. štev. Ljubljani, v t . januarija 179. Letnik Imeratl «e sprejemajo in veljA tristopim vrsta: 8 kr., če se tiska 1 krat, „ „ „ i, 2 n ^ u tt i» i» ^ u Pri večkratnem tiskanj se •ena primerno zmanjfia. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (acini iliatracija) in eks) edicija vi a Htarem trgu h. St. 16. Pilititn list n slorasli nami. Po poŠti prejeman velja :V Za celo leto , , 10 gl. — kr ta polleta . . 6 „ — „ na četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani ua dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto. Vrednlštvo je v Rožnih ulicah štev. 25. Izhaja po trikrat na teden io Bicer v torek, četrtek in soboto. Maček pri slanini. V zadnjem listu smo ob kratkem omenili sklepa sedanjega deželnega odbora, ki je prvi korak do pregnanja slovenskega jezika iz tega vrada. Nam ta sklep ni prišel nenadoma, saj je vsakemu znano, kako spoštuje nemškutarska naša svojat deželni, t. j. sloveuski jezik, ker n. pr. dr. Schrey, precejšnja glava teh ljudi in advokat v Ljubljani, kteremu je ta jezik že v opravilih kolikor toliko potreben, se ga vendar še celo brati ni naučil; o tem se je lahko prepričal vsak poslušalec obravnav deželnega zbora kranjskega, če je slišal dr. Ssbreya brati par slovenskih stavkov; — za tako branje bi gospod doktor že v prvem razredu normalke dobil debelo „trojko" ; poslušalci so se mu zato tudi spodobno smejali, nek mož kmečkega stanu je celo rekel: „Kaj je doktor ta, ki še brati ne zna ?!" Pa tudi drugi njegovi pajdaši, čeravno jim, rojenim Slovencem, teče nemščina tako, kakor polomljeno kolo na kraški cesti, so v deželnem zboru mlatili le nemški , uič ko nemški in to nalašč, da bi stenografični protokoli potem pokazali, kako slovenski jezik v deželnem zboru kranjskem pojema, ker jim je zmiraj še le „bauernsprache", ne?podoben za „gospodo", kakor je po večini sedela v zboru. Ali mar to ni res ? Ima li nemčurska svojat kak drug vzrok, da tako očitno prezira in preganja naš jezik? Mislimo, da ne, ker je slovenski jezik ravno toliko vreden, kakor kak drugi, vsem pa, ki so pri nas rojeni, bi moral biti prvi, ker najdražji in najslajši je vsakemu mater ni jezik. Pa idimo nazaj k sklepu deželnega odbora. Ta ni nič novega, nič samostojnega, marveč le nasledek dr. Schreyeve resolucije v de- Loterija za hiralce in sirotice. Ljubljana je odlično katoliško mesto. V prejšnjih stoletjih trudil se je protestantizem, v novejšem času pa liberalizem, da bi beli Ljubljani katoliški značaj vzel, toda ni se mu posrečilo. Prosto ljudstvo še zmirom cerkve polni, in novošegni nauki se ga le slabo prijemajo. Katoliški značaj Ljubljane se pokazuje tudi v mnogobrojnih dobrodelnih napravah. Malo je mest, kjer bi se za reveže toliko storilo. Kakor je Ljubljana v narodnem oziru prava slovenska mati, kjer slovenski duh nikoli ne pogasne, če bi bil potlačen že po vseh drugih slovenskih mestih, tako je ona tudi pribežališče mnogim od materijalne nezgode preganjanim; na cele ure hoda daleč pridejo reveži v Ljubljano pomoči in milodarov prosit. S propadom blagostanja v zadnjih letih se milosrčnost Ljubljančanov ni skrčila, narobe vstajajo iz ljubljanskih tal vedno nove dobrodelne naprave. želnem zboru — po nemčurski večini sprejete, ki deželnemu odboru naroča ukreniti, da se uradovanje odborovo olajša in skrči. Ko je Vesteneck, po dr. Schreyu navdušen, v zboru stavil ta predlog, so naši vrli poslanci brž spoznali, po čem diši, in oglasil se je gospod Svetec s Bvarilno besedo: naj se sedanja umetno sestavljena in slučajna večina ne dotika tako vrelih reči, kakor je jez čno vprašanje, marveč naj se spomni prizanesljivosti narodnjakov, ki so — bivši v večini — pustili vendar še nem škemu jeziku povsod prostor; zdaj se je ta zadeva po skupnem sporazumljenji toliko polegla, da drug z drugim shaja brez zdražbe; če pa nemškutarji mislijo vsesti se na nemškega konja, slovenskega pa zapoditi , bo nastal vnovič hud boj in kedar bomo mi prišli zopet do večine, ne bomo več tako prizanesljivi. To je bil v kratkem pomen Svetčevih besedi, nemškutarji niso rekli ne bev ne mev, kar otrpnili so, le eden izmed njih, dr. Sclirey, je ta predlog zagovarjal s tem, češ, da nikakor ne meri na odrivanje slovenščine pri vra-dovauji deželnega odbora, marveč le na to, kako bi se uradovanje skrajšalo in tako zmanjšali stroški. Na videz je ta predlog prav pameten, ali vendar je nedolžen kakor Lahov koš. če bi za tem grmom ne tičal drug zajec, bi se bil zadnji sklep deželnega odbora po resoluciji ali naročilu deželnega zbora in po §. 