37. ttntlto.                                           IUMM. i Mrt. H. Mmrta IM.                                          MIIII. Mo.

.Slovenski Narod* vdja V IJvfctlanl
ftf dom dostavljen:               »           ▼ uprav ništvu prejeman:
cdo leto naprej   •   •   »   .   K 24—  I  ćelo leto naprej   .   ,   •   .   K 22*—
pol leta       m       .   •   .   •    . 12-—  1  pol leta       m       •   •   •   .    p 11*—
četrt leta     m       •   •   •   •    »   6*—  I  četrt leta      m      •   •   .   .    #   5 50
oa mesec    »       ,   •   •   •    »   2*—  I  na mesec    .      •   •   •   •    .   1*90
DodIs! naj se frankirato. Rokoplsi se ne VTtčajo. DredaiitTO : fiaaflof * mltea 4L 5 cv pritličju Uvoj toitloa *L 34.
hnaf vsu iaai iftear imvf itt a*d*lfe fta prasalk*.
Inserafl veljajo:  peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat
po U vin, za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru.
UptavniStvu naj te pošiljajo naro n ne, reklamacije, inserati itd* to Je administrativne stvari
■               Foauuua itevilka veli* 19 vinari«*.   ——.
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naroćnine st lift ozira, »Narotes Uakarna" telefoa tt g&
.Slovenski Narod« vtlfa po poifli za Avstro-Ogrsko:                •                    za Nemčljot
cek> leto skupaj naprej     •   K 25*«- I eelo leto naprej        .   .   .   K 30*-«
Ctta :   : :: : ll»  « ^«*0 in «• ^«dewes
na mesec    m        m     ,   .    9   230 ■ ćelo leto naprej   .   •   .   .   K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravalftvo (spodaj, dvorišče levo), SnaHova ulica ftt 5, telefon Št 85.
Boji v Karpatih se nadaljujejo. — Nadworna v naših rokah. — Nemški uspehi pri Ypernu, La Bassee in Seugernu. — Francuzi so se umaknili iz Remsbacha. — Nemci so potlsnlli Ruse na Tauroggen in zavzeli Racionz. — Grško - turski konflikt. — Grški poslanik za-
Dustil Carigrad.
BOJI V KARPATiH. — NAŠA AR-MADA JE ZAVZELA NADWORNO.
Dima], 15. februarja.   <Kor. ur.) Uradno razglašajo,   dne 15. februaria:   V ruski Poljski in v zapadni Ga- j licijjf se ni dogodilo ničesar.
Boji v Karpatih so se nadalje v poinem teku.
V jugov^bodnf GaHciti sroo vče-ra} osvojili Nadwomo in scvražnika potisnili v smeri na Stantelav.
Na južnera bojišču ni nobene iz-premembe. Tu vlada mir. ako izvza-inemo neznatne obrnejne spopade.
Namestnik načelnika general nega štaba p!. Hofer, frnl.
NEMCI SO   POTISNILI   RUSE  !Z PIKTUPONENA   IN Jffl VSGLI NA i TAUROGGEN.   —   SPOPAD    FRI j KOLNU- — NEMŠKA ARMADA JE j ZAVZELA RACIONZ.              j
Berclin, 15. februaria. (Kor. utO j Poročflo Wo!ffovega   urada:    Veliki glavni stan, dne 15- februarja.
Vzhodno bojišče. Severno od THsita smo presnali sovražnika iz j Piktuponena   in ga potisnili na Tau- ': reggen.
Tostran in onstran meie vzhodno od Jezerske planote se tratajo za-slećovalni boi!. Naše Čete hitro pro-dirafo povsodi.
Proti sovražnim   preko Loinze prodirajočini četam so udarili  nem- ) §ki voii v okofici Kolna.                        I
V  obrecju reke Visle smo pridobili nadalje na iieh.
Hacioaz smo za^edli.
V  prejšnjih bojih smo poleg šte-vilnih \ietnikov vplenili 6 topov.
I         V Poljski na levem   bregu Visle ni nobenih bistvenib izprerneinb. Vrhovno armadno vodstva
BOJI V KARPATIH FN V BUKOVINI.
Bfctoiinska ■■*Morgeposi--- piše: Z .razitega krila so dospela prav ugodna poročila. V Karpatih napreduje ofenziva avstro-ogrskih čet in v Bukovini so dospele čete že do crte ob Seretu. Vedno bolj se bližaio avstro-ogrrsk'e čete Črnovicam. ka-tero mesto so Rusi haje že zapustili. Položaj je stratezično   prav ujjoden.
Iz Mamomite poročajo, da sta dospela 11. t. m. dva ruska pehotna polka z artilerijo na umikanju v Ćrnovice. Ruske čete so dobilr ukaz. da se morajo v Crnovicah držati do zadnjega moža. Kiralu potem, ko je dospela v Črnovice pehota, k prišel tja ruski general Laurentiev s šta-bcm. Med tem se ie zaznal . da so lroraii Rusi opustiti svoje ozicije ob Seretu. Zdi se. da hodo Pusi zapustili tuđi Črnovice.
viVlagyarorszag* poreč; iz Bistrice: Pri prodiranju v Bukovini so na.^e čete zasedle Teresenv. ki leži 21 km od Crnovic. Ruski poveljnik Evreivov je s svojim štabom zapu-stil Črnovice.
»N. P. J.« poroča: Rusi so že zapustili Kolomejo, v Crnovicah in Stanislavovu se že pripravljajo na odhod. Rusom manjka v Bukovini topov.
»Pester Lloyd - poroča iz Kar-patovr: Močna ofenziva, ki so )o pod-vzele naše čete pri Dukli, napreduje neprestano uspešno. Rusi imajo silne izgube. Pri enem samem naskoku, ki so ga izvršite naše čete pred tremi dnevi proti neki ruski poziciji v ozki dolini, je pustil sovražnik, ko se je umaknil, na bojiŠČu 1200 mrtvih, ki jih ni ntogel več spraviti stran ali pokopati. V ceii dolini leže ruski mrtveci. V celoti je ceniti izdube sovražnika samo v bojih pri Dukli na najmanj 50.000 mrtvih in ranjenih. Silne morajo biti izgube Rusov v vseh zadnjih bojih v Karpatih.
Poročilo z dne 13. februarja ob 9. in 20 minut zvečer pravi: V sredini in na desnem krilu fronte v Kar-patih se vrše na več točkah ljuti boji. Kljub temu je konstatirati neprestano prodiranje naših čet. Na desnem krilu so čaše čete že dospele do vrha gerovja ter deloma despele tuđi že v nizino. V centrumu se vrše boji silne ljutosti. Rusi so izvršili več proiinapadov, ki pa so se ponesre-čili. Na levern krilu stoji boj, ponekod vlada ćelo mir. Ruska armada je tam priklenjena. Vreme se je izbolišalo, tuđi bol] gnrko je, vendar se ni blata.
*
3OJI PROTI RUSOM NA RUSKEM FOLJSKEM.
Nemski listi poročajo. da piše ^NoA'oje Vremia< v uvodniku: "Usmiljeni hoR naj ne odreče našim hrabrim četam svoje pomaci. Pričel se je napad sovražnika. strašen ka-knr orkan, najbrže zadnji v tej vojni.-' In člankar piše naprej. -»Kakor silen plaz. kokor kobilice so se vlile nemške čete na zapadno Rustjo ter projirajo s strasno močio. Pač je mogoče, da se ruske vojske ne bodo rrog:Ie ustaviti, man^eč da jih bodo poeazili.-v Članek se konca: -Bog bodi našim junakom milostijiv.«
U vojnem položaju v Galiciji poročajo vojni poročevalci. Naše kolone, ki so prekoračile glavno pogorje Karpaiov in dospele v ravnino, sedaj mnogo hitreje prodirajo. S tem. da so naše čete zavzele Nadvorno. imajo sedaj v rokah važno križišče in važno oporišče za nadaljnje operacije proti Dniestru. V gozdnatih Karpatih naši napadi neprestano dobro uspevajo. V vzhodnih Beskidih se naše pretiakcije razvijaio.
O splošnem položaju ruskih čet pravi »Berner Bund-% da je desno rusko krilo močno trpelo, da je po-tisneno daleč v stran, deloma ćelo odrezano. Tuđi skrajno levo krilo se je zapognilo nazaj. Rusko armadno vodstvo bo moralo misliti na splosno umrkan^e, da bo moglo Visio se prekoračiti.
Kođanjski listi pravijo tuđi, da je vslecl urmkanja severnega ruske-ga krila padec Varšave mogoč* da pa 50 Rusi Ivangorod opremili tako, da te trdnjave ni mogoče zavzeti.
O bojih pri Mazurskih jezerih piše •Morgenposu: Uspeh nemških čet pri Mazurskih jezerih je se bolj pomemben vsled dejstva. da se je Nemcem istočasno posrećilo tu in ob južni meji vzhodnopruske in za-hodnopruske provincije prodretl 2e v soboto je prišlo poročilo o srečnem šunku v pokrajini Sierpc in sedaj se da porocati. da so Nemci ta kraj za-sedli. Tako je torej tuđi poskus od juga udariti proti vzhodni Prusiji in poskus prodreti proti Thornu, odbit. Zato je tuđi mekoće popolnoma iz-rabiti uspeh ob Mazurskih jezerih in ni se bati. da bi bil mogoč s severa Visle sunek proti krilu.
O nemški ofenzivi v vzhodni Prusiji.
Berolin, 15. februaria. (Kor. ur.) Posebni   poročevalec    ^Lokalanzei-
gerja^ slika nemško zmago v vrzhodni Prusiji tako-le:
Grupacija nemških Čet je bila končana dne 7. t. m. ponoči. Dne 8. februaria se je pričelo prodiranje desnega krila v smeri proti Johan-nesburgu. Tišti dan popoldne smo osvojili Johannesburg in skoraj popolnoma uničili 57. rusko divizijo, ki se je trdovratno branila. Neznatni ostanki te divizije so utekli pod za- • ščito trdnjave Oso\viec: Z nemske strani so se jele pomikati precej moč-ne čete v smeri Pillkailen-Lasdeh-nen. da bi sovražnika, ki se je naha-jal v prostoru Lasdehnen-Pillkallen* Gumbinneu-Stalluponeu, napadle v nepričakovanem navalu v jugo-vzhodni smeri ob crti Schirwindt-WIadislawow-Wilkowski ter mu zabranile umikanje iz Stalluponena na Ko^vno.
Med temi operacijami so se vršili boji proti 56. ruski diviziji, ki smo jo popolnoma razpršili. V naskoku smo zavzeli Pulen in Hauskiscb-ken. Ko so Nemci zasedli Pillkallen, so se Rusi sicer umaknili v smeri proti Stalluponenu. teda prepozno, ker so inočne nemške čete že dosegle Schiruindt in Wirrballen in je bik*, že izvršeno nameravano obko-ljenje scvražnih čet
Poročilo opozarja na to, da se je izvršilo obkoljenje ruskih čet tako presenetljivo. da je v Kylbartu sede-la neka ruska brigada se docela brez-skrbno v hišah. ko so slabe nemške čete že obkolile vas. Brigada je bila prisiljena, da se je udala brez vsake-ga odpora.
V omenjenem boju so Nemci deloma potolkli in deloma uničili enajst ruskih divizij. Razvojne možnosti so se velike.
