St. 154 umni iiam nrrm muren) ir rrstu, v soDoto 25, lunua 1924. Posamezna številka 20 cent Letnik XLIX ilfhtj®, izvzemši po*ael]«k. v f/ jutrtj. Uredništvo: ul» Asiškegt Št. 20, L rt^strai M nrednfc.v pisma se ne sprejem«Kvx e Izdajatelj in odgov . ' Anton Oe rbec. — na Edinost Tisk tiskarne Edinost. Naijv. mata za mesec L 7.—, 3 mesec«. L 19.50, pol leta L 32.— In celo leto L 60.— 2a inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave št. 11-57- EDINOST PoMmezne Številke v Trstu In okolld po 30 cent — Oglasi se računajo v Sirokooti ene kolon« <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice* zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57. VIDOVDAN Po je na pomlad leta 1380. Turški sultan Murat je krenil z veliko vojsko nad Srbijo. V tistem času je vladal nad srbsko državo car Lazar. Srbi so se na mah zbrali okoli njega in on jih je povedel na Kosovo, kjer se je med obema vojskoma razvnela ena najkrvavejših bitk, kar se jih spominja svet. Sprva zmagovalni, so bili Srbi končno poraženi. V tej bitki so padli car La^ar in skoro vsi njegovi najboljši junaki in vitezi. Tudi turiki sultan je izgubil življenje. Ali to ni nč spremenilo na stvari. Srbsko carstvo, ki ga je malo 1 ' o opre j car Dušan povzdignil do veli-V sijaja in moči, je po nesrečni bitki \ o so vem postalo plen divjih Turkov. Bitka je trajala en sam dan. Ta dan je bil dan — 15. junija. V tistem času sta hneli obe cerkvi, rimska in pravoslavna, s^j skupni, julijanski koledar, TaK.o je bil v vseh krščanskih cerkvah, vzhodnih in zapadnih, dan 15. junija posvečen sv. Vidu. Danes pa slavijo pravoslvni sv. Vida 15. junija, katoličani pa. 23, ali — oo starem koledarju — tudi 15. junija. Bitka na Kosovem se je torej bila na dan sv. Vida —• Vidovdan. V zgodovini človeštva so bili dnevi, ki re tresli svet in narode tako, da so tudi jelovino samo zaokrenili na drugo pot. A !i nebeden takih dni se ni tako zarezal v dušo kakega naroda, kakor se je kosovski Vidovdan zarezal v srce in mozeg vsega srbskgea naroda. Spomin na ta usodni dan je prehajal iz ust v usta, od očeta na sina, od ene generacije v drugo. Okoli njega so se spletle neizmerne legende in pesmi, ki po svoji lepoti nadkri-ljujejo vse, kar je ljudska duša ustvarila kjerkoli na svetu. Tako je šlo to iz leta v leto, iz stoletja v stoletje, vse do današnje* ga dne. Od kod toliki čar v tem imenu? Pred vsem nosi to ime, Vidovdan, v sebi spomin na prošlost. Prošlost pred kosovsko nesrečo pa je pomenila: moč, slavo in veličino naroda in države. Ta prošlost se je sukala okoli vsega, kar je Srb imel, kar mu je v svetu povzdignilo glas in proslavilo njegovo ime. Pa je došel Vidovdan in vse to se mu zrušilo, propadlo, uničilo. Kar je narod z muko ustvaril v več stoletjih, je divji Turek v enem dnevu zmrvil in uničil. To je bil tisti usodni dan 15. junija 1389! Ali ko je Srb pomišljal na tisto, kar je biio. in na tisto, kar je izgubil, mu srce ni moglo ostati mirno. V njem te je upirala kri in je klicala po maščevanju proti surovemu zatiralcu in osvojevalcu. To razpoloženje je dvigala v njem tudi pesem in mu budila vero, trdno vero, da srbski narod doživi še en Vidovdan! Vidovdan, ki mu povrne, kar je že imel nekdaj. In tako se je v usodepolnem imenu — V idov-danu — stekla dvojna misel; na prošlost in na bodočnost, na tisto, kar je bilo, in na tisto, kar pride. V polnih petih stoletjih ni ta vodilni plamen nikdar