19 državnih postav moral ravno narobe glasiti, namreč: 1. Vradni jezik deželnega odbora pri notranjem vradovanji je le eden, ker dveh treba ni, in ta je s 1 o v e n s k i z ozirom na to, da ga govori prebivalstvo kranjske dežele po ogromni večini in se ga tudi lahko vsak nauči, kdor ga še ne zna. 2. Vradom po slovenskih deželah se dopisuje in odpisuje izključljivo slovenski, ker mora pri vsaki vradniji že po §. li) državnih postav slovenski jezik v veljavi biti. Na vloge v drugih jezikih se odgovarja kolikor mogoče v tistih jezikih, v kterih so pisane; nikakor pa se ne sme zahtevati od deželnega odbora kranjskega, da bi moral znati vse tuje jezike. 3. Županom, ki bi slovenski ne znali (kterih je pa sila malo), se odpisuje in dopisuje tudi nemški, vsem drugim pa slovenski, ker se mora misliti, da so jim slovenska pisma umljiva, če le brati znajo. To bi bil sklep , po kterem bi bilo vra-dovanje pri deželnem odboru krajše, ceueje iu praktičneje, vsak pameten človek bo temu pritrdil. Kako pa bo zdaj! Z uradi, c. k. in drugimi, toraj tudi mažarskimi, hrvaškimi, laškimi itd. se bo občevalo po nemški. To bo pa kaj, to 1 Tu le en izgled. Recimo, da ima naš deželni odbor opraviti z mestnim uradom v Vidmu (Udine). Tam težko kdo nemški zna, toraj bo šlo pismo do laškega poslanca na Dunaj", ta ga morda ne bo dal prevesti, marveč poslal ga nazaj v Ljubljano s prošnjo, naj odbor sam preskrbi laško prestavo. Se ve, da bodo pretekli tedni in mesci, predno bo vse zopet pri starem in se z novega pričelo. To bo potem dr. Schreyeva „zweckm&3sigkeit." Kaj pa še le z župani I Deželni odbor bo moral, kedar zve, da je bil kje voljen nov župan , brž poslati k njemu komisijo, da ga izpraša, ali zna nemški ali ne. Drugače ne bo šlo, kajti marsikteri se bo pobahal, da zna, pa bo vendar znal k večemu par besedi , ki jih je kje vjel, nikakor pa ne bo zmožen brati kako pismo ali razumeti ga, vzlasti, če bo tako V novejšem času ustanovilo se je tu društvo sv. Vincenca Pavlanskega, ktero mnoge dobrote deli in brez števila solza izbrisuje revežem iz lica. Ustanovila se je tu ljudska kuhinja, kjer je revežem dana prilika, da se za malo krajcarjev z dobro in zdravo hrano utešijo. Tako rekoč iz ničesa, iz milodarov je zrastla krasna Trnovska cerkev , iz ničesa, iz milodarov nastala je hiralnica sv. Jožefa v Kravji dolini. Usmiljene sestre so bile v svojem ognji krščanske ljubezni s hiralnico še nezadovoljne, in ustanovile so po dobrotvorni oporoki gospodičine Malikotove še sirotišnico za zapuščene male deklice na Poljanah. Hiralnica v Kravji dolini je lepo poslopje in ima velik vrt, ter kapelico; na Poljanah se je stara hiša z dozidanjem in prezidanjem spremenila v čedno sirotišnico. Toda take stavbe stanejo denarja ; akoravno so darovi dobrotnikov in človekoljubov vedno kapali, vendar so stavbe in priprave požirale še veče svote, in ljudomile sestre so v svojem ognji zabredle v dolgove; položaj je težaven: dobra stvar ne sme poginiti; v hiralnici se bolniki ue morejo zapustiti , v sirotišnici se sprejete deklice ne morejo na ulice postaviti. V tej zadregi obrnile so se ljudomile sestre do si. ministerstva, naj jim dovoli napraviti dobrodelno loterijo, kar se jim je tudi dovolilo. Srečke za to loterijo se ravno zdaj že prodajajo, dobitki pa se bodo dobivali o veliki noči. Tako daleč je stvar dozorela. Častite ljudomile sestre se zanašajo na znano milosrčnost slovenskega naroda in ljubljanskega mesta posebno, ter se nadejajo, da se bodo siečke oddale, če ne vse, vsaj toliko, da bo nekaj tisočev ostalo za hiralnico in sirotišnico. Naj o tej reči Je nekoliko natančneje spregovorimo. Cela loterija ima 800 serij, vsaka serija pa 125 srečk. Vsaka srečka velja 25 soldov; cela serija 30 goldinarjev 25 kr. Vseh srečk je tedaj 100.000; če bi se vse prodale, znašalo bi to okoli 24.000 gld. Čeravno je srečk 100.000, bo pa tudi dobitkov čez 3000, tako j da bo vsak trideseti zadel že en dobitek, če pisano v navadnem birokratičnem Stilu. Mi imamo o tem preveč Hkušenj in tudi dobro vemo, da naši vrarii brž verjamejo kmetu, da zna nemški, če pride k njim le z besedo „kutmorgen" in odide z „adijol" — Našemu kmetu se pač ni treba veliko učiti nemščine, da jo po mislih teh gospodov zna. O tej zadevi imamo gradiva še polne koše, ker preveč sili iz nas opravičena nevolja, če vidimo, s kakimi na videz nedolžnimi izgovori se naš deželni jezik povsod v kot potiska in od vseh imenitnejših mest odriva. Zdaj to. potem ono, slednjič pridemo zopet tje, kjer smo bili takrat, ko smo morali dolg oslov-sk i jezik iz šole domu nesti , če nas je „obermusterschiiler" zatožil, da smo slovenski govorili. Človek se, premišljevaje to reč, preveč razjezi---in državni pravdnik je zmiraj za petami. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 17. januarija. \ državnem «boru so ustavoverci smešni pred vsem svetom, ker hočejo kljubovati sklepom berlinskega kongresa. Kaj bi neki bilo, ko bi sklenili, da ne priznajo teh sklepov ? Kar so vse velevlasti potrdile in podpisale, to bo ovrgel kak Fuxl Ko bi ti ljudje vendar hoteli spoznati, kako so smešni. Škoda je za dragi čas, ki ga 8 takimi debatami potrat jo, še bolj škoda pa za desetake, ki jih poslanci pri tako pustem predmetu prisede. Poljak Dunajevski je storil pameten predlog, naj se berlinska pogodba kar samo na znanje vzame. K Dunaja se piše, da bo to m i u i-sterstvo kmalo odstopilo, da se pa še ne ve, kdo mu bo naslednik. Med imeni novih ministrov, se imenuje tudi naš rojak Šve-gelj, ki je zdaj predsednik bosenske komisije. Na dalje se piše, da se bo sprava med Čehi in Nemci raztegnila tudi na Slovence. Mi pa nismo tega mnenja. Saj se mi nikjer ne imenujemo, po zadnjih volitvah v deželni zbor zgubili smo vso veljavo kot opozicija, in ne zdi se ustavovercem vredno, da bi se na nas ozirali, češ „te tako že v žepu imamo, čemu bi jih še vabili!" Pri tej priložnosti omenjamo, da nam aktivna politika ni toliko koristila, kakor nekteri upijejo, ker ravno ima vsak le po eno srečko za 25 soldov; kdor pa vzame sam 30 sreček, temu bo en dobitek težko všel, vprašanje je le, ali bo ta dobitek veče ali manje vrednosti, kakor je bil vloženi denar. Kdor pa hoče prav gotovo dobiti, ta naj kupi celo serijo za 30 gld.; kajti vredjeno bo Brečkanje tako, da bo vsaka serija najmanj štiri dobitke imela, enega večega in tri manjše. Nekteri dobitki so precejšnje vrednosti: tako imajo za kmetovalce enega junca, za cerkve mašne plašče po več sto gold. vrednosti, fisbar monike itd. Če tedaj kdo celo serijo vzame za 30 gld., in če s svojo serijo dobi en boljši dobitek poleg treh manjših, ta bo gotovo zadovoljen, če n. pr. za 30 gld. junca za pleme dobi. Pa tudi tisti, kterih serije ne bodo tako Brečne, ne bodo preveč zgubili, kajti vsaka Berija dobi 4 dobitke, in čisto ničvredne stvari Be ne bodo dajale, ko bi prav najslabšo serijo zadel. Pomisliti je namreč treba, da so ti dobitki večidel od dobrotnikov podarjeni, in da bodo tedaj večo vrednost imeli, kakor bi jo mogli imeti v tem slučaju, ko bi Be morali Čehi s pasivno politiko uživajo več rešpekta pri nasprotnikih, ko mi. Mogoče, da nam bodo Čehi še zmirom zagovorniki ostali, pa tudi Madjari so pred dualizmom obljubili svobodo vsem narodom, samo da so Hrvate na svojo stran dobili, ko so pa enkrat moč v ro kah imeli, bo na svoje zaveznike pozabili. Mi od drugih nič ne pričakujmo, in pomagajmo si sami. Sicer pa bo o tem še dosti priložnosti govoriti. Vnanje države. Kakor se kaže, bo na jugu vendar mir, predno bi vnovič začelo peti orožje. Itusiju s Turčijo že dela svoj račun, ta pa zopet od-jenjuje Grkom in kaže resno voljo , tudi za-pletko s črnogoro in Albanci razvozljati. Dolgo je upala na Angleško, a zdaj je menda sultan spoznal njeno samopridno politiko in se jame podajati sklepom vse evropske diplomacije. Vsak človek bo tega vesel, vsaj se nam tako ne bo treba vnovič pripravljati na vojsko. Med Ai"raiicoMli.o in B&iiiium so nekake zapletke. Menda Gambetta misli, da republika tudi brez vere lahko shaja. Čudno le, da vlada tako katoliške dežele , kakor je Francoska, s papežem hoče puliti se ! Izvirni dopisi. Iz IJuhljane 15. pros. Zadnji torek sem poslušal razgovore našega mestnega zbora. Jezen in žalosten sem bil, ko sem poslušal nasvete mesmega fizikata, ki jih je zagovarjal dr. Keesbacher. Jezen zato, ker sem videl, kako se hoče naše ljudstvo zmirom z novimi ukazi in postavami sekirati in dražiti ter občni promet otežiti. Pruski duh „pickelhaube" nam še to malo svobodnega dihanja ne prepusti, ki smo ga dozdaj imeli, ter nam žuga s pravo prusko strogostjo dušek vzeti. Če je Ljubljana v čim ohranila še slovanski duh svobode, bil je to svobodni promet, svobodna kupčija. Ko bi tega ne bilo, kako bi še mogel kdo pomagati kako iz revščine pomagati sil Pa pruskemu duhu ta svoboda trgovine ni po volji, in hoče vBe vladati, vse nadzorovati, v vsako reč svoj nos vtikati. Do zdaj so imeli krčmarji pravico, prešiče ali koštrune