»Strategično presenečenje«.         *
Joural de Geneve- piše: Zadnji dogodki v vzhodni Prusiji so stvar, ki jo imenujemo strategično presenečenje. V času, ko se je osredotočila vsa pozornost na napad proti Varšavi in na avstrijsko - nemško koncentracijo v ogrski ravnini, se je izvršila druga koncentracija, ki je takisto važna, na skrajnem pruskem sever-nem krilu. Ta koncentracija je imela za posledico protiofenzivo, ki je po-vzročila umikanje ruske bojne črteob Mazurskih jezerih.
m                    9
m
amerilionk
Francoski  spir.al  Pierre d e C o u -.  levain.
(Dalje.)
Dasi mu je Bontemps predstavil gospo de Lene v prav dobri luči, je !e razumel. da se poleg drugih pokli-cov peča tuđi s posredovanjem bogatih zakonov. Misel, da se tuđi njegov zakon skuje nekako s pomočjo denarja. mu ie bila tako zoperna, da K vzkiiknil dvakrat zaporedoma: >Ne, ni mogoče, ni mogoče!«
Zopet se je hotel udati svojim sanjam o slavnih doživijajih in nevar-nostih, toda, glej čudo, izginilc so. razpršile so se. kakor izginejo sanje, če se nenadoma prebudiš. Ćela glava je bila polna teh sestdeset milijo-nov. Slednjič je rekel: »Dobro, pogledat grem to Amerikanko. Morda vzbudi v meni nepremagljivo antipatijo. Nato se vse odloči in ničesar se ne hom imel kesati.«
Po tem sklepu se Je marki d* Ank'uilhon skrbno oblekel in se na-potil v pisarno v operi, kjer se pro-daiajo vstopnice. NaČrt dvorane pred seboj je izbral svoje opazovali-Sće:   ložo v tretjeni   nadstropju —
eno čistih nekoliko ob strani ležečih lož. katerih zobeno ozadje se nahaja v temi. Od tu ie mogel neopažen po-gledovati proti Keradieujevim.
Mcmir. ki ga je povzročil v njegovi dusi Bontemps, ga \e hudo muči! ćeli dan. Komaj se je obvladal v nav^očnesti svoje matere. Da se iz^ ogrne znancem, mora! je v opero ali zelo zgodai. ali pa zelo pozno. Odlo-Čil se je za sfedrie. cuteč. da ne vzdr-ži dolgo na svoiem mestu.
Zamudil se je kolikor dolgo mogoče pri dineni. nato se je pustil pe~ ljati do vhoda v Bois in ob pol enai-stih se je brez hrupa zmuznil na svoje izvoljeno mesto. 5 skoro treso-čimi prsti je vzdignil kukalo do očes. Takoj se je vidno iznenađen zganil. Ravno nasproti in nekoliko nižje od njega sta sedela baron de Keradieu in njegova soproga, toda v ospredju njihove lože ste bili dve mladi devoj-ki, mestu ene, obe Amerikanki, o tem ni bilo dvoma. Clovek ni nikdar na vse pripravljen. Bontemps ni mislil na to, da priđe morda tuđi gospodična May in je pozabil opisati zlato ri-bico. Katera je? se ie povprašcval Jacques iznenađen. Najpref je motri 1 Kiaro. Ni mu ugajala. Bila je prevelika, preveč rožnata io gat je spominjala na miss EUis. Nasprotno se mu je Amie zdela prav Ijubka. Zdela se mu je elegantna« dovršena, Opazil je bek>to njene pdtit njena maflina usta
in njeno Ijubko postavo. Dolgo je dr-žal kukalo namerjeno na njo, jo brez-obzirno razkosaval in skušal uganiti njen značaj. Dlk bila bi prav dobra markiza d' Anguilhon. Čutil Je, da bi jo mogel ljubiti. Kaj bi neki počela gospodična Villars?
Jacquesa ni nič oviralo misliti na ženitev. Njegovo srce je bilo prosto in na stežaj odprto količkaj resni pozornosti. Ko je bil star enoindvajset let. je bil strastno zaljubljen. Ta strast pa je minila. kakor hitro je bil pogašen ogenj prve mladosti. Pozne-j€ se je se parkrat močno zaljubil, a za kratek čas. Bil je za ljubezen kakor ustvarjen. Ljubic mu ni manjkalo, toda, potrt vsled denarnih zadreg in skrbi za bodočnost, se resno sploh ni več zaljubil.
Jacques je zapustil opero v naj-večji zadregi. Vrnil se je domov, ker je čutil, da se mora zapreti med svoje Stiri stene, da se more odločiti. Na spanje niti misil ni. Zanetil je ogenj in si prižgal stnotko. nato je sam v polnočni tihoti jel premislje-vati. Ženitev ali Afrika? Kaj naj si izvoli? Kakor hitro se Je odločil za ženitev, prikaza! se mu ie njegov notni nacrt v taki mamljfivi podobn da se ga je tako) oprijel in pet minut pozneje mu je bilo že žal za gospodično Villars in njene milijone. felo noč se je v srcu mlađega moža bila ena tistih kraljevskih bitk, ki rasvev
seljujejo bogove in ki pomenijo po-gosto boj vzvi-šenih čutil z nizkotni-mi, boj med človesko krepostio in slabostjo. Ko se je naredil dan, je Jacques nosil na svojem licu sledove tega boja in njegov obraz je pričal o moralnem porazu. Odločil se je za bogato ženitev. »Bodimo iunaki našega Časa,« si je rekel, šestdesetmi-lijonske dote ne najdem več; če se mi izmuzne, so Afrika in njene ne-varnosti še vedtio tu. !n postaj je mo-dern v trenotku, ko se mu je nudila prilika, da se svojemu stoletju izne-veri. Da. Afrika in njene nevarnosti ostanejo še vedno. toda dejstvo, da jih ni cenil višje kakor denar, ga je moglo v lastnih očeh Ie ponižati.
Ko se j*e odločil, je legel v posteljo. »Kaj mije usojeno? se je še dalje vpraševal. Ce naj vzamem to Amerikanko, Čemu me je usoda od vsega početka in to skozi devet mesecev vodila proti drugemu cilju? In če naj se v nasprotnem slučaju udeležim te afrikanske ekspedicije, čemu je nastala misel o tem zakonu v glavi gospe de Lene? Čemu, za boga, čemu?« S tem vprašanjem na ustnicah Je Jacques zatisnil oči.
Čemu? Vsaka stvar ima svoj namen. Nič ni nepotrebnega niti v moralnem niti materijelnem Življenju. Neizpolnene sanje, nedosegtiiva hre-penenja, brezuspešoa pota, brez^ plodni napori, naiizbegljivejše misli«:
vse to so niti. ki vežejo človesko življenje, delijo in razločujejo posamez-ne doživljaje ter jih zopet vežejo, in proučevanje teh nevidnih sil bi nain edino moglo razkriti, kdo nas vodi in kam.
Komaj se je bil marki d' Anguilhon oblekel, že je bil trgovec zopet pri njem.
—  A,   v lepo zadrego   ste   me spravili,   je rekel smeje,   da prikrije svojo   razburjenost.   Mesto ene bili ste   dve Amerikanki v Keradieujevi loži in nemogoče je bilo uganiti...
—    Vraga,   je   vzkiiknil   Bontemps;   pozabil   sem na sestričino. Sicer pa, kar povejte, gospod marki, katera,   želite,   da   je   gospodična Villars?
— Manjša seveda, s temnoplavi-mi lasmi.. .
— Potem je vse dobro.
—  Je-li ta? Ali dobro veste? je vprašal mladi mož vidno vznemirjen.
— Popolnoma dobro.
— Hvala bogu! Ona druga bi mi nikakor ne bila po godu. Imel bi vedno občatek, kakor da se izprehajam z amerikansko zastavo.
—  E, e, sai bi ne bila ravno slaba družba.
—  Ne,   gotovo ne, toda za ženo volim manj značilen tip. Gospodična Villars mi je zek> ugajala.
— Upam torej, da se odtotite.
iMlfi frtto«a|te.X
Stran 2.                                                                                                       .SLOVENSKI NARUir, *ne 16. februar)« I9iS.                                                                                                   3? *tcv.
Kako sođTto na Frsncoskem o dogođ-kih v vzhodnl Prusifl?
»Munch. Ncustc Nachrichten« Javljajo: Iz Žencve poroča]o: Pod naslovom »PoČakati Je treba € piše vojaški kritik podpolkovrrk Rousset v pariškem »Petit Journalu«: Ne da bi se dal prositi, priznavani, da }e vojaška sila nemške države strašna. Kakšno silno nalogo mora izpolniti! Na eni strani se mora boriti na fronti, ki šega od Severnega morja do AIzacije, na drugi fronti, ki meri v zračni crti. 700 kilometrov, mora braniti center, podpirati mora desno krilo, ki klone, mora še ugrožati Srbijo in poskušati, da galvanizira Turke. Cesar. njegovi generali in arma-de imajo dela nad glavo. Lahko je za-nkazovati narodu, ki šteje 67 milijo-nov, težko pa je nositi tako breme, ne da bi pod!egel. Pustimo, naj stori Čas svoje, ki je največji mojster.Toda tuđi času ie treba pomagati. Naši za-vezniki Rusi storć, kar morejo.
Naši belgijski in anglcški zavez-Tiiki in tuđi mi sami moramo v delu fa neomahljivosti vztrajati do konca.
V Varavi
Iz Varšave poroča *Oai1y Te!c-graph«: Kljub umikaniu ruske arma-de v Karpatih traja pritisk nemških čet na Crto Rnwka-Bzura naprej. V Varšavi sami leži danes nad 40.000 ran'encev iz bojev pred rnestom in razpoloženje preblvalstva je vedno bol? potrto. Od 4. ponoMne je Varša-• va popolncma temna. Tuđi prerroga primanjkuje. An<?1eškesa premota ni dobiti. Prebivnlstvo zmrzuje in trpi pomanjkanje. Um rij »vest Je narasla v Varšavi na 9 od tisoč.
IZ RUSKEGA DRŽAVNEGA SVETA.
Petrograd, 14. februarja. (Kor. ttr.) V zaključni seji ruskega držav-nega sveta je izjavil govornik desnice Gurko. da so se vočigled velikim svetovnim dogodkom zedinili vsi politični elementi v ideji Velike Rusije ter je izrazil upanje, da bo seda-nja vojna spravila tuđi stoletne spore med ruskim in poljskim narodom s sveta. Končno je Gurko pou\!ar;al: >Upamo, da bo tuđi Carigrad postal naš, kajti le posest tega mesta nas more res združiti z Jugoslovani in nam omogečiti, da strerno vpliv germanizma, ki obvladuje že posarrezne dele tega s'ovanskega plemena. Upa-mo tem bolj, ker je odpravijena stalna zapreka te zćružitve. zlasti ođpor onih držav, ki jih danes cenimo kot svoje zaveznike.
Knez Galicin je deial: Vsak tre-nutek, ki ga sedaj doživljamo, ustvar-ja eno stoietje ruske bodočnosti. Ne srne nas spraviti iz ravnodušja, «Ja se borimo na lastnem ozernlju; tuđi bo-jišče. na katerem smo nekdaj strli tatarsko moč je bilo tu. V netranjo-sti naše države smo sejali. onkraj rnej bodemo želi.
Predsednik drž. sveta Golubev ie izjavil: Sedanji boj utrja s:!o Ru-s:je. katere prebivalstvo je k vsaki žrtvi Dripravlieno. Država mora pre-našati ogromne napore, toda tem len-ši bedo uspehi, ki bodo zagotoviTi Rusiii mirni, vsakega tuiega vpliva prosti rapredek.
