8000032 Osrednja knjižnica Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS TEMA MESECA: 40 let Savinjskih NAROČILA KURILNEGA OLJA jtei! f j ti J f/] IBtiiiiiiiiiiiiMiiim Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3. Gornji Grad GOS iC£2 Zadruga mozirje www.zkz-mozirje.com Gostilna Kmet Bife Ljubno Restavracija Gaj Gostilna Menina Gostilna Radmirje Gostilna Zadružnik Sprejemamo naročila za : -poročna slavlja, -praznovanja ob letnic, va le te, ma tu re... -poslovna srečanja, -hladne in hladno tople bifeje, -catering ponudba gostinskih storitev Neživi Iške trgovine PC Ljubija Železnina Ljubno Železnina Luče Blagovnica Ljubno Tekstil Gornji Grad Železnina Gornji Grad KP Spodnja Rečica Živilske trgovine Market Rečica Trgovina Radmirje SP Ljubno - Plac SP Ljubno - Foršt SP Luče SP Solčava Trgovina Šmartno Trgovina Nova Štifta SP Gornji Grad Trgovina Bočna TrggJ^®^ 4 mdajm center . V mesecu novembru in decembru vas vabimo na ugodne nakupe v vse naše poslovalnice DAVIDOV HRAM DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, Tel. 03/839-35-00, faks 03/839-35-07 - grosistična prodaja - diskontna prodaja - oskrba gostinstva vse za prireditve - PE Ljubno ob Savinji - PE Kranj - PE Arnovski gozd - PE Ljubljana - PE Krško ■ PE Puconci ■ PE Gornja Radgona - PE Ptuj - pika ■ PE Maribor • PE Robiš Jesenice PE Ptuj - center PE Dravograd PE Diskont & vinotoč Slovenj Gradec PE Nova gorica 03/839-35-05 04/201-05-95 03/713-15-20 01/530-95-44 07/488-18-30 02/512-45-70 02/564-30-50 02/795-36-20 02/450-24-15 04/586-53-64 02/746-82-90 02/87-87-178 02/88-42-213 05/33-56-440 Prijazno vas vabimo v vse naše poslovne enote! Ustvarjalcem in bralcem Savinjskih novic iskreno čestitamo ob 40 letnici izhajanja! m KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj VSE ZA MESARIJO! CIÌ8 KOLOFONU* DOZA 500 g, 1,60 € I KOI.OIONIJA MLETA, 500 g POLNILK ZA KLOBASE, 5 kg 180,00 € MESOREZNICA ŠT. 32 STROJ ZA REZANJE SLANINE V •*** 106,00 ( __ Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 -KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 KALOGENSKI OVITKI FI 45, 50 in 55 POLNILK ZA KLOBASE, 3 3 kg 85,00 € MESOREZNICA ELEKTRIČNA ŠT. 22 li ,00 € 180,00 € STROJ VAKUMIRNI FAMILY VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz.saIeskadolina.si 2 08 13-11,40 € 2 11 18 -12,90 € 2 21 14-12,40 € OSTRIVEC SWIBO TEHTNICA / DIGITALNA| s*"*3 130,00 € J( 33,20 € 160,00 € JABOLČNI UGODNO KRHIJI Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva l\irn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 04l 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA fCNJIŽNiCA ©«Ufi Tretja stran Portret: 90 let življenja Feliksa Ugovška v družbi fotografije in glasbe.............. Gremo skupoj v peto desetletje! Danes, 6. novembra 2009, mineva natanko štirideset let, odkar je izšla prva številka Savinjskih novic, glasila Skupščine občine Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje. »Marsikdo se bo morda vprašal, ali ni to nesmiselno trošenje energije in sredstev ob številnih časopisih, ki že obstajajo in ki vsak po svoje obveščajo javnost doma in po svetu,« je v spremni besedi z naslovom Savinjskim novicam na pot zapisal takratni predsednik občinske skupščine Jože Deberšek in dodal: »Naš listnima namena jemati vloge le-tem, še manj pa jih vsebinsko povzemati. Ima izključno informativni značaj. Obravnaval bo naše probleme in dileme. Tega pa ni v stanju noben časopis storiti, ker mu tega koncept ne dovoljuje.« Je sedaj, štiri desetletja kasneje, po tej plati kaj drugače? Prav nič, še vedno smo ljudje ob bregovih Drete in zgornjega toka Savinje daleč na obrobju medijske pozornosti, skorajda anonimni. Za časnike, televizijo in radio postanemo zanimivi šele takrat, ko se pri nas zgodi kaj šokantnega: nesreče, afere, stečaji, volitve... To so dejstva. In tudi jutri bo enako. Kaj bi torej bilo, če Savinjskih novic ne bi bilo? Za to dolino bi to pomenilo veliko škodo, kajti ne samo, da bi ogromno dogodkov ostalo neopaženih in nezabeleženih, tudi vedenja o naši zgodovini, o naših prednikih in njihovi dediščini bi bilo bistveno manj, da ne omenjamo številnih koristnih informacij, ki zagotovo ne bi prišle do skoraj sleherne kmetije na obronkih naše doline. Novice so skozi omenjeno obdobje preživljale boljše in slabše čase, skoraj prenehale izhajati, v nekem trenutku skorajda postale priloga regionalnega časopisa, toda vedno seje v kritičnih trenutkih nekako vse dobro izšlo. Brez dvoma tudi zato, ker ste bralke in bralci želeli, da preživijo, pa tudi zato, ker ta časopis od vsega začetka ustvarjajo entuziasti. Če bi ga izključno za denar delali profesionalni novinarji, za katerimi se kolca nekaterim, našega časopisa že zdavnaj ne bilo nikjer več. Prav to nas ob spoštljivem jubileju navdaja z optimizmom in nam vliva svežo energijo za nadaljnje delo. S prehodom na tedenski režim izhajanja pred osmimi leti razvoj Savinjskih novic še ni bil končan. V ozadju prihajajo dodatne barvne strani in prihaja tudi spletna verzija časopisa z dodatnimi multimed-ijskimi vsebinami. Hvala vam za vašo zvestobo časopisu, gremo korajžno skupaj v peto desetletje! ŽE 40 LET ZBIRAM SAVINJSKE NOVICE. VSEBINO PRVIH ŠTEVILK ŽE RAHLO POZABLJAM. IZ VSEBINE: ks Tema tedna: Med najbolj zakreditiranimi tudi dve zgornjesavinjski občini....4 Pandemska gripa: Prva žrtev nove gripe tudi v Sloveniji.5 KGZS: Cene mleka ponovno navzdol........ 7 Mozirje, Režita ob Savinji: Spominske slovesnosti ob 1. novembru.... 8,9 Zgornja Savinjska dolina: Gasilske vaje..................14,43 Mozirje: Ta veseli dan za mozirske zeliščarje.44 Logarska dolina: Dan čarovnic v Pravljičnem gozdu . ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 45,6. november 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek', Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PO MNENJU MINISTRSTVA ZA FINANCE ZADOLŽENOST OBČIN NI KRITIČNA Med najbolj zakreditiranimi tudi dve zgornjesavinjski občini Med občinami z največjo zadolženostjo na prebivalca v Sloveniji sta dve občini iz Zgornje Savinjske doline. Solčava je tretja najbolj zadolžena občina v Sloveniji in hkrati najbolj zadolžena občina na Celjskem, Mozirje pa se trenutno nahaja na enajstem mestu. Bolj razveseljuje podatek, da sta med samo 47 občinami, ki so od 210 slovenskih občin po podatkih ministrstva za finance še brez dolgov, tudi dve zgornjesavinjski. To sta občini Ljubno in Luče. zadolženost občin se POVEČUJE Po podatkih finančnega ministrstva je konec junija skupna zadolženost slovenskih občin dosegla dobrih 475 milijonov. Skupni dolg slovenskih občin se je pričel drastično večati že v letu 2008, ko seje skupna zadolžitev občin v primerjavi z letom prej povečala za kar 54 odstotkov. Ministrstvo zagotavlja, da kljub temu da je obseg zadolževanja občin s 30. junijem letošnjega leta marsikje nevarno blizu zakonsko dovoljene višine, ta vendarle še ni kritičen. 22 odstotkov slovenskih občin pa je po podatkih ministrstva za finance še brez dolgov. IvoSuhoveršnik, župan občine Mozirje: »Občina Mozirje je trenutno zadolžena z dolgoročnim kreditom v vrednosti okoli 1.240 tisoč evrov, govorim seveda o najnovejših podatkih. No, pred nami pa je nov dolgoročen kreditv vrednosti 1.660tisoč evrov. Vsi krediti, kijih občine najamemo, morajo imeti določeno namembnost, vtem primeru bo dolgoročen kredit namenjen odplačevanju naše športne dvorane. Na občini smo mnenja, daje športna dvorana objekt dolgoročnega pomena, njegova življenjska doba bo gotovo močno preko pol stoletja ali celo prenoto. CMS) ko gfoigfjg zafo je tudi dolgoročen kredit za poplačilo obveznosti do izvajalca upravičen. Seveda je za najem takšnega kredita nujno potrebna prava politična volja. Občinski svet mora takšno odločitev skupaj sprejeti, brez tega nikakor ne gre in seveda je tu še ministrstvo za finance, kita kredit odobri. Ministrstvo za finance ima natančen pregled nad našim finančnim stanjem, vsi postopki, potrebni za najem kredita, potekajo transparentno. Zavedam se, da so takšni krediti obremenitev za našo občino, poudarjam pa, da občani mozirske občine zaradi tega ne bodo prikrajšani. V zadnjih letih smo bili vsi skupaj priča uresničitvi par večjih projektov, investicije so sledile ena drugi, to pa seveda pripelje tudi do zadolžitve občine s krediti. Največji projekti so sedaj že realizirani, občani lahko nove pridobitve s pridom koristijo. Lahko trdim, da seje s sredstvi, ki so bila na razpolago, umno in racionalno delalo, zato je najem dolgoročnega kredita tudi upravičen. Seveda pa bo v bodoče večje investicije potrebno dobro preučiti in se odločati predvsem za tiste, kjer so na razpolago dodatna državna ali evropska sredstva.« Alojz Upnik, župan občine Solčava: »Naša občina je v tem letu maksimalno vpeta v izvajanje številnih projektov, kateri so vsi v veliki meri izvajani iz drugih virov, naša zadolženost pa je v povsem zakonitih okvirih. Ker je projektov v izvajanju veliko, smo bili primorani najeti nekaj premostitvenih kreditov, ki bodo vtem letu poplačani. Januarja bo torej naša zadolženost precej manjša, stanje, ki je vtem trenutku na prvi pogled zaskrbljujoče, bo takrat povsem drugačno. Najet imamo tudi en dolgoročen kredit v vrednosti 400 tisoč evrov, kije namenjen poravnavi obveznosti poplačila gradnje osnovne šole. Tako (foto. MS) velikega projekta brez zadolževanja žal ni mogoče izpeljati, gre za velik vložek, kije bil nujno potreben. Stanje torej ni zaskrbljujoče, nasprotno, zadolženost je dokaz, da veliko delamo. V teku imamo več velikih projektov, gradnjo turistične infrastrukture in Rinke, vsi so visoko sofinancirani iz drugih virov. Za te projekte smo najeli le premostitvene kredite, ki bodo, kot sem že omenil, poplačani do konca leta.« KREDITI ZA ŠOLE, ŠPORTNE DVORANE... Zgornja Savinjska dolina je sestavljena iz relativno majhnih sedmih občin, tako se zaradi skromnih prihodkov že z najemom manjšega kredita zadolženost hitro približa zakonski omejitvi. Ta temelji na realiziranih prihodkih v letu pred zadolževanjem. Vzroki za zadolževanje po občinah so različni, v številnih zgornjesavinjskih občinah so poleg obnove cestne in komunalne infrastrukture v zadnjem desetletju sezidali nove šole, vlagali v turistično infrastrukturo, obnavljali zunanjo podobo večjih krajev, v dolini imamo tudi dve relativno novi športni dvorani. V občini Gornji Grad v preteklih letih plačilo zapadlih obveznosti ni bilo pravočasno izvedeno, zato so banke na podlagi izdanih poroštev občini začele rubiti finančna sredstva inje prišlo do blokade občinskih računov pri upravi za javna plačila. Finančno ministrstvo lahko ugotavlja dejansko zadolženost občin le za tiste občine, ki pošljejo na ministrstvo zahtevo za izdajo soglasja za začetek zadolževanja. Ali ima lokalna skupnost kako dejansko prikrito zadolženost, ministrstvo iz dokumentacije, ki jo pošiljajo občine, ne more ugotoviti, niti nima zakonskih pooblastil za opravljanje dejanskih kontrol. Tatiana Golob Občina Solčava, ki je na svojega prebivalca zadolžena za precejšnjih 934 evrov, kaže precej večji dolg od občine Mozirje, kjer ta dolg znaša 573 evrov na prebivalca. Tukaj svoje naredi že velikost občine in kako številčno je njeno prebivalstvo. Občina Mozirje je po podatkih s 30. junija letos zadolžena za 2.326.949 evrov, (njen proračun za leto 2009 znaša 4.160.727 evrov), medtem ko je solčavska občina ob proračunu vrednem 2.319.488 evrov zadolžena za 472 tisoč evrov. Še vedno pa sta obe občini zadolženi v dovoljenih okvirih. Obe občini sta v zadnjih letih pristopili k številnim pomembnim projektom, ki vidno spreminjajo njuno zunanjo podobo. m ___________________________________________________Iz občin, Zdravstvo j OBČINA LJUBNO Niso se odločili za zadolževanje Osrednja točka 22. seje Občinskega sveta Ljubno, kije bila konec oktobra, je bila obravnava predloga proračuna za leto 2010. Svetniki so z nekaterimi dopolnitvami in pripombami predlog sprejeli. Proračun bodo sedaj obravnavali še pristojni odbori. Po enomesečni javni obravnavi naj bi svetniki proračun v dokončni obliki sprejeli. Kot je v obrazložitvi povedala županja Anka Rakun, so pri sestavljanju proračuna zasledovali predvsem dva cilja. Prijavnih izdatkih so upoštevali racionalnost porabe sredstev, zniževanje tekočih stroškov in varčevanje. »Glede varčevan- ja nas je pri sestavi vodila misel, da gaje nujno vgraditi v proračun, zato smo začeli pri »sebi«, torej na področjih političnega sistema, lokalne samouprave, društev in javnih zavodov, ki so v lasti občine,« je pojasnila županja v spremni besedi. Drugi cilj jim je končati projekte, ki že potekajo inje občina zanje pridobila sredstva za sofinanciranje iz evropskih skladov ali drugih virov. Upoštevali so usmeritve ministrstva za finance, ki zaradi rasti cen predvidevajo 2,2-odstotno povišanje postavk proračuna glede na letošnje leto. Iz načrta razvojnih programov bi podprli pro- jekte, za katere je že pridobljena določena dokumentacija, upoštevani so projekti, ki imajo daljšo življenjsko dobo, vsak evro pa želijo vložiti razvojno. Za realizacijo vseh predlaganih projektov bi bilo potrebno zadolževanje občine. Ob tem je županja pripomnila, da se Občina Ljubno doslej še ni zadolževala in sodi med 43 slovenskih občin, to je 22 odstotkov vseh, ki so popolnoma nezadolžene. Svetniki so po razpravi menili, da je bolje z nekaterimi projekti počakati in uresničiti le tiste, za katere so viri zagotovljeni, saj nekatere predvidene investicije niso nujne. Marija Lebar PRIČETEK CEPLJENJA PROTI PANDEMSKI GRIPI Prva žrtev nove gripe tudi v Sloveniji V ponedeljek, 2. novembra, se je v Sloveniji pričelo cepljenje proti novi gripi in ravno na ta dan se je tudi pri nas pojavila vest o prvi bolnici, ki je bila zaradi zapletov pri novi gripi v smrtni nevarnosti. Njeno stanje se je dan kasneje poslabšalo in je umrla. Vzrok smrti je bil zaplet osnovne bolezni ob dokazani okužbi z novo gripo, so sporočili iz Kliničnega centra Ljubljana, kjer so bolnico zdravili. Doslej so pri nas zaradi nove gripe v bolnišnico sprejeli devet oseb, pet so jih že odpustili. V sredo, 11. novembra, bodo v Zdravstveni postaji Nazarje, cepilnem centru za območje Zgornje Savinjske doline pričeli s cepljenjem proti novi (pandemski) gripi. V ambulanti Bojana Leskovška se bo cepljenje odvijalo enkrat tedensko, ob sredah. Cepljenje bo izvajala zdravnica mag. Damjana Podkrajšek ob prisotnosti medicinske sestre Darje Es in administratorke. Interesenti za cepljenje morajo biti zdravi. NAD GRIPO S CEPLJENJEM IN HIGIENO Po besedah Damjane Podkrajšekje za možnost zmanjšanja števila okužb zelo pomembna higiena. Ker se virus širi kapljično, je pomembno, da ob kihanju in kašljanju pazimo, da ne okužimo drugih oseb. Z rednim umivanjem rok z vodo in milom poskrbimo, da virusov ne prenašamo na predmete, kijih uporabljajo drugi. Oseba, ki zboli, naj se po možnosti zadržuje doma in se izogiba bližnjih stikov. Zaščita pred boleznijo je tudi cepljenje. RAZLIČNA MNENJA O CEPIVU V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje so prejeli 500 odmerkov cepiva. Za odrasle ljudi je potreben en odmerek, za otroke pa polovica. Podkrajškova pove, da zanimanje za cepljenje je, ne vedo pa, koliko ljudi se bo dejan- Mag. Damjana Podkrajšek: »Predvsem priporočamo cepljenje kroničnim bolnikom, kot so srčni, pljučni in sladkorni bolniki, pri katerih med boleznijo lažje pride do zapletov.« (foto: Šteti Sem) sko cepilo, kajti v ljudeh je prisoten strah pred stranskimi učinki. Pomembno je tudi, da ljudje, ki so se cepili proti sezonski gripi ali klopnemu meningitisu med enim in drugim cepljenjem počakajo tri tedne, saj drugače cepivo ni popolnoma učinkovito. Med osebjem v zdravstvenih domovih v Zgornji Savinjski dolini kakšnega pretiranega interesa za tovrstno cepljenje trenutno ni, saj so šele do sedaj večino cepili proti sezonski gripi. »Največji problem je nepoznavanje cepiva, saj je nekaj povsem novega,« poudarja Podkrajškova, »zato so ljudje bolj nezaupljivi.« KDO SE LAHKO CEPI IN KDO NE »Predvsem priporočamo cepljenje kroničnim bolnikom, kot so srčni, pljučni in sladkorni bolniki, pri katerih med boleznijo lažje pride do zapletov. Pri nosečnicah in manjših otrocih je potrebna previdnost, zato je dobro, da se pacienti pred cepljenjem posvetujejo s svojim zdravnikom, če so v dvomih. Cepljenje se odsvetuje ljudem, ki imajo alergijo na jajca in piščančje beljakovine,« je povedala Podkrajškova. Najpomembnejeje, da ljudje ne postanejo panični ob znakih gripe, saj bolniki v večini primerov brez posebnih zapletov ozdravijo v sedmih dneh. ČE ZBOLIMO ZA NOVO GRIPO V Sloveniji je po podatkih s konca meseca oktobra za novo gripo zbolelo 282 ljudi, verjetnost da je obolelo še več ljudi, pa je velika, saj vsi oboleli ne obiščejo zdravnika. Odkar je bila razglašena pandemija, se vzorci ne pošiljajo več v laboratorij. Če zbolite, ne odhajajte k zdravniku, ampak se z njim posvetujte po telefonu. Poskrbite, da ne boste prenesli okužbe na domače. Najbolj pomembnoje, da veliko počivate in pijete dovolj tekočine. Za lajšanje težav si pomagajte z zdravili kot pri običajni gripi. Bolnik naj se zadržuje v svoji sobi, če sobo zapušča, naj si nadene kirurško masko. Bolnik naj ima čim manj obiskov, predvsem naj se bolnih izogibajo otroci in nosečnice. KDAJ K ZDRAVNIKU? Bolnik naj takoj poišče zdravniško pomoč, če prične dihati s težavo, velikokrat bruha, kaže znake izsušitve, ob pojavu krčev, zaspanosti in zmanjšani odzivnosti, če se mu ustnice obarvajo modro ali vijolično. Pri dojenčkih pa moramo biti pazljivi na hitro ali neredno dihanje. Štefi Sem OBČINSKI SVET NAZARJE GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE Pomoti ob izgubi dohodka niso izglasovali Na prvi seji po poletnem odmoru so nazorski svetniki potrdili predlog odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Nazarje. Sprejeli so tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Center Nazarje, razpravljali so še o prošnjah za denarno pomoč. Po zakonodaji iz leta 2007 se za vsako območje, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč in podlage za odmero komunalnega prispevka. Pri tem je potrebno upoštevati obračunske stroške že obstoječe infrastrukture in stroške predvidene investicije v infrastrukturo. Na delu zemljišča Center Nazarje, namenjenega gradnji stanovanjsko poslovnih blokov, bi rad izbrani investitor čim prej začel z gradnjo, zato mora biti znana višina komunalnega prispevka. Da bo občina lahko izračunala in nato investitorju zaračunala prispevek, mora imeti odlok o programu opremljanja ter podlage za odmero prispevka. Oboje je občinski svet potrdil. Sredstva, ki jih občina zbere s tem prispevkom, se v celoti namenjajo v gospodarsko javno infrastrukturo. Ponovno so obravnavali prošnje za finančno pomoč ob izgubi dohodka, o čemer so govorili že pred počitnicami in takrat odločanje odložili. Gre za osebe, ki so ostale brez dohodka ob stečaju Elkroja in njegovega invalidskega podjetja. Na seznamu je bilo 13 prosilcev. V tem času so dobili enkratno denarno pomoč na centru za socialno delo, razen treh so bili upravičeni tudi do denarnega nadomestila zavoda za zaposlovanje. Šest od njih seje že ponovno zaposlilo. Svetniki so se odločili, da se prošnjam ne ugodi. Pri tem so pripomnili, da taka pomoč ni bila izplačana osebam, ki so izgubile službo že pred tem v drugih stečajih. Je pa občinski svet ugodil prošnji za finančno pomoč pri cepljenju deklic proti okužbi HPV, in sicer v polovični višini stroškov cepljenja. Marija Lebar UREDITVENI NAČRT PODROŽNIKA Gradili bodo odvisno od povpraševanja na trgu Na 26. redni seji mozirskega občinskega sveta so svetniki obravnavali več odlokov, med drugim o ureditvenem načrtu Podrož-nika. O spremenjenem in dopolnjenem ureditvenem načrtu Podrožnik so spregovorili urbanistka Ljudmila Grom ter investitorja Damjan Miklavc (Artvvood, d.o.o.) in Srečko Gračner (PV Invest, d.o.o.). Damjan Miklavc je predstavil načrt za izgradnjo štirih blokov s standardnimi (39) in z nadstandardnimi (24) stanovanji. Dvonadstropni objekti z mansardo ne presegajo višine upravne zgradbe, za dva sta predvideni razširjeni kletni etaži - garaži, pred vsemi so zunanja parkirišča. Srečko Gračnerje pojasnil, da so spremembe posledica več okoliš- čin. Od časa nakupa zemljišča je promet z nepremičninami močno upadel, »strahotna ponudba na trgu pa je povzročila padec cen«. Zaradi upoštevanja krajinske značilnosti prostora so znižali gostoto pozidave. Gradili bodo odvisno od povpraševanja na trgu, v 1. fazi standardna stanovanja, tudi za stanovanjski sklad. Ciljni kupci nadstandardnih stanovanj so starejši, ki želijo udobje stanovanjske hiše, ponudba pa ne izključuje niti varovanih stanovanj. Z deli bi začeli maja oziroma junija. Datum javne razgrnitve in obravnave dopolnjenega osnutka bo objavljen na spletnih straneh občine in v Savinjskih novicah. Andreja Gumzej Modernizirano cesta bo razbremenila čakalne vrste za V teh dneh poteka asfaltiranje razširjenega in moderniziranega cestišča med Planinsko Ravno in parkiriščem