odd. Jutra 23259-6 KLAV. HARMONIKO novo, 120 basov z registrom. prodam. Glinška ul. 12, vis. priti. levo.
28258-6 SESALEC ZA PRAH Elektrclux z vsem priborom prodam za. izredno nizko cenr, 5950 lir. Iz prijaznosti na ogled v Dalmatinovi 13, pri iRadiova!«	27270-6
DAMSKI PLAŠČ rjav. športni kostum — najboljše volneno 'ola-go, 6 m kotenine. klot. volnen vatelin, 2 rjuhi in femiš čevlje št. 38 za 600 lir prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28282-6 ČRN OVRATNIK perzijaner. prodam. Na ogled iz prijaznosti pri krznarju Dolencu. Sv. Petra .cesta.	28281-6
ilfOSKfi OBLEKO in -ukn.io. dobro ohranjeno vse volneno. — p:; -ivojno. in moš^e vi. .-okp čevlje za 900 lir. g. izerice, zelo močne, št. 43 za 1100 lir. pro-<-',.m Naslov v oel odd. Jutra.	2S283-6
DAMSKO TORBICO u> njeno, veliko, novo— prodam, šnurtinska cesta 14 1.. levo. 28280 6
FLANELO prf-dam. Naslov v ogl. odd Jutra.	28272 6
SKUNKS MUF rjav. nov. naravni li si" Ji. prodam. Naslov i ogl. odd Jutra.
28273-6
LEPO DARILO za gospoda prodam Naslov v ogl. odd. Jutra..
28275-6 OTROŠKO STAJICO
pr.idsm. CKrled do 10. ure. Miklošičeva 17-II., de-no (vhod IV).
28276-6 UTOŠKn OBLEKO
(lovski kroj dolge hlače) iz predvojnega prvo. vrtnega tirolskega ledna skoraj novo. za moč-nejSo po?tavo. prodam. Na ogled iz prijaznosti v trgovini železnikar na Marijinem trgu.
28278 6 BLAGO ZA KAUC
predvojno, nerabljeno— ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28287-6
LONEC
ema.llran, 6 pokrovom. Za 25 1. ter patentni lonec (Papinov) za kuhanje na prit'sk, ugodno prodam. Naslov v oranem odd. Jutra. 28289-6
ZIMSKI PLA5C iz velblodje volne, siv, dobro ohranjen, za S—
10	letnega dečka, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra	28279-6
KUH OPRAVO novo. moderno. komfortno, nepleskano. pro. dam. Ogled med 13. in 14. uro. Nn=lov v oglasnem odd. Jutra.
28284-6
SPALNICO
kuhinjo in šivalni stroj prodam Na<=!ov v oglasnem odd Jutra.
• 28296 6
SPALNICO T>rvftvr?tn?x sestoječo 'Z
11	komadov, prodam za 60.000 lir Naslov v osrl. odd. Jutra..	28297-6
TRIKO MAJE nove, močite, predvojne, in fP. hlače ter volnen plašček za 10 letno deklico in nekaj metrov flaneie. poceni prodam. ZeljarFka 11-I. Koie^its.
28290-6
BLAGO
Za damski suortni plašč ugodno predam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28291-6
2 OD53T
volneni, novi. pro-lam.— Naslov v ogl. odd Jutra.	28292-6
BOKS ČEVLJE moške, nizke, črne, sko rai nove, št. 41. prodam.	28295-6
SUKNJIČ ^ 10 do 14 letnega fant ka. predvojni, prodam.
28301-6
PRODAM
kompletno spalnico in kuhinjo v fkoraj popolnoma novem stanju. Na slov v ogl. odd. Jutra.
2Č524-6
LJUBLJ. ZVON posamezne letnike od 1. 1831—1917 ter 1933—1940 iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zbiratelje	27001-7
ZNAMKE predvsem evropske, kupim; Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ev. ropa«	27000-7
PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni ceni — tvrdka Everest Prešer. nova ul 44. 27803-7
ZOPET KUPUJEMO škatle od »Mama« mleka. B. Guštin Vodnikov trg 2	J-426-7
STEKLENICE
različnih vrst. kupujemo Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzamemo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2.
J-318 N-7
PLET1LN1 STROJ št. 8 lli št. 10, v širim do 80 cm, ipim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilni strof«. 28006-7
volneno BLAGO za damsko obleko v sivi. dr a p ali rjavi barvi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstno«
28266-7
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje ter zamenjam manjše in več je številke. Klavžer. Voš njakova 4.	28257-7
v komisijsko prodajo sprejemamo vsa kovrstne boljše predmete. Parfumerija Venus. palača Bata 28173-7
MOŠKI PLAŠČ iz balonske svile. za sredn lo postavo, kupim ali zamenjam za krompir. Nasjov v ogl odd. Jutra.	28286-7
DAMSKE 0EVLJE športne, št. 38. z usnje-n mi podplati, kupim.— Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Malo nošeni ali novi«.	28285-7
CEVI
za škropljenje vrta. rab. ljene ali nove. polcolnke cca 20 m. kupim. Tehnična pisarna. Rimska ce=ta 13.	28293-7
Va violino
tudi brez pribora ku-p:m Ccjzova ce^t; 9-1.