Državni tajnik je prečital nato nkaz, s katerim se (izvzemši izredne dogodke) o^afa državni svet do novembra 1915*
NČMŠK1 USPEHT PRI YPERVU !N
SEUGERNU. — FRANCOZ1 SO SE
UMAKNILI IZ REMSBACHA.
BeroHn. 15. februarja. (Kor. ur.) Poročllo Wolffove**a urada: Veliki glavni stan, dne 15. februarja.
Zapadno b o i 1 š č e. Jutpo oć Vpena pri St. Elolu sm Iztr-gali sovražniku okros 900 metrov dote del riegove pozicije. Protina-padi so bili trezuspešni.
Taklsto se |e tuđi ponesrečil so-vražnikov napad v okolici Jugozapadno od La Bassee. Vjeli smo par tucatov sovražnikov.
Zopet smo osvojili predjarek, W smo pa dne 12. februarja izgubili na Sude kopfu.
Iz Seugerna v dolini reke Lauch ftnto potisnill sovražnika.
Nato je sovražnik prostovotjno izpraznil vas Remsbach,
Vrhovno armadno vodstvo. *             *^
Francoska poročila.
Francoska uradna poročfla z dne 11. in 12. februarja poročajo: Sovražnik je priče! pri Nieuportu in ob Vseri s silnim bombardiraniem. V Argonih so izvršili Ncmci nude napade zlasti v okolici Bagatelia* Napadi so trajali §e drugi dan. Najliujši boji so se vršili 12. februarja opol-dne pri kraju Maria Therese. Veliko itevilo žrtev ie dokaz za sihiost   teh
bojev. V Vogezih južno od Clw«€aa Delusse in severno od Saint Marie smo vzeli neki stretski }arek. Sedal divja tam silen artilerijski eoi. Ob Som mi tuđi budi artilerijski boft. Pri La Đoisellu ie sovražnik razstrelil već naših pozicij. Ražen Reimsa in Soissonsa bombardira sovražnik tuđi Tracv le Mont, severovzhodno od Compiegna. Tuđi ob Voevri živa-hen artilerijski boj. Naši topovi ob-strel.ujejo Thiaucourt in Araaville.
Letald sad flandrsk* oboto.
Iz liaaga poroćajo: HolandsKa »Mornmgpost« poroča po privatni brzojavki iz Rotterdam. Couranta^ da polet zrakoplovcev žal ni odkril skrivnosti nem?.ke postaje za ped-niorske čolne ob angleškem kanalu, ker angleški letalci nišo izsledili no-benega podmorskega čolna, dasirav-no so poteteli edino s tem namenom nad Zeebrii^ge. Zdi se, da tuđi električna naprava Nemcev v Zeebriiggu ni trpela.
Uspeh franeoske^a %ojoega pomolila.
Pariz, 15. februarja. (Kor. urad.) »Ttnips- poroča: Do 5. februarja je bi!o v Franciii podpisanih za 31 ?0 rrrHrortov frankov državnih blagajničkih nakaznte.
•      •      •
SKLfcP!   PARISKF   F1NANCNE KONFERENCE.
MaKdebjrg, 15. februaria. Bm-=cT»^ki sotrudnik »Mf»^deHnrg:^cHe 7e:*nns« P'vča sv^Djcm-i V*v.\ na-^fcc'nic pcdr^bnrs*"! o p*irisv'i fin-nČ-ni konferersci: Kon^erenoa je sk>-ni!a: 1. Francoska državna ii■ ansie ska bnnka dovolita Rus'ii predujme po 600 rn::»!r^ov frankov, 5 katerimi pop'i ča Rušila svote, v Parizu in Londonu zanadfe obveznost. 2. Kr>n-t'erenca je rpncipnalno ndobri'a Rn-fajTovičev finar^n? nacrt, izbrisati kurz ruskih rubliev z !7dajarrem fkupnih fra^eosko - angle?ko - rus-k?h blći^ainiskih nakaznic. 3. r!m:^;ia sktTpnega vojrcea posolila se tako dr.ljjo odlrži. da bodeta Franc'ja ?n Ar=e!iia cd^ravHi cbstoječe konstitu-cijorp'ne te^koče.
Ruski fansnčni minister Bark se je pogaia! v Parzu tuđi 7 zavodom Credit Lvonais, ki naj bi btl prevref rusko 100'>Hlijonsko nosnii1^ na bln-gajn:ske n?J*aznice. Credit Lyora*s pa je moral z ozirem na ne^adovolii-vo stanje francr^Veo-a denarnega trga to kupčijo odklcnitu
AHERISKA  NOTA  — ULTIMATUM  NEMClJl?
V  Londonu    smarraio    ameriski oegovor Nemčiji za ultimatum ter so mnenja, da bo prvi ameriški fadii, ki bi   jo   potcrrli   Nemci,   sledila   vojna napoved Amerike, če Nemčija ne bi dala takoj zadoščenja. Vsak   nadalj-nji slučaj bi porreni! neizo^iboo vojno. Situacija je skrajno re^na. Nem-čiia si bo to po mnernu angleških li-stov dvakrat prem:sina, ker  ce ra-haia nestefo nemških in avsro-orr-skt^   parnikov   v  ameriških     prista-nif.Čih.
Tuđi nemški l'sti nikakr - nišo zadovoljni z ameriško noto. 1 0 kaže ta - -e brzn^avka:
Koln, 14. februarja. (Kov nrad.) ..Kolržische Zeiturs:« poroča jz Berlina: Kakor je bilo pričakovati, «e Renterjev ur?d ni m°£e! vzdr?ati, poslikati no^n Zedin'enih držav v an-gleskem srnislu ter prime?ati oštrine, ki jih oficilozno besediH nima. S tem zavracanjern anKte'kih rnt\nrb, pa nočemn dati izraza temu, da Je vsebino američke note z nem^ke^a stn^^ča sprejeti z redeljeno zado-voljnostjo.
Vt!?k atnerišfce note ▼ Nsnićijl^
Noto Zedinjenfh držav so spre-jeli v Nemčiji kljub rezkosti besedila brez vsakega vznemirjenla. N^mčija crotovo nima namena. nmalovaževati želje Zedmjenih držav in še ćelo ne, zanlesti se v spor z velikim narodom onkraj oceana, čegar ostvaritev in procvit so podpirale v tako vel;ki meri tuđi nemške sile. Kdor natančno bere izjavo, da je smatrati angleške vode za bojišče, mora najti, da so šle Zedinjene države predaleč in da nišo imele povoda za tako rezke be-sede. Od Nemčijc naznanieni korak se bo izvedel. \z tega pa še ttfkakor ne sledi potreba, da priđe do spora z Ameriko, ali da ni lemati nanjp ob* žira. Italija ie predlagala, da nai se na dosedai navaden način konstatira pristnost zastave. Nem<ka vlada ni ugovarjala (ej želji tu 2c iz tega sledi, da se bo posrećilo, preprečiti resen spor z Zedinjenimi državtmL
Vtfsfc ▼ ivsfflfsfrfh dlpkmadMi krofth.
V  dunajskih diplomatičnib   kro-gfb je naglas američke note zaradi iteobičajoo »ak> priiatcllskega beg«
4m pn&metiL VoiHl*r 90 ■Mienla, 4a se Nemčija ne bo vdala te) očitni grožnji. Počakati je treba, ka] bo odgovori! nemški kabinet in mrgoče ie, da bo prišlo vudar ie 4o apo-razuma.
Sporoeto HaHinsto vlade Nntflf.
Iz Rima poroča^o: Konsuita ni storila nobenega formalnega koraka glede nemških namer v angleških vodah, marveč je dala po svojem veleposlaniku v Berolino izročiti nemški državni pisarni memorandum, v katerem označuje svoje stališče. — (talijanska vlada pravi, da more biti vojno postopanje proti ladpm % ne-vtralno zastavo, dokier blokada ni uspešno izvr?ena, samo tedaj dovo-Ijeno, če je zloraba nevtralne zastave brez dvoma dokazana. Z drugimi besedami: Italija pričakuje, da se bo identiteta ladij, ki plovejo pod ne-vtraluo zastavo, udejstvila na dosedai običajni način in da bodo smele ladje, katerih zastava in tovor je v redu, pluti nanrej. Glasom oficijalne-^a pornčila državna pisama temu naziranju ni ugovarjala.
Netn?ki krogi ?umi!o,  da ^o skn^ala
Afvsllia    provocirati    konflikte    med
Nemčijo in nevtralnftn] državaml.
Hamburg, 15. februarja. (Kor. urad.) VVolffov urad poioča: V kro-gih r:em§ke pomorske plovitbe se opozarja na nas'ednje: Anglija je do-sedai kaj rada izzivala v svojem interesu konflikte med NemČijo in rcv-rrjln'mi dr/avami Za to ni izVHuče-no, da brdo v dosero te svrhe an g!c5ki podmorski čolni namer.oma potopili eno ali več nevtralnih ladij. Tuđi je Angliia položila veliko množino min proti nemškim podmorskim colnom. NfTrski strokovnjaki menijo. da bi te nevarnnsti morale biti za nevtralne države kar najresnejše svarilo, cia se izogibajo pomorskega boiisča,
KEMŠKO  BRODOVJE  PROTI ANGLIJL
S fTolandskega r.oročafo, da je nem^ki prdmorski coin ^U 2<- usta-vil angleško l^djo »Laertes*, ki je imela s seboj blago za riclandsko.
Kontinentalna proga Pover-Ca-fais Gbjavlja izjavo, da od 18. februara ne prevzame več nobene garancije 7'd blago in ladje.
Tovorni parrnk »Torqnay« so un-pcllali dne 13. februarja v Scar-bo-rou^h. Pnrnik se le potapljaL Naj-brze je zadel ob mino.
V Bournemouthu je bilo obsoje-nih 5 o?eb na vcč'e vsote. ker so imele zvečer luč, ki jo je bilo videti z morja.
Angle^ki uredni T:st obnavlja đo-ločbe o plovbi in pristajanju v nnj-vr?.nej§ih anrleških pristaniščih od zahodnje Ind-je do Tndi?skega oceana, od Kitalskecra moria do z^liva Table Pav in od Sidneva do Que-beka. Pristani?ča, v katerih je pre-povedano pristnti, bodo ponoći označena s tremi rdeČ'mi l'tčmi. drngn nad dru^o. po^nevi pa s tremi baloni. Lscie se morajo tisidrati pred pri-st'jni^čem. kler jih hodo preiskali.
Vecerniki v Curihu poročnio, da ts Italija v Berlinu prijateljsko in n^meno intervenirala zaradi nemških odredb proti aneleski trgovini.
Poroča se, d^ so izvozne trgovine /a meso v Chica<m po^hle za-stopnike v London, da sporoče an-'»rleški vladi, dn bodo ostavile poši-l?an'e me^a v Evropo, če Arj^liia ne da boljih ^ćirancij za trgovino ne-vtrpinih držav. Ameriški eksport me«=a ie vsled radnjih do?:odkov imel 5 mfHonov dolarjev škot'e.
Neapdiskt parnik ^Francesca*, ki bi bil moral s tovori odpluti iz Card'ffa, je ostal tam. ker se moStvo hrani te nevarne vožnje.
KONFLIKT MFD TURCl-JO IN OR§KO. — OR?K1 POSLA-NIK   JE   ZAPUSTBL   CARIGRAD.