klati, kedar se jim je ljubilo. Od zdaj zanaprej bo moral vsak prej naznaniti, da hoče iu kdaj hoče klati. Primo-rani bodo krčmarji tudi, vsi ob eni in isti uri klati. Vsak bo moral plačati tudi takso, — i_ vsi kupiti. Potem pa bi za blagi namen nič ne ostalo; pa ravno ker so dobitki podarjeni, zato so srečke tako poceni, dobitkov pa je toliko, da se stokrat lože zadene, nego pri mali loteriji. Kdor pa bi vendar ne imel sreče, imel bo tolažbo, da je kaj dobrega storil, da je pomagal bolnikom in sirotam. Priporočamo tedaj to loterijo vsem človekoljubom po Slovenskem. Kdor podari lotoriji kak dobitek, ali kdor vzame celo serijo (125 srečk), smatral se bo za posebnega dobrotnika in podporn ka hiralnice in sirotišnice, in imena teh ljudomilih podpornikov se bodo pozneje s hvaležnostjo razglasila. Kdor želi še natančnejih pojasnil, naj se blagovoli obrniti do vodstva hiralnice v Kravji dolini v Ljubljani. Srečke se dobivajo: V hiralnici v Kravji dolini; v sirotišnici na Po Ijanah ; v deželni bolnišnici; pri g A.Jenko-tu, peku na Dunajski cesti, pri g. Gašperju Jemcu, krčinarju v Vodnikovih ulicah; pri g. Veču, trgovcu v šolskem drevoredu; pri g. T. Pir-natu, tabakarju pri sv. Jakobu; v Blaznikovi tiskarni, in še na več krajih. se brez davka nikjer ne gre! Ljudstvo bo moralo spet kake tri nove nepotrebneže rediti, da bodo zaklano živino ogledovali. Tako se ustvarja in oddaja „služba" za „službo", ljudstvo pa jih plačuj. Kakor pravi nova pesem starega Kranjca: „Včas' so delal' in molili, Dost' je kruha blo povsod, Zdaj pa vse se v mesto sili, Vsak bi hotel bit' gospod. Zmirom manj je rok za delo, Pa želodcev zmirom več....." Jaz se prav nič ne bom začudil, če pridejo s postavo, da nobeden ne sme nobene piške zaklati, prej da tega ni naznanil in takse plačal. Sklenili so tudi, da bodo kupili mestnemu fiziku mikroskop, da bo po prešičih tri-hin iskal. Dobro je omenil tu naš odbornik g. Ilegali: „Teh 50 gld., ki jih damo za mikroskop, je proč vržen denar. Jaz še nisem slišal, da bi bil kdo na Kranjskem za trihi-nami umrl, in mislim sploh, da so te trihine pruska iznajdba. Kaj hoče mestni fizik s tistim peršpektivom vsako klobaso pogledati, če so trihine not ali ne? Sploh pa se čudim, aa se zdravniki toliko vnete kažejo za naše zdravje, saj je zan-je vendar bolje, če so ljudje bolni, kakor če so zdravi." Te resnične besede vzbudile so občno veselost, vendar nemškutarskih src niso mogle omečiti. Mikroskop se bo kupil, da nas strašne trihine ne podavijo. Meni se zdi, kdor je lačen, na trihine še ne misli ne, in več ljudi je že za lakote pomrlo, ko za tistimi trihmami, o kterih Be pri nas še nikoli nič ni slišalo. Pa še drugo ljubeznjivo postavo je na-svetoval dr. Keesbacher, namreč, da bi moral vsak, ki iz dežele kako zaklano živino na prodaj pripelje, pri šraugi vložiti en par goldinarjev , potem živino pokazati živinskemu ogledniku, in od njega zahtevati spričevalo, da je živina zdrava (gotovo zopet kaj plačati za ta ogled), in potem še le meso prodati, in na šraugi svoj denar vzeti. Koliko bi imel revež potov I Mnogi iz njih, ki meso na prodaj prinesejo , pa še dveh goldinarjev v žepu nimajo; tak bi tedaj ne smel nič prodati. Ali se to ne pravi, ljudem vsakdanji kruh jemati, jim zaslužek kratiti in jim po nepotrebnem sitnosti delati ?! Kadar bo pa čas davke plačati, ne bo nobene ovire, mu ne bo nobeden pota zastavljal; še gonili in vlačili ga bodo v davkarijo! Gospodje nemškutarji , ki toliko pazite na nas, da bi se mi kaj ne pregrešili, in ki nam hočete zabraniti še prosto kupčijo, zakaj se ne potegujete tudi za to, da, ker že nič ne smemo zaslužiti, da bi se nam tudi davek odpisal?! Takega predloga iz nemškutarskih ust nikoli ne čujemo. Govorilo se je tudi o novi klavnici. Vsak prizna, da je potrebna, za to je zbor tudi enoglasno sklenil, da naj se magistrat o tej stvari natanko poduči in jo dobro prevdari, iu naj potem svoje nasvete stavi. Govoril je o mesarjih temeljito g llorak. On se je po pra-v.ci pritožil, zakaj se magistrat ni pogovoril z mesarji, ko je te nasvete koval. Govornik je rekel, da so ljubljanski mesarji na škodi, ker ima v Ljubljani vsak pravico meso prodajatii kajti mesarji morajo plačevati visoke davke, kar onim, ki po malem koljejo, ni treba. Razložil je žalostno Btanje naših mesarjev. V tem mu popolnoma pritrdimo. Vendar se ljudem iz dežele ne more braniti, da koljejo in meso prodajajo, oni hoče.,o tudi živeti, vsak si pomaga, kakor si more pri teh slabih časih , in