28294 7
čevl-te
dobro ohranjene in enež ke za 5 letnega fantka, kupim. Repič Triglavska ul. 1.	28300-7
zimski plašč rabljen, črn. ženski, volnen. kupim. Ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Plašče
28308-7
OPREMLJENO SOBO.
sobico ali kabinet, preprosto. išče gospod, ki je večinoma odsoten, z novembrom. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod: »Točen plačniv I«.	27761-23a
MLAD GOSPOD samski išče opremljeno sobo v centru mesta po možnosti s hrano. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnike	28261 23a
PRAZNO SOBO majhno v met-tu ali v lugovzhodnem deiu mesta. išče boljša krojačica Ponudbe na ogl. odd. Jutra POd »Mirna«
28271-23.1
V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni m nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu J — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo
v zaklonišče.
OPREMLJENO SOBO
išče gospodična s 15. nov. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«.
28Hl-23a
fMMJUM
Pisarniške PROSTORE
dve ali eno sobo, po mož nosti s telefonom, iščemo v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za čim prej«. 28025-17
LEPO PARCELO
ob glavnem kolodvoru, ugodno prodam. Parcela je zaz dljiva z dvema 5 nadstropnicama. Vsa po jasnilft daje realitetna pisarna Habijan Miro.— C. ga letava 1-pri ti. tel. 36-97.	28306-20
PROŠNJE
za potovanja, nabave racionlranih predmetov, posredovanja id vse Informacije vam oskrbi komercijaina pisarna Zaje Lojze Gledališka allca št. 7
♦mmimmmmimmm
OPREMLJ. SOBO
s posebnim vhodom od. dam s 1. novembrom za nesljivi osebi. Ogled od 18. ure dalje. Bitenc.— Bezenškova 5.
28267-23
2 GOSPODA
ali gospodični sprejmem ha domačo hrano t 1. novembiom. ako bi del--no pomagali z živežem. Naslov v ogl. od. Jutra	28269 37
iV. NAKAZNICE miadinske. dodatne sem izgubUa. Poštenega naj. ditelja prosim. naj jih vrne v ogl. odd. Jutra..
28277-37 DAMSKO URO zlato, zapestno. sem izgubila v nedeljo dopold. ne v Tivoliju. Pošten najditelj, naj jo odda proti do'ori nagradi v ogl. odd. Jutra.
28302 37
IZGUBIL SEM
na tramvaju od drž. me je v št. Vidu do Most ali pri prestopu pri re-mizi ali na Ajdovščini dne 21. 10. od 11.45 do 1. ure. moško nikljasto zapestno Ornega uro. — N-jd:telj naj j0 proti na gradi odda pri H. Potočniku. Ob Ljubljanici 37. Kodeljevo. 28304-37
ŠIVILJE ■
ZA MOŠKO PERILO SPREJME V SLUŽBO VEČJE TUKAJŠNJE PODJETJE.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »DOBRA MOČ«.
Lektorat Netsiš&e akadetnlje v Ljubtfanl
priredi z dnem 6. novembra 1944 zimske tečaje, ki bodo trajali do konca junija,
in sicer: nižji tečaj za začetnike; srednji tečaj za one, ki imajo osnovno znanje jezika;
višji tečaj za one, ki imajo že dobro znanje jezika;
tečaj za zgodovino, književnost in umetnost. Tečajna pristojbina znaša Lir 25.— mesečno, vpisnina Lir 25.—. Informacije se dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulici 14-1 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Vpisovanje od 25. oktobra naprej.
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Ignac Lavrič
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 24. t m. ob %3. uri iz hiše žalosti, štepanjska cesta 18, na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasL
Ljubljana, 23. oktobra 1944.
Žalujoča žena MARIJA; JOŽE, sin; FRANCKA por. TRŽAN, MICI, por. ŠTELE, hčerki; FRANCE KREGAR, FRANCE LAVRIC, brat In ostalo sorodstvo
D. Goebeler:
Sestri I
19
Roman
Ze tri dni ni bilo od Ahima niti glasu. Zakaj ne?