ugasnil — niti ne za trenutek. Ni ugasnil niti tedaj, ko je srbski narod po prvih neuspelih vstajah moral položiti orožje in se razbežati po planit/ah, izseljevati se na daleč in celo tudi preko mej svoje širne domovine Pa tudi v času, ko je veliki praded današnjega jugoslavenske ga kralja Karadjordje izvo-jeval nad Turki prvo odločilno zmago — niti tedaj ni ugasnila vodilna luč Vidovdana. Se bolj je razplamtela kakor ga govori narodu: Še ni dovršeno veUko delo os vet e- Pa tudi v letu 1912, ko je bila na samem Kosovu maščevana poguba Lazarjeve vojske, ni ugasnila proroška luč, niti ni nič izgubila od svoje večstoletne sile. Nova do1.- je dala namreč Vidovdanu globoke in širši pomen, ker je proučevanje korena srbskemu, hrvatskemu m slovenskemu plemenu našlo, ne le, da je vsem trem plemenom isti koren, marveč da so jim isti tudi soki, ki dajejo njihovemu siti, - i moč in lepoto. In pokazalo se je, da se je ena veja z veličastno De Štefani o gospodarskem In finančnem položaju v Italiii ie jm.vp.'O pri Kurmanovu za vedno rešila -ipoii stoletij — tuja sekira neprestano grozila drugim vejam istega stebla, da bi jih odtrgala in vrgla ob tla. To sekiro je trebalo izbiti iz rok Nemcev in Madžarov. Z eno besedo: trebalo je osvoboditi brate, ki so ječali v robstvu teh dveh na-rodov-zatiralcev! V tem duhu je bil proslavljen Vidovdan leta trinajstega, prvega po veliki kosovski osveti. V tem duhu se je imel proslaviti Vidovdan tudi leta štirinajstega — ravno pred 10 leti. AH tudi sovražniki niso spali. Potomec zločinske rodbine Habsburgovcev, tisti nadvojvoda Fran Ferdinand, je hotel ravno na sam Vidovdan leta 1914 vstopiti triumfalno v glavno mesto Bosne ponosne, da pokaže Srbom, da drži on še vedno v rokah sekiro, ki naj se nekega dne spusti na glave Srbov, Hrvatov in Slovencev in jih jim odseka z enim mahom. Od časa aneksije Bosne in Hercegovine je ta nesrečn človek neprestano mahal in .cftepal s sabljo, kakor da ne more uča-kati, da ves naš rod na našem jugu iztrebi do kraja. Tako je storil tudi na dan 28. junija 1914. s svojim vhodom v Sarajevo. Ali ista visoka moč, ki je pred stoletji potisnila' Juditi v roke meč, da od-seće glavo sovražniku Holofernu — ista moč je potisnila na sam Vidotvdan mlademu Gavrihi Principu samokres, ki je zrušil Habsburgovca. To je zahtevala Previdnost, kj noče, da bi bili narodi sužnji! RIM, 27. Predsednik littoni je otvoril sejo senata ob 16. uri. Po prečitanju. in odobritvi zapisnika zadnje seje je državni podtajnik v finančnem ministrstvu on. Lissia odgovoril sen. Sinibaldiju na vprašanje, aH ne misli vlada znižati davek na poljedelske dohodke ali pa vsaj postopati pri pobiranju manj strogo. Državni podtajnik je rekel, da se je radi ogromnega dela in pičlega števila uradnikov tupatam dogodila, da je financa odmerila previsok davek; toda v takih slučajih so dobili uradi nalog, naj revidirajo prvotne postavke. Sen. Sinibaldi se je zadovoljil z odgovorom. Nato je dal predsednik besedo finančnemu ministru De Štefani ju. Finančna politika De Štefani pravi uvodoma, da je poslanska zbornica že odobrila začasni proračun do 31. decembra 1924. Sedaj zahteva tudi od senata odobrenja. Čas med sklicanjem poslanske zbornice in koncem poslovne dobe je bil prekratek, da bi mogla parlamentarna komisija natančno proučiti proračun. Od 1. 1901 do 1. 1924. se je samo 6 finančnih poslovnih dob otvorilo s proračuni, ki so bili redno odobreni z zakonom. Zadnjič se je to zgodilo leta 1913-14. Državni proračun za 1. 