še hvale je vreden, kdor se potrudi i in skrbi za Bebe in za državo, kajti če nič ne bo zaslužil, tudi davkov nc bo mogel plačevati. Edino sredstvo , da se mesarjem pomaga, je to, da se jim iz mestnega denarja klavnica napravi, da se jim prodajalnice sezidajo, in da Re jim nekaj davkov odpiše, ker obče znano je, kakor je tudi g. Ilorak omenil, da je pri mesariji v Ljubljani še malokdo obogatil, mnogo pa jih je že prišlo na beraško pal co. Iz (■lumočit 8. januarija. Pred Bo žiČem je več dni ležal debel sneg', tako da ni bilo mogoče vsakdanjega živeža iz Livna donašati, posebno pa je manjkalo kruha. Napravili smo tukaj hitro pekarijo in kakor nalašč ravno 24. decembra so bile prve potice iz peči vzete, ker te nam je nadomestil kruh iz prve pekarije in je bil tudi najboljši, kar smo ga jedli o praznikih. Polnočnice v sveti noči ni bilo; imeli so jo le tisti, ki so od 11. do 1. ure zmrzovali po stražah. Sveti dan ob osmih pride nenadoma povelje, da bo ob 10. sv. maša in da imajo službe prosti vojaki k tisti iti. Prišel je bil namreč v tem hudem mrazu neki pater iz livenskega samostana, da je tukajšnjim katoličanom, kterih je samo 7 družin , opravil oba praznika službo božjo, ktere so se tudi vojaki vdeleževali. Sveta maša je bila v gradu in sicer je bil oltar postavljen v kuhinji, kjer si straža vsak-dajno menažo kuha. Ali ni bilo pripravnišega mesta? bote vprašali. Ne, ni ga bilo! Vojaki smo stali ravno pod trdnim zidom in so eni zapazili, da na zidu bi bil prostor za pevce. Ker smo za drugi dan vedeli, so se precej popoldne pričele skušnje in tudi omenjeni prostor smo porabili, in ondi so se prvikrat razlegale pesmi: „Pred stolom", božična „Pastirčki" in ne kaj druzih. Dasiravno nismo imelikaj časa, dovolj vaditi se, je šlo vendar dobro, tako, da smo prejeli od g. četnika ustno pohvalo, česar nismo pričakovali, ker ni šlo vse po notah, — ali bilo je iz pravega namena. Na Silvestrov večer se je nas nekoliko zbralo v moji pisarni, in pili smo na zdravje vseh Kranjcev iz „feld-flaš." Ker so v kositru udelane, se ni bati, da bi se ubile, zato smo ž njimi trkali, da je bilo joj. Tukajšnje vreme je kaj nepravilno. V eni sami noči je skopuel do kolena debel sneg — ali kmalo na to ga je zopet v 2 do 3 urah toliko padlo, kakor ga je bilo poprej. Danes ga zopet ni, tudi mraza ni posebnega čutiti, ali tukajšnji prebivalci pravijo, da še ne vedo tako mehke zime, ker navadno pade tukaj sneg v visokosti moža. Pred sinočnim je treskalo in bliskalo se, da je bila groza. Drva donašati je vojakom dovoljeno iz gojzda, tako da bi se vedar lahko pogreli v sobi, ko bi peči bile. Naredili smo jih nekoliko sami, toda te zahtevajo največo varnost, ker so namreč iz same močvirnate zemlje mešane z ilovco, s ktero tudi razpoke v zidovji zamazujejo, ki se pa vedno ponavljajo, tako da imamo zmi-raj novo malane sobe brez kakega umetnika. Po prodajalnicah imajo trgovci vsak ponev žrjavice, pri kteri se sede grejejo. Tudi sem enkrat zašel v tukajšnjo kavarno , kamor me pa gotovo ne bo več mikalo , ker plačati in potem pijača, da nobenemu ne zaleže, ker ta gnjusoba presega vse mere. Že markcr sam na sebi je bolj povodnemu možu, kakor poštenemu človeku podoben. Domače novica. V Ljubljani 16. januarja. (Vabilo) gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani 29. januarja 1879. (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob 9. uri dopoldne.) Program obravnav: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora. 3. Predlog družbenega računa za leto 1877. in proračuna za leto 1879. 4. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po propisu §. 19 družbenih pravil. 5. Predlog o oskrbovanji družbenega vrta. 6. Razprava o osnovi posebnega odseka za konjerejo, ki bi v smislu dopisa si. c. kr. ministerstva kmetijstva od 10. avgusta 1878. št. 6611 prevzel tista opravila, katera je dosihmal izvrševala c. k. deželna komisija za konjerejo in katera imajo v prihodnje pripadati ali družbam kmetijskim ali pa v nekaterih deželah že obstoječim konje-rejskim družbam. 7. Predlog o osnovi začasnih loterij, pri katerih bi se izsrečkovala dobra plemenska živina, dobro kmetijsko orodje, semena itd. s posebnim ozirom na ude družbe kmetijske. 8. O potrebi postave za razdelitev občinskih sopašnikov in o vredjenji zemljišč, ki menjajo gospodarje. 9. Poročilo o vspehu podkovske in živinozdravske šole v preteklem šolskem letu. 10. Volitev 3 odbornikov v glavni odbor. 