ob Alpinetumu. Novo vozišče bo razbremenilo gondolsko žičnico, kije bila doslej v zimskem času edina povezava mozirske strani s smučišči na Golteh. Z gondolo je mogoče v uri obratovanja prepeljati okoli 300 obiskovalcev, kar ob zimskih konicah ni dovolj. To povzroča nejevoljo med obiskovalci, ki se neradi drenjajo v dolgih čakalnih kolonah. Modernizirana cesta bo tako razbremenila čakalne vrste. To seje pokazalo že v poletni sezoni, saj je nihalka na Golte pripeljala manj obiskovalcev, obisk pa se je povečal. V času asfaltiranja, predvidoma do sredine tega meseca, bo potekala popolna zapora ceste med gostilno Vid in Šmihelom. Na Golteh v tem času poteka še zadnje obdobje predprodaje smučarskih vozovnic za prihajajočo sezono. Prodaja poteka dobro in v skladu s pričakovanji. gondolo Oči lastnikov, predvsem večinskega PV Invest, so usmerjene v prihodnja leta. Pred njimi je namreč vrsta projektov, za izvedbo katerih bo potrebno zagotoviti večja finančna sredstva. Na prvem mestu je razširitev in dograditev hotela, v katerem naj bi bilo po novem 120 ležišč, velika centra za fitnes in dobro počutje ter kongresna dvorana. Upravljavci centra čakajo na ugoden razplet razpisa evropskega regionalnega sklada za gradnjo turistične infrastrukture in računajo na četrtinsko sofinanciranje upravičenih stroškov. Ob tem bodo na Golteh gradili nove depandanse, v načrtuje tudi gradnja šestsedežnice Kladje, ki bo približala urejena smučišča obiskovalcem z ljubenske strani. Načrti prihodnjega razvoja turističnega centra nad Mozirjem so smeli. Njihova uresničitev bo v veliki meri odvisna od uspešnega pokrivanja finančne strukture investicij, ki so ocenjene na okoli 18 milijonov evrov. Benjamin Kanjir KRALJ MATJAŽ, DRUŠTVO ZA OŽIVITEV PODEŽEUA IN TRGA MOZIRJE Martinovanje na trgu pod lipo V mozirskem trškem jedru bo to soboto zopet veselo. Martinovanje se bo pričelo ob enajsti uri z županovim pozdravom in nastopom domačega pevskega zbora. Sledil bo prikaz priprave kosila na prostem, nastopi glasbenikov in glasbenih skupin ter degustacija žlahtne kapljice. S svojimi tekočimi pridelki se bosta predstavila vinogradnika Mihael Fajfar iz Slatine in Jože Zadražnik s Primskovega. Pred koncem pestrega dogajanja bo potekala še licitacija martinove gosi, purana in pečene svinjske glave. Veselo bo tudi 11. novembra, na svetnikov god. Prireditev bo potekala prav tako v trškem jedru, s pričetkom ob enajsti uri. Z velikim pokom bodo pustnaki označili začetek pustnega časa in predstavili novo pustno kraljico. Predstavili se bodo gojenci mozirske enote VDC SAŠA, sledil bo krst mladega vina, »roštiljada«, peka različnih dobrot, kostanja in še česa. Zopet se bodo predstavili vinogradniki, popoldan se pa zaključil s prireditvijo Pokaži kaj znaš. Oba dogodka sta odvisna samo še od vremena, saj bo v primeru slabega vse našteto odpadlo. Benjamin Kanjir KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE (KGZS) Cene mleka ponovno navzdol Odbor mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in upravni odbor Zgornjesavinjskega govedorejskega društva sta v torek, 27. oktobra, pripravila sejo za svoje člane. Na seji sta bila prisotna tudi vodja območne enote KGZS Celje Stanko Jamnik in direktor Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik. Osrednja točka je bila pregled razmer na trgu mleka in mesa. Kotje pojasnil Andrej Presečnik, so cene na trgu mesa več ali manj stabilne že nekaj let. Drugače je na trgu mleka. »Po izrazitem dvigu cen mleka in po stabilnih cenah v letu 2008, so se te v letošnjem letu začele zniževati. Zadruga sije ves čas prizadevala z Ljubljanskimi mlekarnami, katerim oddaja mleko zgornje-savinjskih proizvajalcev, dosegati najvišjo možno odkupno ceno. Vendar so Ljubljanske mlekarne v oktobru ponovno znižale odkupno ceno mleka,« je povedal. Tako je sedaj ta nižja za 0,5 centa ali drugače povedano za dva odstotka. V pogovorihje zadruga padec cen poskušala preprečiti, vendar so v mlekarnah omenjali celo možnost, da v tem primeru odstopijo od pogodbe in mleka od ZKZ ne bodo več odkupovali. Pri tem je Presečnik podal podrobnejšo analizo gibanja cen mleka v zadnjih nekaj letih. Omenil je, da so ostale slovenske mlekarne odkupovale mleko že doslej po nižjih cenah kot ljubljanske. Dodal je še, da so se v kriznih razmerah znižali vhodni stroški prireje mleka. Tako so se cene krmilom v dvoletnem obdobju znižale za okoli 30, koruzi pa za do 50 odstotkov. PRVI SNEG POBELIL CESTE Obe komunalni podjetji v Odgovorni za urejanje zimske službe pri obeh zgornjesavinjskih komunalnih podjetjih, tako v Mozirju, kot v Gornjem Gradu zagotavljajo, da so na zimo dobro pripravljeni. Svojo pripravljenost so lahko preiz- prihajajoče hladno obdobje dobro pripravljeni. Za posipanje in pluženje cest v občini so odgovorni podizvajalci, večinoma kmetje z dopolnilno de-javnosljo. Peska za posipanje je dovolj na razpolago. Prva akcija je sledila že Prvi zapadli sneg prihajajoče zime v dolini ni povzročil večjih preglavic (foto: Marija Šukalo) kusili žeta torek v višje ležečih vaseh in zaselkih, kjer je zapadlo več snega kot v dolini. Zdenko Purnat, v.d. direktorja Komunale Gornji Grad, zagotavlja, da so na kar na prvo zasneženo jutro, koje bilo potrebno očistiti cestišča, predvsem šolske in mlečne poti, zlasti v Novi Štifti, Lenartu in Florjanu. Cestvgornjegra-jski občini ne solijo, deloma zavoljo Cena mineralnih gnojil seje od maja znižala za polovico. Res pa je tudi, da so se dvignile cene nekaterih storitev, kotje veterina in zavarovanje. Prisotni so menili, da bi bilo potrebno povečati lastninski delež, ki ga imajo v mlekarnah, saj bi tako dobi- li možnost odločanja tudi na področju cen. V nadaljevanju seje so se seznanili še s predlogi nekaterih novih uredb, med njimi o osnutku uredbe o parku Kamniško-Savinjske Alpe. Marija Lebar Mlekomata v naši dolini verjetno še ne bo Glede možnosti prodaje kmetijskih pridelkov neposredno potrošniku je bilo na seji rečeno, daje na tak način možno prodati le okoli pet odstotkov pridelanega. Še posebej občutljiva je prodaja svežega mleka, saj je to hitro pokvarljivo živilo. »Ne verjamem, da bi v Zgornji Savinjski dolini v bližnji bodočnosti dobili mlekomat. To je visoka investicija. Izkušnje v Nemčiji so pokazale, da je potrebno precejšnje število potencialnih kupcev, da se proizvajalec odloči za takšno naložbo. Sicer pa pri nas še vedno ni redkost, da hodijo potrošniki na bližnjo kmetijo po mleko kar s kanglico,« meni o tem vprašanju direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik. Marija Lebar dolini pripravljeni na zimo varovanja občinskega proračuna, deloma pa zavoljo varovanja cest in avtomobilov. Podobno so se na zimo pripravili tudi v JP Komunala Mozirje. Vinko Zahojnik, kije vodja zimske službe, pravi, daje na deponiji dovolj materialov za posipanje. Zaloga se sprotno obnavlja. Zavoljo obsežnega in razvejanega sistema cest, za katere skrbijo skupaj s kooperanti, bodo odslej skrbno bdeli nad vremenom in napovedmi. Zahojnik dodaja, da večjih presenečenj ne bi smelo biti, razen v primeru žleda ali enormnih snežnih padavin. »Problem vtem prehodnem času je tudi oprema vozil, saj mnogi vozniki avtomobilov še niso pripravili na zimske razmere. Pozimi je kljub očiščenim cestam na njih še vedno plast, zaradi katere gume zdrsijo. Potrebna je večja previdnost in vožnja, prilagojena razmeram,« pravi Zahojnik. Benjamin Kanjir MOZIRSKI LJUBITELJI KULTURE ZGORNJESAVINJČANOM ZA ADVENT Opereta Miklavž prihaja Kdo lahko bolj kot vse drugo vzdrami že skoraj utišano hrepenenje po skrivnostnem ter izpolni pričakovanja otrokom in odraslim? Miklavž seveda, obdan z drugimi svetniki, desetinami angelov in parkljev. In vsi pojejo od vznemirjenja, eni iz čiste dobrote, drugi, ker bodo komaj lahko ustregli vsem, ki so željni greha. Hudomušno in igrivo odrsko glasbeno delo s petim in z govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo bo zaigralo več kot 60 nastopajočih, članov »pojočih« družin in komornega pihalnega orkestra. Dirigent je Tomaž Podlesnik (njegova je tudi priredba operete Jerka Gržinčiča), režiser Jure Re-penšek. Premiera operete Miklavž prihaja bo v soboto, 28. novembra, ob 19. uri, ponovitvi pa dan za tem in 6. decembra, obakrat ob 18. uri. Vse predstave bodo v kulturnem domu v Mozirju. Vstopnice so na voljo v predprodaji v trgovini Mercator in Papirnici Mozirje. Andreja Gumzej MOZIRJE DAN SPOMINA NA MRTVE Spominska slovesnost ob 1. novembru KR! OB VAS! S OGENJ OBSIJAL j urom oh. U VASVEt.ZftTO ki vas je žmji V L-M! DO I' ATELŠEK ALOJZ WAN-BREZOVI ANGELA-BREZ kšEK FRANC B »RJA-COPAR feVAlOjH KCIGA ADOL ■rŠtneraj ■rcalcjz-C Krua-creo ■< VALENTIN ■nzovnìxa ■OKAIJJOŽI ■fotUŠSK AJ V kulturnem programu so sodelovali tudi recitatorji Osnovne šole Mozirje (foto: Ciril M. Sem) Pred spomenikom, na katerem je vklesanih 121 imen občanov Mozirja, ubitih med 2. svetovno vojno, je bila na dan pred praznikom vseh svetih spominska slovesnost. Stanislava Borovšak, predsednica krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje, je zbrane v čuslveno vznesenem govoru spomnila na talce, borce, taboriščnike, izgnance, prisilno mobilizirane in civiliste 2. svetovne vojne ter padle v vojni za samostojno Slovenijo. /.../ »ker ni vas več, zato ste vsepovsod, saj smrt vas je življenju darovala,« je recitirala verze Mateja Bora. Izpisani so pred imeni vojnih žrtev in spomnijo še na druge spomenike, spominske plošče in grobišča v mozirski občini. In to je »skoraj vse, kar je od preteklosti ostalo«. Spomin nanje je ohranjen še v delih slovenskih pisateljev (o bojih v okolici Mozirja je pisal Matevž Hace v dnevniških zapisih z naslovom Tovarišija), ljudski pesmi in zgodovinskih knjigah. In vsi ti spomini so »vir dostojanstvene drže naslednikov«, je med drugim povedala. V kulturnem programu so sodelovali godbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline, recitatorji OŠ Mozirje in moški pevski zbor iz Mozirja. Andreja Gumzej Presečnik položil žalni venec v Gradcu V nedeljo, 1. novembra, sta bili ob dnevu spomina na mrtve v prostorih preiskovalnega zapora v Gradcu in ob spomeniku žrtvam druge svetovne vojne na graškem pokopališču spominski slovesnosti. V imenu Republike Slovenije seju je udeležil poslanec v državnem zboru iz naše doline, Jakob Presečnik. Obeh slovesnosti seje udeležil tudi slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina ter delegaciji mestnih občin iz Maribora in Celja. Spomenik je na mestu, kjer so pokopani rodoljubi iz več držav, tudi mnogo Slovencev in med njimi Zgornjesavinjčanov. Presečnik je k spominskemu obeležju položil žalni venec. Z molitvijo sta se pokopanih spomnila katoliški prelat in protestantska duhovnica. Slavnostni govornik Siegfried Nagi, župan mesta Gradec, je ob spoštljivem spominu na nedolžne žrtve opozoril na nujnost sodelovanja narodovvširšem okolju za dobrobit vseh ljudi in v izo-gib podobnim strahotam. »Na obelisku je nad imeni žrtev, vklesanimi v simbolni obok, napis v več jezikih. Ta opozarja: »Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanju življenje.« Dovolj pomenljivo,« je dejal Presečnik. Marija Lebar Jakob Presečnik je k spomeniku položil venec (foto: arhiv J. Presečnik) VELENJE Položili temeljiti kamen za nov Mercatorjev center Ob Rdeči dvorani sta v sredo, 28. oktobra, velenjski župan Srečko Meh in prvi mož Mercatorja mag. Žiga Debeljak svečano položila temeljni kamen za nov Mercatorjev center. Gradnja naj bi bila končana najpozneje do konca prihodnjega leta. Investitor objekta je velenjska družba Toming Consulting, Mercator ga bo odkupil in prevzel po dokončanju. Predvidena vrednost investicije je preko 20 milijonov evrov. Z novim centrom bodo obogatili trgovsko ponudbo, hkrati pa prebivalcem Velenja, gostom in obiskovalcem Rdeče dvorane z garažno hišo omogočili parkiranje na 330 mestih, od tega so jih 16 namenili za invalide. Posebna pokrita parkirna površina bo namenjena kupcem trgovskega centra. Žiga Debeljak je dejal, da bo imel center poleg njihovega hipermarketa še več kot 20 loka- lov, zaposlitev pa bo našlo 172 ljudi. Zgradili bodo tudi panoramski nadhod nad Šaleško cesto, ki bo skozi notranjo nakupovalno ulico in še drugi nadhod povezoval severni del Velenja z Rdečo dvorano IS ornici, ni pi ind&ujc, Remu uu merudiunev uemer ugieticii ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V BORSEKI Prispevek k ohranjanju spomina na osamosvojitveno vojno »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. V zahvalo in spomin na dejanja v vojni za samostojno Slovenijo postavila Zveza veteranov vojne za Slovenijo,« je zapisano na spominski plošči, ki sojo zadnji četrtek v oktobru odkrili na Borsečki domačiji v Poljanah. verjeli v svobodo, samostojnost in demokracijo. Mednje prav gotovo spada tudi Borsečka domačija, kije v času priprav na osamosvojitveno vojno izkazala izjemno domoljubje in pogum in bila kot edina na območju naše doline vzasebni lasti spremenjena v tajno skladišče orožja civilnih močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-za-drečke doline Franci Kotnik v zgodbi Pozabljeni. Ta je zapisana v knjigi Priče in pričevanja Edija Mavriča -Savinjčana. Današnje gledanje na osamosvojitveno vojno je predstavil gospodar Peter Brezovnik. Prepričan je, da so se dogodki tedaj zelo hitro odvijali, da niso imeli časa razmišljati, ko pa je bilo orožje uskladiščeno, so sprevideli, da je to velika odgovornost. Slavnostni dogodek so s kulturnim programom obogatili rečiški osnovnošolci. Marija Šukalo Spominsko ploščo v zahvalo družini Petra Brezovnika (levo) sta odkrila Vinko Jeraj (v sredini) in Franci Kotnik (foto: Marija Šukalo) Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je izpostavil, daje sicer danes tisti čas pred 18 leti nekoliko odmaknjen, kljub temu pa še vedno blizu in resničen. Po Jerajevih besedah je bilo to obdobje, ko so se podobno kot v času druge svetovno vojne znašli pred izbiro: kloniti ali ostati pokonci. »To našo generacijsko dolžnost smo opravili častno in pošteno, odločno in pogumno za vse, ki so struktur in enot za zveze takratne še enovite občine Mozirje,« je med drugim povedal rečiški župan. Obtem je poudaril, da je odkritje spominske plošče na tajnem skladišču orožja v Borseki še en prispevek k ohranjanju spomina na kraje in dogodke iz osamosvojitvene vojne, ki jim bo šele zgodovina dala pravo težo in pravo interpretacijo. Kako so Brezovnikovi preživljali tiste dni, je izpostavil predsednik Ob- REČICA OB SAVINJI Poklon padlim Ob dnevu spomina na mrtve so člani rečiške borčevske organizacije pripravili spominsko slovesnost. Ob spomeniku padlim na trgu so se padlih za svobodo v kulturnem programu spomnili osnovnošolci s svojimi mentoricami in recitatorka Mojca Štorgelj ter harmonikar Darko Atelšek. Udeležencem komemoracije so bile namenjene besede Francija Jeraja, predsednika rečiške organizacije Združenja borcev za vrednote NOB. V svojem govoru je spomnil, da so obeležja in spominske plošče postavljene tudi v drugih krajih v rečiški občini. Te zgledno oskrbujejo tako lovci kot planinci. Marija Šukalo Recitatorka Mojca Štorgelj in harmonikar Darko Atelšek med nastopom ob spomeniku padlim (foto: Marija Šukalo) OBČINA MOZIRJE Javni zavod za TKSM še vedno brez direktorja Mozirski svetniki so na zadnji občinski seji kritično razpravljali o delovanju Javnega zavoda za TKŠM Mozirje. Predsednik sveta zavoda Peter Goltnik je najprej poročal o vzrokih za spremembo odloka o ustanovitvi javnega zavoda. Nanaša se na pogoje za imenovanje direktorja. Na razpis za direktorja se je namreč prijavilo šest kandidatov in niti eden med njimi ni izpolnjeval enega od pogojev - najmanj dve leti delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih. Predlagatelj zato spremembo utemeljuje s tem, da naj »izkušnje ne bodo več izločilni faktor, kandidatu pa naj prinesejo dodatne točke«. V razpravi, ki jo je sprožil predlog o spremembi odloka in s tem statuta zavoda, so bili izrečeni številni pomisleki in predlogi. Jakob Presečnik je vprašal, oli je javni zavod dodana vrednost, potrebna občini, saj nima pogojev za to, da bi delal v taki obliki, kot je bil ustanovljen. Predlagal je analizo dosedanjega dela zavoda in nato razpis za direktorja. Peter Goltnikje odgovoril, da zavod ne opravlja vseh del, ker mu je to onemogočeno. Društva imajo prednost pred tržno dejavnostjo, a ta ne morejo kandidirati za evropska sredstva. Samo Kramerje prepričan, da mora občina ustvariti pogoje za razvoj turizma. Mnenja je, da zanesenjaki ustvarjajo brezplačno dodano vrednost in da so predsedniki društev odprti za pobude zavoda, kije v marsičem inovativen. Stanislav Podsedenšek se je strinjal, da so stroški delovanja vi- soki, težave pa so po njegovem nastale zaradi odpora pri prenosu upravljanja z društev na zavod. Peter Sirko je predlagal, naj zavod promovira turizem. Razpravljavci so sklenili, da uprava do druge obravnave spremembe odloka pripravi analizo dejavnosti in predloge o nadaljnji organiziranosti zavoda. Podprli so tudi predlog za podaljšanje statusa vršilke dolžnosti direktorja zavoda Heleni Žagar za obdobje treh mesecev. Andreja Gumzej Piše: Aleksander Videčnik Dolgi zimski uečeri Danes si kar težko predstavljamo življenje na naših hribovskih kmetijah, posebno še v času pred kmečko odvezo. Tedaj so bile kmetije zelo redko posejane, saj še ni prihajalo do drobljenja nekdanjih hub. O kakšnih časopisih ni bilo duha ne sluha. Kaj se dogaja po svetu, so vedeli povedati razni potovci in redki rokodelci v štiri. Posebej slednjih so se na kmetijah razveselili, saj so se tam zadrževali kar nekaj dni ali tednov. Življenje na kmetijah je ob tem postalo vedrejše in zanimivejše. Sicer pa je potekalo zimsko življenje ob raznih delih v sami hiši. Popravljali so orodja, pripravljali prejo za tkalce in opravljali dela, ki sojih zmogli ob visokem snegu zunaj v naravi. Ni torej naključje, da so kaj radi pripovedovali razne pripovedke, nekateri so z veseljem govorili o strahovih, drugi pa spet zagonetnosti nekdanjih gradov. To je bila priljubljena tema, saj so ljudem prav graščaki povzročali velike preglavice oziroma tudi krivice. Janko Orožen, profesorzgodovine na gimnaziji v Celju, je pred drugo svetovno vojno leta dolgo zbiral razne pripovedke in druga pripovedovanja vraževerne vsebine. Dve taki zgodbi si bomo tokrat prebrali. Grad na Ceru Na vrhu Tera je bil mogočen grad, v njem pa je živel graščak, daleč naokoli znan kot krvolok in pravi tiran. Vsi so se ga bali in mu želeli najhujše. Lepega dne je prišel na grad mlad pastir. Že na vhodu v grad gaje ogovorila ošabna grajska dekla: »Kam greš lenuh, potepuh? Če te graščak vidi, boš za glavo manjši.« Pastir dekli ni bil tiho, ozmerjal jo je z gosjo, nakar je ta zavreščala, da so pritekli vsi hlapci gledat, kaj seji hudega dogaja. Pastirje hitro začel piskati na piščal, hlapci pa so ob tem divje zaplesali. Pa se pojavi jezni graščak in vpraša: »Kaj naj to pomeni? Ob belem dnevu plešete.