»Pomisliti moraš, kako je zaposlen,« ji je bila davi rekla Roza, da bi jo potolažila, ko pošta spet ni prinesla nobenega pisma zanjo. »Dan za dnem ima dela preko glave. Izprevidi, Cilika, in bodi ponosna nanj!«
Ponosna? Nu, saj je bila. Oči so se ji nehote zasvetile — ali, zadovoljiti se s tem, da ji po vse dni ne piše, in če že, samo v brzojavnem slogu, nekaj odsekanih besed pa pozdrav in poljub? Ne. kljubovalrbost, ki se je bila prebudila tisti večer ob jezeru, trma, ki jo je izprva skušala uspavati, ki pa ni hotela zaspati — evo, ta se je znova dvignila v nji. Kaj bi pa imela od moža, ki bi mislil zmerom samo na svooe delo? Dan za dnem bi mu bilo prvo na umu, potem šele ona. Kako drugače je z Mio Hol-niovo, kako je njen priiatelj venomer okrog nje! Zmerom poln nežnosti in — dalj v svojem premišljevanju ni prišla.
»Roza, Roza!« ji je zadonel na uho globok moški glas. Dvojica krepkih rok jo Je ovila in stisnila, vroče ustnice so se ji prisesale na usta, na^čelo in na vrat.
Tomaž Malten je bil krenil na vrt, ko
so mu v vfli povedali, da je gospa prednica v mestu in se vrne šele čez kake pol ure. Bi hotel gospod tu počakati? Služkinja je bila pokazala na verando.
Pa se mu ni moglo, da bi čakal tam. Samo za nekaj minut je bil sedel v enega izmed rdečih poletnih naslanjačev. Nato ga je zamikala voda, ki se je lesketala izza grmovja, in pank s svojimi zapletenimi stezami. Zakaj se ne bi nekoliko razgledal po njem? Nekajj časa je stopal navzdol, potem spet navkreber, in tedajci mu je prišla naproti: ozka v bokih, vitka in plava z veliikiriH modrimi očmi, Roza, kakršno jo je nefkdaj poznal in — zapustiti — Roza, kakršna mu je bila v spominu, kakršna je spet in spet vstajala pred nijim, kadar so spomini obnavljali njeno sliko. Zdaj mu ni bilo treba nič več preudarjtati in računati. Burno je planil k nji in jo objel---
Za drobec sekunde je čutil, kako se ?e drhteče dekliško telo predalo njegovemu objemu.
A prav talko naglo je tudi začutil dvojico drobnih delkliških pesti, ki so ga tolkle po prsih in ga pehale od sebe, in jasen, napol smejoč se, napol ogorčen glas je zaklical: »AH, to nisem jaz! Cilika sem!«
Tomažu Maltenu so roke omahnile. Od-sikooiil je za koraik in zastrmel v mladenko: »CiMkat?« Nekaj se mu je zasvitajio: »Cilika? Sestrica? Oh me, pa menda ne Cilika? Roza, Roza, prav taksna, kakor si bila takrat.«
»Takrat da!« Kaj ni zvenel v tem dekliškem glasu posmeh?
Zajecljal je: »A, tako. Cilika? Res Cfška? Ali, po tem takem se poznava!« Samozavest se mu je vrnila: »Kaj se nisem na vašem vrtu igral s teboj, ti popravljal" gugalnico in pjiezal s teboj v cerkvene stolpe? Dobro še vem — saj — sem namreč Tomaž Malten,« je dodal, kakor bi se mahoma osvestil Čas je že bilo, da se predstavi.
Toda dekle je namesto odgovora pokazalo kvišku protd terasi in reklo: »Tamle prihaja Roza.« S temi besedami je izginilo med grmovjem.
Tomaž Malten se je spet obrnil proti hiši. Glej, tam je stala, visoka in vitka kakor nekdaj in vendar ne več tista Roza, ki jo je poznal. Da bi ji planil naproti in jo objel? To vzravnano, v sebi utrjeno ženo, ki jo je resna sestrska obleka vrhu vsega še obdajala s posebnim zidom hladne nedostopnosti?
Igra je izgubljena! mu je šinilo po glavi. Toda hitro se je zbraL Počasi in odmerjeno je krenil po stopnicah na pomol. Zelo miren je bal tudi njegov pozdrav: »Kar prišel sem!«	»
Videti S bilo, da ga ni precefl spoznala. Nato ji je mahoma planila lahna rdečica v obraz. »A, gospod Mailten.« Roke mu ni iztegnila naproti.
Stopil je bil oib njeno stran. Njegove oči
so iskale njenih. »Stana soseda in prijatelja izza mladih let, pa tak hladen pozdrav?«
»Zelo dolgo se nisva videla,« je rekla ona. Njen glas je bil razločno zavračajoč.