11. Volitev častnih in dopiso-valnih udov. Dostavek: Z dovoljenjem si. deželnega odbora se bodo v tem zboru razstavila žiahna sadna drevesa, trte in vina deželne sadje- in vinorejske slapenske šole, ktera, ako bi kak ud družbe kmetijske želel, se mu bodo tudi prodala. Če odbor prejme še tudi od druge strani kako kmetijsko orodje, kako seme itd. za razstavo, se bode tudi to v zbornici razstavilo. Glavni odbor družbe kmetijske kranjske v Ljubljani 3. januarja 1879. Karol baron Wurzbach, Dr. Janez B1 e i w e i s. „Nov." (Odbor družbe kmetijske) je imel v nedeljo zopet sejo, v kateri je na drobno razpravljal nekatere predloge, ki imajo priti v obravnavo občnemu zboru, posebno točka 5., 6., 7. in 8. ravno zgoraj nadrobneje razglašenega programa. Sklenil je tudi, da po želji si. deželnega odbora pred občni zbor pride posvetovanje o nameravanem potovanji vodje slapenske vino- in sadjerejske šole po Dolenjskem. — Za nove ude sta bila sprejeta g. J. Wild, c. k. konjiški stotnik žebčarstva v Seiu in g. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljaui. „Nov." (Iz ssje deželnega odbora 10. t. m.) Za take družine, kterih očetje kot reservisti so še pri armadi v Bosni in Hercegovini, se določi 5. podpora — namreč za mesec januarij v znesku 708 gold. — Za one ¡odgonBke postaje, ktere ne napravijo in deželnemu odboru ne predlože v potrjenje pogodbe s kakim najemnikom zarad dajanja hrane za odgonce, se je na podlagi dosedanjih Bkušinj za opoldansko hrano in za jutranji in večerni kruh od-gnancev naredila srednja cena , po kateri se bodo odgonsko - postajsk m občinam brez do-tičnih pogodeb iz deželnega zaklada povra-čevali stroški za hrano odgoncev. — Mestni občini kranjski se za leto 1878. dovoli za občinske potrebe pobiranje 20% priklade na vžitnino, — vasem Ilraše, Mali otok in Zagon v postonjski občini pa pobiranje 25°/0 priklade na direktne davke za poplačanje dolžnih stroškov za zidanje ljudske šole v Ilrenovicah. — Vsled sklepa 14. seje lanskega deželnega zbora so se glede uradnega jezika pri deželnih uradih sklenile sledeče prenaredbe: 1) vsi deželui uradi imajo v notranji službi v nemškem jeziku uradovati, 2) slovenske vloge se slovensko, nemške pa nemško rešujejo, 3) onim županstvom, ki ne znajo nemškega jezika , se pošiljajo slovenska pisma in poziva, 4) cesarskim gosposkam vsem se .ima v nemškem jeziku dopisovati. (Porotniki) za prvo letošnjo dobo, ki se prične v Ljubljani b 3. februarjem, bo ti-le: Jože Bončar, hiš. pos., Franc Debevec, klobučar, Jožef pi. Gerlicy, hiš. pos., Franc Jakopič , hiš. pos., Jakob Naglas, trgovec, Spi-ridijon Pesjak, trgovec, Vaso Petričič, trgovec, dr. Teodor Rudež, notar, Jože Zelnik, usnjar, Jože Schreyer, hiš. poB., Franc Trček, trgovec, — vsi ti v Ljubljani; Lorenc Aleš, krčmar v Šmartnu pod Šmarno goro, Anton Burger, pos. v Hrašah, Jurij Grampovčan, pos. na Vrhniki, Jože Jakljič , trgovec v Šmartnu pri Litiji, Viljem Kilar, trgovec v Kranji|, Karol Kotnik, pos. v Mirkah, Janez Krajuar, pos. v Postojni Jože Logar, pos. v Šenčurji, Karol Mayer, trgovec na Vrhniki, Josip Poljak, strojar v Kamniku, Karol Puppis, ^trgovec v Logacu, Matej Remžgar, pos. na Brezovici, Anton Sal-mič, trgovec v Postojni, Franc Samsa. mlinar v Bistrici na Notranjskem, Karol Seitner, gozdar na Javorniku, lulij Stare, pos. v Kamniku, Ignacij Štefi u, pos. v Zalogu, Jože Stu-ler, pos. v spodnji)'. Dupljah, Anton Šuštaršič, fužinar v Kamui gorici, Benjamin Šnler, hiš. poB. v Kropi, Henrik Toman, trgovec v Kranji Jernej Tomšič, trgovec na Rakeku, Valeutin Treven, župan v Idriji, Janez, Vakonik , trgovec v Litiji, in Urban Veber, pos. v Zalem logu. — Namestniki so: Matej Breskvar , hiš. pos., Franc Črne, hiš. pos., Franc Klemena, steklar.', Štefan Nagy, trgovec, Henrik Potočnik, steklar, Janez Prohnar, barvar, Avgust Rumpel, glasovirar , Janez Vrbovec , hiš. pos. iu Janez Z tterer, hiš. pos., vsi z Ljubljane. Razne reči. — Koliko žrtev je stala k r-vavain železna p o 1 i t i k a z a dnj i h 25 let? Od krimske vojske (1853) do Beda-nje dobe, tedaj četrt Btoletja, stala je železna politika Evropo 1,748.000 človeških žrtev. Sicer pa je padlo ali umrlo za ranami o krimski vojski okolo 750.000 vojakov, v vojski avstrijsko - italijanski (1859) 45 000 , v vojski šlezvik - holštinski (1864) 3000, v avstrijsko-prusko- italijanski (1866) 45 000, v Mehiki 65.000, v vojski nemško-francozki 215.000 (155.000 Francozov in 60.000 Nemcev), v srb-sko-turški 25.000 in v vojski rusko - turški 600 000. Če dodamo, da je padlo v zadnjih 25 letih v