« Toda tudi sam graščak seje kmalu znašel med plešočimi. Glasba je trajala tako dolgo, daje debeli graščak padel mrtev na tla. Tako seje zgodilo tudi drugim plešočim - vsi so šli na oni svet. Graščaka so požrli krokarji, grad pa je razpadel. Kam je izginil pastir, ni vedel nihče. Toda pravijo -tisti, ki bo našel pastirjevo piščal, bo odkril bajni zaklad, ki se skriva pod nekdanjim gradom. Ilaslanek Ugle Ko so pri nas še živeli velikani, je eden njih bival na Raduhi. Med Lučami in Solčavo je hodil kar po vrhovih vršacev. Jedel je pečene jelene, pil pa Savinjo. Toda žalostilo ga je to, da ni imel žene. Končno jo je vendarle dobil, bila je višja od vrhov visokih smrek, velikanu pa je segala le do ramen. Kadar mu je prala hlače, pravijo, da je tri dni in noči tekla umazana voda skozi Luče. Srajce ni potreboval, saj so ga grele goste dlake, s katerimi je bil poraščen po vsem telesu. Pa tudi velikani se starajo. Ko ga je pričelo mraziti, je prosil ženo, da mu sešije srajco, toda žena ni imela igle. Velikonje zato z vrha Raduhe odlomil igli podobno skalo in jo še dodatno obgrizel, daje bila bolj koničasta. Tako je prinesel ženi, ki je pridno nabirala vitica srebota, iz katerega je stkala platno, toda doletela jo je nenadna nesreča. Z vrha Raduhe seje odtrgala velika skala in jo pokopala pod seboj. Velikan je hudo žaloval za ženo in ves divji zagnal iglo v dolino, kjer se je ob Savinji zapičila v zemljo. In tako imamo tam Iglo. Zgodovinski utrinki iz m ozi rja - 5. julija 1838 odobri cesar Ferdinand trgu Mozirje trikrat letno živinske sejme, in to 22. januarja, 15. junija in 16. avgusta. -V času od leta 1839 do 1840je bila speljana nova cesta iz Preseke na Gorenje in od tam ob Paki skozi Penk na Šoštanj. Stara cesta je potekala od Mozirja tik za vasjo Preseka in pri Robidu navkreber in nato po grabnu navzdol do Gorenja in od tam skozi Lukovico in mimo starega šoštan-jskega gradu do trga Šoštanj. - Leta 1848 je gornjegrajski dekan Franc Bruner blagoslovil novo mozirsko pokopališče Oljnik. Ureditev pokopališča je stala 378 goldinarjev. Slovesnost je bila 12. nedeljo po binkošti h. -3. oktobra 1848 je Mozirje obiskal lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Opravilje nadzorstvo mozirske šole, drugi dan pa še birmo. - Leta 1850je bilo na dan sv. Terezije hudo neurje. Trnava je prestopila bregove in poplavila trg, domala v vseh hišah so imeli vodo v kleteh. -10. avgusta 1854 je Mozirje spet obiskal škof A.M. Slomšek. Prvi danje opravil nadzorstvo šole, drugi dan pa je birmal. Še iz mozirske župnijske kronike Posebno skrbno je opisan dogodek, koje bil za župnika inštaliran Ignac Orožen. To seje zgodilo 24. septembra 1854. Navzoči so bili številni imenitni gostje od blizu in daleč, piše, da vseh niso uspeli popisati. Formalnosti je opravil gornjegrajski dekan Franc Bruner. Navzoči so bili tile duhovniki: Ignac vitez pl. Fress, kapitularna Dunaju; dr. Johann VVošnjak, spiritual v bogoslovju v Celovcu; konzistorialni svetnik Fidelis Perme, župnik v Žalcu; Franc Lipoid, konzistorialni svetnik iz Celja; pater Sofranias Merk, gvardian in p. Mario-filus Bonač, vikar iz Nazarij. Še ostali ugledni gostje: Jožef Rak, predsednik deželnega sodišča v Celju; Johann Schulzer, okrajni glavar iz Celja; Ulrich Lingen, sodni svetnik iz Celja in še bi lahko naštevali. Ignac Orožen je do tedaj že napisal vrsto uglednih del, med drugim tudi Celjsko kroniko, zato ni naključje, da je prišlo v Mozirje toliko uglednih ljudi iz političnega, cerkvenega in kulturnega okolja. jščemo stare fotografije Atelški, zbrani po birmi leta 1939 pri Petrinu na Ljubnem. Fotografijo nam je prinesel Alojz Kladnik iz Radmirja, ki je bil tedaj s svojo sestro Pavlo birmanec, na sliki drugi z leve in sestra prva z desne. Vse na eni polici Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje za dom in družino Hitro in preprosto zavarujte z eno samo polico svoj dom s premičninami, družinske člane in še veliko več z najsodobnejšim premoženjskim zavarovanjem Dom AS. Ob sklenitvi zavarovanja boste brezplačno prejeli še Stanovanjsko asistenco CORIS, ki vam 24 ur na dan zagotavlja hitro in učinkovito pomoč v nujnih primerih. MODRA ŠTEVILKA (((« 0801110) www.adriatic-slovenica.si AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group as Izberite vašega občana v ‘ -jh leta 2009! h | nhranfl/a\ 9000 I Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Z glasovnicami prvih treh krogov bomo zbirali vaše predloge, v nadaljevanju pa boste lahko od 27. vvvuii^imj avv f li_ Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 10. novembra 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. _? novembra dalje glasovali za kandidate na listi, ki jo bomo dokončno oblikovali v uredništvu Savinjskih novic in od takrat dalje tudi šteli glasove za kandidate. . Občan(ka) leta 2009 v občini je po mojem mnenju ime in priimek, naslov stalnega bivališča v Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel nagrado Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Vse poslane L glasovnice bodo sodelovale pri ZT'' ' V žrebanju glavne nagrade ob i,h,. Zadruga mor.rie navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moztje z. o. o. www.zkz-mozirje.com Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje o VEČER V DOMAČI BESEDI IN KULTURI V ŠMARTNEM OB DRETI Narečje je vrednota, ki jo je potrebno ohranjati Ob prazniku krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so predzadnji četrtek v oktobru v tamkajšnjem gasilskem domu pripravili Večer v domači besedi in kulturi ter medse povabili dr. Petra Weissa V uvodu je pozdravne besede obiskovalcem namenil predsednik krajevnega odbora Bojan Štrukelj in poudarit da je zadrečka beseda za ljudi vtem kraju lepa. Pogovor z gostom, kije napisal Slovar govorov Za-drečke doline, je vodila moderatorka večera Nataša Bele. V pogovoru sta se dotaknila slovenskega jezika in odnosa do zgornjesavinjskega narečja ter govorov, kijih obravnava kot dialektolog in jezikoslovec. »Tisto, kar nas dela Slovence, je jezik in vsak ima do lastnega jezika Dr. Peter Weiss: »»Tisto, kar nas dela Slovence, je jezik.« (foto: Marija Šukalo) čustven odnos. A kljub temu je potrebno vzbujati zavest, da je narečje vrednota, ki jo je potrebno ohranjati,« je med drugim poudaril jezikoslovec, ki je prepričan, da potrebujemo tudi knjižni jezik, da bi se Slovenci med seboj razumeli. Na našem slovenskem prostoru namreč govorimo kar 45 narečij. Ob zaključku večera sta se dotaknila tudi biltena Mlada lipa, ki jo je Weiss kot urednik oblikoval pred tremi desetletji. Izšle so štiri številke in v njih so mladi pisci iz Šmartnega in njegove okolice zabeležili dogodke v kraju. Za popestritev večera so poskrbele mlada glasbenica in pevka Vanja Semprimožnik ter ljudske pevke Lipa. Marija Šukalo Frešer GOSTINiSTVO, Mitja Felicijan «.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Vsak dan vam nudimo mesno ali brezmesno malico mjedi po naročilu. Privoščite si za spremembo čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo! Alpe - kot jih vidijo ptice tudi knjižna Projekt Alpe - kot jih vidijo ptice v občine Bolzano in v sodelovanju z organizaciji Panalp nadaljuje svoje Alpsko konvencijo se je Panalpova poslanstvo. V organizaciji Mestne razstava fotografij Zgornjesavinjča- na Matevža Lenarčiča in teksta Janeza Bizjaka preselila v center mesta Bolzano. Otvoritevje bila 22. oktobra v prostorih Evropske akademije. Poleg predstavnikov občine Bolzano sta imela pozdravni govor Marco Onida, generalni direktor Alpske konvencije, in mag. Tanja Bogataj v imenu predsedstva Alpske konvencije Slovenije. opisali Bizjak in mednarodno uveljavljeni strokovnjaki iz celotnega alpskega prostora. Projekt poleg razstave obsega tudi knjižno uspešnico z enakim naslovom, Taje letos izšla v slovenskem in angleškem jeziku. Knjigaje bila predstavljena tudi na nedavnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer je bila podpisana pogodba za Matevž Lenarčič (desno) ob otvoritvi razstave v prostorih Evropske akademije v Bolzanu (foto: arhiv PanAlp) Razstava fotografij nagovarja obiskovalce z novimi pogledi na Alpe, ki jih je posnel Rečičan Matevž Lenarčič v treh letih iz svojega ultralahkega letala, in hkrati opozarja na številne probleme tega prostora, ki sojih v poljudni obliki njeno distribucijo v Veliki Britaniji. V poletnih mesecih je švicarska nacionalna televizija pripravila portret projekta in ga predvajala na prvem programu švicarske nacionalne televizije. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ MATEVŽA LENARČIČA V ITALIJI Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO SLAP Izdali jubilejno, že deseto literarno zbirko Medtem ko so lani slavili deseto obletnico svojega obstoja, so letos člani zgornjesavin-jskega društva Slap izdali jubilejni zbornik svojih del. Ob tej priložnosti so se v četrtek, 22. oktobra, zbrali v Lučah, kjer so knjigo predstavili. Kljub težavam pri zbiranju sredstev in ob dokajšnjih lastnih denarnih prispevkih jim uspeva, da vsako leto izdajo zbirko svojih stvaritev. Te so, kot je dejal Vinko Šmajs, njihov stalni mentor, literarni vodja in lektor vsakoletnih literarnih zbirk, iz leta v leto boljše. Šmajsje predstavil oceno za vsakega izmed sodelujočih ljudskih umetnikov. Tako tisti stalni, ki v zbirki sodelujejo vse od začetka, kot tudi mladi, ki so sodelovali v Besedičici in se Slapu pridružili v zadnjem času, so po njegovih besedah zelo kakovostni ustvarjalci. Nekateri od njih imajo za sabo že po eno ali dve izdani samostojni zbirki, nekateri take izdaje pripravljajo. Povezovalka in tudi članica Slapa Ivana Žvi-peij je povabila vse avtorje, da so prebrali nekaj iz svojih v letošnji zbirki objavljenih del. Izjema je bil Tone Mlačnik, ki ni bral, saj je svojo daljšo pesnitev namenjeno Ojstrici znal ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE Animacijski program za male in velike Ko se združijo moči športnikov in turističnih zanesenjakov v nazorski občini, nastane prijetno popoldne druženja tako za najmlajše kot tudi za malo starejše otroke. Prav to je bilo čutiti zadnji petek v oktobru, ko so skupaj pripravili Noč čarovnic na športnem igrišču v Nazarjah. Popoldne so pod vodstvom Vanje Hofbauer oblikovali »turistične čarovnice« in pripravili ustvarjalne delavnice za osnovnošolce. V njih so otroci ob pomoči animatork pustili domišljiji prosto pot in iz različnih materialov so nastali duhci, čarovnice in pajki. Svojo spretnost so preizkusili tudi v izdelavi strašila in oblikovanju buč. V večernem delu druženja so se tudi animatorke prelevile v simpatične čarovnice in nadaljevale z animiranjem in pripravo čarovniških napitkov in čarovniškihjedi (beri pečen kostanj in palačinke) za svoje vrstnike in vse tiste, ki so se udeležili zabave na igrišču ob Dreti. Razpoloženje na predstavitvi zbornika Slap 10 je bilo odlično (foto: Marija Lebar) povedati kar na pamet. V letošnjem zborniku Slap je moč poleg pesmi - te so v večini - najti tudi nekaj proznih del in aforizme skoraj dvajsetih avtorjev. Društvo sicer šteje 33 članov, ki prihajajo iz Zgornje Savinjske doline, pa tudi od drugod. Ustvarjalne delavnice v sklopu Noči čarovnic so potekale pod vodstvom Vanje Hofbauer (foto: Marija Šukalo) Ob tej priložnosti je predsednica društva Rozalija Tkavc v rimah povzela zgodovino društva. »Ustvarjalni literati bomo pisali še mnogo let. Druženje in prijetna atmosfera v društvu nam dajeta veselje in vztrajanje z izrekom: »Gremo dalje!«,« je med drugim zapisala predsednica v Slap 10. Slovesnosti seje udeležil tudi lučki župan Ciril Rose. Taje poudaril pomen kulture in pisane besede, ki bogati tako tistega, ki ustvarja, kot tistega, ki jo bere ali posluša. Za glasbeno popestritev je poskrbel kvartet Grmada iz Celja, ki s svojo pesmijo gostuje na Slapovih prireditvah že vse od začetka. Nežne melodije je iz svojih citer izvabljal član Slapa in lučki domačin Tone Mlačnik. Marija Lebar (foto: Marija Sodja Kladnik) Tokratno Bodico tedna namenjamo vsem tistim, ki ne sledijo sledečemu zgledu. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so v prvi polovici letošnjega leta pridelali kar 570 praznih doz sprejev za označevanje dreves za posek. Vse prazne doze so zbrali in jih oddali dobavitelju sprejev. Gozdarji z veseljem ugotavljajo, da je v gozdovih vse manj odpadkov, a žal precej posebnih odpadkov še vedno konča v kontejnerjih za komunalne odpadke. Urejeno odlaganje posebnih odpadkov je odraz kulture prebivalstva in bi moralo postati samoumevno. Vsi pristojni bi morali naredi, kar je mogoče, za reden in občanom prijazen sistem zbiranja posebnih odpadkov. Damjan Jevšnik Marija Šukalo GASILSKA VAJA V NAZARJAH Uspešno gašenje z vodo iz Drete Frančiškanski samostan v Nazarjah so predzadnji četrtek v oktobru zajeli ognjeni zublji. V objektu je prišlo do požara zaradi pregretja peči. Na kraj dogodka so pohiteli operativci vseh treh gasilskih društev v nazorski občini: Šmartno, Gorica ob Dreti in domačini. Da bi hitreje ukrotili rdečega petelina, so naredili verigo in vodo črpali iz Drete. Ob gašenju so morali poskrbeti tudi za evakuacijo ljudi in dva poškodovanca. Eden je staknil opekline, drugi pa se je zastrupil z dimom. Hitra intervencija in dobro timsko delo skoraj štiridesetih gasilcev sta pripomogla k hitri ukrotitvi Gasilci pri gašenju »požara« v nazarskem samostanu (foto: Ciril M. Sem) ognjenih zubljev in strokovni pomoči nazorskega gasilskega občinskega ponesrečencema. poveljstva in sprožena preko centra K sreči je to bila napovedana vaja za obveščanje. Izvedba je bila za- upana podpoveljniku občinskega poveljstva Boštjanu Cigale, organizacija pa PGD Nazarje. Gasilsko vajo so si ogledali župan Ivan Pur-natter predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Janko Žuntar in Slavko Bric, ki sta izvedbo pohvalila in ugotovila, daje bila izvedena brezhibno in na visokem nivoju. Tudi Cigale je prepričan, da sta bili opremljenost gasilcev za tovrstno intervencijo in strokovnostzelo dobri. Po njegovem mnenju je tudi veriga potekala brezhibno, zato je voda do poža-rišča hitro prispela. Marija Sukalo BISERNA POROKA ZAKONCEV JERAJ Vzela sta se za vedno Ob biserni poroki sta si Marija in Lojze Jeraj iz Spodnjih Pobrežij ponovno izrekla želje za zdravje, vitalnost in doživljanje sreče v krogu družine (foto: Jože Miklavc) V soboto, 24. oktobra, natančno 60 let po poroki, sta si na Venišah zakonca Marija in Alojz Jeraj ponovno izrekla želje za zdravje, vitalnost in doživljanje sreče v krogu družine ter v soseski svojega doma na Spodnjih Pobrežjah. Ob biserni poroki so se veselili najožji sorodniki, hčerki Marica, ki živi v Nemčiji, in Slavica, trije vnuki ter šest pravnukov, prisotnih pa je bilo še več sorodnikov širše družine. Marija Jeraj - Felicijanova iz Nizke ter Alojz Jeraj - Vrbin iz Spodnjih Pobrežij sta se vzela na takratni Občini Mozirje, cerkveno poroko pa sta sklenila v cerkvi sv. Jožefa v Celju, kamor soju iz Zgornje Savinjske doline peljali s kolesljem. Za poročno potovanje sta si že takrat, leta 1949, privoščila poletz letalom z Brnika v Zagreb in nazaj, kar je bilo za tisti čas zelo smelo in prav imen- itno. Vrbinova Micka in Lojz sta se preživljala na mali, a urejeni kmetiji, ona kot gospodinja in skrbna mati, mož kot splavar, furman, delavec v lesni industriji ter glavna moč na domačem polju in v gozdu. Da je bil Vrbin znan prostovoljec pri različnih delovnih akcijah v kraju in pri domačih gasilcih na Pobrežjah ter kot zagnan človek tudi vzornik mnogim mlajšim, je bilo znano daleč okoli. V zadnjem desetletju je postal popularen tudi kot najstarejši flosar, ki so ga organizatorji Flosa-rskega bala vabili medse na Ljubno ob Savinji. Doživljal je tudi veliko medijsko pozornost kot vitalen sogovornik. Če so njegovi soprogi Mariji visoka leta (85) nekoliko skalila zdravje, pa je Alojz (86) ostal še vedno pri močeh in v dobri formi. Ob srečanju z rodbino sta bila oba zelo srečna, na zvoke ljudskih pevk Pušeljc sta tudi zaplesala. Ob tem jima čestitke in dobre želje za veselje z družino pošiljamo tudi iz uredništva Savinjskih novic. Jože Miklavc VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Jesenski piknik Sredi oktobra so se na igrišču ob vrtcu na Ljubnem ob Savinji v spremstvu staršev ob praznovanju prihoda jeseni zbrali predšolski otroci. Kljub vetrovnemu in hladnemu vremenu so se otroci zabavali na igralih in se okrepčali z dobrotami, kijih prinaša jesen. Vsem je najbolj teknil pečen kostanj, ki so ga sami nabrali in spekli ob vrtcu. V slast jim je šlo tudi domače sadje, kokice in sladke dobrote z orehi ali sadjem. Poskusiti je bilo možno tudi veliko vrst domačih marmelad. Vse dobrote so prispevali starši otrok in vzgojiteljice, nekaj sredstev je vrtcu ob tej priložnosti podarila Občina Ljubno. Štefi Sem Otroci so lahko tudi ustvarjali, za kar so poskrbele vzgojiteljice v ustvarjalnih delavnicah (foto: Štefi Sem) (foto: MŠ) »V šestdesetih in sedemdesetih letih smo želeli predstaviti delovanje občine tako občanom kot ustanovam in društvom. Porodila seje ideja o rednem glasilu, v katerem bi vsi zainteresirani lahko poročali, izražali mnenja in stališča. Menili smo, da bodo ljudje z veseljem sprejeli možnost, da napišejo kaj iz svojega kraja. Za pomoč pri nastajanju glasila smo se obrnili na Celjski tednik. Bili smo namreč prepričani, da nam bo takratni odgovorni urednik, naše gore list, Berni Strmčnik, pomagai z nasveti, saj je bil izkušen novinar. A nas je zavrnil. Nasprotovalo je tudi regijsko središče, ki sije domišljalo, da zadostuje le Celjski tednik, ki ga je potrebno dostojnofinancirati. Tudi sicer smo bili v stalnih sporih s Celjem, ker se ne bi ničesar smelo zgoditi brez njihovega žegna. A se nismo dali, Novice smo kljub vsem nasprotovanjem ustanovili in izvolili izdajateljski svet. Taje potem za urednika imenoval Huberta Herčka. Herček se je ob sodelovanju z izdajateljskim svetom ubadal z vsebino Novic, mi pa smo mu sporočali novosti. Le njemu gre zasluga, da so Novice prebrodile vse začetne težave in shodile, saj se je tudi sam učil urednikovanja in novinarskega dela. Sredstva za izdajanje je zagotovila občina, za distribucijo pa so skrbeli takratni krajevni uradi s svojimi kurirji. Ti so bili zadolženi, da dobi vsaka hiša svoj izvod. Da sojih Savinjčani sprejeli za svoje že takrat, priča dejstvo, da so cele letnike pošiljali celovtujino. Osebno vem za primer, da sojih prejeli v Kanadi. Čas, v katerem so nastajale Novice, je bii precej dinamičen, naporen in zahteven. To je bil čas poln vrenja. Mnogo smo delali in se veselili. Ni bila samo sivina, kotta čas označujejo nekateri. Menim, da vašemu konceptu časopisa ne bi škodilo, če bi zapisali kakšen utrinek iz tistih časov, saj je tudi to naša zgodovina. Savinjske novice sem spremljal skozi vse padce in napredke. Odpovedal sem jih takrat, ko so se v njih začeli pojavljati prispevki, ki so vnašali sovraštvo in enostranskost. Kljub temu sem jih kupoval in kaj kmalu tudi nazaj naročil. Skozi vsa ta leta ste dosegli, da so Novice postale informativni časopis. Ostati morate še naprej politično nevtralni in neodvisni, inovativni in prodorni.« »V času, ko smo v nekdanji skupni državi doživljali tozdiranje in sozdiranje, je bila s strani republiškega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva dana pobuda, da se ustanovijo po občinah odbori za obveščanje in to v okviru občinskih odborov SZDL. Tako so pričela delovati tudi občinska glasila in je tudi v Mozirju začel izhajati časopis Savinjske novice. Prvi urednik je bil Aleksander Videčnik, nekdanji urednik Savinjskih novic: Hubert Herček, ki je bil tedaj predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje. Menda je bilo leta 1978, ko meje nagovoril, da sem napisal prvi članek v Savinjske novice. Bilo je oktobra, zato sem pisal o svetovnem praznovanju varčevanja. Prve številke občinskega glasila so bile bolj usmerjene v uradna sporočila, postopoma se je vsebina spreminjala v širše obveščanje. Za Herčkom je Novice prevzel Janez Plesnik, poznejši novinar pri časopisu Naš Čas. Seveda je nova vsebina postajala vse bolj "novinarska", za kar je imel zasluge prav Plesnik. Težava pa je bila vtem, da glasilo ni izhajalo redno, poleg vsega je bilo razdeljevanje nedorečeno. Dogovor- jeno je bilo, da bodo za distribucijo odgovorne krajevne skupnosti. Pa stvar ni potekala v redu. Cele skladovnice glasila so ostajale v pisarnah KS po dolini. Nekega dne seje pri meni oglasil tedanji sekretar Občinskega odbora SZDL Mozirje Stane Krajnc in me nagovoril, da sem prevzel uredništvo Savinjskih novic. Ker je bil moj prvotni poklic tiskarske stroke, sem se čutil sposobnega za to nalogo. Najprej sem prevzel urejanje neposredno, to je bilo do takrat v rokah velenjskih novinarjev. Navezal sem stik s tiskarno Grafika v Novem mestu, kjer so glasilo tiskali, in tam prevzel metiranje časopisa. Tako sem se enkrat mesečno vozil v tiskarno na Dolenjsko. Kmalu smo vzpostavili dobro sodelovanje in to je trajalo domala deset let. Seveda sem marsikaj poenostavljal, pač primerno opremi, ki sem jo imel na voljo. Savinjske novice so imele v glavi zapisano, da so glasilo SO Mozirje in družbeno-političnih organizacij naše občine. Imeli smo uredniški odbor, ki gaje imenoval 00 SZDL Mozirje. Naj poudarim, da so člani tega odbora z vso vnemo sodelovali, zato smo tudi uspevali pripraviti vsebino, ki je zadovoljevala naše ljudi. Razdeljevanje glasila smo uredili s pomočjo Slavka Žagerja, upravnika Pošte Mozirje. Prav on je dosegel soglasje pri vseh poštah v dolini, da so Novice prinašali poštarji. To je bil velik napredek! Na naslovno pošiljanje tedaj nismo mislili, saj so občani dobivali glasilo brezplačno. Zaradi bolezni sem moral prenehati z uredniškim delom, za menoj je to prevzel prof. Rajko Pintar, ki je že imel novinarske izkušnje. Ko danes prihajam v uredništvo, srečujem mlade strokovnjake, ki razpolagajo z ustrezno opremo, zato so tudi uspešni pri tedenski izdaji Novic. Tako je tudi prav, saj gre čas in razvoj hitro svojo pot in lahko mečkaše hitro pohodi. Prav zato želim, kot najstarejši sodelavec časopisa, vodstvu in kolektivu uspešno delo. Savinjske novice naj ostanejo naš dragi domači časopis!