Atene, 14. februarja. (Kor. tir.) »Agence d'Athenes« javlja: Neki agent carigrajske talne policije je te dni msultiral na ulici v Pero voja-skega atašeja pri gršketn carigraj-skem poslanistvn, Kriezisa. Nato se je poda! grški poslanik, Panas, k ve-likemu vezirju, pri katerem Je proti temu dogodko živahno protesttral. Veliki vezir je izrekel svoje obialo-vanje, toda Panas Je iz>aviU da mora z ozirem na pomembnost tega incidenta, obvestiti svojo vlado in po-čakati instrukcij at^nskega kabineta. Orška vlada )e svojem« poslaniku takoj, ko je prejela obvestilo o do-godku, brzojavno nar^ila, da rahtt-va pirmeno naslednje zadoKtnJe:
1. Prefekt carigrajske policije bo poslanika oficijalno posetit ter ga bo pred zbranim osobjem poslaništva prosit radi incidenta, ki ga Je po* vzroćil njegov podređeni nradnik, sa i odpo&aafe.
t. Zgoraj imenovani policijski uradnik bo takoj odpuščen in postavljen pred sodišče, da se pokori za podedice svojega čina.
3L Turika vlada bo objavila spo-ročilo, v katerem bo razglasila« da te dala zahtevano zadoščenje.
Se predno je frska nota prispe-la v Carigrad, je posfal veliki vezir državnega podtajnika zunanjega urada k poslaniku Panasu. Odposlanec je obnovil v imenu velik eg a vezir ja izraz obžalovanja. Toda poslanik mu je izjavil, da zadeva ne spada več v njegovo kompetenco, ker je zahteval od svoje vlade posebne instrukcije.
Snoči poroča Panas telegrafič-no da je grSko neto že izročii.
Tukajšnji (atenski) turski poslanik je izjavil, da bo Turčija dala Gr-ški zahtevano zadoščenje.
List >Patris* se izreka pohvalno o nastopu turske vlade, da hoče dati od grške vlade zahtevano satisfakcijo.
m
GRSKf   POSLA^K   ZAPUSTIL CARIGRAD.
Atene, 15. februarja. (Kor. ur.) Grškl poslanik Panas ie zapustil *noti Cariprrad. Pri izvršitvi zahte-vane satisfakcije so se po?av!1e tež-keće. Prvi po«?aniški tajnik ie ostal v Carigradu kct pošlovodja posla-ništva.
Č»idna igra GršVe,
Carisrad, 15. februarja. Turska vf<»đa je cđcbrila prško zahtevo po san*!akclll in ve'Tkl vezir je to iz« -ecno raznanil grš!«emu po5|nn:ku. Ta pa ?e navzllc temu zapustil Carigrad.
(Nadaljne  vesti    med    brzojav- | kami.)
•      •      •
Grško časopisje ščara na vojno-
Iz Berolina poročajo: Grški pol-uradni list >.Patris<? piše: »Upraviče-ni smo, da veruiemo in da se nadeja-mo, da žele države trojnega sporazuma povećati grško kraljevino, ako Grška dokaže, da je vredna o:ače-nja, in ako prevzame riziko onih, s Katenmi jo družijo skupni interesu Ncspametna je miseU da bomo samo z rezerviranim zadrzanjem, ne da bi ka i žrtvovali, povabljeni k mizi, kjer hodo pirovali zmagovalci.«
*Nea Imera- izjavlja: »Grška ne more ostati do konca splošnoevrop-sek vojne nevtralna. Vprašanje g!e-đe severne^a Epira Še ni rešeno. Ta-kis^o še ni urejenih mnogo visećih vprašanj med (Irsko in Turčija Gr-ška mora paziti na to. da se chrani ravnovesje na Balkanu, ker ne more dovoliti. da bi se brez nje ojačile in oovečale drnRe balkanske države. Preostaja ji torej samo dvoje: da ostane do konca nevtralna in da se odpove vsch svojih zakonitih pravic In pretenzij ali pa da zavzame na^ sprotno stal'Sče ter prijavi svoje za-hteve pri lik\idaciji. OolŽnost čašo-rrisja je. da pojasni narodu, da na-daljno Čuvanje nevtralnosti nima no-benepa smotra več.«
»Makedonija« piše: *Da razre-širno svoja živlienjska \*prašanja, da vidimo izpolinjene svoje zakonite in pravične aspiracije glede na plen v splošnoevropskt vo"ni in da ohrani-mo ravnovesje na Balkanu, ]e treba, da Gr«ka takoj opusti svojo nevtral-nost. Vojna je potrebna in neizogibna za Grčijo.«
•      .      •
NOVA   MOBILIZACIJA   NA JAPONSKEiH.
Kopenhagen, 15. febrnarfa. Iz Petrosrrada javl;aio: »Novoje Vrem-ia* noroča iz Tckia: Jnponska je odredila mobilizacijo treh letnikov ia-^onske nomade. V Koreji ie rrosrla-seno vojno stanje. Vesti iz Kitajske nravijo. da vlada tam radi japonskth ispiracij vedno večje razburjenje. Vplfvni kitajski kregi ^asrovarjajo idejo, da naj se skliče kitajski parla-mentf ki naj sklepa o pripravan za 'iborožen odpor proti Japoncem. Ki-taiska vlada }e izdala razglas, ki po-rivlja prebivalstvo, naj bo mirno. Smatra se, da bo Kitajska laponske zahteve odkionila,
•      •     •
IUTliani ii vpraSanJe  DardaneL
»Corriere della sera« komentira Sasonov govor v niski dami. iz ka-^ereira da ie razvidna odločna volja Rusije* resiti v sporazuma t Anglijo •^•rdanclsko tn srednlemorsko vpra-Sanje. Italija, kl te«ra ne more prepre-čftu $to|i pred dalekosežnim pohle-mom, ki se fco reiil v skladu z njenim* interesi fe tedaj, ako se ne it-!oči te koncerta onih velesil, ki fao-čelo rešiter tega problema.
•      •    •
N^vl HaOMsfci đre^Jnoofht »Coete đi Cavoat«.
URimi poročajo: Ta teden bo uvrščeo v iUlilansko vojno brodovje •ov 4remodooiislit   »Conle   đl   Ca-1
vour«. Meseca Jtinija bo razpolagala
Italija s 6 velikimi vojnimi ladjamL »Conte di Cavour« ima 22.500 ton prostora ter razvija brzino 22 voz-lov. Njegova artiljerija obstoji iz 13 3() 5 cm, 18 iz 12 cm in 20 7*6 crn topovi. Fosadka znaša 1000 mož.
•      •     •
Tripefententa   onemogočufe   tevoz živU Iz Bolgarije v Italijo.
Sofija, 14. februarja. (Kor. ur.) i-Kambana« javlja iz Dedeagača: Francosko - angleško brodovje straži pred pristaniščem in oncmogočiie izvoz poljskih pridelkov v Italijo. (Ta vest je nekoliko nejasna, ker ie izvoz poljskih pridelkov iz Bolgarije sploh prepovedanj
•     •      •
Amerika kot dobavitelj  francosko armade.
Hotand*ki listi poročajo: Koncem januarja so prispele iz Amerike zopet ogromne pošiljatve za francosko armado. med drugim 80 oklopnih avtomobilov, 20 milijonov patron, 50.000 pa rov čevljev, 200 ton bode-če žice in 6 nrlijonov škatelj kon-zerv. — Ameriški Nemci sklicujejo za prihodnjo nedeljo nad 9000 javnih shodov, ki naj protestirajo proti na-daljnim dobavara za tripelentento.
Portugalske čete za Angol<x     a
London, 15. februarja. (Kor. nr.) Po poročilu nekega lista iz Lisabone. je dne 3. februarja odšla v Angolo nova ekspedicil5ka četa. ki šteji 3r>00 mož. Ker so se Nemci umaknili iz Angole, se da iz pomnoženja efektiv-nega stanja, kakor pravi list, sklepati, da so Portugalci pričeli z ofenzivo proti nemski jugovzhodnji AfrikL VVolffov urad pripominja k temu: To vest sprejemamo v Nemčiji s prav tolikim dvomorru kakor mirom.
ri:radno-nnprcdno ženstuo v službi milosrljnosti.
(Dalje.) Časopis? hi čtivo, pisma ▼ domovino.
Vojaki prihajajo z bojišč. Zdrav-nfki so opravili svoje delo. Po sobah v boinicah razdele vojake. Tu leži Slovenec poleg Madžara, tam Rusin poieg Nemca. Drug drugega ne ra-zumejo. Strašno dolge so ure, Pri-kienjeni na posteljo z bolečinami, misli uhajftjoče nazaj na bojišče z vsemi njegovimi grozotami trpi vojak strašne duševne in telesne muke. Na dom mu uhajajo misli. Spominja se očeta, matere, žene, otrok, spominja se bratov, sestra. Rad bi vedel kako se jim godi. Tara v kotu si je eden izmed njih že opomogel. Sedi na postelji, ozira se skozi okno na gozd, ki se dviga nad tivolskim gradom. Dolgo gleda v daljavo in kakor v snu se mu pregibljejo ustnL Otožno se mu izvijejo glasovi iz prsi:
»Pene !a tomna s'ajungi mire-sa!« Neka] časa je tiho v sobi, Ro-mun poje in prepeva, dokier mu tež-ke solze ne uduše glasu.
Zopet je tiho v sobu niti jecanja ni slišatL Vojaki so se navadili trpljenja tako, da jim niti hude boiečine ne izsiJijo vzdiha.
Kadar se odpro vTata, le to za ranjence velik dogodek v enolično-sti vsakdanjega življenja. Oči vseh se obrnejo došli nasproti. To pot je dosti časopisov, slovenskih, hrvatskih, čeških, nemških. Madžarski, poljski in romunski časopisi še nišo dospeli s pošto. Tuđi knjig je prišlo mnogo. Romunu iih položi več na posteljo.
»Ali hoćete, tla vam pišem do-mov?« vpraša drugega, ki ima obvezani obe roki.
»Hvala, danes ne bo treba, saj mi Je pisala že gospodična, ki je bila pred vami tu. Hvaležen pa bi vam bil, če bi mi hoteli položiti časopis tako* da morem brati. Roka me še vedno boli, če jo pregibljem.
Tretji se skloni proti gospodični; -»Prosim vas, da mi preberete pismo, ki leži na omaricu Niti brati se nisem naučiL Pa prosim tiho, ni treba, da bi drugi vedelu«
Tako le v vseh sobah. Casopi-sov si žele ranjenci, pogosto so pač nevoljni, da ne najdejo v časopisih onega, kar jih najbolj zanima. Vsak človek je egoist, vsakemu je najboll važno, kar je doživel sam, kar je v zvezi z njegovim mišljenjem in ču« stvovanjenu Ctiva si žele ranjenci. Ćele majhne knjižnice imajo posamezne bolnice, a vse Se ne zadostuje. Najbolj st žele lahkih spisov.
Za Mladiko in Lice) so prevzele nalogo nabrati in razdeliti časopise in knjige med ranjence pred vsem gdč. O roš 1Je va, Mahova m P1 e š k o v a. Te gospodične pišejo vojakom tuđi pisma v domovino ter jim sploh pomagajo, kjer je to v njihovi moa.
cDij* frtfcijpma
37, Stcv____________    _________________________________________    »SLOVENSKI NAKUU*. dne 16  fcbruarja IMiS.___________________________________________________       Stran 3.
Dnevne vesti.
—   Avdijenca   polkovnlka   Laa-
gerj«. Cesar je sprcjel včeraj povelj-nika avstrijskih motorskih baterij na zapadnem bojisču, polkovnika Al-berta Langerja, v posebni avdijenci. polkovnik Langer je poroćal vladar-ja o delovanju naše artiljerije na zapada. Cesar se je izrazil jako pohvalno ter naročit, sporoćiti vsem častnikom in moštvu naših motornih baterij njegovo posebno zahvalo.