amerikanskih vojskah 800.000 mož, pogubila je vojska tedaj 2 548.000 ljudi. Se ve, da ne računamo tu onih ljudi, ktere je pobrala kolera, vročina ali druga bolezen, ki uasleduje vojskinim Časom. Finančno statistične vesti o [vojskah podajajo nam še žalostnejši obraz. Krimska vojska pogoltnila je 8500 milijonov frankov, av-strijsko-italijanska 1500 milijonov, šlezvik-hol-štinska 175 milijonov, avstrijsko-prusko-itali-janska 1650 milijonov, mehikanska 1000 milijonov , ruska-turška 6250 milijonov, ameri-kanska 37.000 milijonov, -- skupno 68.575 milijonov Irankov ali 27.530 milijonov goldinarjev. Čast za to diplomatoma Napoleonu III. in Bismarku! Pred vsem ¡gre Napoleonu zasluga, da je toliko krvi teklo in se izgubilo toliko imetja na korist „bolnemu možu" ca-rigrajskemu. Bismark napravil je iz Nemčije „prusko kasarno", in vendar stoji Evropa, — slava beroliakemu kongresu! — kakor pred vojsko, in upotrebljuje vse svoje sile za uzdr- žanje armad. In mi da živimo v vekuprosvete humanitete! Statistika trga neumsmiljeno lovorov venec ženijalnim diplomatom iz glave, moč njihovega duha postaja pogubna nesrečnemu človeštvu, ki blodi v nevednosti in revščini. — V koliko vojskah bila je Avstrija v zadnjih 375 letih. Vojaški arhiv dunajski izdal je mapo, iz ktere je razvidno, koliko vojska je imela Avstrija v poslednjih 375 letih in kje da so se posamne bitke bile. Kakor se razvidi, je v Evropi Važen Švedske, in Norske in deloma Ituske ni zemlje, kjer bi avstrijska armada ne bila vojevala. V ome njeni dobi peljala je Avstrija svoje sinove 6839krat v boj. Največ bojev bilo je s Francozi, Lahi, Prusi in Turki. Zgube Avstrije v vseh teh vojskah iznašajo: 261 generalov, 17.096 oficirjev, in 1,68 574 vojakov. — Narodna čitalnica Novomeška napravi v letošnjem predpustu sledeče veselice: Dne 19. jan. „Venček", dne 26. jan. „Tombolo s plesom", dne 2. febr. „Vodnikovo besedo", dne 16. febr. „Tihi večer", dne 23. febr. „Venček", dne 25. febr. „ma-škarado." K obilni udeležitvi vabi odbor. Pro gram Vodnikove besede se bo posebej izdal. — (Pregled direktnih davkov v Avstriji.) Zemljiškega davka je v miljonib 369, hišnega davka je v milj. 23 7, dohodninskega davka v milj. 19-5, obrtnega davka je v milj. 9, skupaj 891. Češka plača 255 milj. Moravska 9-5 milj., Šlezija 2-, češke dežele skup 37 milj., Galicija 10- milj., Bukovina 0.9 milj. Poljske dežele 10-9 milijon., Štajerska 4-4 milj., Kranjska 1-5 milj. Primorje 15 milj. Koroška l-2 milj, Dalmacija O C milj. slovenske dežele 91 milj. Dol. Avstrija 249 milj. Gorenja Avstrija 2 milj. Tirolska s Predarlsko 2 9 milj. Solnograd 0'8 milj. Nemške dežele skup 30-3 milj. Po davkih se vrste dežele; 1. Češka, 2. Dol. Avstrija, (skup 50-4 milj.) 3. Galicija, 4. Moravska, (skup 19-5 milj.) 5. Štajerska. 6. Tiroli, 7. Gor. Avstrija, 8. Šlezija. 9- Kranjsko, 10. Primorje, 11. Gorotan, 12, Bukovina, 13. Solnograd, 14. Dalmacija, (skup 17 4 milj. Po tem pregledu je razvidno, da plača kmetski stan največ davka; po narod nostih ga plačajo največ Slovani; po deželah pa največ Češka in Dolenja Avstrija, namreč 504 milijonov, vse druge dežele vkup pa le 36 9 milj. Dolenja Avstrija ima se ve da vštet davek mesta Dunaja, kjer je toliko bogastva nakopičenega, in tedaj tudi ne more brez davka ostati. — Hrvatska literatura meseca aprila, maja in junija 1. 1878. 1) Počela botanike. Za srednja učilišta sastavio prof. J. Jauda. Nakladom hrv. vlade. Sa 900 slika. Tisak D. Albrechta. Člena 1 for. 40 nov. 2) Znamenovanje poviesti in arkeologije umjetnosti. Uvodno predavanje, što gajedržao na hrvatskom sveučilištu dne 11. ožujka 1878 prof. dr. J. Kršnjavi. Tiskano pod rukopis. Str. 16. 3) Put u Rim. Napisao za puk znani pučki pisac Petar Bučar. Ciena 30 nov. 4) Narodni hrvatski odvjetnik ili savjetni priručnik za sastavljanje svakovrstnih pogodba ili ugovora i drugih zakonskih pisarna , molba itd. Sastavio Ivan Juraš č iz Krka. Svesak I. Tiskara Franja Karletzky-a na Rieci. C;ena svih 15 svez. 3 gl. 50 for. 5) Veliki zemljovid Dalmacije za stienu. Litografijski zavod D. Albrechta u Zagrebu. Izradio I. I. Pauling. Ciena 10 for. 6) Povjestni dnevnik o potovanju Nj. c. kr. apost. Veličanstva Franje Josipa I. po Dalmaciji mjeseca travnja i svibnja 1875. Izdaje tiskarna Vitaliani Jankovič u Zadru. 7) Rad jugosl, akad. znan i umjet. knjiga 42. Str. 224. Ciena 160 for. Sadržaj: O plov-čarih hrv. slav. dalm. Faune. Od dr. Jos. Schlossera. — Putovanja po balkanskom polu-otoku za srednjega vieka. Od dra. Petra Mat kovica. Pobirci po slovnici hrvatskoj. Od Adolfa Vebera. 