« rMdgpto /I 'I r,.L ^JUIIUW! -i U làl Kotli na polena, f _ sekance in pelete o> Avtomatski 1 vžig tudi pri kotlu i na polena froling ^ TOPLOTA IZ LESA BIOMASA ROK SUHODOLNIK 838 40 86 041 383 383 biomasa@siol.net www.biomasa.si Restavracija pod Jakcem je preverjeno najboljša za poroke, praznovanja osebnih jubilejev ter druga večja in tudi manjša srečanja - Veliko dvorano lahko po velikosti prilagajamo številu Vaših gostov, saj jo je mogoče z drsnimi stenami razdeliti na dva ali tri dete. - Na voljo je vsa sodobna gostinska in druga oprema (računalnik, plazmatski TV, glasbene naprave, ozvočenje za govore, oder za živo glasbo ...). - Dvorana je klimatizirana, pred njo pa je prijeten bar, ki je nepogrešljiv za uglajen sprejem Vaših gostov. Omizja razmestimo in pripravimo po Vaših željah. - Veliko parkirišče je tik ob vhodu v restavracijo. - Ob naročilu gostinskih storitev Gorenja Gostinstva je najem dvorane brezplačen. Rezervacije sprejemamo preko telefona 041 745 216. Rezervirajte vsaj 90 dni pred datumom Vašega dogodka! Pridružite se našim zadovoljnim gostom tudi Vi! a r \ I l ^jmiM -jU ifìX ■ mm W$É. radiogoldi.si VAIVI NAJ BLIŽJI VAL Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje: (foto: ML) »Z vidika funkcije, ki jo opravlja naš lokalni časopisje 40 let lepa, okrogla obletnica. Ob takem jubileju se stisne roko in se čestita. Med Savin- poslanstvoje bilo zadnjih sedem ali deset let, kolikor spremljam naš časopis, odlično upoštevano. Res pa je od takrat pa do danes opaziti na tem področju zastoj. Opažam drugačen, tržni sistem, ki nam bralcem ni vedno prijazen, in krči vsebine. Je pa dandanes nujno zlo, če hoče časopis preživeti. Dobronamerna kritičnost naj bo sporočilo za naprej. Preveč je v novicah vsebin informativne narave. jskimi novicami in Upravno enoto Mozirje poteka dobra oblika sodelovanja. Kot načelnik menim, da so Savinjske novice še vedno neke vrste »uradni list«, saj bralce seznanjajo z dogodki in novicami iz našega okolja. So tudi nekakšna oglasna deska, kjer si bralci preberejo različne informacije. Pomembno pa je, da so bile tudi ogledalo dogodkov iz doline. To Tej naravnanosti bi kazalo dodati inovativnih komentarjev in kritičnih člankov. V njih je sporočilna moč. Osebno menim, da je Edi Mavrič -Savinjčan s svojo pronicljivostjo in drugačnim pogledom to dobro opravljal. Ljudje sedmi sili na splošno priznavajo izredno moč, ki se ne meri po številu dogodkov. Bralci imajo pravico do informacije, ki ni vedno povšečnaje pa dejstvo.« družbeno-političnega dogajanja v dolini kar nekako primanjkuje. Ob jubileju želim izdajatelju, urednikoma, vsem sodelavcem in tudi vsem tistim, ki časopis redno sprem- ljate in se tudi odzivate s svojimi mnenji še posebej srečno roko pri tem pomembnem poslanstvu, vsem, ki ste to počeli v preteklosti, pa zahvala, daje časopis nastal in obstal.« LimA Iztok Podkrižnik, poslanec SDS: • Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih • Zaključna dela v gradbeništvu • V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS: (foto: ML) »Ob jubilejnem letu izhajanja Savinjskih novic razmišljamo predvsem o pomembnosti lokalnih medijev pri obveščanju ljudi o dogodkih in novinarskem pogledu na vsa področja družbeno - gospodarskega življenja v lokalnih okoljih. Zagotovo je ta medij ne samo dobrodošel, ampak tudi potreben, saj še tako dobri na- cionalni mediji ne morejo obveščati o dogodkih in najti bistvo lokalnih problemov. Savinjske novice so pri tem poslanstvu prehodile pomembno pot. V različnih organizacijskih oblikah in časovnem pristopu do bralcev. Zagotovo je ob današnjem tempu življenja in hitrih spremembah na vseh področjih tedenska oblika najprimernejša. Pri tem ne smem pozabiti na vse nekdanje in sedanje urednike ter sodelavce Savinjskih novic, ki so se in se trudijo, daje časopis aktualen in kritičen. Mogoče se bo zdelo z moje strani nenavadno, vendar imam občutek, da predvsem slednjega, to je kritičnega odnosa do aktualnega (foto: ML) »Štirideset let izhajanja je lep dosežek in visoka številka. Sam se Novic spominjam še iz časov, kojih je urejal gospod Herček in jih berem vse od takrat. V tistem času medijev še ni bilo na pretek. Savinjske novice so bile vedno dober časopis in za prebivalce Zgornje Savinjske doline res pomembne. Prinašajo osnovne informacije za občane v dolini in imajo zelo dober nabor področij, o katerih poročajo. Pogrešam pa malo več razvojnega naboja, spodbujanja gospodarskih panog, več poudarka razvoju turizma v dolini. S tem bi časopis pripomogel k boljši gospodarski klimi. Naša dolina ima lepe možnosti za razvoj zlasti na področju turizma. Vendar bo prepoznavna samo kot celota. Če želimo, da bodo mladi tukaj ostajali, da bodo videli perspektivo, je treba najprej vlagati v infrastrukturo in v teh segmentih iskati višjo dodano vrednost. Tržna niša je gotovo ekološko pridelana hrana. Tukaj je naša perspektiva in Novice lahko s svojim pisanjem to spodbujajo. Sicer pa čestitam za dolgo prehojeno pot, ki ni bila enostavna. V časopisje bilo vloženega štirideset let trdega dela, veliko naporov in ogromno znanja. Ob tem čestitka vsem, ki ga ustvarjajo. Savinjskim novicam pa želim vsaj še enkrat štirideset let, če ne več.« Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/891 16 20, faks: 03/891 16 21 GSM: 031/041/648-344 _/iw2iflaha A f\ 'I L ¥ h » V decembru odprto tudi ob nedeljah od 9. do 15. ure (foto: ML) Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno: »Najprej čestitam uredništvu in vsem sodelavcem Savinjskih novic za ta častitljivi jubilej. Redno jih berem že od leta 1972, koje bil glavni urednik Hubert Herček. Pomembno je, da so vsi, ki so v pretečenih letih skrbeli za redno izhajanje Novic, obdržali kontinuiteto izhajanja, za karjim gre vsa pohvala. Za mene so bile in so zanimiv vir informacij o tem, kaj se dogaja v Zgornji Savinjski dolini. Tudi za našo družbo KLS je pomembno, da se informacije o naši družbi redno pojavljajo na straneh Savinjskih Novic. KLS sicer ne potrebuje lokalne reklame za pospeševanje prodaje, ker pa smo družbeno odgovorno podjetje, želimo, da so prebivalci širšega območja Zgornje Savinjske doline objektivno obveščeni o dogajanjih v naši družbi, o našem razvoju, napredku in uspehih. Mislim, da nam tudi Savinjske Novice pri tem pomagajo. Želim, da bi se vesti o napredku KLS v bodoče še pogosteje pojavljale v Savinjskih novicah. Uredništvu in vsem sodelavcem, ki oblikujejo vsebino Savinjskih novic, želim še naprej uspešno delo. Predlagam, da bi v bodoče pozitivne vesti in optimizem obsegali še večji del prostora v SN in pomagali premagovati sedanji prevladujoči negativen pogled na razmere v naši ožji in širši družbeni skupnosti, saj to ni dobra popotnica za uspešen nadaljnji razvoj.« Andrej Presečnik, direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje: »40 let! Kaj pomeni 40 let v življenju človeka? Za najstnika je to že star, za zlobneže že betežen možak; za moža v zrelih, recimo upokojenskih letih, je to razposajenec, ki misli, da je »pojedel« že vse znanje tega sveta. In kaj pravi ljudska modrost: pri dvajsetih si najlepši, pri tridesetih najmočnejši, pri štiridesetih najpametnejši, pri petdesetih najbogatejši ...! Kako sem Savinjske novice doživljal prva štiri desetletja njihovega uslvarjanja? Spominjam se jih, kot da so že od nekoč. V najstniških in študentskih letih sem jih spremljal bežno. Zdele so se mi celo resnejše kot danes. Z aktivnim delom na poklicnem in kar kmalu tudi političnem področju, sem jih začel spremljati z drugačnimi, mnogo bolj pozornimi očmi. (Pre)pogosto sem se pojavljal v različnih člankih, najpogosteje s politično tematiko. Občasno sem se tudi odzval na zapise v njih, še večkrat so me srbeli prsti, da bi pokomentiral dogajanja, ki so dobila mesto v časopisu, ali še bolj tista, ki ga niso. Še najzanimivejše je bilo prebirati Cvetke in koprive, ki pogosto na hudomušen ali satiričen način povedo celo več, kot »ta pravi« članki. In kakšne so Savinjske novice danes? Kot da je njihovo življenje obrnjeno obratno od človeškega. Postajajo vse bolj lahkotne, brez »težkih« tem. A to ocenjuje mož v petdesetih, ki v zadnjem času pogreša več kritičnosti, več raziskovalnega duha, več komentiranja dogajanj v naši, tako ljubi, Zgornji Savinjski dolini in dolinah ob desnih in levih pritokih Savinje gorvodno od Soteske. Pa če kdo pomisli z desno-levo na politično prizorišče - tudi prav. Občutek namreč imam, da oblikovalci političnega, gospodarskega, socialnega, kulturnega in še kakšnega življenja, kar preveč brezskrbno, brez kritičnega očesa sedme sile, opravljaj(m)o svoje delo. Posebno noto dajo časopisu pisma bralcev, ki jih je v zadnjem času vse manj; še posebej tistih, ki bi nastali kot odziv na članke v ča- sopisu samem. Mogoče je to preveč subjektivno mnenje, ker pogrešam kritično, a kljub vsemu objektivno, misel dolgoletnega soustvarjalca Savinjski novic Edija Mavriča. A pomembneje je, kako najbolj bran časopis v Zgornji Savinjski dolini ocenjujejo tisti, ki so v življenjskem obdobju, ko so najlepši, najmočnejši,...! Torej tisti, ki bodo ali pa bi že morali prevzemati odgovornost za razvoj v tem, prečudovitem ko- ščku slovenske dežele. In ker so Savinjske novice najbolj bran časopis v Zgornji Savinjski dolini, imajo poseben pomen pri ustvarjanju pozitivnega vzdušja med mladimi za sodelovanje pri razvoju podjetij in občin, pri zagotavljanju ustreznega šolstva in zdravstva, pri delovanju društev na mnogoterih področjih... Čestitke vsem ustvarjalcem ob štiridesetletnem jubileju »našega« časopisa!« »Začetki časopisa Savinjske novice segajo približno v enako obdobje kot začetki poslovanja našega podjetja. Skozi čas sta oba tako v skupnem okolju rasla in se razvijala ter dobro sobivala in sodelovala. Kot je naše podjetje postajalo vedno večje in močnejše, tako so tudi Savinjske novice iz mesečnika prerasle vštirinajstdnevnik in natovted-nik, ki prinaša svojim bralcem vedno najaktualnejše in najzanimivejše novice. Poslanstvo lokalnega časopisa je predvsem v tem, da seznanja javnost z dogajanji v ožji in malce širši lokalni skupnosti. Med ta dogajanja so vedno spadali tudi dogodki in novosti, povezani z BSH Hišni aparati. Glede različnih sprememb in dogajanj v našem podjetju so Savinjske novice vedno redno in objektivno seznanjale svoje bralce. Na ta način so lahko izvedeli več o našem poslovanju, uspehih, rezultatih, kot tudi o naših načrtih za prihodnost, ki glede na močno vpetost podjetja v lokalno in širšo družbeno skupnostseveda vplivajo tudi na življenje bralcev Savinjskih novic. Za doseganje dobrega sodelovanja in pozitivnih rezultatov so pravočasne in objektivne informacije zelo pomembne. Tega se zavedamo tako v našem podjetju, kot tudi v uredništvu Savinjskih novic. Zato jim ob njihovem jubileju prisrčno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov in dobrega sodelovanja tudi v bodoče.« Petra in Miloš! Skrita želja se izpolnila, je prižel ta srečni dan, A ko sta sestrico dobila. 4 korenjaka Mark m Žan. Čestitamo Dobrovčevi in Forštnerjevi 11. novembra bo Betka Podbrežnik, poročena Podpečnik, praznovala svoj 60. rojstni dan. Spominjaj se uric, spominjaj se dni, ko skupaj smo gulili šolske klopi. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta, ti kličemo nekdanji sošolci iz Lenarta. Občina Nazarje ob 40-letnici izhajanja Savinjskih novic čestita uredništvu in sodelavcem, bralcem pa želi obilo užitkov ob prebiranju zgornjesavinj OBČINA NAZARJE Občina Rečica ob Savinji čestita uredništvu in vsem sodelavcem Savinjskih novic # v # ob visokem jubileju in jim želi še naprej# uspešno delo. Občina Gornji Grad Občina Gornji Grad iskreno čestita ustvarjalcem Savinjskih novic kot tudi vsem njihovim bralcem ob 40-letnici izhajanja časopisa. y \ r\ i i ^juum-jJJ IĆl Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: (foto: ML) »Savinjske novice spremljam že od otroštva, ko so izhajale še kot mesečnik. Doma na kmetiji visoko pod Lepenatko smo živeli bolj odmaknjeno življenje in smo se preko Novic seznanili z dogodki v dolini, o čemer drugi mediji niso poročali. Sam sem tudi sedaj z vsebino lokalnega časopisa zadovoljen. Je nekakšno ogledalo naše doline. Iz njega je moč zvedeti, kaj se dogaja na našem območju. Vsebine so posvečene gospoda rslvu, kmetijstvu, športu, kulturi..., dovolj je član- kov iz zgodovine, pa tudi kritičnih vsebin. Savinjske novice po mojem mnenju niso bile nikoli ideološko obremenjene. Zadnja leta so vsebine sploh dobre, odprte za vsa mnenja, o čemer pričajo tudi različna pisma bralcev. Dovolj so tudi demokratične in objektivne. Dogodki po občinah so zadosti predstavljeni, tako da so bralci dobro obveščeni, kaj se v njihovih lokalnih skupnostih dogaja, hkrati pa zvedo, kaj je novega v drugih občinah v Zgornji Savinjski dolini. Lahko rečem, da Novice s svojo vlogo dolino tudi povezujejo. Ob 40-letnici želim, da bi Savinjske novice še naprej opravljale svoje poslanstvo v dolini in pripomogle k njenemu razvoju, da bi bile še naprej odsev dogodkov pri nas. Čestitam vsem, ki naš lokalni časopis ustvarjajo.« Ivan Pumat, župan občine Nazarje: (foto: ML) »Savinjske novice spremljam že od vsega začetka. Sam sem pri njihovem nastajanju nekaj časa tudi sodeloval, takrat, ko je bil urednik Hubert Herček. V Celje sem hodil delat prelom časopisa, ko gaje izdajala še občina Mozirje. Takrat smo Novice delali bolj volontersko in na prostovoljni bazi. Vsekakor je bila ustanovitev lokalnega časopisa velik dosežek. Na ta načinje bilo prebivalstvo seznanjeno, kaj se dogaja v posameznih krajih. Z nastankom občine Nazarje so Savinjske novice imele informativno vlogo tudi pri pripravah na novo občino. Veseli me, da ima časopis svoj sedež že nekaj časa v Nazarjah. Poleg tega, kar se dogaja v občinah, nas seznanjajo tudi z dogajanjem v krajevnih skupnostih. Novice imajo primerno vsebino, saj niso samo informativne, pač pa tudi izobraževalne. Prostor najdejo tudi šport in avtomobilizem, pa moda in ZIDARSTVO & FASADERSTVO ZEKOLLI Zidarstvo Shefki Zekolli s.p., Spodnja Rečica 28, Rečica ob Savinji GSM: 041/693-362 NIZKA IN VISOKA GRADNJA - polaganje tlakovcev - urejanje okolice... storitve. Seveda pa je zadosten poudarek na aktualnih dogodkih. Prinaša tudi tematske priloge, tako da vsak bralec lahko najde tisto, kar ga zanima. Vsebina je dovolj družbeno kritično naravnana. Spreminjajo se časi in z njimi se spreminja tudi časopis. Želim, da bi naš lokalni časopis izhajal še dolgo let in čestitam vsem, ki se trudijo pri vsebinah in oblikovanju Savinjskih novic.« Anka Rakun, županja občine Ljubno: (foto: ML) »Najprej iskrene čestitke in zahvala snovalcem, oblikovalcem, piscem, urednikom in vsem, ki se trudite, da so Savinjske novice vsak teden na naših domovih kot vir informacij, opis dogodkov in zanimivosti z željo, da bi nas tednik Savinjske novice še dolgo zbliževal, družil in razveseljeval ter nenazadnje z rubriko Cvetke in koprive tudi zabaval. Razvoj Savinjskih novic spremljam zelo pozorno vsaj petnajst let, ko kot županja ugotavljam, da je poleg različnosti tem in področij zelo občutljivo in pravično odmerjen tudi prostor o delu in življenju posameznim zgornjesavinjskim občinam. Mirno priznam, da včasih prav pri prebiranju Savinjskih novic dobimo kakšno idejo, ki jo lahko s pridom uporabimo tudi v naši občini. Oblikovno so novice zelo prijetne, vsebinsko pa profesionalne, lahko berljive in ne poznam jih malo, ki vsak petek, kot eno prvih jutranjih opravil, pregledajo oziroma preberejo Savinjske novice. Že danes se veselimo zlatega jubileja.« Občina Luče iskreno čestita vsem sodelavcem in bralcem Savinjskih novic ob praznovanju visokega jubileja. Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: (foto: ML) »Pravje, da ima Zgornja Savinjska dolina svoj časopis, da so občani po dolini seznanjeni, kaj se v njihovi okolici dogaja. To je bilo pomembno že, ko je bila še skupna občina Mozirje, še bolj pa potem, koje nastalo najprej šest in nato še sedma občina. Naša dolina s svojimi naravnimi lepotami, kulinariko in ostalo ponudbo ima gostu kaj ponuditi. Zato je prav, da se preko lokalnega časopisa tudi ustrezno promovira. Po mojem mnenju je celotno območje doline v Novicah dovolj pokrito. Občutek pa imam, da včasih na račun oglasov za aktualne novice ni dovolj prostora in tako za dogodke zvemo šele čez dva tedna. Dogaja se tudi, da kakšen dogodek ostane neopažen, nezapisan, kar gre pripisati tudi organizatorjem in različnim društvom, ki uredništva ali dopisnikov o svoji prireditvi ne obvestijo. Osebno se mi Savinjske novice dopadejo. Pomembno se mi zdi, da poleg aktualnega dogajanja svoje mesto najdeta tudi zgodovina in izročilo. Vsem, ki se trudijo narediti dober časopis ob jubileju čestitam!« Ciril Rose, župan občine Luče: (foto: ML) »Ob takšni ali drugačni 40-letnici radi rečemo, da so to najlepša in najbolj ustvarjalna leta. Teh 40 let res hitro mine, po drugi strani pušča tudi že otipljive sledi. In približno tako je tudi z našim zgornjesavinjskim časopisom. Vsak petek se poda v vsako drugo gospodinjstvo naše doline in poskuša približati ter čim bolj kore- ktno prikazati dogodke minulega tedna. V tem boju za podajanje informacij se res srečuje z "nelojalno" konkurenco večjih, bogatejših, rumenih ter nenazadnje tudi sodobnih internetnih medijev, katerim glede hitrosti ni para, se jim pa lahko parira s kvaliteto informacije. In naj tako ostane tudi v bodoče. Savinjske novice naj ostanejo lokalni medij, ob katerem bo zrasla, živela in prišla v zrela leta še katera generacija Zgornjesavinjčanov. Zato morajo biti aktualne, zanimive, berljive in po potrebi tudi kritične. Vsi pogoji za to obstajajo, vključno s tradicijo. Čestitke vsem ustvarjalcem Savinjskih novic in še na mnoga leta...« Stanko Ogradi, župan občine Gornji Grad: (foto: ML) »Živimo v času, ko nas z informacijami obsipavajo različne časopisne hiše, kakor tudi radijske in televizijske. Na takšen način lahko pride bralec oziroma poslušalec do širokega vira različnih informacij. Vendar pa ima vedno poseben pomen tudi prisotnost lokalnega časopisa, naj si boto v preteklosti ali v sedanjosti. Moramo si priznati, da se v njem zlivajo dogodki iz različnih področij naše doline. Brez tega časopisa, rečemo mu lahko lokalnega, saj pokriva vsako lokalno skupnost, bi bili prikrajšani za mnoge dogodke, informacije in tudi za rubrike iz strokovnih področij. Informacije bi bile nedosegljive in ostale samo v okolju, v katerem so nastale. Bralci verjetno gledajo na časopis z različnih zornih kotov, nekateri ga grajajo, nekateri mu dajejo pohvale. Tudi doma v družinskih krogih ne živimo v samih slavospevih, ampak je življenje prepleteno med dobrim in slabim. Vendar je za dobro in realno podajanje informacij ter dogodkov potrebno dobro sodelovanje med dopisniki na eni strani in dogodkom na drugi strani ter medsebojna izmenjava čim več informacij. Vloga dopisnika ni lahka, saj se mora seznaniti z realnostjo. Članek bo kvalitetnejši, bolj prijazen, boij bran le na podlagi tega, kako širok krog informacij bo imel. To pa se da doseči le z dobrim sodelovanjem, brez enostranskosti in čim več pogovora med snovalcem članka in pripravljavcem dogodka, v kar ne dvomim. Na takšen način bo lokalni časopis tudi še naprej prijazen, bran in seveda težko pričakovan tednik v vsakem gospodinjstvu. Vsem ustvarjalcem Savinjskih novic želim še veliko dobri prispevkov in jim čestitam ob štiridesetletnem ustvarjalnem delu« Alojz Lipnik, župan občine Solčava: (foto: ML) »Življenje v preteklih štirih desetletjih seje izjemno spremenilo. Izjemen je bil napredek tehnike, informacijskega sistema, računalništva, spreminjale so se denarne valute, državne meje... Pri tako velikih spremembah v družbi je neprestano izdajanje nekega časopisa znak dobrega dela uredništva, ki se zna prilagoditi potre- bam bralcev. Savinjskim novicam je to uspelo. Novice nam pišejo zgodbo Zgornje Savinjske doline. Ta zgodba je uravnotežena, dogodki od tu in tam, prostor se najde tudi za tiste, ki smo bolj oddaljeni, manjši... Povezovalna vloga je očitna. Hitrost življenja s poudarjeno ekonomsko profitno logiko je spremenila marsikakšen časopis. Večkrat prevladujejo šokantne novice, na robu resnice, z željo diskreditirati, samo, da se dvigne naklada. Osebno mi takšen pristop ni blizu, zato cenim koncept Savinjskih novic, ki »vidijo dobro« in znajo to tudi pohvaliti. Za jubilej iskrene čestitke in le tako naprej!« Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska c. 4, 3331 Nazarje if.net ' 5^ www.fotoknjiga.net Q/iVanjantC lepe t^dnulkd! K.KRAN-TRADE j STAVBNO TESARSTVO j Krančič Ivan s.p. j Trnovec 11 j 3332 Rečica ob Savinji J PE Nazarje' I Les iz Savinjske doline Tel.: 03 838 85 16, faks: 03 838 85 17 E-mail: krancic@siol.net " Piaganegain Odku hoblanega lesa - standardnih m -hlodovine. izv enst andar dnih - zagovme m imenzt OBČINA SOLČAVA ČESTITKE SAVINJSKIM NOVICAM OB 40. ROJSTNEM DNEVU Informacija ima svojo vrednost. Če je prava in pride ob pravem času, nam v današnjem načinu življenja pomeni dragocen pripomoček za pravilne odločitve. Prave informacije nam že 40 let prinašajo Savinjske novice, zato jim ob 40. obletnici izida 1. številke čestitamo in želimo, da bi nas tudi v prihodnje vsak konec tedna razveselile z dobrimi novicami. • VV'V •’ ( Občina Solčava Župan Alojz Lipnik KLS LJUBNO d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 Uredništvu r in vsem sodelavcem Savinjskih novic čestitamo ob visokem jubileju in jim želimo uspešno delo tudi v prihodnje. Vsem občankam in občanom Zgornje Savinjske doline pa želimo še naprej veliko zadovoljstva ob branju Savinjskih novic. Poleg naše slaščičarne pri cerkvi Vas vabimo tudi v slaščičarno v upravnem centru v Mozirju. Detoni®: rak dan od 7.1» ds 11.00 nit. tudi ob nedeljah in praznikih polepšajte si dan s koščkom tortice, sladoledom in kavo ANDRAGOŠKI ZAVOD VELENJE Ljudska univerza Velenje vabi - v brezplačni 90 urni program Izobraževalni izzivi na podeželju Zgornje Savinjske doline geji ek',rp Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje - v 80 urno usposabljanje za socialnega oskrbovalca na domu - v jezikovne tečaje, računalništva, šivanja - na priprave in strokovni izpit iz upravnega postopka - delavnice za prosti čas - kuhanje, digitalna fotografija, igranje klavirja - v srednješolske programe za pridobitev poklica - prodajalec, administrator, ekonomski tehnik, prometni tehnik in vzgojitelj predšolskih otrok - v brezplačno osnovno šolo za odrasle Informacije in prijave v Centru za samostojno učenje Nazarje, Zadrečki c. 35, tel. 03/ 839 02 60, po e-pošti lunazarje@siol.net in na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, tel.: 03/ 898 54 50, e-pošti info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si. Vsem ustvarjalcem in bralcem časopisa Savinjske novice želimo še veliko zanimivih trenutkov ob Savinjskih novicah. TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si VELIKA JESENSKA AKCIJA do razprodaje zalog! NOVO! Strešniki POLAK E (ekstra) izdelani s 57-letnimi domačimi izkušnjami in najsodobnejšo švedsko tehnologijo. Izbirate lahko med 15 barvami Izdelujemo tudi betonske in opažne zidake vseh vrst. Gotovinski popust na strešnike Polak E (ekstra). Lasten prevoz z razkladanjem. Garancija za kvaliteto je 57 letna tradicija! Podjetje Siemens že 160 let v središče svojih raziskav postavlja človeka. Zato smo razvili več kot le novost v seriji kavnih avtomatov espresso. Naši strokovnjaki so si za cilj postavili pripraviti espresso s popolnim okusom. Zastavljeni cilj smo presegli, saj kavni avtomat EQ.7 ponuja nepozabno doživetje okusa popolnega espressa. www.siemens-hisniaparati.si The future moving in. SIEMENS Ivana Zvipeij, vodja in koordinator Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje - za Zgornjo Savinjsko dolino: (foto: MS) »»Nič ni tako močno kot sanje, kako ustvarjati prihodnost!« Zagotovo so bile misli Viktorja Hugoja iz mojega uvoda prave besede o sanjah za prihodnost ekipi Savinjskih novic, ki je pred 40 leti snovala načrte za nov medij na področju Zgornje Savinjske novice. Izkazalo se je, da so takratne odločitve pomembno zaznamovale celotno našo dolino, saj se v vseh teh letih marsikatera mnenja, misli in občutki Zgornjesavin-jčanov prav preko tega medija medsebojno prepletajo. Ponosni smo lahko, da bogata kulturna ponudba domačih kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev tudi najde svoje mesto na straneh našega lokalnega časopisa. Ob visokem jubileju paje morda na mestu želja, da bi bilo modro za nas vse in za naše duše poskrbeti tudi tako, da bomo lahko brali iz tedna v teden še več pozitivnih »kulturniških« vrstic, si z njimi dvigali našo samopodobo in utrjevali pot v bolj prijazno prihodnost, pa vedno manj tistih črnih in duha obremenjujočih dogodkov. »Če pogosto in veliko deliš z drugimi ..., če se zaveš, da je vsaj en človek zaradi tebe lažje živel - to pomeni, da ti je uspelo I« (Ralph Waldo Emerson) Delimo si med seboj prijazno prihodnost.« Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »Knjige, revije, časniki, knjižnice in knjižničarji smo zelo povezani, saj se vsak dan srečujemo s pisano besedo. Tako v službi kot tudi doma. Komurje popisan papir drag in ljub, tudi v prostem času posega po njih, če pa so novice lokalno obarvane, še toliko bolj. Spominjam se svojih začetkov v službi, ko so Savinjske novice kot mesečnik pričele prihajati v knjižnico. Bilo mi je izredno žal, ker časopis ni bil kompleten, zato namje bila zelo dobrodošla prijazna ponudba pokojnega Stanka Prodnika, ki nam je daroval vse manjkajoče številke oziroma letnike. Tako imamo danes kompletno ponudbo časopisa le v Knjižnici Mozirje. Spominjam se tudi sodelovanja z vsemi uredniki, ki so z leti prihajali in odhajali in so pisali tudi o dogodkih s področja kulture in naše knjižnice. Sodelovanje je bilo različno, kar se je odražalo z objavljenimi novicami ob številnih prireditvah, otvoritvah novih knjižnic v dolini, pravljičnih urah, obnovi kulturnih domov in podobno. Vesela sem, da je danes več novic iz mojega delovnega okolja objavljenih v Savinjskih novicah, kar zame pomeni spremljanje in sprejemanje našega dela in truda, ki ga vlagamo v knjigo in bralce. Seveda pa imamo možnost spremljati tudi odmeve bralcev in uporabnikov na časopis ter njegovo vsebino. Opažamo, da sojim Denis Sedaj, ko že 5 let si napolnil, v pravega Irajerja si se že raivil, nagajiv in navihan sj, takšnega te imamo radi vsi! Sestrica Tajda, ati, mami ter ata in mama včasih malce odveč novice iz tujega okolja, pa čeprav je to še vedno celjska regija, preveč »bombastične« naslovnice, ki že malce spominjajo na rumeni tisk. Pogrešajo namreč pogostejše predstavitve domačinov, ki so dosegli kakršnekoli uspehe, ki se ukvarjajo s posebnimi dejavnostmi ali pa so le srčni in ponosni krajani svoje doline. Pogrešajo tudi temeljitejše napovedi posameznih dogodkov -prireditev ter nekaterih aktualnih zadev. Morda je v kakšni številki tudi malce preveč reklam. Všeč pa sojim posebne teme, ki so izbrane glede na letne čase, na posebne dogodke ipd. Sicer kar težko verjamem, da so Savinjske novice med nami že 40 let. Sliši se dolga doba, vendar še vedno z nestrpnostjo čakam konec tedna z novo številko. Ko pregledam naslovnico, obvezno preberem uvodnik glavnega urednika in nato po vrsti do zadnje strani izbiram novičke in teme, ki so zame zanimive.« SIMPLY CLEVER ŠkodaFdbia. LAHKO ZA 8.888 € DOBITE VEČ? j OPREMO:! KLIMO RODIO CENTRQLNO DBS \ >• X OIRBOG1 PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 BC SKUPINA D.O.O., Šolska ulica 35, 3330 Mozirje BC SKUPINA d.o.o.-nepremičninska agencija za območje Savinjsko-Šaleške regije ter Ljubljane z okolico. Nudimo: analizo nepremičninskih projektov, izvajamo nepremičninsko svetovanje po pogodbi, upravljamo stanovanjske objekte, posredujemo pri prodaji in nakupu nepremičnin. "Na naši nepremičninski poti nam vseskozi stojita ob strani izkušena odvetnica ter usposobljeno računovodstvo, skupino sodelavcev za redno vzdrževanje in tekoče upravljanje pa oblikujemo za vsak objekt posebej. Ne zanima nas množičnost, prisegamo na kakovost!" Uradne ure ob sredah od 8. do 18. ure v poslovni enoti: BC SKUPINA d.o.o., Šmihelska 2, 3330 Mozirje, III. nadstropje. Vsak dan smo dosegljivi po elektronskem naslovu: bc.biba@siol.net, na gsm: 040 23 89 76 in po faksu na št: 03 583 1109. TRGOVINA KRIM CENTER Ih Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 Zimski čas prihaja, bliža se tudi Miklavž, ki že zbira darila ... Oglasite se v Krim centru tudi vi! Čakajo vas kakovostni slovenski izdelki. Anton Breznik, vodja 0E Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije: »Štiri desetletja pomenijo zrelost in izkušnje. Savinjske novice so iz leta v leto utrjevale omenjeni kreposti in so zrasle v lokalni medij, ki se ponaša z zrelo vsebinsko in oblikovno zasnovo ter izkušenim vodstvom in sodelavci. Iskrene čestitke! Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije sodelujemo z vsemi lokalnimi mediji, pri tem pa so Savinjske novice najpomembnejši medij za informiranje ljudi v dolini. Ker je lokalno okolje Zgornje Savinjske doline majhno, ga večinoma pokrivajo mediji izven doline. Savinjske novice so edine, ki ponujajo informacije ljudem v dolini iz prve roke, zato jih bere večina Zgornje-savinjčanov. Naša dolina je bogata z gozdovi in veliko ljudi je odvisnih od dohodkov iz gozdov, prav vsi pa koristimo splošno koristne funkcije, ki jih nudijo naši gozdovi, zato so prispevki o gozdu in gozdarstvu stalnica v našem lokalnem časopisu. Spomnim se prvih sistematičnih zapisov o gozdarstvu, ki jih je v Savinjskih novicah objavljal gospod Videčnik. Obravnavali so predvsem zgodovino gozdarjenja v naših krajih. Z nastankom Zavoda za gozdove Slovenije leta 1994 seje gozdarska dejavnost v večji meri usmerila vsve-tovanje lastnikom gozdov pri strokovnem delu v gozdovih. V Zavodu za gozdove Slovenije, kije postal ustanova za usmerjanje strokovnega dela z gozdovi, se je pojavila potreba po stalnem posredovanju svetovalnih tem glede rabe prostora in usmerjanja razvoja gozdov širši javnosti. Vtem pogledu smo gozdarji zavoda za gozdove našli s Savinjskimi novicami številne skupne točke. Oboji pokrivamo isto geografsko območje, gozdarji z gozdarskega in okoljskega vidika, Savinjske novice pa z vidika obveščenosti in svetovanja. Naše skupno sodelovanje je doslej rodilo številne nasvete o ohranjanju narave, rabi prostora in gospodarjenju z gozdom. Oboji želimo delovati trajnostno in celovito. Funkcije, ki nam jih dajejo gozdovi, zdravo in urejeno okolje, kot tudi objektivna informacija oziroma nasvet, naj bi v demokratični družbi bile trajne dobrine. Gozdarji želimo, da bi s Savinjskimi novicami tako dobro sodelovali še naslednjih 40 let, saj se zavedamo, da z našim sodelovanjem ustvarjamo in zagotavljamo boljše pogoje bivanja v naši dolini.« Na trgu 22, Mozrje tel.: 03/58-32-200 rt*......... Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit zlat in srebrn nakit ali ročna ura je več kot primemo darilo za vsakogar in za vsako priložnost ! Poleg modnega nakita lahko pri nas po ugodnih cenah izberete tudi čudovite ženske, moške in otroške ure. Delovni Sas: 8“ -19”, sobota: 8“ -12” 'Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. (foto: MŠ) Matej Pečovnik, predsednik Košarkarskega kluba Nazarje: »Vsak dan se zgodi veliko dogodkov, med njimi je ogromno športnih. Koliko je športnih dogodkov objavljenih v časopisu, je seveda odvisno od vrste časopisa. V prodaji so časopisi, ki izključno objavljajo le športne članke, dnevni časopisi imajo zato namenjene športne strani, ki so zaradi množičnosti športnih dogodkov v času vikenda, v določenih dnevnih tedna morda bolj obsežni. Kot predsednika Košarkarskega kluba Nazarje me veseli, da ima uredništvo Savinjskih novic velik posluh za športne dogodke. Kar je še najbolj pomembno, je to, da lahko v tedniku Savinjske novice prebiramo o športnih dogodkih, v katerih so sodelovali zgornjesavinjski športniki. Košarkarski klub Nazarje v svoje vrste vključuje veliko mladih in prav je, da ostali prebivalci naše doline vedo, da klub ni nastal zato, da bi se pač maio igrali košarko. Košarka ima v Nazarjah tradicijo iz časov, ko se je košarka lahko igrala še na zunanjih igriščih. Sedaj imamo dobre pogoje za delo v športni dvorani, izobražen trenerski kader in na veliko veselje tudi lepo število mladih košarkarjev, ki se lahko dokazujejo s svojimi vrstniki iz cele Slovenije, saj vse selekcije igrajo v državnih ligah pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Kot pika na ije seveda igranje v članski ekipi, ki prav tako igra v državni ligi. V vseh teh letih delovanja smo otrokom in staršem dokazali, da mislimo resno in rezultati dobrega dela so vsako leto boljši. Veseli smo sodelovanja s tednikom Savinjske novice, ki z objavljanjem člankov o igrah naših selekcij seveda dajejo velik doprinos k promociji košarkarske igre. Želimo si, da bi se še več mladih vključilo v naš klub, zavedamo pa se, da marsikdo zaradi prevoza nima možnosti obiskovati treninge trikrat na teden. Zahvaljujem se vodstvu, uredništvu, novinarjem in vsem, ki morda niso toliko opazni, vendar pa dajejo svoj pečattedniku Savinjske novice. Upam še na veliko športnih dogodkov, kijih bomo lahko prebrali v našem časopisu.« Kaj je večina? Večina je nesmisel; razum je bil od nekdaj le pri manjšini. Friedrich Shiller, 2.11. začetka sezone -10% odrasli otroci sen., mlad. EUR EUR EUR dnevna 23,50 14,50 19,00 dopoldanska 19,00 12,00 15,00 popoldanska 12,00 7,50 12,00 5 v sezoni* 105,00 65,00 82,00 sezonska* 374,00 225,00 297,00 sezonska študentska* 261,00 - prenosna 1.170,00 - ./v\a OB NAKUPU SEZONSKE VOZOVNICE ZA GOLTE POSTANETE AVTOMATIČNO ČLAN KLUBA GOLTE Z DODATNIMI UGODNOSTMI IN ČLAN ACTIVE SLOVENIA. SlOV£N(A * obvezna fotografija | Študentske in dijaške vozovnice veljajo samo z veljavno študentsko/dijaško izkaznico ali s potrdilom o vpisu, skupaj z osebnim dokumentom. | Dopoldanska vozovnica velja od pričetka obratovanja naprav (od 9.00} do 13. ure. Za nihalko velja od 8. do 18. ure. Popoldanska vozovnica velja od 12. do 16. ure. Za nihalko velja od 11. do 18. ure. Cenik velja od 15.9.2009. Cene v EUR z DDV. Pridružujemo si pravico do spremembe ten. 'JrS * I V Wfw/ OTROCI DO 6 LET IN SENIORJI OD 70 LET DALJE GRATIS SMUČARSKE VOZOVNICE IN PREVOZ Z NIHALKO! GTC GOLTE - gratis za najmlajše in najstarejše smučarje! CENA OTROŠKIH SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA 40% NIŽJA OD CENE ZA ODRASLE! GTC GOLTE - družinam prijazno smučišče! INFORMACIJE: Golte d.o.o. I Radegunda 19 c | 3330 Mozirje Tel.: 03/ 839 12 00 | Fax: 03/ 839 12 18 | GSM: 051 354 809 | E-pošta: marketing@goite.si | Skype: golteslovenija Ipte / I f \ 'I rvu ^jmm -ju i£I Novi Golf z vrhunsko tehnologijo blueMotion. Žlička na bencinski črpalki? Jasno. Čaka na Volkswagen Golf z vrhunsko tehnologijo BlueMotion. Ta potrebuje tako malo goriva, da bi ga lahko točili po žličkah. Tako novi Golf BlueMotion Technology 1.6 TDI77 kW (105 KM) porabi samo 4,1 litra na 100 km. Pri tem je še prijazen do okolja in denarnice - zaradi nizkih emisij C02 je namreč oproščen plačila davka na motorna vozila. Zato vam do 31.12. 2009 nudimo BlueMotion bonus in tako boste svetovni in slovenski avto leta odpeljali kar 2000 EUR ugodneje! Pa še užitku v vožnji se ne boste odpovedali. Ta je brezkompromisno vgrajen v vsak Golf BlueMotion Technology. Trgovec leta 2008 Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 28 d.o.o. Nazarje POSLOVNE STORITVE I Net S ISO 9001 Q-M34 Zadrečka cesta 8 3331 Nazarje Tel.: 03 839 25 25 www.input.si d.o.o. Nazarje POSLOVNE STORITVE Je Fordov servis predrag za vas? Si lahko privoščite to zmoto? rJ-uhjjùJia > i r \ 'jmman -j U (foto: MŠ) »Ker naj bi v moji oceni oziroma mnenju bil izpostavljen vidik, kaj in kako ta naš časopis s svojimi vsebinami (do)prinaša šolstvu, se torej naslanjam le na tiste članke, ki govorijo o šolstvu kot sistemu, o šolah naše doline in njihovi (naši) problematiki, o življenju in delu šol ter rubriko mladi bobenček, ki tudi prinaša novice izpod šolskih streh. Pa družinska svetovalnica včasih paše k nam... Kaj je tu dobrega? Vse, kar realno, enostavno in objektivno govori o nas, našem delu in poslanslvu in kar med laičnojavnost(bralce) prenaša informacije o življenju in delu v teh naših javnih ustanovah. Menim, da SN-jev-ci to korektno počnejo, kadar objavijo kaj na temo šolstva. Več ali podrobneje o šolstvu v časopisu takega dometa, najbrž ne gre. Lilijana Bele, ravnateljica OŠ Frana Kocbeka, Gornji Grad: Kaj je slabega? Prav nič. Morda le to, da je tovrstnega pisanja odločno premalo, saj se na šolah dogaja veliko več in veliko pomembnega, za kar včasih nihče ne ve. Sicerto ni krivda SN-jevcev, ampak nas, ki si prostora v časopisu pač ne priborimo. Objavljanje zapisov (člankov) je možno na dva načina - z dopisništvom ali s pomočjo novinarja/ke Savinjskih novic. Ta, slednji, je večje zagotovilo za objavo zapisa o nas in naj bi bolj kot dopisništvo zagotavljalo objektivnost članka. Eno ali drugo je nadvse pozitivno, saj te v današnji družbi ni, če o tebi ne pišejo! Morda še namig: kdaj kasneje ali pa kar odprite še kakšno rubriko, ki bi dišala po šolstvu in v njej na primeren način spregovorite o šoli še s stališča naših »uporabnikov«, učencev in staršev. Prepričana sem, da bi se našel dogodek ali področje, kjer bi širša javnost lahko še bolje spoznala našo (šolsko) vlogo in poslanstvo in izkazala svoja stališča ter svoj zorni kot gledanja na življenje in delo v šolah naše doline. Tako vas bomo radi brali še nadaljnjih 40 let! Vse dobro vam želim!« (foto: FS) »Savinjske novice vsak teden najprej na hitro preletim, nakar jih v miru še enkrat vzamem v roke in preberem članke, ki vzbudijo mojo radovednost. Včasih me k branju pritegne aktualna tematika in komentarji dogodkov, ki vplivajo na življenje Zgornje-savinjčanov, drugič zanimivosti iz občin, nasveti ali aktivnosti in dosežki prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Zagotovo pa poskusim v prispevkih ujeti utrip prireditev in s turizmom povezanih dogodkov, opis zgodovinskih in naravnih zanimivosti ter nasvete s področja ohranjanja okolja. Marko Slapnik, vodja TIC Krajinskega parka Logarska dolina: Savinjske novice dobro skrbijo za informiranje bralcev, menim pa, da bi kot dobro sprejeti lokalni medij lahko v prihodnje še več storile za ohranjanje identitete in spodbujanje razvoja v Zgornji Savinjski dolini. Dobro je, da Savinjske novice informirajo in spodbujajo Zgornjesav-injčane k razmišljanju o zgodovini in narodopisju, ekologiji ter o naravnih zanimivostih. S tem prispevajo k ohranjanju kulturne identitete in k vrednotenju posebnosti naših krajev. Domnevam pa, da v poplavi aktualnih naslovov, barvnih fotografij in oglasovta področja mnogokrat ostanejo spregledana. Z vidika ohranjanja identitete, tako kulturne kot tudi krajinske, bi bilo smiselno interpretaciji narave in kulturne dediščine Zgornje Savinjske doline nameniti več pozornosti tudi v lokalnem časopisu. S turističnega področja je v Savinjskih novicah moč najti prispevke o prireditvah, aktualnih dogodkih in zanimive po- topise. Morda pa bi v Zgornjo Savinjsko turistično realnost vendarle lahko vnesli tudi kak zanimiv primerljiv primer dobre prakse od drugod, za razmislek in spodbudo. Urednikom in vsem soustvarjal- cem objubileju iskreno čestitam za njihovo vztrajnost. Bralcem poželim tudi vnaprej veliko dobrega branja in volje do sodelovanja pri razvoju našega zgornjesavinjskega časopisa.« Minki Remic iz Lok pri Mozirju, ki praznuje, 9. novembra 88. rojstni dan, želimo mnoso zdravja in zadovoljstva. Vsi, ki jo imajo radi. OffetfEDsBB SE03C3S0E5B ......... |§ ■ GsDo* GE £$£> «3 GB ,; ri Vhodna vrata Notranja vrata izdelava po meri Postava in montaža Pefeti - zelena energija Prijazen, mlad, tigrast mucek, star približno tri mesece, bi rad dobil nov dom. Nekdo ga je zavrgel ali pa se je izgubil. Muc je zelo nežen in potrebuje človeško bližino. Če si želite veliko cartanja z mehko kepico pokličite na 041/793-063, kjer je na začasnem bivališču. Zna uporabljati mačji WC. Ker je zunaj že zima, zelo nujno potrebuje prijazen dom. fjiiuhfriita A f\ '| i r ŠOKANTNA CENA * * HITRA DOBAVA * BOGATA IZBIRA BLAGA 690 EUR 699 EUR Fotelj ni vključen v ceno PRODAJNI HITI * HITRA DOBAVA FUNKCIJA POSTELJE BOGATA IZBIRA BLAGA ■ 739 EUR 795 EUR PREVERJENA KVALITETA FUNKCIJA POSTELJE VZMETENO HITRA DOBAVA MOŽNOST IZBIRE BLAGA States PE Velenje. Simona Blatnika 16 tel.: 03 891 94 70.041 627 792 PE Polzela. Polzela 148 tel.: 03 705 01 80. 041/627-792 sanles.pohistvo@siol.net .1 " 647_£li& BAJKA KAVČI ZA VASO DNEYNQ SOBO ■N A / A - ' • APOr.i-, ib »> ' ' . , »V Vf Nfbvb PRIMERNO ZA VSAKODNOEVNO SPANJE AFROOiTA 248 EUR 100 GARNITUR NA ZALOGI /I f\ I ' ifìl Na tr2u 52, Mozirje, http://www.mismas.si e-mail: mismas@mismas.si - PEKARNA 839 47 44, 031 667 922 - SLAŠČIČARNA in TRGOVINA Pri Tatjani 839 52 46 - SLAŠČIČARNA Šoštanj 588 11 43 MIZARSTVO IN TRGOVINA hoby les, d o o 3b Škofja vas, 3211 Škofja vas tel.: 03 425 17 00 POSLOVNA ENOTA NAZARJE tel.: 03 839 50 90 Delovni čas: pon-pet: 8-12 h in 13-17 h, sob: 8-12 h. Migaowm MOlISiTiRE o.UrxMln LKsl ip©» teoMimp i pH GORENJE GOSTINSTVO D.O,O RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POSTA: ini .com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.com Privoščite svojim otrokom ŠPORTNI ROJSTNI DAN. BC SKUPINA D.O.O., Šolska ulica 35, 3330 Mozirje Kje in kako? DCtoeffii Vse, e, kar se vašemu slavljencu dogaja zabeležimo s posnetkom na zgoščenki, ki jo prejmete že naslednji dan. Cena 90 minutnega "športnega divjanja" za vašega slavljenca in 9 njegovih prijateljev znaša 80 EUR (ddv je vključen v ceno). Za vsakega nadaljnjega udeleženca se doplača še 10 EUR (z ddv). Rojstnodnevne zabave organiziramo ob sobotah oziroma po dogovoru s starši in upravljavcem Športne dvorane. r ___________________________ mlpriiaveTibc.skupina@siol.netfl040 453 189. SP Winter Sport 3D ponudba „ tj kiscjinimocupret' HITRI SERVIS. ZA SREČNO POT I/VJFULDA Kristali Monterò 3 Sava eskimo S3 ■murvi, op SP Winter Response Ne skrbite! Z Goodyearjevo napredno tehnologijo boste pri vožnji po snegu doživeli manj strašljivih trenutkov in dosegli krajšo zavorno pot. UltraGrip 7+ UltraGrip Performance 2 VULKANIZERSTVO IN AVTOOPTIKA NOVAK Damjan Novak s.p., Okonina 1,3333 gubno ob Savinji Tel., 03/838-10-70, faks: 03/838-10-71, GSM: 041/783-661 -* Nakup štirih zimskih pnevmatik Goodyear med 20. oktobrom in 30. novembrom 2009 nagradimo z Garfieldom. luiiiiin Varno. Skupaj. www.vulco.si Stanko Blatnik, Koper: »Že več kot pol stoletja živim na Primorskem, s Savinjskimi novica-mi pa sem se srečal doma v Kokarjah. Nad njimi sem bil toliko navdušen, da sem jih naročil tudi na svoj domači naslov v Kopru. Tako tudi sem, kjer živim s svojo družino, prinašajo novice iz mojega rojstnega kraja in seveda iz vse Zgornje Savinjske doline. Po njih poseže tudi žena in večkrat izpolni kakšno križanko. Koje moja pravnukinja praznovala rojstni dan, pa sem ji preko časopisa čestital. To je bil prijeten občutek za vse nas. Drugače pa so Novice časopis, ki o dogodkih piše objektivno. Spremljam ga že od časa, koje bil štirinajstdnevnik. Tedaj so bili dogodki zabeleženi z precejšnjo zamudo, sedaj, ko so tednik, pa so dogodki tekoče zabeleženi. Zelo mije všeč rubrika, kjer je napisano o zgodovini in narodopisju in bi njej lahko namenili malo več prostora. Ker pa me šport ne zanima, me ta rubrika tudi ne mika. Zdi se mi, da lahko vsak najde v njih kaj zase.« Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda Savinja: (foto: MŠ) »Časopis Savinjske novice so stvar, kije postala navada, če jih kak teden ne dobim v roke, mi nekaj manjka. Tako kot vsaka stvar se je tudi ta medij razvijal skozi vsa ta štirideseta leta, ves ta čas pa beležil dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Bilo je obdobje, ko smo po izvedenih prireditvah ali dogodkih s strahom čakali na odmev v Savinjskih novicah, saj so bili večkrat zelo kritični. Sedaj je ta medij predvsem poročevalski, na pregleden način nam sporoča, kaj seje zgodilo v minulih dneh v dobrem ali hudem. Na področju razvoja podeželja, kar je glavna naloga Zavoda Savinja, se s Savinjskimi novicami pogosto srečujemo. V zadnjih letih smo se v časopisu pojavljali skoraj redno in na ta način obveščali in informirali o možnostih, kijih omogočajo ukrepi s področja razvoja podeželja. Priprave na izvajanje pristopa Leader so trajale dobri dve leti in tudi sedaj, ko v letošnjem letu potekajo izvedbeni projekti, o teh poročamo v Savinjskih novicah. Zavod Savinja je zadnja tri leta pomagal pri organizaciji Flosarske-ga bala, največje poletne prireditve iim TKRVC PNEVMATIC CENTER Še vaš avto nima zimske obutve in razmišljate o nakupu ter menjavi novih zimskih pnevmatik? POTEM JE SEDAJ PRAVI ČAS, DA NAS OBIŠČETE! Za vašo varno pot bo poskrbela naša ekipa, ki vam tudi ponuja pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dayton, Bridgestone, Dunlop, Fulda, Goodyear, ... ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure nj J 839*1 6«40 ) LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Tkavc Sabina s.p., Lesarska cesta 45,3331 Nazarje v dolini. Brez objav o dogajanjih taka prireditev ne doseže želenih razsežnosti. Vedno smo z dopisniki dobro sodelovali, tako da so naše delo sproti objavljali. Kot vodja projekta Poletna zGod-ba sem bila vesela, da so bile Savinjske novice medijski sponzor in svoj jubilej na koncertnem delu junija v Vrbju tudi proslavile. Ob jubileju želim čestitati predvsem tistim Rimini -j D Ifì'X pobudnikom, ki so časopis pred 40 leti postavili in vsem dosedanjim urednikom in dopisnikom. Posebne čestitke gospodu Kotniku, kije pogumno prevzel uredništvo časopisa na prelomnih časih in ga še vedno uspešno ureja. Želim vam še mnoga uspešna leta, da bi s svojim delom še naprej povezovali Zgornjo Savinjsko dolino.« »Savinjske novice so zanimiv časopis, v katerem najde vsak kaj zase, vse generacije. Objektivno pišete o vseh dogodkih. Za naše člane so posebej zanimivi tisti, ki sporočajo novosti o našem zgornjesavinjskem želodcu. Izdelovalci z zadovoljstvom preberejo tako vabilo k sodelovanju na ocenjevanje kot pozneje ocene, ki sojih prejeli posamezniki ter seveda o ostalih aktivnostih, kijih vzdruženju pripravljamo. Seznanili ste bralce o obisku iz Dobrle vasi in tako Zgornjesavin- jčanom povedali, da delujemo tudi preko meja, se ne zapiramo v svoj krog, temveč želimo osvojiti širše znanje. Tako lahko rečem, da preko vašega časopisa tudi mi uspešno promoviramo naš zgornjesavinjski suhomesnati izdelek. Kadar koli povabimo vaš časopis k sodelovanju, se prijazno odzovete ter objektivno in korektno zapišete vse. V veliko pomoč ste nam bili tudi pri izdaji knjige Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline. Časopisje tako po vsebini kot tehničnem oblikovanju izredno dober in upam, da bo v prihodnje tudi tak. Jaz osebno v njem najdem vse, kar me zanima. Z dogodki nas razveseljujete in opozarjate. Osebno se mi zdi zelo pomembno, da pišete o dogodkih in ljudeh iz naše Zgornje Savinjske doline.« (foto: ML) Anton Strožič, p.d. Jugovnik, Čreta: »Naj povem, da Savinjske novice spremljam že od vsega začetka. Takrat so izhajale bolj redko in bile od začetka brezplačne, prihajale so v vsako hišo v dolini. Od takrat so se kar precej spremenile in izboljšale. Za nas, ki smo oddaljeni od središč v dolini, so Novice kot okno v svet in vez z ostalimi ljudmi v Zgornji Savinjski dolini. Drugi časopisi, radio in televizija o naših lokalnih dogodkih, ki so za tukajšnje preb- ivalce posebej zanimivi, le redko poročajo. Mi na Čreti smo tako daleč, da nam pošte ne prinaša poštar, ponjo hodimo sami na pošto v Nazarje. Ko prinesem pošto domov, žena iz kupa najprej izbrska Savinjske novice in jih preleti. Pozneje jih bere na glas tudi moji sestri Malčki, kije invalidka in sama ne more brati. Jaz imam zelo rad prispevke izzgo-dovine. Pred časom je dr. Weiss pisal o zgodovini cerkve na Čreti in dogajanju okoli tega. Časopis sem shranil in ga imam še sedaj. Mislim, da o dogodkih v dolini dovolj poročate, o tistih dogodkih zunaj nje pa tako zvemo iz drugih medijev. Preberem cele Novice, tudi osmrtnice. Savinjske novice naj ostanejo, kot so, ob visoki obletnici pa vse čestitke!« ST/HL GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC VIKING Melavc Anton s.p. TEHNOM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643-441 in Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste) Tel. 491-16-02, www.melavc.com Celje, Mariborska 200 Poles osromne izbire motornih žag in strojev vas želimo opozoriti na ostale proizvode za gozdarstvo. Gozdarski čevlji in škornji ^ 94 EUR od 54 EUR dalje 16 EUR EUR Velika izbira gozdarskih od 19.90 EUR dalje verig Pevvag in ostalih znamk Verižno olje Modriča, 601 že za 100 EUR + DDV Gozdarska prikolica z lastno dvigalko (hiap) 10 T, firme PALMS 13.330 EUR + DDV Čelada 49 EUR Jakna 39 EUR Hlače 73.90 EUR Prenosna motorna vitla, vlečna moc 2300 kg 1.050 EUR Jeklena vrv - na zalogi več dimenzij, ostalo po naročilu Cepilec 91 s križno sekiro že za 699 EUR Traktorska prikolica kiper, 41 znižana na 3.390 + DDV IViNV/.AS- VBLENUE.COM N/3EH/T/TE NOV/ O A VEK E MOČJO SVEŽEGA O/EL A/ Obletite uvedbo novega davka na motorna vozila in se zapeljite v središče pozornosti z novo Mazdo CX-7. Izzivajte veter z novim dizelskim motorjem z zmogljivostjo 173 konjskih moči 027 kW> in poskočnim navorom 400 Nm. Doživite izjemno vožnjo s sistemom SCR, ki s spreminjanem dušikovega oksida v vodno paro ustreza evropskemu okoljevarstvenemu standardu Euro V. AS AVTOMOBILI SKORNŠEK d.o.o., Cesta Simona Blatnika 20, Velenje, tel.: 03 891 90 77 TC Veleja Park, Celjska cesta 40, Velenje Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2 ... Z DOSTAVO NA DOM »tttf Janez Krivec s. p. TIŠLERJEV PRUH Cesta na Rožnik 49, Mozirje GSM: 031/682 669 Pogrebne storitve Anubis Alojz Štiglic s. p Radmirje 10 Telefon: 5841-029 Ko smrt premaga življenje, ko oh bolečih trenutkih ostanete sami, Vam po Vaših željah nudimo vso potrebno opremo in usluge, ki jih potrebujete za spoštljivo slovo od svojih najdražjih. Za Vas smo dosegljivi 24 ur na dan. / I 'I rvJ- -ju Jtól Trgovina ZAGOŽEN Ljubija 121, Mozirje Delovni čas: od pon. do pet. od 8.00 do 18.00 TEL.: 839-48-01 sobota od 8.00 do 12.00 DO KONCA LETA 2009 PREJMETE DARILO OB NAKUPU: - šivalnega stroja - parnega likalnika s kotličkom - dveh parov obutve - Copati topli (l,99 €), - delovna obutev, - gasilni aparati, - sukanec, - plinski gorilniki. Se sprašujete kakšno kritino potrebuje Vaša streha? Brezplačno strokovno svetovanje: 041/748-199 ANŽE AVTOSERVIS Janez Janže s.p Letuš 81,3327 Šmartno ob Poki tel.: 03/891-5061, tax: 891-5060, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti med Letušem In Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo: AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO h LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adrntk), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi mamo zavore, sklopke, krmilne mehaname, podvozja, blažike, svečke, braake, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU. VELIKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), YOKOHAMA, DUNLOP, FULDA, GOOD YEAR, MAXXIS IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG frjDIT1VM.OF GOOD/YCAR BKFULDA Na zalogi tudi terenski h dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Novosti AVTOOPTIKA SAMO Adijo, stari! za novega! EOT pmronoćA Total. 207 Trendy 1.4 - Poraba goriva (kombiniran način vožnje, I/100 km): 6.3. Izpuh C02 (g/km): 150. Ponudba velja za fizične osebe za vozila dobavljiva do 31.12. 2009. Slika |e simbolična ‘Primer informativnoga izračuna finančnega leasinga za vozilo 207 (Trendy 1.4): matoprod^na cena z DDV 10.700 EUR; DDV je obračunan v obrokih, stroški odobritve financiranja v mimi t .5 % (brez DDV) od matoprooajne cene vozila: polog 24% od maloprodajne ceno vozila; ročnost 84 mesecev; EOM na dan 14. 10. 2009 znaša 6.60 %; spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR. Za podrobnosti o natančni ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot Zdaj je pravi čas, da zberete korajžo in se poslovite od svojega starega avta. Peugeotova izjemno ugodna ponudba super opremljenega modela 207 ne bo trajala večno, zato se čimprej odpravite na preizkusno vožnjo v najbližji salon. Novi Peugeot 207 Trendy 1,4 (4x zračna blazina, klimatska naprava, radio CD MP3, električni paket, meglenki ...) je lahko vaš že za 120 €/mesec* AVTO IGOR d.o.o. Črnova 33/a, 3320 Velenje tel.: 03 898 69 30 www.peugeot.si »Vsem, ki radi berete Savinjske novice, lep pomladanski pozdrav iz Melbourna v Avstraliji! Kot nova naročnika se počutiva zelo počaščena, da sva vprašana za mnenje o reviji. V Melbournu živimo z družino že od leta 1968. Ob pomoči številnih prijateljev smo se avstralskim razmeram hitro privadili. Čez leta so se našim Savinjčanom pridružili se trije »kenguruji«. Najprej Lenti, za njim pa čez nekaj let še dvojčka Toni in Lidija. Oba sta že poročena in imata družini. Vsi smo se že večkrat vrnili domov na obisk k sorodnikom. Lenti je leta 2003 peljal v Slovenijo celo svoj narodnozabavni ansambel z imenom Avstralskih 5. Nastopili so tudi na Bledu na prireditvi Srečanje v moji deželi, igra- Tinka in Valentin Lenko, Melbourne, Avstralija: li so tudi na gasilski veselici v Radmirju. 2005-2006 je Lenti v Sloveniji preživel kar leto dni in v Ljubljani učil angleščino. Nekaj časa je živel tudi pri sorodnikih v Zgornji Savinjski dolini in ima na ta čas zelo lepe spomine. Občasno dela tudi na Radiju SBS v Avstraliji za slovensko oddajo. Ob zadnjem obisku doma letos se je mož Valentin odločil in Savinjske novice naročil. Oba z možem se sprašujeva, le zakaj tega nismo storili že pred desetletji, saj bi bili s to revijo obveščeni o vsem dogajanju v domačem kraju. Vsaj zase lahko rečem, kadar pridejo v hišo Savinjske novice - dobimo namreč dve številki hkrati vsaka dva tedna, da takrat pred polnočjo ne grem spat! Naj vam to dejstvo pove, kako revijo cenimo. Seveda, spomine na imena in priimke čas zamegli, vendar je revija lepo urejena in novice so zelo zanimive za nas Savinjčane. Tudi to, da Savinjske novice izhajajo celih 40 let, je vsem sodelujočim lahko samo v velik ponos in vsem vam iskrene čestitke ob vašem jubileju! Ostanite vsi zvesti dopisniki, mi pa ostanemo do visoke starosti vaši zvesti bralci. Prisrčen pozdrav vsem bralcem Savinjskih novic in vsem zaposlenim v uredništvu.« Marija Sawenko, Woert, Nemčija: »Do vašega časopisa sem prišla slučajno, ko sem bila neko poletje na dopustu v Sloveniji. Prvič sem ga prebirala pri mami in se odločila, da ga tudi sama naročim. Vaš reden bralec sem sedaj že več kot tri desetletja. Ugotavljam, da se je časopis v tem času zelo spremenil, ampakvedno na bolje. Zelo prijazno od vas, da mi ga pošiljate tudi v Nemčijo. Čeprav dobim po dve številki skupaj, saj je poštnina zelo draga, sem na tekočem o vsem, kar se dogaja. Ste zanimivi, prodorni in imate lepo oblikovan izdelek. Sama v njem preberem od a do ž vse. Pomenijo mi stik z mojo domovino in dolino, v kateri sem rojena. V njih izvem vse informacije, tako dobre kot slabe. Savinjske novice prelista tudi moj mož Hans, ki ga bolj pritegnejo slike. Zelo zanimivoj&bilo prebirati prispevek o dogodku, katerega sem se tudi sama udeležila. V oktobru sem bila namreč na Lenartovem sejmu in ko sem prebirala prispevek o njem, sem ponovno podoživljala vse tisto, kar sem si uspela z zanimanjem ogledati.« riU'JUjfrtì . i r \ 'fif -jU Weissovi iz Okonine se,za pomoč pri izvedbi 4. javne trgatve najlepše zahvaljujemo vsem muzikantom, pevcem, strežnemu osebju, lastnikom konjev oziroma zapravljivčkov, donatorjem, Občini Ljubno, ga. Anki Rakun, g. in ga. Presečnik, mesnici Forti, pekarni Atelšek - Francu in Mariji, gasilcem PGD Okonina, Zavarovalnici Maribor, MVM Mozirje, Lukač Mozirje, Božotu%i Mariji Zorjan, Društvu Toplica ter vsem ostalim za pecivo, Mihu Fajfarju, Primožu Bitencu, Savinjskim novicžfm, povezovalcu Bojanu Štruklju ter vsem prisotnim, predvsem pa sosedom. ar trgatve na Weiss s* 40 let Tudi krediti iz istvene sheme Tudi vi potrebujete več prostora? Izkoristite ponudbo NLB Stanovanjskih kreditov pod izredno ugodnimi pogoji. Naši kreditni svetovalci vam bodo predstavili tudi ponudbo kreditov iz jamstvene sheme RS in skupaj boste našli kredit po vaši meri. Do 30. januarja 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. Dodatne informacije dobite v najbližji poslovalnici NLB, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si ali na telefonski številki 01 /477 20 00. Ponovno ugoden NLB Stanovanjski kredit Sodelavci Savinjskih novic v 40. letu izhajanja 4 •F W ' 4r i & \ Seznam sodelavcev ■■i objavljamo na strani 46. NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana spletne in graeicne storitve POSLOVNA DARILA Koledarji, Rokovniki, Vžigalniki, USB KLJUČKI, PISALA, OBESKI,... spletne in graeične storitve Dan odprtih vrat /6.1 I Robanov Kot 5, Solčava otvoritev in blagoslov pogostitev presenečenja družabno srečanje Napovedujemo: - ansambel Črna mačka • solčavske kulturnike - KUD Franc Herle • bobnanje na kante (Luka Venek in Gregor Plamberger) • pianistko Kristino Golob www. apartma-logarska.si www. pod-macesnovo-streho.si VOZILI SMO: MAZDA CX-Z CD173 CHALLENGE Po videzu atletski terene«, po duši uglajeni športnik Kdor čaka, dočaka. Tako se glasi star slovenski pregovor, ki se je še enkrat več izkazal kot resničen. Mazda je namreč pred nedavnim v Sloveniji začela prodajati model CX-7 s turbodizelskim motorjem, katerega so kupci pri tem športnem »terencu« pogrešali že od vsega začetka. Novinca so nam za krajši test posodili v salonu Avtomobili Skornšek v Velenju. C€7V/> \U Okonina 2, <7 3333 Ljubno ob Savinji TGL: 03 838 11 67 DELOVNI CAS: | pon. - pet. 6.30 - 23.00 g sob. 7.30 - 24.00 * Se vedno pečemo najbolj okusne pizze daleč naokoli! Razni okusi in razne velikosti ,, za vsak lačen želodček! VABIMO VAS N® - OKUSNE MALW * » Hamburgeru •' -JI Dl//ARA - SOLATE,, V ČASU MALIC VSAK DELOVNIK MED 9. IN 12, URO PIZZE 1.50 EUR C I NI JE! Pri nas se vedno dobro je - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) • BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV • VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU • OBDELAVA NAPUŠĆEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI ((fcSpeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad XU.rOS 838 XX 88 XM.08 838 XX 84 GSM: 041 468 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA 00 VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistiini učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! Najprej nekaj podatkov o novem 2,2-litrskem motorju s tehnologijo skupnega voda, ki smo ga v malce drugačni izvedbi prvič srečali v mazdi6. V »sedmici« zmore 173 KM in 400 Nm navora pri 2.000 vrtljajih. Motor ustreza okoljskemu normativu evro V in se ponaša z inovativnim sistemom selektivne katalitične redukcije, ki dušikov oksid v izpustih pretvarja v neškodljiv dušik in vodo. S tem motorjem CX-7 pospeši do 100 kilometrov na uro v 11,3 sekunde, najvišja hitrost pa znaša 200 km/h. Če vam je to premalo, izberite različico z 260-konjskim bencinskim motorjem, vendar v tem primeru ne pričakujte tako ugodne porabe goriva, ki po tovarniških podatkih v povprečju znaša le 7,5 litra dizelskega goriva. Velja poudariti, daje mazda CX-7 predvsem športni avtomobil, zato izraz terenec na začetku prispevka ni po naključju postavljen v narekovaj, ji pa zato nekaj lastnosti terenskega vozila (stalni štirikolesni pogon z aktivno porazdelitvijo navora, visok položaj med vožnjo in odlična vidljivost) daje enkratno prednost pred konkurenco. Mazda CX-7 je po dveh letih doživela prve lepotne popravke (tako zunanje kot notranje) ter nekaj tehničnih izboljšav. Pri opremi je mogoče izbirati med tremi paketi emotion, challenge in revolution. Testni avto je bil opremljen z vmesno različico challenge, kar je poleg samodejne klimatske naprave, električnega pomika prednjih in zadnjih stekel, 18-palčnih platišč, radijskega sprejemnika s CD-predvajalnikom, večinformacijskega zaslona in sistema za nadzor stabilnosti DSC pomenilo še tempomat, senzorja za dež in luči, sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah (TPMS), zatemnjena zadnja stekla in kamero za vzvratno vožnjo. Slednja učinkovito nadomešča zadnje senzorje, za manevriranje na omejenem prostoru pa bi si vsekakor želeli sprednje senzorje. Notranjost je na voljo v elegantnih črnih ali peščenih odtenkih, na športnem volanu z vgrajenimi stikali pa je na voljo vse, kar si voznik želi in potrebuje. Vožnja z dizelsko gnano mazdo CX-7 je kljub bistveno šibkejšemu motorju od bencinskega še vedno športno dinamična, udobna in varna. Pri slovenski izpostavi Mazde pričakujejo, da bo kupcev, ki se bodo v prihodnje odločali za takšno različico »sedmice«, več kot štiri petine. Franci Kotnik GASILSKA TROJKA LEPA NJIVA Za usklajeno sodelovanje v primeru nesreče Preizkusili opremo in svoje znanje V Solčavi so v okviru meseca požarne varnosti pripravili skupno tradicionalno, tokrat že 23. gasilsko vajo. Vaje seje udeležilo 57 članov petih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer PGD Solčava, PGD Jezersko, iz Avstrije prostovoljni gasilci iz Železne Kaple in Rebrce ter letos prvič tudi PGD Luče. Vaja je potekala na objektu zadružnega doma v Solčavi in ob njem. Predvidevalo se je, da je zagorelo v nadstropju, kjer so bili ujeti ljudje, zato je bilo potrebno reševanje zvišine in notranji napad po lestvi, kar so izvedli domači gasilci. Člani PGD Jezersko in Reberca so napravili klasično verigo z motorko za preskrbo z vodo, gasilci iz Luč pa so pogasili goreče vozilo, ki ga je nato ekipa tehničnega reševanja iz Železne Kaple razrezala. »Po končani vaji smo bili vsi udeleženci enotnega mnenja, in sicer, da je vaja dobro uspela. Tovrstno sodelovanje bo treba še okrepiti, saj je v primeru resnične intervencije velikega pomena usklajeno delovanje vseh enot, k čemur pripomorejo vaje in osebno poznavanje med člani enot,« je povedal poveljnik PGD Solčava Matjaž Krivec. Marija Lebar Leponjivski gasilci so se hitro odzvali na pomoč (foto: Benjamin Kanjir) V Lepi Njivi že dobra tri desetletja gašenje požara črpali na dveh mes-deluje gasilska trojka, kije ob more- tih. Ob tem so preizkusili vsebino bitnih intervencijah usposobljena, podarjene prikolice, kije opremljena da prva priskoči na pomoč. Lani ob ravno za tovrstne namene. Poleg tem času so v vidu boljše oprem- tega so pred časom popravili staro Ijenosti prejeli popolnoma oprem- motorno črpalko, ki je tako še ved-Ijeno gasilsko avtoprikolico, njeno no uporabna za črpanje vode. vsebino pa so tokrat preizkusili. Domačinom so se na vaji pridružili Ob mesecu varstva pred požari so mozirski gasilci. Tehnično reševalna leponjivski gasilci sredi oktobra izv- ekipa je posredovala z orodjem, s edli požarno vajo. S predpostavko, katerim so odprli vrata poško-da je ob cesti Mozirje-Lepa Njiva v dovanega vozila in mu odstranili potok Ljubija zapeljalo osebno voz- streho. Akcija je bila dobro vodena, ilo, kije ob tem povzročilo še gozdni pokazala pa je določene pomanjk- požar, so se vaje lotili nadvse resno. Ijivosti, na katere bodo udeleženi Kaj hitro po sproženem alarmu seje gasilci v primeru morebitnih pravih na mestu dogodka zbralo okoli dva- intervencij, bolje pripravljeni, jset domačih gasilcev. Vodo so za Benjamin Kanjir Prostovoljni gasilci iz Luč so pogasili goreče vozilo (foto: arhiv PGD Solčava) i TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Nazarčani na ogledu slovenske obale Turistično društvo Nazarje je ob 20-letnici delovanja za aktivne člane upravnega odbora pripravilo strokovno ekskurzijo na Obalo. Udeleženci ekskurzije so najprej obiskali podjetje Vina Koper, kjer so se prepričali o kakovosti tamkajšnje kulinarične ponudbe, nato pa so si ogledali Luko Koper. Sledil je ogled Sečoveljskih solin in sprehod po ulicah Pirana in Portoroža. Zanimiv dan so sklenili z večerjo v Kortah nad Izolo. HK V okviru strokovne ekskurzije so si aktivni 'člani upravnega odbora TD Nazarje ogledali Sečoveljske soline (foto: HK) ■ ilB / MEŽALNICA BARV ^ .