1925-26. ;n zaključitev tekočega poslovnega leta bosta predložena 1. januarja 1925-, to je po preteku 12 let redno, da bo parlament lahko izvršil svojo nalogo. Finančni minister je izvedel mnogo reform v državnem knjigovodstvu. Skrbel je v prvi vrsti za to, da preuredi dokumente v državnih računih tako, da bo imel vpogled v poslovanje lahko vsakdo. Na upravnem polju je gledal, da skrči kolikor mogoče finančno upravo. Odpravil je 5 generalnih ravnateljstev in 50 divizij; uradništvo pri osrednji upravi je skrčil za 500 ljudi. Demografsko gibanje in brezposelnost Medtem ko je med vojno in deloma tudi po vojni nazadovalo zbiranje kapitala v Italiji, medtem ko je bila njena notranja in mednarodna gospodarska organizacija globoko pretresena, medtem ko se italijanskim izseljencem zapira dohod v najbolj bogate dežele, naraste italijansko prebivalstvo vsako leto za 440.000 ljudi; to naraščanje 'odgovarja 12% „. Italijanska zemlja. postaja torej od dne do dne vedn^ bolj tesna za svoje sinove. Toda kljuo temu izrednemu naraščanju prebivalstva brezposelnost pojema. L, 1922. je bilo v Italiji 299.000 brezposelnih, L 1923. 246.000; letos je bilo brezposelnih januarja meseca 281.000, februarja 259.000, marca 218.000 in aprila 17,7,000 delavcev. Ti podatki so torej zelo tolatžljivi; še posebno, ako pomislimo, da je bilo v preteklem letu na Angleškem, ki je tako bogata država 1,284.000 delavcev brez dela. Gospodarstvo in finance Italija preživlja gospodarsko krizo, ki jo preživljajo pač tudi vse države, katere so se udeležile svetovne vojne. Gospodarstvo se je jelo polagoma dvigati, ker se vrača v deželo mir, ki veliko pripomore k zmanjšanju rizika pri zasebnih podjetjih. Ni res, da se število majhnih posestev krči, ampak res je ravno nasprotno. Tudi industrija ne zaostaja za poljedelstvom. V teku prvih 5 mesecev je bilo investirano 1 milijarda in 979 milijonov. Število falimentov se od meseca' do meseca krči, tako da se bo izenačilo s predvojnim. Železniški promet je narastel tekom prvih 4 mesecev za 766.000 stotov. Promet v trgovskih pristaniščih je narastel za 3.000.000 registrskih ton. Izvoz narašča v večji meri kakor uvoz. V teku prvih 5 mesecev je narastel izvoz za 1.494 milijonov v primeri z izvo-I zom v istih mesecih 1. 1923, medtem ko i je uvoz narastel le za 254 milijonov, tako i da je razlika med izvozom in uvozom v istem času padla od 3171 na 1922 milijo-!nov. Konsum neobhodno potrebnih (meso, I olje, kruh, sladkor) in luksuznih živil (vino, tobak, pivo) prekaša za 1/4-1/3 predvojni konsum. Seveda to gospodarsko zboljšanje se bo postopno nadaljevalo le pod pogojem, da vlada v deželi socijalni red. Nato je finančni minister na podlagi podatkov dokazoval, da ni res, da so davki pretirani. Pri tem je naštel vse davčne reforme, ki jih je izvedel, odkar je finančni minister. Ravnovesje ▼ državnem proračunu Dne 30. junija se zaključi poslovno leto 1923-24. s primanjkljajem, ki bo znašal 700-800 milijonov, ki pa odgovarja znižanju državnega dolga. Ko bi sedanja vlada ne izdala toliko za poravnavo vojne odškodnine, bi se to poslovno leto zaključijo s popolnim ravnovesjem. Ko je De Štefani prevzel -finančne posle, je znašal primanjkljaj 3 milijarde 376 milijonov, ki ga je on skrčil na 2 milijardi 616 milijonov, kljub temu, da je proračun težil znesek 1 milijarde 750 milijonov, določen za poravnavo vojne odškodnine. Ako se bodo državne finance v tem koraku boljšale, bo v poslovnem letu 1924-1925 mogoče odstraniti še primanjkljaj« ki presega znesek be-nečijskih obligacij. Državni proračun 1925-26. pa bo 1. januarja 1925. predložen zbornici in senatu v popolnem ravnovesju. Ljuba Jovanović na vidiku Velik del radSkalcev za koncentracijsko vlado - Pribičevićeva skupina prestopi v radikalsko stranko? BEOGRAD, 27. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala do 13. 30. Na dnevnem redu je bila razprava o raznih vprašanjih, predvsem pa o notranjem vprašanju. Kabinet presoja položaj optimistično. Minister zunanjih poslov dr. Ninčić je poročal o incidentu na Uncu in o izidu preiskave, nakar se je resno govorilo o razpustu «Orjune». Proti temu pa so odločno nastopili samostojni demokrati, njim na čelu Pribičevič. Radi tega ni bil sprejet nikak pozitiven sklep. Kljub odgoditvi narodne skupščine vlada v prostorih narodne skupščine precej živahno življenje. Skoro vsak dan se zbirajo na seje vladne kakor tudi opozicijske skupine. V vladnih krogih računajo s skorajšnjim odhodom ministrskega predsednika Pašiča na Bled kjer mu bo kralj — po mnenju vlade — poveril mandat za sestavo volilne vlade. Opozicija je seveda nasprotnega mnenja. Kljub zanikanju s strani radikalskega kluba, trdijo zemljoradniki, da se bijeta v radikalsld stranki 2 struji za premoč: na eni strani Nastas Petrovič in Stanjič, na drugi pa Pašič. Ljuba Jovanović da je | pripravljen prevzeti vodstvo stranke, toda i le tedaj, ako se Pašić umakne. Zmerna j struja v radikal ski stranki je prepričana, | da bi bile volitve škodljive; radi tega je | za koncentracijsko vlado, ki naj bi jo se-! stavil Ljuba Jovanović. Zdi se, da ima ta j moč v radikalskem klubu večino; toda i kljub temu ne misli nastopiti proti Pašiču. Iz zemljoradniških krogov poročajo, da namerava Pribičevič te svojimi poslanci prestopiti v radikalski klub in sicer vsled tega, ker je imelo Davidovićevo potovat nje po Dalmaciji in Primorju velik uspehu Davidović se povrne s potovanja v nedeljo; po njegovem povratku bo imel opo» zicijski blok plenarno sejo. Zaključitev jugoslo vensko-madžarskih pogajanj BEOGRAD, 27. (Izv.) Danes popoldne se je vršila zadnja seja jugoslovenskih in madžarskih delegatov. Na seji je bilo podpisanih 6 dogovorov med Jugoslavijo in Madžarsko. Za Jugoslavijo je podpisal pravosodni minister Peric, za Madžarsko pa delegat Wodiamer. ItaJijansko-jugoslovenska trgovinska pogajanja zopet na mrtvi točki BEOGRAD, 27. (Izv.) Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se še niso nadaljevala, ker so italijanske zahteve prevelike. Bati se je, da se bodo pogajanja vsled teh zahtev odložila. Ahmed Zoglou v Beogradu BEOGRAD, 27. Ahmed Zoglou je prispel v Beograd. Bil je sprejet v avdijcnci od Pašića. Velik del albanskih beguncev je dospelo v Sarajevo, kjer so se iz strahu naselili. Jngoslovenski kralj odpotuje v Pariz avgusta meseca. Beograjska «Pravda» poroča, da je obisk jugoslov. kralja v Parizu odložen na mesec avgust. Minister vnanjih zadev dr. Ninčić bo odpotoval po konferenci Male antante, ki se vrši okoli 12. julija v Pragi, v Pariz, da uredi vprašanje kraljevega obiska. Slovesna paćastltea spomina posl. Hotteottuo po ose] Italiji RIM, 27. Proslavitev spomina poslanca Mat-teottija je bila impozantna. Varnostna oblastva so ukrenila vse potrebno, da se preprečijo