—  Odrinjenje vpokficanih  čmo-rornikov. glede katerih se je predlagala oprostitev. Uradno se nam poro* ča: Z ozirom na obstoječe dvome je odredilo c. kr. ministrstvo za deželno brambo, da za oprostitev predlagani črnovojniki« ako njih oprostitev še ni bila odločena do dneva, katerega jim je odriniti, ne smejo šakati te odločit-ve. temveč morajo brez ozira na vi-sečo oprostitveno   zadevo   odriniti oni dan, ki ie določen za njih rojstni letnik. Izvzeti so   samo   delavci    in drugi nastavljenci onih   za   vojaške namene delajočih obratov, glede katerih ie c. in kr. vojno ministrstvo ali c. kr. ministrstvo za deželno brambo izdalo izrecno in dotičnikom na znanje dano nasprotno odredbo, da   jim ni treba odriniti. dokler ne dospe od-fočitev glede njih oprostitve.  S tem zs:uhe vsa od c. m kr. vofaškssa po* >eljstva Gradec 1 dovolena  podali <anja rokov za odrinjenje   svojo ve Ijava
—  Maksimalne cene v Budin:-
IpeŠti. Od današnjega dne veliajo v Budimpešti naslednie maksimalne _ene: Za rnešano koruzno moko (pol imenice, pol ječmena) 46*16 K za 100 kiiogramov, (poi pšenice, pol koru-'e) 40"02 K. (pol pšenice, pol krom-•>irja) 4507 K: za mešano rženo mo-•o. in sicer pol rži. pol ječmena **W K. pol rži poj koruze 36-07 K, "r>l rži, pol krompirja 4312 K- Za podobno prodajo nišo določene nikake ■ maksimalne cene, vendar pa ne smelo biti detajfne cene nerazmerno viš-;c, kakor cene za prodajo na debelo,
—  Piva ne bo več! Državni za-irnnik priobčuje minlstrsko   naredbo, «ci prepoveduje, začenši z 19. febru-
nem podelovanje ječmena v slad. "vrha te naredbe je, zagotoviti vse
clo^e iečmena za izde'ovanie kruha ;iadarji in pivovarnarji moralo svo:e raloge ječmena nemudoma naznaniti
' Mtični oblasti in smejo v bodoče ž ^r-irni razpofagati le z izrecnim dovo-
enjem deželne vlade. Kakor poročajo iz Berlina, je sklenil tuđi nemški
vezni svet, da se mora uporaba sla-
a v pivovarnah znatno omeiiti.
—  O   novih   davkih.    Oficijozni fremdenblatt« izjavlja,    da so vse osedanje    naredbe o   nameravanih
"ovih davkih zgolj privatne kombi-aciie. Zlasti je neresnično. da bi na-neravala uvesti enkratni vojni da-■••*ek od premoženja, ali nove monopole, — Eđirto   v   svrho,   da    krije hrcs.t'. zadniič    emitiranih    posojil, szmišlja vlada o zvišanju pristojbin ■-■ o rmčnejšem fruktificiranju post--ga etata.
—   Boj proti cenzuri. Jadi gra-ko društvo časnikarjev se je oglasi-
v» rroti sedanjemu   postopanju   cenzure.
—  Odlikovanje.   Srebrno  hrab-rTstno svetinjo je dobil stražmojster
drag. polka Vinko Polak, doma iz 'rnoške^ra ekraja.
I. — V službovanje v Časlovu sta I ila poklicana rezervni nadporočnik 11r* Fran Qor$ičv okrajni sodnik in
predstojnik v Kamniku in rezervni nadporočnik dr. Ivan Lovren-č i č, ođvetnik v Ljubljani.
—  Pogreia se Fran Maver, Ce-tovodja 27. pešpolka,   15. potem 16. stotnija, vojna pošta 73.   Od 20. novembra ni nobene vesti o niem. Kdor kaj o njem vef naj to blagohotno spo-roči na naslov; Fr. Mayer v Ravni-ku, pošta Dolenji Logatec,
—  Kako Je bU vjet dr. Tollazzi? Vojaki pehotnega polka, pri katerem je služil dr. Tomo Tollazzi pripove-dujejo, da je bil le-ta vjet v bojih pri G. v Galiciji.    Poslan    je bil s svojo stotntjo na pornoč   nekemu   našemu oddelku,    ki    je bii zakopan v strel-skem jarku. Bilo je megleno vreme, zato se ni videlo,   da   je   sovražrnK med tem   potisnil   naše iz dotičnega jarka ter se sam naseli! vanj. Nič zle-^a sluteč, je pn^e! dr. Tolazzi s svo-jirn oddelkom do dotičnega okopa, V tem trenotku so jiti napadli Rusi   od vseh strani.    Naši so se borili kakor levi, vendar pa nišo mogli dosti opraviti proti premoći. Dr. Tollazzi se ni mogel resiti in je bil vjet.
—    Iz ruskega   vjetništva  se je oglasi! svak g. O g r i n a na Laverci, Fran B i r t i Č ,   ki    je   služii pri Ih. stotniji 27. domobranskega polka.   O n;em ni bilo že pet in pol meseca no-benega glasu. Sedaj je pisal iz Tom-ska v Sibiriji.
—  V ruskem v]etni$tvu. Od srede  avgusta  pogrešani  enoletni  pro-stovoljec  Maks Ko^  iz  Arjlina  pri Vojniku se ie znašel. Bil ie v Galiciji vjet ter    je sedaj v Petropavlovsku, guhernija Akmolinska v Sibiriji,   od-koder so starci uoe 14. februarja dobili pismo.
—  V sez&ainku izgub ^t. 124 z dne  II. februarja, so izkazani:    rezervni roročnik  17. pešpolka, Pavel H e 11 e r,  kot   mrtev;   poročnik   bosansko - hercesovskega      lovskega bataljona 2. stotnije, Josip K a r b a, kot rarnen;  rezervni kadet  17. peš-t>ofka. Karei    K u s c h e 11. iz Celja, kot vjet v Nikolsku, gubernija    Usu-nsk: poročnik čmovjniškega   oddel-ka št 30. Premerstein, kot mrtev;  podpolkovnik  topničarske divizije št 13. Evgen 5 e h, iz Ljubljane, ter rezervni    poroenik 17. pešprlka, Vladimir V a I e n t a. kot ra^jfna.
—  Vo?aisi iščejo sorodnike. Jur-ko   S e m e n j u k,   sedai    v licejski bolnišnici v Ljubljani, soba 26«, išče očeta Andreja in mater Marijo S e -menjuk, doma v glavarstvu  K o -s o v. selo Ćerganiuka v Galiciji. Vazil R a b e n i u k, 24. pešpo'ka* isče mater Parasko, brata Jurka Ra-heniuk ter sestri Jelano J a r e m o in Mariko   Hodam iz Galiciie v gla-varstvu    Kosov,   selo   Cerga-n i u k a.
—  Visoke cene prašiCev: Tz pri-zadetih krogov se nam piše: Pomanjkanje prašičevega mesa se kaže dan na can boli občutno in v tesni   zvezi z njim seveda tuđi draginja.   Vse se sprasuie, kako odpomoči tej draginji, a nekateri IJudie jo ce!o pospešujejo! To se vidi ravno pri praštčih! Trgovci s prašiči kupt^ejo po deželi praši-če po tako visokih cenah. da kmetie ne čutijo ootrebe pripeljati jih v me-sto,   če jih pa že pripeliejo,   se dr/,e teh visokih cen,    izgovarjaoč se   ia te trgovce.    Mesarji. prekajevalc: in izde'ovalci   klohas rnorajo kupiti ^e-jo, da sploh dnbe kako meso,    in .e veda tuđi po visokih cenah. če Jk     -so cene masti,   slanine in klobas ; >-tem visoke, kdo se naj čudi? Mnogo-krat pa mesa ćelo ni dobiti,   ker rr-govci te po konkurenčnih cenah nakupljene prašiče iz.važajo. Ljudje so tore] sami vzrck. da je draginia!
—  Pet^asti legar   prenašajo u š i in    je    uničevanje      uši    po?1avitna obramba proti   tej   strašni   bolezni. Najcenejše    rn    najlažje    dobavijivo sredstvo zoper uši je sledeče: Nekaj kafre z dvema zrnoma   popra se zamota v košček   papirja   ali platneno vrećico.   To se všiie na več krajih v obieko blizu kože.   Vojaki.   ki so to nosili, so bili obvarovani uši. Seveda se mora kafro večkrat   nadomestiti. ker hitm izhlaneva-
—   Prememba imena.   Neki dr. Friderik  P u š e n j a k je zaprosil in dobil dovoljenje, da srne svoje ime premeniti v R 6 d i g e r. Sedaj je z imenom dr. Friderik Rodiger vpi^an v listo zagovornikov    za Štajersko, Korosko in Kranjsko.
— Umrla je v LJuMjani v deželni bolnici trgovčeva soproga gospa Ana 5 a r k , roj. Habad, v starosti 34 let. Naše sožalje!
Povodenj. Vsled deževja je na-rasel potok Pšata tako, da je pre-plavil okolico Tcpofa, Mengša, Loke, Trzina in Dobrave, Spodnji del |e že-lez.prwo pri Trzino,preplavil in one-mogočil skozi .36 ur Želez. promet. — Ljubljanica je poplavila zlasti okolico Zaloga, kjer se nahaja dež«l-iia cesta na približno 400 metrov pod vodo. — V Oostincah je raztrgal narasli potok deželno cesto tako, da so jo morali za promet zapreti. — Na CJorenjskem se je pripetilo todi veC nesroe. Tako ft vrgta ■*« metn* i
lavina pri Zeleznikih nekega hlape a v Soro, iz katere *o ga mogli izvieči Ijudje sele kot mrliča. — V Žabnici in v Starem dvoru je vdrla voda v hiie in bleve ter povzročila mnogo škode,
Saeg mm Goraaisfcm. Minule dni je na Gorenjskeni zapadel visok sneg. Pri Jesenicah je plaz snega padei na železniško progo. Vlaki so imeli  velike zamude,
Fksploriia v Brežlcah. V Lfub-ijano došli potniki javljajo, da se je v Brežicah zgodila eksplozija. V hiši Ferenčak je eksplodiral sod karbida In je bilo ubitih pet oseb, gospodar, žena in trije otroci. neki stari ženi pa je eksplozija odtrgala obe nogi.
Iz Celja. V petek, dne 19. februarja se bo služila ob pol 9. dopoldne v celjski farni cerkvi crna masa za pokojnega zdravnika dr. Janka Ser-neca.
Umri je bivši ceiovški škof *Jr. Jožef Kahn. Pokojnik je bil rcien I. 1839. in je posta! L 1887. škoi v Celovcu. Po kazenski zadevi mon-signorov Kayseria in Weissa se je dr. Kahn s škofovskega sedeža umaknil v samostan Tauzenberg.
Damski komite podružnice Rde-čega križa v Sv. Petru na Krasu pri-redil je dne 7. t. m. v prostonh hote-ia pri južnem kolodvoru (A. Paulič) zabaven večer, kateri je nad vse pri-čakovanie dobro uspeL Na sporedu je bilo petje, deklamacije, igra, solo-burka in srečoiov. Naj bo tem potoni izrečena iskrena zahvala gospem O. Križaj, M. Sever in A. Paulič za njih velik trud in požrtvovalnost. Enaka zahvala raj velja tuđi gospej .1. Do-les, katera se je lotila z veliko vne-mo podučevanja naših deklet iz Hrastja ter s tem dosegla jako lep uspeh v petiu, deklamacijah in igri. Zv iti Jaka je s svojim dovršenim na-.stopom žel burno pohvalo. — Ciste-ga dobička je bilo 300 K. Denar se je naložil v tukajšnjo hranilnico in se porabi v podporo revnih rodbin pad-lih in ranjenih vojakov.