8) Gjuro Daničič ili fililogija i knjižavni jezik srpski 1847 i 1877. Napisao Stojan No-vakovic. Napose štampano iz „srpske Zore." U Beču, str. 19. 9) Novoga hrvBtsko - njemačkoga riečnika Filipovičeva, izdaje ga knjižara Hartmanova u Zagrebu 27. svežčič, s kojim je ta rii čnik svr-šen. Ima u svem 133 pol ali 2131 str. Cena 8 for. Razum Vukovega riečnika. Njemačko-hrvatski pa je izšel že pred štirim leti tudi pri Hartmanu C. 6 for. Eksekutivne dražbe. 20. januarija: 3. Bukov nik s Primskovcga v Kra-nji. 3. Zupau v Novem mestu. 3. Tomšič in Fatur Iiaža, 3. Jakopin iz Kranjč, 3. ZakrajSek iz Mramoro-vp, 3. Gregerič in Mariufifi iz Pudoba, 3. Pirman iz Bofkova, vsi v Ložu. 1. Knez iz Mladotiča, 1. Pavšič iz Bojhovca v Mokronogu, Umrli so: Od 14. do 16. januarija: Janez Giontini, knjigar 60 1., za mrtudom. Jožef Klavžlč, čevlj. 64 1., za su-šico. Franc Bergant, poŠt. vrad. o. 1. m., za božjastjo. Viljem Nachtigat, maz. o. 6 m., za božjastjo. Janez Jaklič, dol. 471., za vročinsko bolezDijo. Franc Slovša, mes. o. 2. m., za drisko. Posebno važne za Slovence 80 ;i*ehške „Pučke novine", katere v obliki sloveuskih „Novic" stopajo z novim letom v 3. tečaj. Izhajaio vsako soboto in veljajo za vse leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 30 kr. za četrt leta I gl. 15 kr. Komur je resnobno mar, da se nauči hrvatski jezik, in da se seznani sploh s hrvatskimi razmerami, naj si ta časopis naroči, ki je pisan tako lahko umevno, da ga vsak Slovenec razumi. Vredništvo sprejema tudi slovenske dopise, ter t vsemi močmi dela, da se bra-tovska naroda hrvatski in slovenski čim bolje seznanita. Tudi oglase sprejemajo „Pučke Novine' po posebnem ceniku. Naročnino sprejema podpisani. (2) Ljrnlevt Tomšič, urednik, marovska ulica br. 20 v Zagrebu, TeltKraflene drnaroe ceiie 17. januarj«. Papirna reut» 61.96 — flreberna renta 63 26 — Zlata renta 73 96 — lHSOletno državno posojilo 116 — Ba.ukin« akcije 789 — Kreditne akcije 221 60 — Loudon 116.65 — ftrubro 100.— — Ces. kr. cekini 5 53. — 2» frankov 9.33. Prisrčna zahvala. Žalosti potrti po nenadni zgubi dragega nam rodoviuskega očeta, gospoda Janeza GMii-ja, knjigarja v Ljubljani, za zdaj ne moremo druzega , nego iz-rtči vsemu prečastitemu in odličnemu občinstvu ljubljanskega mesta svojo prisrčno zahvalo za mnogoštevilno spremljanje nepozabljivega nam ranjcega do kruja miru iu tihote. Ako nam more o neizmerni zgubi v tolažbo biti kaj. je to le milo pri tej priliki skazano sočutje o zgubi nam ne-pozablljivega ranjcega, ki se je o njegovem pogrebu tako sijajno pokazalo. Žalujoča rodovina. prečast. duhovščini. Tovarna za izdelovanje voščenih sveč lastnina Aloizija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo pri razstavi o Gorici 1. 1854 in v Trstu leta 1855., ravno tako s častnim diplomom pri svetovni razstavi v Mnnakovem 1. 1855., v Parizu 1. 1855. in na Dunaji I. 1873, z bronceno svetinjo na zadnji svetovni razstavi v Parizu 1. 1878, priporoča svoie sveče iz čistega voska od čebel, katere lepo, mirno in počasi gorijo in prav nič ne kapajo, se ne kadijo in ne onečedijo altarja. Alojzij Bader. Zalogo mojih sveč ima tudi gosp. •V»nex Fatiian , štacunar pred šolami v Ljubljani, katere prav po nizki ceni prodaja. (1) Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3a6/io» mernikov. Reči V Ljubljani V Novem-mestu V Kranj i V Sodra- žici V Mariboru V Ptuju VOrmužn V Celovcu V Zagrebu gl. kr. gl. | kr. gl. [kr. gl. kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- 1 kr. PuoninA (hektoliter 2 84 7 15 7 48 9 45 6 30 5 36 5 80 9 46 8 90 1 scUlto ( mernik 6 20 2 20 2 35 2 50 2 9 1 64 1 80 2 72 2 73 Reži (hektoliter 4 56 4 88 4 70 _ __ 4 40 3 tO 4 50 5 86 7 _ (mernik 1 50 1 50 1 60 — — 1 36 1 35 1 38 1 80 2 — Ior?m pnn (hektoliter 4 8 3 90 4 22 4 90 4 30 3 25 6 40 6 72 6 'JO ■J Ol lUClli* ( mernik 1 20 1 20 1 40 1 60 1 32 1 — 1 66 2 7 1 36 ( hektoliter 4 8 4 22 4 65 5 76 4 80 6 40 4 17 6 78 6 70 ajde , , (mernik 1 30 1 30 1 16 2 — 1 48 1 97 1 26 1 86 2 6 (hektoliter 4 70 4 88 4 22 6 84 4 60 3 40 7 80 4 46 8 60 crosh « (mornik 1 50 1 70 1 40 1 60 1 38 1 6 2 40 1 36 2 66 Trli r m i c i' (hektoliter 4 40 3 90 4 90 6 18 4 40 3 45 6 60 6 97 6 40 J. Ul OIV-.C ( mernik 1 20 1 20 1 40 1 90 1 35 1 29 2 53 l 84 1 97 ( hektoliter 2 92 2 60 2 60 3 26 2 20 2 20 3 25 3 97 4 _ Ovsa . (mernik 70 70 1 10 1 72 1 28 1 1 21 1 22 Izdajatelj in odgovorni vrei ilip aderlap. J, laiovi naliki v Ljulji.