àJ Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si I GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si BARVE IZŽAREVAJO ENERGIJO! Jesen je čas, ko se počasi selimo v svoja ognjišča. Zato sf svoje prostore prebarvajmo z barvami, ki izražajoTiaklonjenost in prijaznost. Novo v ponudbi: barve dekoral, že zmešane po novih trendih, katerih informacija izžareva energijo, prijaznost in harmonijo. dekoral k ■■ Ta veseli dan za mozirske zelišiar je V rumenih predpasnikih s slamnatimi klobuki, ozaljšanimi z bršljanom in s plodovi šipka, so v petek, 23. okto-bra, pričakali obiskovalce člani zeliščarske sekcije Društva upokojencev Mozirje. V drušlvenih prostorih je bilo vse v znamenju rožic, ne katerih koli, ampakzdravilnih. Na ogled so bile knjige in priročniki, herbarij, 92 rož in dišavnic, posušenih ali predelanih v praške, eliksirje in mazila, opremljenih z opisi zelišč, njihovih učinkovin in navodili za uporabo. Za domače ozračje so poskrbeli učenci mozirske osnovne šole. Povezovalec programa Anton Venekje obiskovalce spomnil na bogato izročilo zeliščarjev, ki sega tja do Hipokrata, na domačih tleh pa v Olimje in Stično, kjer je deloval znameniti pater Ašič. »Razvoj farmakologije je zaustavil zeliščarstvo,« je Na ogled je bilo 92 rož In dišavnic, posušenih ali predelanih v praške, eliksirje In mazila (foto: Ciril M. Sem) povedal, a ljudje zopet posegajo po zeliščnih čajih namesto tabletah pri »drobnih nevšečnostih z zdravjem«. 0 razstavi Zdravje iz narave in dejavnostih članov je spregovorila vodja sekcije Terezija Plaznik. »Vesel dan za mozirske zeliščarje« je plod malo več kot polletnega druženja trenutno 24 članov. Razstavljena zelišča pričajo o biotski pestrosti na območju Mozirja, namen razstave pa je predstaviti lastne izkušnje in »vzpodbuditi občane, naj čim več naredijo za svoje zdravje«. Svojega navdušenja nad aktivno sekcijo zeliščarjev nista prikrivala niti oba prva moža, župan Ivan Suhoveršnik in predsednik društva upokojencev Stane Podsedenšek. Andreja Gumzej Dan čarovni« v Pravljičnem gozdu Malim korenjakom so nadeli čarovniški make-up (foto: Marija Šukalo) make-up. Prijazna čarovnica Špela je v ustvarjalnem kotičku pomagala vsem, ki so se hoteli izraziti skozi risbice, narediti metto ali oblikovati bučo. Zvoki gonga, na katerega je zaigrala Špela Cvetko Penič iz Celja, so privabili tudi tetko Jesen. Ta se je podala po gozdu škratom naproti. čarovniki golaž. Zvečer so se tudi oni lahko prelevili v čarovnice in čarovnike ter zarajali ob kresu. Pravljični gozd z nočjo čarovnic še ni zaprl svojih vrat, saj bo še naprej na voljo vsem tistim, ki želijo vanj pokukati tudi jeseni ali pozimi. Marija Šukalo Pravljični gozd ob penzionu Na razpotju je po besedah lastnikov Andreje Bizjak in Primoža Plesnika letos izpolnil vsa pričakovanja, saj ga je obiskalo več kot dva tisoč ljubiteljev pravljic. Da bi dogajanje v njem še obogatili, sta zadnji dan v oktobru za svoje najmlajše obiskovalce in njihove spremljevalce pripravila Dan čarovnic. Osrednja tema popoldneva je bila čarovnica in čarovniško vzdušje, zato seje v lepotilnem kotičku čarovnice Uršule znašla dolga vrsta malih korenjakov, ki so želeli nadeti čarovniški Spotoma je otrokom pomagala najti skriti zaklad, v katerem so bile čarovniške srečke z različnimi presenečenji. Starejši so se ta čas mudili pri stojnicah aktiva kmečkih žena iz Solčave, kamor sojih zvabile njihove kulinarične dobrote. Za poživitev so si lahko privoščili različne čarovniške napoje, začaran kostanj in RAZSTAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ V PROSTORIH DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE LOGARSKA DOLINA [ CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Informativno srečanje za nekdanje delavke Elkroja Udeleženke so imele nekatera konkretna vprašanja (foto: Marija Lebar) Ljudska univerza Velenje je za delavke Elkroja, ki so vstečaju Izgubile delovna mesta, konec oktobra v Nazarjah organizirala informativni sestanek. Na njem so prisotne seznanili z nekaterimi možnostmi izobraževanja. Ena teh je program imenovan Most do izobrazbe ali krajše UŽU Ml. Programje namenjen odraslim, ki so se ali se še bodo vključili v nadaljnje formalno izobraževanje. Obsega 120 ur in zajema uporabna znanja za življenje. Med drugim nudi osnovno znanje računalništva, pisanje življenjepisa ali prošnje za zaposlitev, nekatere vsebine pa se lahko prilagodijo tudi potrebam in predlogom tistih, ki program obiskujejo. Kot sta povedali svetovalka na centru Vesna Elsner in strokovna sodelavka Svetovalnega središča Velenje Biserka Plahuta,je program neobvezen in povsem brezplačen. Sredstva zanj prispevata ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. Vjunijujeta program že obiskovalo trideset oseb, kar nekaj od njih seje sedaj odločilo za šolanje ali druge oblike izobraževanja in usposabljanja. Program UŽU Ml sicer ne daje izobrazbe, ki bi jo lahko izkazali s spričevalom, čeprav vsak, ki ga opravi, dobi o tem potrdilo. Pripomore k temu, da se brezposelne osebe ne čutijo socialno izključene, da se družijo in tako lahko poiščejo v sebi morebitne skrite sposobnosti za nadaljnjo poklicno življenjsko pot. Udeleženke srečanja so povedale, da potni stroški za vožnjo na različna usposabljanja predstavljajo izdatek, ki si ga nekatere med njimi zaradi izgube službe ne morejo privoščiti. Zanimale so se tudi za konkretno osebno svetovanje glede pridobivanja izobrazbe ali glede uveljavljanja doslej pridobljenih znanj. Kot so zvedele, se za oboje lahko obrnejo ali na svetovalko v Nazarjah ali v svetovalnem središču na Ljudski univerzi Velenje, kjer bodo dobile ustrezne odgovore. Marija Lebar Koebenhavn se bliža, ukrepaj zdaj! pobočju navzdol. Samo, da bo kap- ferencah in posvetovanjih, z vseh pa ital srečen! Vsaj začasno. Eden tak- prihajajo bolj slabi signali. Ukrepi, ki ih pogojnikov je na primer pogo- jih prelagajo strokovnjaki, bi močno jevanje EU, da bo sprejela zmanj- zarezali v življenje držav, korporacij Biti ali ne biti - Zemlji bije plat zvona Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! Z vse bolj hitrimi koraki se bliža okoljska konferenca pod okriljem Organizacije združenih narodov o novem podnebnem dogovoru. Konferenca bo med 7. in 18. decembrom letos v danskem Koeben-hanvnu. Nov podnebni dogovor bo zamenjal Kjotski protokol, katerega veljavnost se izteče leta 2012. Mnogi so mnenja, da bo to eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini človeške civilizacije, ekološki dan D, kjer se bodo politiki (voditelji) več kot 190 držav odločili, kako naprej. Ali se bodo uspeli dogovoriti za mednarodno in pravno obvezujoče ukrepe, s katerimi bi preprečili dvig globalne temperature za dve stopinji Celzija, ker bi le tako preprečili nepopravljive posledice globalnega segrevanja na ves svet, ali pa bodo ostali na pol poti in bo sporazum sklenjen z veliko pogojniki, stranskimi izhodi, skratka, s figo v žepu. In bodo spustili voz, imenovan človeška civilizacija, nenadzorovano po šanje izpustov za 30 odstotkov pod pogojem, da bi to storile tudi ostale razvite države. Drugače bo pristala na 20 odstotkov zmanjšanja. Priprave na to konferenco potekajo že dve debeli leti na številnih kon- in posameznikov. Marsikaj se bo moralo močno spremeniti, kar seveda nikomur ni pogodu. Najbolj so na udaru omejitve izpustov toplogrednih plinov, ki bi jih morali do leta 2020 na globalni ravni zmanjšati za najmanj 30 odstotkov glede na leto 1990, s tem, da bi morale industrijsko razvite države svoje izpuste do leta 2020 zmanjšati za od 25 do 40 odstotkov in države v razvoju od 15 do 30 odstotkov. To nikomur ne diši, državniki se izgovarjajo na gospodarsko in finančno krizo, podjetja na ogrožanje proizvodnje in zmanjšanje dobička... Ker menijo, da Slovenija pri tem ne igra dovolj aktivne vloge, so se naravovarstvene organizacije združile in pripravile peticijo na predsednika vlade, z naslovom Ukrepaj zdaj (Act Now). Z njo naj bi ga spodbudile, da se naša država zavzame za učinkovitejši program boja proti podnebnim spremembam. Najdete jo na svetovnem spletu. Do tega trenutka jo je podpisalo že skoraj sedem tisoč podpisnikov. Upam, da bo tudi vaš podpis pripomogel, da kasnejši rodovi ne bodo ugotavljalo: »Nekaj gnilega se je zgodilo decembra 2009 v deželi Danski«. In da na Maldivih njihovi vladi ne bo treba imeti »pravih« sej pod morsko gladino. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček FELIKS UGOVŠEK, FOTOGRAF IN ORGANIST 90 let življenja v družbi fotografije in glasbe Življenjska zgodba Feliksa Ugovška iz Gornjega Grada, ki je 5. novembra praznoval 90 let, je kot napet roman, v katerem se prepletajo ljubezen do glasbe, fotografije, družine in vojna doživetja. Dosežki teh let so vidni v priznanjih, ki krasijo njegovo hišo. Med njimi so priznanja občine. Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nadškofa Franca Krambergerja, priznanje za 70 let ukvarjanja s cerkveno glasbo in posebno priznanje papeža Janeza Pavla II. ŽE OD MLADIH LET ZAPISAN GLASBI Ugovšek seje rodil na Ramšakovi kmetiji v Florjanu pri Gornjem Gradu. Z mamo in starejšim bratom je na kmetiji preživljal svoja otroška leta in na to najbolj brezskrbno obdobje v življenju ga vežejo lepi spomini. Osnovno šolo je obiskoval v Radmirju, nato seje z mamo preselil v Gornji Grad, kjer je dobila delo na škofijski posesti. V tistem času je pričel obiskovati glasbeno šolo v Celju in ker v tem obdobju še ni bilo avtobusov, se je k pouku vozil kar s kolesom. Zaradi velike oddaljenosti mu je ravnatelj dal učna gradiva in mu dovolil, da se po dogovoru uči igranja na orgle s pomočjo takratnega organista kar v domači cerkvi. Tako je prakso za organista opravil v Gornjem Gradu. Prvo službo je dobil v Hinjah, kjer je kot osemnajstletnik prvič samostojno zaigral na cerkvenem koru. Po enem letu seje preselil v Cirkulane, kjer je deloval kot organist in cerkovnik. Leta 1940 je bil kot član zadnje generacije kraljeve vojske vpoklican na služenje vojaškega roka v Zagreb. V štabu IV. armade je delal kot sekretar v administraciji, ustanovil je svoj orkester in igral v vojaški godbi. Po začetku 2. svetovne vojne se mu je uspelo vrniti domov, kjer so partizani kaj kmalu ugotovili, da je že pred vojno deloval kot amaterski fotograf, in ga velikokrat prosili, daje fotografiral dogodke in ljudi. FOTOGRAFSKI VZORNIK ANTON JAMNIK Prvi fotoaparatje prejel od organista v Gornjem Gradu, veselje do fotografije pa je imel iz časov, koje bil sosed Antona Jamnika in gaje opazoval pri fotografiranju ter izdelavi fotografij. To njegovo znanje mu je tudi pomagalo v času nemške okupacije, daje lahko ostal doma in po naročilu nemške vojske fotografiral ljudi za legitimacije. Leta 1943 so ga prisilno mobilizirali in ga skupaj s 120 Slovenci poslali v Nemčijo. Tam je s soborci ob večerih kljub strahu prepeval slovenske pesmi. Zgodilo seje, da seje slovensko petje na Bavarskem ljudem tako prikupilo, da so morali prepevati vsako nedeljo pri maši in vedno, kadar so šli skozi mesto. Ironija teh dogodkov je, da v istem času v Sloveniji pri maši niso smeli prepevati slovensko, ampak latinsko. Po urjenju na Bavarskem so Ugovška poslali na fronto v Rusijo, kjer ni ostal dolgo, saj je bil v boju Feliks Ugovšek: »Rad bi napisal knjigo, kajti moje življenje je polno zgodb in dogodkov, ki bi jih rad delil z drugimi.« ranjen v levo roko, ki so mu jo kasneje zaradi gangrene amputirali. Kot vojnega invalida so ga poslali na rehabilitacijo v Prago, kjer so mu omogočili študij na vojaško tehnični univerzi. Tega ni dokončal, saj so nemške sile zaradi napredovanja ruskih sil na zahod zapuščale Prago. Tako se je Ugovšek ob koncu vojne vrnil domov živ, toda brez roke, ki jo je nujno potreboval za dela, kijih je imel najraje, fotografiranje in igranje na orgle. Toda za pogumne in vztrajne ni ovir. Ugovšekje z eno roko igral na orgle, samo privaditi seje moral, prav tako je bilo tudi s fotografiranjem. OVEKOVEČIL NEŠTETO DOGODKOV Po končani vojni je kot vojni invalid pridobil diplomo za fotografa in bil dolga leta edini poklicni fotograf v dolini. Njegove fotografije krasijo večino domov, saj je preko objektiva obeležil nešteto pomembnih dogodkov; od porok, obhajil, birm, rojstnih dnevov in ostalih praznovanj. »Najraje sem slikal otroke s torto. Vsak je imel drugačen izraz na obrazu,« je povedal Ugovšek, »pa tudi poroke so bile vedno lepe, ker je to veličasten dogodek za vsak par.« Poročen je že 61 let in v zakonu se mu je rodila hčerka Justika, kije poklicno sledila očetovim stopinjam. Zadnji leti je v svojem domu sam, saj doma ne more skrbeti za ženo, ki jo pesti bolezen, jo pa vsak dan obišče, saj je nastanjena v gornjegrajskem domu za starostnike. Ko pripoveduje zgodbe svojega življenja, se vedno ustavi pri tej, kako rad bi, da bi z ženo še vedno lahko živela skupaj. »Po toliko letih se ne morem kar sprijazniti s tem, da sem ostal sam. Rad bi, da bi se lahko vrnila domov, kajti življenje v dvoje je lepo.« ŠE VEDNO ZELO AKTIVEN Ugovšek, ki je v pokoju že dolga leta, tudi sedaj z zanimanjem spremlja razvoj fotografije, še vedno rad fotografira inje navdušen nad novostmi v tej panogi. Njegova zbirka fotografij je ogromna. Vsako nedeljo skrbi za spremljavo cerkvenih pevcev na orglah v gornjegrajski katedrali in jih uči novih pesmi. Poleg že izdanih treh zbirk cerkvene glasbe pripravlja še eno. »Rad bi napisal knjigo, kajti moje življenje je polno zgodb in dogodkov, ki bi jih rad delil z drugimi,« še dodaja Feliks Ugovšek, ki pri svojih letih še načrtuje veliko stvari, še vedno vozi avto in spremlja vse aktualne dogodke. Kljub temu daje vojni invalid, pravi: »Vedno sem sam poskrbel zase, nikoli nisem bil na plečih drugih,« s čimer želi povedati, da ni nič nemogoče, če je v človeku dovolj energije in dobre volje. Štefi Sem Sodelavci novic v 40. letu izhajanja: Na fotografiji (stran 40) v prvi vrsti z leve: Uroš Kotnik, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Franci Kotnik, Helena Kotnik, Tatiana Golob; v drugi vrsti: mag. Borut Repše, Marija Jurak Trogar, Marija Lebar, Fanika Strašek, Petra Kanpič, Cvetka Kadliček, Štefi Sem, Irena Drobež; v tretji vrsti: Andreja Gumzej, Beno Kanjir, Ciril M. Sem, Igor Solar, Franjo Pukart, Marijan Denša, Jože Miklavc. Manjkajo: Alenka Klemše Begič, Anja Pukart, Jan Zajc, Franjo Atelšek, Igor Pečnik, Roman Mežnar, Špela Robnik, Tomaž Križnik, Urška Krajšek. ____________________________________________—J ŠMARTNO OB DRETI Ob prazniku krajevne skupnosti humanost in rekreacija V krvodajalski akciji ob prazniku krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti je 24. oktobra življenjsko tekočino poleg številnih darovalcev iz Zgornje Savinjske doline darovalo tudi večje število gasilcev. Tako so ljudje, ki rešujejo imetje pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požari, pripomogli tudi k reševanju življenj. V Šmartnem je kri darovalo 81 posameznikov iz različnih krajev naše doline. Naslednji danje bil rezerviran za pohod na Lipo. Pohodniki so se izpred gasilskega doma podali mimo pokopališča preko Farkaševih do Lipe. Za prijetnejše druženje so s kratkim programom poskrbeli malčki iz šmarskega vrtca, z ubrano pesmijo pa tudi sami udeleženci. Ob spustu v dolino so se podali mimo Bračunovega mlina in Goloca ter Krnčevega. Pred gasilskim domom so ob golažu nadaljevali s prijateljskim pomenkovanjem in druženjem. Tovrstno druženje je bilo letos prvič, a bo po odzivu udeležencev verjetno postalo tradicionalno. Marija Sukalo Pohodniki so se podali na Lipo (foto: Marija Sukalo) Matična kronika za mesec oktober 2009 ROJSTVA: Rodilo seje sedem dečkov in osem deklic. POROKE: Kristijan Remic iz Pustega Polja in Tina Kadliček iz Nazarij, Vincenc Krajnc in Julijana Klaneček iz Bočne, Marko Turnšek iz Pod-vrha in Janja Zorko iz Dolenje vasi, Jaka Aškerc in Nina Črepinšek iz Globokega, Janez Suhoveršnik in Slavica Prislan iz Bočne, ivan Gril iz Andraža nad Polzelo in Sabina Sedovšek iz Lepe Njive. SMRTI: Marta Sem iz Raduhe, Helena Šemenc iz Nazarij, Alojzija Potočnik iz Nove Štifte, Robert Teržan z Rečice ob Savinji, Stanislav Pahič z Ljubnega ob Savinji, Stanislava Pirečnik iz Nazarij. VELIKA NEDELJA »Zaključni izlet« gornjegrajskih upokojencev Gornjegrajski upokojenci so za letošnje leto zaključili sezono izletov. Zadnji letošnji izlet za člane UO in NO ter ostale člane društva je bil v oktobru. Pot jih je zopet vodila proti Prekmurju, vendar so tokrat pot nadaljevali na Madžarsko. Po postanku za manjše nakupe so se vrnili v Slovenijo in si VETERANSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Ekipa Glin jesenski prvak Končal se je jesenski del veteranske lige v malem nogometu, kije potekala na igrišču Športnega društva Vrbovec v Nazarjah. Na prvem mestu bo prezimila ekipa Glin, ki je jesenski del končala brez poraza. Sledita ji Ljubno s 14 točkami in Davidov hram s 13 točkami. Ostale ekipe so se razvrstile od 4. do 8. mesta. Kljub ne več rosnim letom so ekipe prikazale lep in dopadljiv nogomet. Tudi vodilni strelec Boris Tomažič (11 zadetkov) prihaja iz ekipe Glin. Lestvica po jesenskem delu: 1. Glin 21,2. Ljubno 14,3. Davidov hram 13,4. Polda's 8,5. Zgornje Nazarje 8,6. JK Kaker 5, 7. Kokarje 4, 8. Mizarstvo Potočnik 4. Edo Golob ogledali grad in cerkev v Veliki Nedelji, nato pa v okolici Ormoža z poznim kosilom zaključili prijeten dan. Septembrski izlet pa je upokojence popeljal po Kozjaku. Obiskali so Sveti Duh na Ostrem Vrhu, v Dravogradu so si ogledali visoko tehnološko opremljeno kmetijo Klančnik in se popeljali po obori za divjad. Ogledali so si znamenito vas Šentanel, nato pa so se preko Pliberka in Pavličeve- ga sedla vrnili nazaj domov. Za letošnje leto društvo ne načrtuje nobenega izlet več, pač pa se že pripravlja na dejavnosti, povezane s praznovanjem novoletnih praznikov. V septembru pa so članice Spominčic ponovno pričele z ročnimi deli. Dobivajo se vsak torek, medse pa vabijo tudi druge članice, ki jih veseli ročno delo. Karlina Mermal Člani gornjegrajskega društva upokojencev so si ogledali znamenitosti Velike Nedelje Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju — ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/07,70/08-ZVO-1B) in 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11 /07), Občinski svet Občine Mozirje na svoji 26. redni seji, dne 26.10.2009 sprejel sklep, s katerim z JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve UN). 2. Ureditveno območje obsega zemljišča pare. št. v k.o.Mozirje: 343/2, 362/4,140/1,140/2,140/3,140/4, 139/1,139/2,118/1,118/2,117,105/6 in 105/32. Za potrebe priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo so v spremembe in dopolnitve UN vključena tudi naslednja zemljišča pare. št. vk.o. Mozirje: 106/1, 106/14,105/33,105/34,105/12,98/1,98/2,96/3, 87/8,88/1,680/2 in 862/4. 3. Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev UN bo potekala od 16.11.2009 do vključno 16.12.2009. Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Mozirje, sejna dvorana (2. nadstropje), Šmihelska c. 2, Mozirje, v času uradnih ur Občine Mozirje (ponedeljek, torek od 8.00 do 15.00 ure, sreda od 8.00 do 17.00 ure in petek 8.00 do 13.00 ure). 4. Javna obravnava bo v prostorih Občine Mozirje, sejna dvorana (2. nadstropje) Šmihelska c. 2, Mozirje, dne 25.11.2009 ob 17. uri. 5. Predloge, mnenja in pripombe v zvezi s spremembami in dopolnitvami UN bo možno vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve, jih posredovati pisno na naslov Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje s pripisom »Pripombe - javna razgrnitev sprememb in dopolnitev UN«, podati pisno na javni obravnavi ali posredovati po elektronski pošti na naslov: obcina@mozirje.si (zadeva: »Pripombe-spremembe in dopolnilve UN«). Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. 6. Šteje se, daje pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču do pripomb, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano načrtovalcem sprememb in dopolnitev UN. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. 