Odlikovanje. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil gospodu Antonu Marušiču, c. kr. poštnemu uradniku v Gorici bronasto kolajno kot zasluge za ^Rdeči križ-.
Hiša z žago in mlinom je na-prodaj jako ugodno v nekem velikem kraju na Kranjskem. Pojasnila daje iz prijaznosti Antie Beg, Vic pri Ljubljani. Za odeovor naj se priloži znamka.
Štorklja ie mrtva. Filmska bur-ka v 4 dejanjih ki se predvaja od da-nes naprej v kinematografu *Idea!<% je res pravo domaće, duna:sko delo. Sodeluje vse osrbje celedališča -»Jo-sephstadt«. — Tip: Gledališče v Jr> sephstadtu. burka v drastični obliki, polna humorja. delema vzkipela, nekoliko pikantna, toda vedno dostej-na. Film je ime! povsodi. kjer se fe predvajal. najlepsi uspeh.
Pazite na denar I V nedeljo med 5. in 7. uro popoidne je bilo posest-niku in postilničarju v Kolodvorski ulici ?t. 24 g. Antonu De Schiavi v stanovanje vlomlieno in nkradenrga okolu 24.000 K denarja. Tat, o katerem policija nima še nobenega sledu, je pu5t)l večjo vsoto denarja še na raestu.
Že ni tatvina. Vćeraj popoidne je bila na glavnem kolodvoru čevliar-jevi '/dovi Terezi ji Obradovičevi iz Pristave pri Rudolfovem \z žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 76 K denarja.
Slanifcova pojedina *e vrsi jutri. na pepelnico. v restavraciji na glavnem kolodvoru  (Jo?.  SchrevV.
Razne stvori
" Odredbe na NemŠkem. Vse kavarne in gostilne v Berolinu se morajo odslej zapreti ob 1. uri po-noči. V tako velikanskem mestu po-meni to mnogo. — Nemška vlada je zauka^ala zapleniti ves oves, kar gi je v državi.
*  Kore na Dtma'iL   Uradno   se poroča:   Od 7.—13c februarja je bilo na Dunaju prijavljenih 98 novih slu-čajev koz.   Med   holniki se nahaja 5 vojakov in 2 tujca. Na E>unaju Je od izbruha vojne obolelo na kozah 715 ljudi. 154 jih umrlo.   En   slučaj se |e pojavil tuđi v Knitelfeldn na Stajer-«Kcm.
*  Razpuičena srbsto   dnrttva ▼ Bosni. »Tagespost- Javlja iz Sarajeva: Vlada Je raspustila srbski dru-§tvi ^Prosvjeta* in pa žensko dm-štvo* ter zasegla tuđi društveno pre-moženje, Obe organizaciji sta razvijali v deželi obširno delovanfc, ki se je, kakor navaja tozadevna odredba, izkazafo za državi sovrafno.
*  PoTodnf   t   Italiji   Nekatcre rekc so vsled trajnega dežcrla moč-no narasle, tako reke Arno, Reno in Bisenzio. V Umbriji )e T;b<n a stopila čez bregove. Ve€ krajev teverno in južno od Rima  je pod vodo.   Tuđi v Rimu je voda preplavila niiic ležeZe nlice in vđrla v nekatere kleti. Vojaki dovažajo v čolnih   živila   y okolico Rima.  koder   IMk immđk pr»|H4ive ne nKH-elo ts Mk
*  Vnufc    Lev«    Tolstega   zopet «f«t. Kakor smo javili, se je posrećilo vnuku Leva   To I stega   grofu  Mihaelu Tolstemu 2 dvema tova niem a u i ti  iz ujetniškega   tabora   v   Milovicah    na ČeSkem. Daleč pa begunci nišo prišli. Avstrijski orožntki so jih našli skrite v neki kmečki   hiši   pri   Žiželicah na Češkem  ter   jih    ođvedlo    v   M.lovice nazaj   Kakor znano se poskušeni beg vojnih ujetnikov ne kaznuje.
*  Vofnega   kruha   ni  mara«.   Ne verao,   kakšen je vojni kruh na Nem-škem, a kaka delikatesa najbrž ne bo. Vsaj neki hlapec v Hfltleju  (okraj El-bingr na Nemškem) ni in ni maral jesti vojnega kruha. Niegov gospodar ?a je zatožil pri  okrajnem  poveijstvu  in to je hlapca   kaznovalo  s tem,   da gra je poklicalo   pod   zastave.   Mož  je  že v strelskem jarku.
£ Na 6»stno besedo izpuščen. V taborišču za vojne ujetnike v Ber-navu ob Chiemskem jezeru internirani franeoski infanterist Raoul Dovidot iz Moulinsa je odposlal povodom težkega obolenja svoje matert, ki le hotela sina še enkrat videti, nem-Škemu cesariu prošnjo, v kateri se zavezuje s častno besedo, da se bo do 1. marca zopet vrnil v ujetništvo. Cesar ie prošnji ugodil in Dovidot se je že odpeljal preko Lindave v domovino
tt Pote^freni cenzor. Ansrleški Hsi .The Argonaut" priobčuje sledečo šaljivo do^odbico, ki se je prioetila nekemu silno strogemu an^leškemu cenzoriu. Vsa pisma, ki jih pišejo angleški vojaki domov, gredo skozi cenzorjeve roke. Neki vojak, ki mu je cenzor razmesaril že več pišem, je hotel, da se maščuje, pošteno potegniti cenzorja za nos in zato je napisal na koncu svojega preprostega in popoi-noma nedolžnega pisma pripombo: „Poglejte pod znamko!" Cenzor je seveda odprl pismo, kakor \^sa druga, in je tuđi prečital. Končna pripomba mu je sevfda padla v oči, in mislil si je: .Aha tu ga ujamem tička!* S pomočjo para je cenzor nato odlepil znamko. Lahko si je misliti, kak obraz je napravil, ko je pod znamko čital besede: .Ali se je dala težko odlepiti!*
Brzo:avno poručilo.
NAMESTNIK  BARON FRIES-SKENE V TRSTU.
Trst, 15. februarja, (Kor. urad.) Novoimenovani namestnik v Trstu baron Fries - Skene je danes sprejel namestniške uradnike pod vodstvom pođpredsednika grofa Attemsa. Po toplih pozdravnih bese-dah je namestnik v svojem nagovoru poudarjal, da zahteva sedanji vele-resni čas ki terja od vsakogar naj-večjo požrtvovalnost, zlasti od državnih uradnikov vestno izpolnjeva-nje dclžnosti, največjo vnemo in brezpogojno podrejenost osebnosti javni službi. Uradništvo naj ima vedno pred ocrni vzviseni zgled naše hrabro se boreče armade, ki je z žilavim junaštvom napram sovražni premoći sijajno obnovila staro slavo naših zastav in v najtežavnejših raz-merah izvojevala najvišje, ker na-vdaja vsakega boritelia do zadnjega vojaka popolna odgovornost in ker je vsakdo vsak trenotek pripravljen z radostjo žrtvovati življenje in zdrav je za cesarja in domovino. Ta-kisto se mora tuđi uradništvo, kate-remu sicer ni usojeno. da bi se neposredno udeleževalo obrambe domovine, kateremn pa prav sedaj pripa-dajo zelo važne, za javni blagor ne-pogrešljive funkcije, vedno zavedati, da stojimo nasproti imerativnim za-htevam velikega, izrednega časa, v katerem lahko častno vztrajamo samo, ako se vsak posamnik do naj-mlajšega uradnika z naporom vseh svojih sposobnosti neprestano trudi, da ojači državne moči, ki se morejo naravno pojavljati samo kot komponento vseh posamnih moči, Zlasti na polju politične uprave mora biti temelj vsega čim največja enostavnost in hitrost v poslovanju, varovanje zakona in pravice in najstrožja nepristranost in objektivnost napram vsa-komur. Boli kakor kdaj preje }c dolž-nost političnih uradnikov sedaj, da pomagajo prebivalstvu z dejanjem in svetom.
Končno je namestnik opozarjal na posebne gospodarske in socijalno-politične naloge, ki so nastale vsled vpliva vojnega stanja za politično upravo v središču trgovine in prometa. Tej oskrbi se pridruži ob uspešnem zaključku vojne, ki ni, kakor se nadejamo, več daleč, še ono daleko važnejše delovanje, ki naj olajša povratek v normalno gospodarsko žirlfenje. Potem bo mesto Trst in i njim vse Primorsko zopet pridobilo s skrbno podporo vlade v polni meri oni delež na domačem in nicdnarodnem gospodarskem življenju, ki mu upravičeno pristo;a vsled njegove pripadnosti k obsežnemu gospodarskemn ozemlja avstro~agr-ske monarhije« vsled marljivosti nje-fovefa prebivalstva in vsled Stcvil-
nih, zlasti v zadnjih stoletjih na inicijativo državne uprave za pospeše-vanje trgovine in prometa na lica mesta odrejenih ukrepov.
GRŠKI   POSLAIVK   ODPOTOVAL,
DASI   JE   DOBILA   ORSKA   PO-
POLNO    ZADOŠCENJE.
Atene* 13. februarja, (Zakasne-lo. — Kor. urad.) »Agence Athenes«
javlja: Ker je tuiška vlada pomišljala, odgovoriti na helensko noto, ki je zahtevala zadoščenje za incident % Rrškim vojaskim atašejem, je sporo-čil grški poslanik, Panas, velike-mu vezirju, da bo še danes zapusti! Carigrad, ter tu pusti! svojega prve-ga tajnika kot upravitelja poslov.
V svojem odgovoru, poslanem po tajniku, je izjavil veliki vezir, da bo turska vlada dala zadoščenje. Toda poslanik Panas je odgovorit, da mora takoj odpotovati, ako veliki vezir tega ne obljubi pismeno. In res je poslal veliki vezir to - le pismo:
»Kot odgovor, na meni, dne 10. iebruarja poslano noto, v kateri ste mi naznanili zadnščenje, ki je zahteva Vaša vlada za razžalitev, ki se je nanesla vojaškemu atašeju Vašega poslaništva, se žurim, da Vas obve-stim, da sprejema turska vlada v želji, da ohrani med obema državama ohstoječe odnošaje. vse, v gori navedeni noti naštete zahteve.«
Cargrad, 15. februarja. (Kor. ur.) Agence teieKraphique Millv obiavlia to - Ie sporočilo: Grško poslanistvo je stavilo z izjavo, da je bil momari-ški ataše poslaništva, K r i e z i s, razžaljen od nekega civilnega uradnika^ gotove zahteve. Z ozirom na dobre odnošaje, ki obstojajo med cbema državama in z ozirom na strogost za take slučaje veljajočih pred-pisov mednarodne vljudnosti, je ce-saska vlada te zahteve sprejela ter to sporočila grškemu poslaniku. — Kljub tezadevno izpoinjenemu spo-raramu je grški poslanik predvčeral-Snjlni zjntraj odpotoval.
BOMBA NA MAŠKERADI V SOFUI.