»Mnogo je vmes, zelo mnogo. Žive! sem .v daljnih, daljnih krajih. Nisem pa hotel pHti v Berlin, ne da obiščem staro prijateljico in jo pozdravim.«
Te besede je izrekel docela preprosto, kakor človek, ki mu ni na misli nič drugega kaikor vljudnostni obisk. Roza ga je naglo obletela z očmi: če hoče samo to, nič oru-gega, ga lahko posluša. Drugače bi utegnil misliti, da se ga boji Krenila je k vratom, ki so vodila v vrtno vežo: »Nu. stopiva tu noter.« Pnkazaila je na stol in tudi sama sedla. Nekaj minut sta molčala, potem je nadaljevala razgovor, družabno, kakor da govori s tujcem: »Torej ste — ne, si, prav, ostaniva pri tikanju« — opazila je bila, kako je hotel poskočiti — »torej si «e vrnil. Mnogo dežel si videl, mnogo ljudi —?«
»Kdo ve koliko tudi ne. Finsko, Švedsko, nekajkrat sem bil pri Laponcih.«	t
»Jako zanimivo ljudstvo. Videla sem la-ponske tabore v muzeju pod milim nebom na Skansesnu pri Stockholmu. Svoje pse so imeli tudi s seboj. Zelo lepe živali so ti la-ponski psi, pametni in zvesti«
Pri tej besedi je posluhnil Pa ne da bi pomenila ost? V naslednjem trenotku je ravnodušno nadaljevala: »Bilo je pred tremi leti, profesor Jordan si je ogledoval
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Jelka Jagcmš
roj. GROHAR soproga preglednika finančne kontrole v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v torek 24. t. m. ob %4. ur: popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagorje ob Savi, dne 22. oktobra 1944.
Globoko žalujoči: JURIJ, soprog: ZORKO, LJUDMILA, STANKA, otroci — in ostale sorodstvo
M
r
a

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, da nas je po dolgem bolehanju in trpiienju zapustil naš srčnoljubljeni mož, oče, brat, ded in tast, gospod
H«

Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 24. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapelice sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. oktobra 1944.
žalujoči: JOŽEFA, žena;
IVANKA, FANCI, FRANCI, otroci in ostalo sorodstvo
f 1
V globoki žalosti naznanjamo vsem, ki so jo poznali, da je dne 14. oktobra t. 1. izgubila življenje naša nepozabna
"b.	-4 o <"
g	»T"» !f
«js* &	»u & ^	i « 'im
roj. PIRC bivša učiteljica
v starosti 33 let.
Počiva v skupnem grobu v Mariboru.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani v soboto 4. novembra L 1944 ob 7. uri, na dan njenega godu.
Maribor, Ljubljana, 23. X. 1944. \ J
žalujoči: MIR JAN A, hči;
ANTON S. PIKO, f:TT. svetnik, oče, za rodbino in ostala sorodstvo
f i
f
Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, zlata mamica, babica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
s
t&škA iVlvii i? ^ 4*
ro). ČERME
soproga šefa krajevne kontrole
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 24. t. m. ob %3. popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Šehwaz, Wien, Zagreb, 22. oktobra 1944.
Globoko žalujoče rodbine:
MAGOLIC, ČER VE. BALO J!. RIBNIKA R. CERAR HREN


, J
otroške bolnišnice. Njegov pomočnik in iaz sva1 ga spremljala, tako se človek zmerom kaj novega nsuči.«
»Krasno se si uredila življenje, Roza - ji je segel v besedo. Hkratu še je z vidnim občudovanjem ozrl po sobi in skozi ok o na vrt: »Tak dom: takšno delovno ter., -e, vse_ iz lastne moči! In si našla ob tem svojo srečo?« Njegove oči so se ji zvedu . o uprle v obraz.
Hladno je odgovorila: »Svoje delo imam, in delo človeka zmerom osrečuje, posebno če ve, da z niim neguje in ohranja narodu mlada življerrja.«
»In to te povsem zadovoljuje?« Primrk-nil se je bliže k nji- Nehote je odrini:a svoj stol. Hladno je relda: »Da, povsem ne pozabi.. da lahko delam s Heinzom Jordanom.«
»Z gospodom profesorjem? Vem. pravil mi je. ko sva se srečala v Kodanju. Torej sta prijatelia?« Nekaj prežečega je bilo v njegovem glasu.
Roza je preslišala ta poudarek: »Prijatelja sva bila že doma v Qued!inburgu. si mar pozabil? Njegov oče je bij prija+elj mojega očeta. Ko bila dekle, je spadal Heinz v krog mojih najbMžjih znancev.«
»Dobro vem. takisto kakor —« Premolk-nil je. potem pa vendar nadaljeval, nekanj hlastno in s poudnrjeno toplim, vprašujo-čim glasom: »Ali nisva bila tudi midva prijatelja, Roza?«
Schiiftledtei • Drejuje: Davorin Ravljen —
Ftti <|— Konsortlum »Jutro« als Verlag - Za IJskarnarja: Fran Jeran — Fiir den
konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A G.« al* Uruchstrtie — za »Narodno tiskarno <L d.« kot Inseratenteil verantvvortlich . Za inseratad oddelek odgovarjat LJobondz Volili