7. Javno naznanilo stopi v veljavo z dnem objave v Savinjskih novicah, na oglasni deski Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje ter na spletni strani občine Mozirje (http://www.mozirje.si). Številka: 032-0006/09 Mozirje: 26.10.2009 Župan Občine Mozirje Ivan SUHOVERŠNIK KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Klubski prostor z novo strešno kritino V zadnjih dnevih oktobra so se člani zgornjesavinjskega kinološkega društva udeležili dolgo načrtovane delovne akcije. Zaradi dotrajane strehe nad klubskim prostorom v Varpoijah so jim ob vsakem deževju uhajali pogledi proti ostrešju v strahu, da bi začelo točiti. Neutrudni člani društva so kljub precejšnemu finančnemu zalogaju streho obnovili, a ob prihodu na vadbeni prostor ob pogledu na novo strešno kritino že pozabljajo na vse stroške in vloženo delo. Ferdo Hrovat Člani zgornjesavinjskega kinološkega društva pri obnovi strehe RACE ACROSS AMERICA 2009 TUDI NA FILMSKIH PLATNIH Dokumentarec predstavlja delo celotne ekipe V kinu Metropol v Celju so predzadnji četrtek v oktobru premierno predvajali dokumentarni film Race Across America 2009. V njem je avtor Dušan Selič predstavil vsa dogajanja na letošnji kolesarski dirki preko Amerike, ki sta se je udeležila tudi Ljube-nec Erik Rosenstein in Celjan Tomaž Perčič s svojim E-Hub tea-mom. Ultramaratonska kolesarja Tomaž Perčič in Erik Rosenstein sta 5.000 kilometrov dolgo progo prevozila v kategoriji dvojic kot druga. Seveda brez uigrane ekipe tega ne bi zmogla. Slovenski navijači savinjskega kolesarskega para niso mogli videti, kaj vse se je v Ameriki dogajalo. Prav zaradi tega je nastal kratek dokumentarni film, s katerim so poskrbeli, da so ljubitelji kolesarstva spoznali delo celotne ekipe. V dokumentarcu je predstavljeno tudi E-hub gibljivo kolesno pesto, ki je skonstruirano in izdelano za odpravo mrtvega hoda gonilk, s tem pa kolesarju omogoča večji izkoristek in prihranek energije. V principu je sestavljeno iz ohišja in notranjega dela pesta. Od do sedaj znanih kolesnih pest se razlikuje predvsem v namenu in konceptu same sestave pesta. Prav ta inovacija je poleg uigrane ekipe pripomogla ultramaratonskima kolesarjema Rosensteinu in Perčiču, da sta dosegla tako dober rezultat. Marija Sukalo Šport, Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Pohod proti nedovoljenim vožnjam v naravi V nedeljo, 18. oktobra, seje pohoda na Menino, ki ga je odsek za varstvo narave Planinskega društva Gornji Grad organiziral ob praznovanju mednarodnega dneva hoje udeležilo kar 80 pohodnikov. Pohod je potekal v okviru vseslovenske akcije Komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije, za katero je dalo pobudo PD Gornji Grad. Namen akcije je bil opozoriti slovensko javnost in državo na neurejeno problematiko nedovoljenih voženj v naravnem okolju, ki se z vsakim letom povečuje in tako povzroča vse večje negativne posledice za naravo in ljudi. Pohoda se je udeležilo 30 članov domačega planinskega društva, razveseljiva pa je bila tudi močna podpora s strani ostalih planinskih društev, saj se jim je pridružilo kar 50 pohodnikov iz skupno 14 društev iz vse Slovenije. Med njimi sta bila tudi dva pripadnika gorske enote slovenske policije, predstavnik organizacije Mountain Wilderness Slovenija ter predstavniki Kolpingove-ga združenja Slovenije. Po prihodu v dom na Menini se je razvila zanimiva debata, kjer so si pohodniki izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi z nedovoljenimi vožnjami v naravi, s katerimi se srečujejo po vsej Sloveniji in se izrekli k čimprejšnji ustrezni ureditvi te problematike s strani države. Vse udeležence pohoda je organizator nagradil z brezplačno malico in pijačo ter se jim zahvalil za množično podporo. Lojze Gluk Ob praznovanju mednarodnega dneva hoje se je na Menino podalo kar 80 pohodnikov (foto: Franc Pahovnik) NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Izjemni rezultati v jesenskem delu ligaških jšim selekcijam. Izjemni rezultati so odraz dobrega dela trenerjev in zagnanosti igralcev. Z novembrom se treningi selijo v Športno dvorano Mozirje, kamor Nogometno drušlvo Mozirje vabi vse nogometa željne otroke iz celotne Zgornje Savinjske doline. Roman Mežnar ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Pričakovana zmaga Ljubenk Odbojkarice KLS Ljubno so v sedmem kolu gostile ekipo Celja Eko plus. Vlogo favoritinj so pred tekmo imele domače igralke in sojo z gladko zmago tudi upravičile. Že v prvem setu seje videla razlika v kvaliteti, tako da so ga domačinke zanesljivo dobile z rezultatom 25:12. Drugi set so gostujoče igralke začele nekoliko bolj pogumno in bile enakovredne do rezultata 16:15, nato so naredile nekaj napak in set se je končal z zmago domačink z izidom 25:19. Tudi tretji setje pripadel domačim igralkam, na koncu zadnjega seta pa so nastopile tudi igralke, ki manjkrat dobijo priložnosttekmovanja. Končni rezultat 3:0 (25:12; 25:19; 25:5) je potrditev dobre igre celotne ekipe. S to zmago ekipa KLS Ljubno zaseda trenutno peto mesto. ArtPuk Mladi mozirski nogometaši dosegajo izjemne uspehe Nogometno navdušenje spodbujeno z dobrimi predstavami slovenske izbrane vrste je čutiti tudi v naših krajih. V okviru ligaških tekmovanj, kijih organizira Medobčinska nogometna zveza Celje uspešno nastopajo vse selekcije mozirskega nogometnega društva. Konec oktobra se je zaključil jesenski del ligaških tekmovanj. Mozirski kadeti (U-l 6) drugo leto nastopajo v 2. kadetski ligi v konkurenci štirih klubov, ki tekmujejo v šestkrožnem tekmovalnem sistemu. Po devetih odigranih tekmah zasedajo 2. mesto s šestimi zmagami in tremi porazi. Starejši dečki (U-l4) nastopajo v 1. ligi in brez poraza trdno držijo prvo mesto. Podobno uspešna je selekcija U-l 2, ki nastopa v 3. ligi inje zabeležila samo en poraz. Za prihodnost omenjenih selekcij se ni potrebno bati, saj v društvu delujeta še dve selekciji otrok do deset let. Po besedah predsednika društva Matjaža Purnata le-ti z enako mero zavzetosti sledijo stare- • OKRADENI SNEŽNI TOPOVI Golte: 27. oktobra so delavci na Golteh opazili, daje neznani storilec s snežnih topov na progi Blatnik odmontiral in ukradel šest koles. Lastnik je s tem dejanjem oškodovan za okoli t.600 evrov. • POLICISTI ZASEGLI DROGO Nazarje: 30. oktobra v večernih urah sta policista med postopkom z občanom v Nazarjah zasegla prepovedano drogo. Občan je med postopkom napadel policista in jima poskušal preprečiti uradno dejanje. Policista sta storilca obvladala in mu v skladu z Zakonom o kazenskem postopku odredila 48-urno pridržanje. V obravnavo osumljenega seje vključila krimihalistična policija Policijske uprave Celje, ki je pri osumljenemu opravila hišno preiskavo. Zoper storilca sledi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja, ogrožanja varnosti in poskusa omogočanja uživanja prepovedanih drog. • VANDALI OBRNILI VOZILO NA STREHO Šentjanž: Lastnik osebnega avtomobila je minuli teden le-tega parkiral ob cestišču v Šentjanžu. V noči na 31. oktober so vozilo neznani vandali prevrnili na streho. Lastnik vozila je znan, zato bo sam poskrbel za njegovo odstranitev • POŠKODOVAN V NOCI ČAROVNIC Žekovec: Občan iz Mozirja je 1. novembra prišel na policijsko postajo in povedal, da sta ga ponoči med javno prireditvijo v baru v Žekovcu pretepli dve znani osebi. Poškodovani je iskal zdravniško pomoč, na podlagi obvestila o telesnih poškodbah bo policija zoper storilca ustrezno ukrepala. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica I04c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIHPOLIC in «J* • DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA rti: 98. i ■92.. °41/6, 311 Ni življenje največ! Večje lepo življenje in za lepim življenjem lepa smrt. Največpaje: za lepo smrtjo še lepše življenje. (Ksaver Meško) ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija SLATINŠEK iz Mozirja (I3.9.I923 - 27.10.2009) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala našemu bratrancu g. župniku Petru Orešniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, g. A. Plazniku za ganljive besede slovesa in zdravnici dr. Karmen Fiirst za skrb in nego v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni www.savinìske.com ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu po hudi bolezni zapustil dragi brat in stric Mihael LESKOVŠEK iz Šmihela 25 (21.9.1931 - 24.10.2009) Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sestri Frančiški in zdravstvenemu osebju za skrb. Vsi njegovi p v Zahvale ] ^aAuala/ tiagtčni Lo nenadomestljivi/ izgubi/ naše drage/ c VeyW^mAe' (11.1.1992 -23.10.2009) iBho zaprem, u spomina/ vedno tebe/ uzrem. cVUhjer/ to no uv to (ioti ... Spomin na/ teAe/ večno (o žtvel/, nikoli ti od' nas/ ne/ toč odšla/, v/ naših srcih vedno (oš živela/. lita/) iskreno se/ zahvaljujemo vsem/, (zi ste/ nanv v teh/ težkih/ trenutkih/ pomagali in siali■ oh strani/, izrekali sožalje/, darovalisoeče, cvetje/in za svete/maše. stuoia/ gospoda/ monsinjorjo ‘j)ožeta/ (:Viatana,rjti/, gospodo župniku Ferdinandu/ čHukaaiju, in diakonu/ Stanko za- lepo opravljeno/ sveto mašo in pag.re.lmi/ odred. ^Zahvala/ tudi' vsem govornikom za,- ganljive/ poslovilne/ govore/, kakor tudi pevcem Z/ Pdabrovelj. Posebna/ zahvala velja-ožjim sorodnikom, sosedam (PSjošavcem), pri ja teljem in znancem, vaščanom, oličanom, sošolcem Lz/ osnovne in srednje šole, učiteljskemu/ zèorn, gasilcem iz Prostovoljnega gasilskega društva/ Pobrežje/ oh Savinji, gasilcem lz- ^hgasilke zveze ZZgornje/ Savinjske doline, sa vinjsko-šaleške gasilske regije, podjetju/ cìh Sc)ù, oddeleh plastika/, izmena 2), društvo absolventov srednje/ kmetijske šole Šentjur, eZgomjesavinjskt ktneUjski- zadrugi cYHazirje/, predstavnikom Slovenske ljudske/ stranke in Slovenski ženski zvezi Slovenshe ljudske stranke', številnim slovenskim občinam ur županom. cl/sem, ki boste postali ob/ njenem preranem grobo, prižigali svečke in mislili nanjo, iskrena/ hvalo. 'ŠZalujoči vsi njeni Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti Jože, nikoli ne umrejo. Kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate. ZAHVALA ob boleči izgubi sina in prijatelja Jožeta BREZNIKA (5.11.1960 - 22.10.2009) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti k večnemu počitku, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, poslovilni govor in druge darove. Hvala gospodu župniku Vikiju, za opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Hvala lovcem in pevskemu zboru. Hvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali in imeli radi. Žalujoči: vsi njegovi Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj, med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Mnogo prerano nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Stanislav PAHIČ z Ljubnega ob Savinji (24.3.1934 - 29.10.2009) V dneh neizmerne bolečine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za svete maše. Posebna zahvala velja ge. Gelei Šuster in ge. Miri Kolenc za nesebično pomoč pri negi na našem domu. Zahvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvala pogrebni službi Morana, pevcem in g. župniku Martinu Pušenjaku. Hvala tudi Šolskemu centru Celje in Poloni za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v takem številu pospremili na zadnji poti. Žena Jožica, sin Nani in hči Mojca z družinama C---\ 51 Tudi nas je prvi jesenski sneg presenetil “Tudi jaz berem Savinjske novice že 40 let,” reče Šale-čan Savinjčanu. “Jaz se s tako počasnim branjem na tvojem mestu ne bi hvalil.” Takt» je pokazal izračun Trije upokojenci se menijo o jubileju Savinjskih novic. Ne mine dolgo, kar se glede tega začnejo trenja. Prvi oporeka drugemu: “Kako lahko trdiš, da spremljaš Savinjske novice 60 let, če pa obstajajo samo 40 let?” Tretji miri prvega: “Pusti tega. Ta je bil rudar. Vedno na vse gleda skozi svoj bonificiran staž.” Ne vemo, če tale čarovnica na metli leti, videli pa smo nekatere, ki letajo za njo. Bulje pm opozorilo. Ito# zadnje Pijanec se kar se da nerodno useda v avtomobil pred gostilno. V tem se ob njegovem avtu ustavi marica. Policist mu nameri strog pogled, a vinskega bratca to ne ustavi. “Za vse bo bolje, da me ne poskušate ustaviti na cesti." “Kaj hočete s tem povedati?” “Da mi zavore ne delajo.” Kaj mo bo #o? Lučan daje nasvete svojemu mlajšemu bratu glede žensk: “Če fant premeri dekle z dovolj zgovornim pogledom, ji bo v vseh jezikih jasno, da hoče tisto, kar besede ne morejo opisati.” Bratec se zamisli in izusti: “Pa saj meni ni do tega, da bi mi igrala na harmoniko.” Dol«o je že od včatih Strici obujajo spomine na drugačne čase, nečak pa jih skeptično posluša. “Včasih je bilo toliko snega, da smo ga kidali od jutra do trde teme,” reče eden. “Včasih so bila v gozdovih tako debela drevesa, da sojih trije sekači podirali tri dni,” se spominja drugi. “Včasih je bilo v Savinji toliko lipanov, da si moral Savinjo poiskati med njimi,” ve povedati tretji. Nečak pa na vse to prida: “No, k sreči je danes dovolj eno ubogo drevesce za metlo, s katero pomedeš sneg preden greš v ribarnico po ribe, kjer vas poznajo že pol stoletja.” Cvetke M koprive) KO ROKE PRAVICE SE NI BILA NA KOMOLCIH KAPITALA Ciril M. Sem, fotograf Savinjskih novic in izven: »Tole vozilo ljudske milice je pa še izpred TOZD-ov, POZD-ov, SZDL-jev in karje še MR VR BR-jev iz bivše Jugoslavije. S tem strahom in trepetom so verjetno z lahkoto ulovili kakšen voz brez vprege, zaparkiran dvocikel ali staro mamko na poni kolesu, če ni pritiskala na pedala po klancu navzdol. Za njih je bil še fičo limuzina!« UPOKOJEN, A ŠE NE IZ VAJE Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Milica, vzemiva si presti, dokler nama jih ponujajo.« Milica Praprotnik, občanka občine Mozirje: »Franc, ti imaš najboljše preste!« Franc Pečnik, upokojeni pek se pošali: »Tri evre « Milica: »Sem vedela, da si zvit kot presta.« PREDEN VINČEK GOVORI Anka Rakun, županja občine Ljubno (desno): »Marija, katero nam boste danes na trgatvi zapeli?« Marija Basti, članica ljudskih pevk Lipa: »Tisto, da bo mož bolj žen ki všeč, če bo po pameti pil tisto reč.« Anka: »Aha, že vem, tisto, ki govori, da, če preveč ga je b'lo, bolje srečati ni ženo.« TONI INNAUER SNOV, S KATERO ČEBELE V PANJU ZLEP. REŽE NAUK O NASTAJANJU HRIBIN IN USEDLIN (foto: IS) PLANINASKA TRAVA, PLANINSKO SENO MESTO NA SICILIJI SKOTSKI IGRALEC (ALASTAIR) GLEDALIŠČE (ŽARG.) KUP, KOPICA SENA (KNJIŽ.) FRANCOSKI SKLADATELJ- JEAN OSMAN, TUREK ZEMELJSKI TEČAJ PODZEMELJS HODNIK TEKSTILNI IZDELEK VOLIĆ, MLAD VOL OŽINA NA MALAKI METULJ Z OČESCI NA KRILIH STISKALNI- OBRAT (POG.) KRALJEVA HČI LAKIRANJE SKALA V MORJU PLOČEVINAS- POSODA ZA PIVO SPRETNOST V PREPIRANJU, RAZPRAV- LJANJU PLETENA KOŠARA POSNEMALNI NoŽ ZA BARVO PRI BAKROTISKU SLOVENSKI POLITIK- DUŽAN ŽENIN ALI MOŽEV OČE ACETATNA CELULOZA AFRIŠKA DRŽAVA INDIJSKA FILM. REŽISER.-MIRA ŠIRJAVA PLAMENICA, SVETILO NA ,--££!£!____ POVRŠINSKA MERA DRUGO IME ZA ŽELVO KARETO ČISTINA V GOZDU SLUŠATELJ 1. LETNIKA NA UNIVERZI AMERIŠKA PROFESIONALNA KOŠARKA TEKOČI RAČUN ZNAČILNA VAS NA KAVKAZU TRETJA POTENCA ŠTEVILA ČAROVNICA Z OTOKA AJAJA HRVAŠKI SUKAR- MIRKO SLAVKO OSTERC ARABSKI ŽREBEC OSREDNJA KROŽNA SVETLOBNA ODPRTINA V KUPOLI TRAVA TRETJE KOŠNJE (NAR.) OKORNEŽ, ČLOVEK, KI TEŽKO HODI JUDOVSKA SOBOTA, DAN POČITKA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Pismar, impala, spacij, ker, Ka, cerkev, Mira, kos, anorak, tasta, dekoracija, oribi, Ivakić, RV, Ojta, Adu, Ostia, Elvas, oznanjenja, Kne, Ečka, Ted, Nedog, Arnold, ožaga, regrat MINI SLOVARČEK: NAIR- indijska filmska režiserka- Mira OCULUS- osrednja krožna svetlobna odprtina v kupoli PROPOLIS- snov, s katero čebele v panju zlepijo reže EKARIT- acetatna celuloza RIVIER- francoski skladatelj- Jean Pohod po Martinovi poti. 111. Organizator: PD Šmartno ob Paki. Dodatne informacije: 040 839 036. Pohod od Litije do Čateža. 7.11. Organizator: PD Polzela. Dodatne informacije: Zoran Štok, 041 754 778, zoran.stok@gmail.com. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov • Petek (6. november), ob 16.00. Pobrežje Slovesnost ob 65-letnici zasilnega pristanka zavezniškega letala • Petek (6. november), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Zvezdo želja____________________ • Petek (6. november), ob 17.00. Galerija Mozirje Okrogla miza: Iz oči v oči s sodobno umetnostjo ______ • Petek (6. november), ob 18.00. OS Rečica ob Savinji Večer slovenske besede, gost Ciril Zlobec_________________ • Petek (6. november), ob 19.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave EX TEMPORA Mozirski gaj 2009_____________ ■ Petek (6. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma ■ KMN Nazarje Glin : FC Branik Maribor_______ • Sobota (7. november), od 11.00 dalje. Mozirski trg Martinovanje______________________________________________ • Sobota (7. november), ob 18.00. Osnovni šoli Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Mežica___________________ » Sobota (7. november), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Koncert Staneta Vidmarja______________ > Nedelja (8. november), ob 10.00. Dvorana OŠ Trbovlje Košarkarska tekma - Rudar : Nazarje Input (pionirji U-14) • Nedelja (8. november), ob 14.30. Športna dvorana Litija Košarkarska tekma - litija : Nazarje Input (mladinci)_____ 1 Nedelja (8. november), ob 18.00. Samostan Nazarje Koncert renesančne glasbe dekliškega pevskega zbora Semibrevis iz Krakova_____________________________________ ■ Sreda (11. november), od 10.00 dalje. Mozirski trg Začetek pustnega časa - predstavitev kraljice, krst mošta... ■ Sreda (11. november), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Joško in čuha puha > Sreda (11. november), ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Zvezda želja__________________ ■ Sreda (11. november), ob 19.00. Osnovni šoli Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma ■ KLS Ljubno : Aliansa II (Šempeter) ■ Petek (13. november), ob 16.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hrastnik (pionirji U-14) MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarslvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p,, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektoijev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. INSTRUKCIJE Inštruiram matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. GSM: 031/656-902, e pošta: ales.podriznik@gmail.com. Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20,3330 Mozirje. GRIPOSIN, ANGINOSIN, PREHLADOL!! SPET V LEKARNO? ALI PA TUDI NE!!! SOLNE TERAPIJE! 031 788881, www.solni-tempelj.com. Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. KERAMIČARSKA DELA kvalitetno, estetsko, v dogovorjenem roku in po ugodni ceni! 03/838-81-33,041/483- 692; www. artus.si AArtus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VINSKA KLET FURLAN vabi v soboto, 7.11.2009,ob 13. uri, na brezplačno pokušino njihovih vin, v vinotoč na turistični kmetiji LEVC v Lokah pri Mozirju - Vabljeni! Vinska klet Furlan Klement & Valter, Zavino 22,5295 Branik. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče 25 - 200 kg ali starejše svinje za predelavo (300 kg); gsm 031 /223-484. Prodam morska prašička, par, mešanca med vrtinčastim in dolgodlakim morskim prašičkom; gsm 040/427-701. Prodam bikca sivca, težkega 125 kg, ter hlevski gnoj; gsm 031/759-955. Prodam bikca limozin, starega 7 dni; tel. 584-17-85. Prodam leto dni stare ovce, brejo teličko in krave molznice; gsm 041/519-643. NAJDENE ŽIVALI V Mozirju dobite pobeglega hišnega zajčka; gsm 031/472-966. DRUGO - PRODAM Meso mlade krave - polovico ali četrt - ugodno prodam; gsm 041/239-017. Krompir rdeči prodam - Cerklje na Gorenjskem; tel. 04/252-26-37. Suha smrekova drva, dolžine 25 - 30 cm z dostavo - prodam; gsm 041/783-630. Prodam deske za streho, 20 mm, cca 60 m2; gsm 041/324-409. Pasjo utico, malo rabljeno, dobro ohranjeno, poceni prodam; tel. 584-34-97. Ugodno prodam zimske pnevmatike znamke cooper (lite, vožene 1 zimo), dim, 195/50-15; gsm 051/366-155. Prodam jeklena platišča z gumami za ford focus - 14 col; gsm 041/289717. Ugodno prodam zim. pnevmatike 6 mm profila sava eskimo S3 165/70/13 col s kov. platišči za R elio, kangoo; gsm 031/621-317. Prodam računalniški monitor Samsung in miško, cena 15 eur; gsm 041/651-196. Prodam novo 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. DRUGO - KUPIM Kupim brzoparilnik - od 60 -100 litrov (alfa); tel. 584-52-36 - zvečer. VOZILA - PRODAM Prodam pegeot partner 1.0 HDI, letnik 2006, redno servisiran; gsm 041/680-832. VARČUJEM pri samu NAKUPUJEM "D topel O ITI skupina Ugodna ponudba do 16.11. 2009 4,80 EUR PVC dežna jakna rumena 46,90 EUR Električni radiator 0R-07F, moc 2000W 9 členov 3,59 EUR PVC dežne hlače Farmer, rumene Vroče cene: bio lesni briketi, češki premog TJtopdo'11 *£Mog češki kocka * REMOG Češki oreh 2,52 EUR 8,90 EUR Bio lesni briketi 10 kg Ceski premog v vreči, 30 kg rjavi kocka rjavi oreh SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska cesta 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 WWW S3 ITI SÌ Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 Celje - skladišče D-Per 5000023791,45 Ponudba velja od 28.10. do 18.11.2009. Popust velja za pnevmatik iz zali Center tehnike in gratin Celjska cesta 7, tel.: 03/713.65 92 ZIMSKI AVTOPLASCI Redne cene smo znižali za SE/C OOODfrCAR Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob nakupu pnevmatik priznavamo dodatni ■ 11 \ S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 34 0&P0C3GX7 &FQ2 0&POSGO , Boo dPoogOG] kjer je najnižji znesek A obroka 40 EUR. Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. ercatorPika Zbirajte lepe trenutke