Sofija, 15. februarja. K eksploziji bombe na maškeradi še poročajo: V mestnem kazinu se je vršila v so-boto maškerada. katere se je udele-žila elita Sofije, med njo mnogo čla-nov diplomatičnega zbora, skupaj kakih 1500 gostov. Proti 1. ziutraj je provzročila silna eksplozija sredi dvorane grozno paniko. Mnogo dam je omedlelo. Iz nekih zaklenjenih vrat je bil atentator prej izrezal kos ter skozi odprtino vrgel v dvorano ročno bombo. Kjer je eksplodirala bomba, so sedeli med drugimi Rado-slavova soproga, rodbina Račo-Te-rov% rodbina pred kratkim odstopiv-šega vojnega ministra Bojadžijeva ter hčerka in zet vojnega ministra Fičeva.
Oardni nadporočnik Bojadžijev, sin bivšega vojnega ministra, ki so ga morali vsega krvavega odnesti, je kmalu nato umri. Boli ali manj težko ranjenih je bilo kakih 10 oseb, med njimi neka Radoslavova sorodnica, ga.. Pronadalijeva ter hčerka in zzi Fičeva in poslanec Brakalov. Raz-bnrjenje zaradi tega dcgodka je strašno. Vojni prokurator in šef tajne policije sta tako] odredila preiskavo. Ministrskemu predsedniku so poro-čali o podrobnostih preiskave. Mnogo ljudi je bilo aretiranih, zlasti ta-kih, ki so stale v zvezi s srbskim po-slaništvom. ker domnevajo, da je atentator Srb. Zdi se pa, da ne gre za politični, marveč za anarhistični atentat Vojno stanje, ki se Je do se* daj le površno izvajalo, se Je pooštrila
Sofija, 15. februarja. (Kor. ur.) Bornbni atentat je provzročil silno razburjenje tem silnejše, ker atenta-torju še do sedaj nišo mogli priti na sled in ker je večina ranjenih iz naj-boljših krogov. Sin bivšega vojnega ministra Bojadžijeva in hči sedanje« ga vojnega ministra Fičeva sta umrla. Domneva se, da je bil atentat izvršen iz političnih motivov. Mnogo Srbov je bilo aretiranih. Domneva se pa tuđi, da je atentat izvršil kak anarhist ali norec,
Povodenj in potres v Italiji.
Rim, 15. februarja. (Kor. urad.) Visina Tibere je bila danes skoro štacijonarna ter je padla sele proti večeru. Pomožno in nadzorovalno delo se je danes nadaljevalo. Na več krajih Je bil ustavljen promet, ker so se bali, da se zemlja udre. Kjer so poplave, vzdržujejo barke promet Kralj je tuđi danes obiskal poplavljene dele Rima in okolice. Listi poročajo tuđu da so čutili danes zjutraj v Citta ducale, Aquili in Naccano Ro mano močne potresne šunke, V Nac-canu Je neka podirajoča se hiša ubila nekega otroka in 6 oseb ranila.
Maskirane angleške Udje.
Rotterdam, 15. februarja, (Kor. urad.) Kakor poročajo iz zanesljive-ga vira, barvajo ladje anglefice pro-ge Harvfch tako, da so enake lad-jam bolajrtsko prof« Batavte.
Stran 4._________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. februarja 1915.                                                                                                   37. Stev.
Ranjeni in mrtii slotenski iojaki.
(Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranicn; m. =* mrtev; v = v}et.)
(Iz seznamka izgub št. 122 z dne 9. februar ja 1915.)
Krajne Anton 11., 87. p. p., 14. st., r.; Krajne Ivan II., 87. p. p., 15. stot., r.; Krajne Jos. II., 87. pešp., 13. stot., r.; Krajnčič Anton, 87. pešp., 13. st, r.; Krambergcr Ant., 87. p. p., 14. st., r.; Kričej Pankracij, 87. pešp., 15. stot.,
Konjice, Spod. Dolič, mrtev; Krofl Rudolf, 87. pešp., 11. stot., Ve-
rače, vjet v Voronežu, Rusija; Krulc Franc, 87. pešp., 13. stot., r.; Krumpačnik Matija, 87. pešpolka, 16.
stot., mrtev; Krušič Edvard 26. domobr. pešp. 6.
stot., iz Stranic, vjet v Atkarsku; Kuder Anton, 87. pešp., 13. stot., r.; Kuder Martin, S7. pešp., 15. stot., r.; Kuder Mihael, 87. pešp., 16. stot., r.; Kukolj Josip, 87. pešp., 15. stot., r.; Kumer Franc. 87. pešp., 15. stot, r.; Kummer Alojzii. 87. pešp., 13. st., r.; Kump Anton, 87. pešp., 15, stot,, r.; Kvas iMatija. 87. pešp., 16. stot., m.; Lavrec Franc, 87. pešp., 14. stot, iz
Ljutomera, mrtev; Leber Martin, 87.  pešp.,  1. nadom.
stot, iz Ponikve,   ranjen, vjet   v
Volsku. gub. Saratov, Rusija: I.edinek .Tosip, 87. pešp., 5.p. st., r.; Lednik Karei. 87. pešp., 13. stot., r.; Lenart Anton. 87. pešp.. 6. stot., vjet
v Volsku, gub. Saratov. Rusija; Lesjak Josip, 87. pešp.. 14. stot, r.; Lesjak Mihael. 87. pešp.. 5. p. st., r.; Lesjak Rudolf II. 87. pešp., 15. stot.,
Celje. Št. Jurij ob Taboru, mrtev; Letonja Valentin. *7. p. p.. 16. st., m.: Levanič Anton. 87. pešp., 16. st., r.; Levart Rudolf. 87. pešp.. 14. stot., r.; Lipej Anton, 87. pešp.. 13. stot., Bi-
zeljsko, mrtev;
Lipej Josip, 87. pešp., 14. stot., r.; Lipovšek Franc. 87. pešp., 14. stot,
Podčetrtek, mrtev; Lipša Malija, 87. pešp.. I.8?, stot., r.; Lipuš Bogomir, 87. pešr.« 14. stot., r.; jLivk Ivan, 87. pešp., 15. stot., r.; Lubec Valentin, 87. pešp.. 14. st, r.; jLubej Ivan. 57. pešp., 15. stot. r.; Lušar Floriian, 26. domobr. pešp., 3.
stot, vjet v Atkarsku; Liischina (LuŠina ?) Franc, 27. dom.
pešp.. 3. nadom, stot., iz Ljubljane,
vjet v Atkarsku;
Makiič Josip, 87. pešp., 14. stot., r.; Malek Vinko, 87. pešp., 16. stot., r.; Markovič Ivan, 87. pešp., 16. st. m.; Marošek Alojzii, 87. pešp., 5. p. st, r.; Marzek Jakob, 87. pešp., 3. stot., iz
Zibike. vjet v Vjatki; Mastnak Ignadj. S7. pešp.. 13. st., r.; Mastnak Josip. 87. pešp., 14. stot., r.; Matiašič  Franc, 87.  pešp.,  14.  stot,
Ptuj. ŠL Andrei, mrtev; Mec Franc. 87. pešp., 15. stot., r.; Medik Josip, 87. pešp., 14. stot., Ptuj,
Brebrovnik, mrtev; Medvešek Josip„ 87. pešp., 13. st., r.; Majhenič Viktor, 27. pešp., I./3. poh.
stot., ranjen in vjet; Menčak Mihael. 87. pešp., 15. st., r.; Meško Tomaž. 87. pešp., 13. stot., r.; Mesarič Juri. 26. dombr. pešp., 2. st, .   vjet v Atkarsku; Mihelič fenacij. 87. pešp., 15. stot, r.; Milošie Franc, 87. pešp., 15. stot, r.; Mlakar Martin. 87. pešp.. 15. stot., r.; Mlinarič Franc, 87. pešp., 16. st. m.; Moderc Feliks, 27. domobr. pešp.. 9.
stot.. vjet v Atkarsku; Moćnik Ivan, 87. pešp., 5. poh. st, r.; Mohorko Josip, 87. pešp., 5. poh. st.,
Ptuj, Nadolje, mrtev; Moro Anton, 87. pešp., 14. stot., r.; Mrak Ivan, 87. pešp., 13. stot, r.; Munda Josip,   26. domobr. pešp., 3.
stot, vjet v Atkarsku; Munda Josip, 87. pešp., 14. stot., r.; Murko Simon, 87. pešp.. 13. stot, r.; Murnik Franc, 27. domobr. pešp., 5.
stot.. vjet v Atkarsku; Narat Franc, 87. pešp.. 13. stot, r.; Naroločnik Josip, 87. pešp., 14. st., r.; Nebergo] Ivan, 97. pešp.. ranjen; Nedog Jakob, 87. pesp., 14. stot, r.; Nedog Simon, 87. p. p., 5. poh. st, r.; Neubauer  Josip,  27.  pešp.,  9.  stot.,
vjet v Serdobsku,    gub.  Saratov,
Rusija;
Novak Jakob, 87. pešp., 13. stot., r.; Nunčič Josip. 87. pešp., 16. stot., r.; Oberman Evgen, 87. pešp., 16. st., r.; Obrežnik Anton, 87. pešp., 16. st, r.; Ocvirk Matevž, 87. pešp., 14. st., r.; Odel Martin. 87. pešp., 14. stot, r.; Oder Pavel. 87. pešp., 16. stot., m.; Ofič Albin, 87. pešp., 16. stot., m,; Ograjenšek Franc, 87. pešp., 15. st.
Velika Pirešica, mrtev; Olenik Anton, 87. pešp., 15. stot., r.; Omezzu Fr., 87. pešp., 5. poh. st, r.: Oprešnik Josip, 87. pešp., 16. st, r.; Ore! Josip, 87. pešp., 16. stot., r.; Orešnik Ivan, 87. pešp., 16. stot, r.; Ose! Franc, 87. pešp.,  13. stot, r.; Osojnik Franc, 87. pešp., 15. stot, r.; Ota Ivan, 87. pešp., 16. stot, r.; Otorepec Josip, 87. pešp., 13. st, r.; Pajsker Edvard, 87. pešp., 16. st, r.; Parfant Ivan, 87. pešp., 15. stot, r.; Pašec Ivan, 87. pešp., 14. stot, r.; Pastula Lodvik, 87. Deip., 16. st. r.:
Paulič Leopold, 87. pešp., 13. st., r.; Pavlovič Josip,    27. domobr. pešp.,
6. stot., Krško, Cerklje, viet v Atkarsku, ffub. Saratov, Rusija; Pec Franc, 87. pešp., 15. stot., r.; Pečnik Martin, 87. pešp., 13. stot, r.; Peklar Jakob,    87. pešp.,    15. stot,
Laški trg, mrtev;
Percat Pavel, 87. pešp., 15. stot., r.; Permovšek Št., 87. pešp, 14. st„ r.; Persuh Alojzij, 87. pešp., 13. st, m.; Pertinac Franc, 87. pešp., 13. st., r.; Pere Anton, 87. pešp., 14. stot, r.; Petan Blaž, 87. pešp., 15. stot, r.; Petelinc Ivan, 87. pešp., 6. st., vjet v
Kunguru, gub. Perm, Rusija; Petrena Ivan, 26. domobr. pešp., 3.
st., Ptuj, Zafei, vjet v Atkarsku; Petrovič Josip, S7. pešp., 16. st, r.; Pika Ivan. 87. pešp., 8. stot., vjet v
Serdobsku, gub.  Saratov; Pisk Franc, 87. pešp.,  16. stot., r.; Pišotek Juri, K7. pešp., 15. stot., r.; Plahuta Lovrenc. 87. pešp., 14 st, r.; Plajušek Franc, 87. pešp.,  1. oddel.
strojnih pušk, mrtev; Planko Ivan, 87. pešp., 5. poh. st., r.; Plaznik Martin, 87. pešp., 15. stot., r.; Plešnik Franc, 87. pešp., 16. stot., r.; Plut Anton, 27. domobr. pešp., 9. st.,
Gradac, vjet v Atkarsku; Podbrežnrk Martin, 87. pešp., 14. st,
Solčava, ranjen;
Podgoršek Ant., 87. pešp., 13. st., r.; Podgrejšek Ivan, 87. pešp., 14. st, r.; Podobnik  Maks, 27. domobr.  pešp.,
6. st., vjet v Elabugi, gub. Vjatka; Podpečan Mart., 87. pešp., 16. st., r.; Pogač Ernest, 87. pešp., 13. stot., r.; Pogadec Josip, 87. pešp., 16. st., r.; Poge'šek Flor., 87. pešp., 16. st., m.; Pogelšek Franc, ?7. p. p., 14. st., r.; Pogelšek Josip, 87. pesp., 15. st., r.; Polaižer Jakob, S7. p. p., 15. stot., r.; Polak Ignacij, 87. pešp., 13. stot., r.; Polanec Franc. 87. pešp., 15. st., r.; Poljansek Alojzij, $7. pešp.. 15. stot..
Luče, ranjen; Polsak Franc,    87. pesp.,    14. stot.,
Drensko rebro, mrtev; Popijal Ferd., 87. pešp., 14. stot., r.; Poss Ivan. 87. pešp.. 16. stot., ranjen; Potočnik Fric, 87. pešp., 14. stot., r.; Potočnik Josip. 87. pešp., 16. stot., r.; Potočnik Karei. 87. pešp.. 15. st., r.; Pouh Franc. 87. pešp., 14. stot.. r.; Poženel Ivan, 27. domobr. pešp.. 7.
stot., Planina, vjet v Atkarsku; Prapotnik Vene.. 87. pešp., 14. st., r.; Preložnik Henrik, 87. pešp., 16. st., r.;
(Dalje pHbođiUtC.)
Umrli so v Ljubljani:!
Dne 12. februar ja: Elizabeta He- I ren, hišna posestnica, 88 let, Cerkve-1 na ulica 5.                                          I
Dne 13. februar ja: Ivana Cerne, I rejenka, 7 mesecev, Streliška uli- i ca 5.                                                   I
Dne 15. februara: Josip Ložar, I posestnik, 57 let, Radeckega cesta 9.
Aanatnii  \\%\ Ahteoa 4 stran\
Izdaja teli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina In tisk »Narodne  tiskarne«
tlvllenskl e'ement
je kisik, ki ga naša pliuča stalno iz-ločujejo iz vdihanee:a zraka in dovajajo tetesu. To najvažnejpe delo pljuč moramo pospe^evati s tem. da prsi ohra-niamo zdravein'močne. Pri prehlajenjih, bolečinah v prsih, bodeniu v hrbtu in v ramenih, kratki sapi itd. bi morali vedno z vdrgnenjem s Fellerjevim, bole Čine tolažečim rastlinsko esenčnim fluidom z zn. „Elsafluid" odstraniti bole-čine in olajšati prsi. 12 stekienic tega priljubljenega, domaćega zdravila posije franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško), kjer se tuđi lahko naroče fellerjeve odvajalne rabarbarske krogliice z zn. rE!sakrogljice-. 6 šktljic za 4 K 40 v. franko.
Heteorolositno Dcročllo.
Viliaa nad ntorjcin 306-^                Sređr.ji  tracn' tlak  7i« mm
1 ss: S !i Vetiovi 'i Nebo
15.   2. popj 7?8 8 I     4*7 j sr. svzh. Idel. oblač. „  • 9. zv. I 731-2 !     20   si. jvzh.        <Jež
■I                 i
16.  ,7. zj.   7338 '      1 1 j si. jzah.    oblačno
Srednja   včerajšna     emneratura    2*>°, norm.  —0*2.   Padavina v 24 urah  mm  9*7.
Važno za vo'a&ke ! oblasti In trgovce !
Zahte ajte ponadbe (oferte) o pletenih vojaških in športnih ovijalnih gamaš. Na željo 2—4 pare kot vzorec po povzetju ali dunaiske reference.                                     420
1LIERT UJIM, Onu« I., Rofilicnsergass! 8.
|                Potrti gToboke 2alo_sti na7n-»njamo vsem sorođnikom,  priiateliem
I      in znancem srce pretresujočo vest, da je naša, nad vse ljubljena dobri
I     seproga ozir hčerka, sestra, teta in sestrična, gospa
Ana Sark roj. Habat
I                                trgvvfceva soproga
I     r'anes, dne 16. februarja ob  xu7. zjutrai, prev den* s sv. zakramenti za
I      umirajoce v 34 letu svr;e starosti mirno preminula.
!                PogTeb nik^ar p,:abljene bo v sredo, dne 17. t. m. ob 3   uri po-
I     poldne iz dežeine bolr Te  na pokopališče k sv   Križu.
I                Masa zadušnica -e  bode služi U v pettk  ob 8. uri zjutraj pri oo.
i     frančiškanih.                                                                                               443
I                Drago pokojnice priporočamo v blag spomin.
I                     V LJUBUANi. dne 16. februarjt 1915.
I                                                          t*l»J#tt ••Uli,
I                                            Brex posebneft obvtstila.
l\ SANATORIUM • EMONaI
W ZA tJOTRANJEAHj&i^iCNE -ĐOUtZKO & L                          POROOsDŠr^CA                         J
B/LJUBLUANA komenskega ulica 4 K |/ sef-zdra^k prmawj DR FR DERGANC \1
Substiluto
UvetbaDoga ta vojaičlae po-polnooui prostoga gsr lUa
dr. F. MUlIer,
odvetnik   w   Celovcu.
442
hpoiač prve vrste ▲ |
Ljubljana,     ^jJLB
v hotelu ,pri JKaliču'SSS
(I. nadstropje)           ^^pS
g     (nasproti   glavna  požte)    trn
I :: se pr&poroča. si B
[ Zali Wm ii 1
I           Spre|me s© spretna           I
lilačllBa natakarua.1
!         Pismene    ponudbe   na    pOŠtnll
liiedal ftt. 50.                              4ia|
Jvtcscčna soba I
lena     meblovana,     8O     takoj     Ođđa« I
Razgled  na cesto.                                 I
Vpč se poizve pri  Ign. ŽargS vi trgovini.                                    4361
SRF'    Spretnega    ^H   I
stenografa ali      I stcncgrajinjol
ve^ča    slovensko nemške^a   iezika   terB «it-O'epi?P snrejmo odvetni^ka pisama I
dr. Mat. Pretnerja ^ dr.  Franal Brrčfća v   Trstnf   ulica   Nuoval
Št 13 IL                                      432 I
Vstop takoj,  plača  po   dogovoru, I
Ljubljana, Gosposka ulica 5.1
»lav. občinstvn se priooroča           ■
da oblake na'  sedaf naroća,           I
ke? dela primanika'e,                     I
se obleko ceneje Izđelnie,              f
Preti tako sn;i pi ravna vi,               ■
se obleka takoi napravi                  ■
Iz xaloge iastnega blatra,                ■
za lasta i ceco se proda.                ■
Po snerl sireimem naročilo            ■
iu stare obleks v popravilo!           ■
tazone, qnznbnice za dame,            ■
radevolfe se prevzame,                   I
Za dela v stroko spada oča,            I se mitopleje priporoča.             444«
I™              kđor ]o ima na prodaj,  naj jo ponudi tskoj             ^ '
■*■    l*«Ww»-i-™l«"    naspr. lekarne Trnkociy-  fm
Kupim vsako   vrsto, tuđi   crn) in neociščeno po  brczfeonkia-  fg
renčni   cenl.   Posebno   pa   se   plača   lepo   belo   Oprana po   ||
aajvlip ceni, ki se zanjo lahko nudi.             44     l|
El HHHHIb^^SJB IB 9B99HHIHB InlHBI^EiBS B^ '^^^n^i^^^^^gg ks
IIIIIIUIIII llfUli Ut\Jlm aiUiyui4l lm b t
Vsied vojnih razmer |e zaostala                                                      j
velika množina koledarčkov.
Bloki (listki)   za   odtrgati    Opremil sem   bloke lično.   Kdor   mi   posije 20 viEa fpoštoe znamke se sprejemajo) dobi ličen koledarček IrankOi Za K 180 poš ljem   10  koledarje?  in   za K 10,   100   koledarjev.   Na   zahtevo  se  vtisne   tud? 402                  mala reklamna firma   Posebno pri poroci j ivo za trgovce.
Dobijo se tuđi vojni kartoni in Billroihov papir.
3v. IJonač, liubliana, Selenburgova ulica.
Rcstavracija na glavnem kolodvoru.
^ •■ ^       *^D~       «W^' ^EHI W SCU ^K   V**
1   Jutri na pepelnično sredo 17. februorja 1915
^^      441                                            se vrši kot običajno
I slanikova pojedina
^H                                                     spoiena z originalnim
I      Salvatorskim slavjem.
Obenem nastavek slovitega
®Salvator - piva ki se dobiva pri meni kat  fttiitm »a-latalk« v Ljubljani naravnost iz soda, m£~m                 dokler je kaj zatoge.
mWkr\m
ffiUoatoiv
Kor sedaf se dajem potovati. nudim samo trgovcem, »oašk   oblastvom, bolnlcam
perilo irlkot.      \
Srifee eoostr. podloga te ima ta cVoII 80 cm    dolga K 2i'''1
Srmjce dvostr. podloga pol postr.   0S0H  80  cm   doigc K 28-—
Hlade drostr. ;'odla^» rol postn okol!   11» cm  dolge K 25 —
Hlače posrtao teile. đvostr. pođL otoli 119 em  dclge K 3»-—
Cene veljajo za  tucat  čisto  netto  kasa,   ?. Dunaja, po povzetju ali dunaiske reference
ALBEHT MATZNEH,         404 Dunaj ly Kohlmessergasse 8.
Restauracija'
Preiernova ulica S,
x ▼rtom, keglflščem Itd. se da z majevim terminom
!•**   v   najem.
I Sprejema zavarovanja človeSkega fiv-I ljenja po najrazno¥rstnejlib kombina-I cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko I        nobena druga lavarovalnica.
Iziasti je ugodno xavarovanje na do-I živetje fai smrt i manfftajoCiniJ wt 111                      vpUMi.
„SLrAVIfA"
.% - ••.   Hmm\mwmmm   xawarawalaia   banka   v   Pragi.   .-. • .*.
bA^bV^b^BHb^bI   ^b^^b^M   t9   a^att V^aA^ VftA«ftA_         laalaabBal    ^J^^^I^a     ^pm     ka^B^af^BaMfla^   K   ftSft.ASB ^kftA«flft_
W9^^a^^^^>^rVapBl   B^M^alat   flai   ^^*1Pb ■ ^^*^a 9 ^^^9 a^*awl                v^Pj^p^aaBBBBBBBjBBBBjp    V^PVa^^PBa^B^^HavVB^^^P     Ba^B     ■^BmaBB^BjaBBBBBBiBj^Bi   ^bb>   ■P^Bf^Bnp^pr^ar^p' - ^■'^Br^BF bbi aaia)
H fdiktstJ irifa taicaaa nfiranliia atfe irUrt i ?seskwi sltfiaskt-uirodao ■pravo.
tonki odanu mm S^^rJ^k^ i mm m m. \i
Zavaruje poslopja in premičnine pioti požarnim škodam po nafnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje Uživa najboljii sloves, koder posluje.
P*x«rl   Sprejema tuđi za var ovan ja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-I nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte, j