neredi. Strategične točke mesta so bile zasedene po vojaštvu. Policija je zaplenila proglase, v katerih se je pozivalo delavstvo, naj se vzdrži dela ves dan ter naj nosi cvetje na mesto, kjer je bil ugrabljen poslanec Matteotti. Kljub temu, da so biH shodi in sprevodi prepovedani, se je okoli 9.45 zbrala na mestu, kjer je bii ugrabljen Matteotti, precejšnja množica občinstva, ki je po 10. uri zelo narastla. Na tem mestu je bil postavljen križ, poleg katerega je romajoče ljudstvo polagalo cvetje. Že od sinoči so delavci, priproste ženske in otroci donašali cvetje. Pred križem se je ustavilo tudi mnogo gospodskih avtomobilov, iz katerih so odlične dame trosile cvetje. Par minut pred 10. uro je prispela skupina socialističnih poslancev, ki so tudi prinesli šopke cvetlic ter obstali globoko zamišljeni pred križem. Ker je nekdo izmed navzočnih zavpil « Živijo Matteotti! Doli z morilci!*, je eden izmed poslancev vzkliknil: «Ne vpijte, ampak pokleknite!* Okoli 11.30 je varnostno oblastvo dalo raz-gnati množico in postavilo vojaške kordone. Udruženje «Patria e Liberta* je poslalo opozicijskemu odboru sožalno izjavo radi tragične smrti poslanca Matteottija. Ob 10. uri je bilo delo v tovarnah in vseh drugih podjetjih prekinjeno 10 minut. Prišlo ni do nikakega pomembnejšega incidenta. Sožalje avstrijskih socijaKstov radi umora posl. Matteottija DUNAJ, 27. Skupina socialističnih poslancev v avstrijskem državnem zboru je poslala poslancu Turati-ju brzojavke, v kateri izraža svojo globoko žalost radi umora poslanca Matteotti-ja ter svojo neomajno ki bratsko solidarnost. Franclla odklonila direktna posojanja z Nemčijo slede Hitom Vznemirjenje v Berlinu BERLIN, 27. Francoska vlada je odklonila predlog nemške vlade glede direktnih pogajanj o Micum. V nemškem tisku je vzbudila ta vest precejšnje vznemirjenje. Listi govorijo o težkem razočaranju ter dostavljajo, da je Nemčija nameravala finansirati bodočo dajatev premoga z 200 milijoni mark v zlatu, ki bi jih po Dawesovem poročilu morala preskrbeti nemške železnice v 1. 1924-25. «Vossische Zeitung», «Berliner Tag-blatt» in «Bdrsen Zeitung* naglašajo, da je obnašanje francoske vlade napravilo v nemških političnih in gospodarskih krogih zelo mučen vtis. Omenjeni listi pravijo dalje, da ni neutemeljen sum, da hočejo nekateri pariški krogi sabotirati Dawesov načrt. «Deutsche Allgememe Zeitung® pravi, da nudijo direktna pogajanja med obema vladama mnogo več izgledov za uspeh nego pa omejena kompetenca Micum in omejene finančne zmožnosti vest-falskih industrijalcev. Listi naglašajos da je dala Nemčija zopet en dokaz o svoji dobri volji, ter dodajajo, da so bremena, ki jih nalagajo nemški industriji pogodbe z Micum, neznosna, kar prtznarvajo tudi načelniki Micum samt priznava torej, da so na italijanski strani zagrešali zmote. To je dragoceno priznanje . Sedaj vidi tudi *Piccolo», kaka «zmota» je bila — na katero smo mi nepre-siano opozarjali — ko so našim ljudem, doma-t nem, sinovom te zemlje, vedno kričali: andč a Lubiana! da so jih končno s svojim postopanjem res pregnali tja! Sedanje priznanje te •zmote® vsebuie implicite tudi priznanje, da je srd teh pregnancev opravičen!! Na trnu ne rastejo slastna jabolka. Orjunaši uživajo — pripoveduje *Piceolo» dajje sempatije mec! mladimi ljudmi, ubežniki iz Juliiske Krajine in med vsemi tistimi, ki se bojijo pojavov komunizma. Velika večina prebivalstva pa da le trpi orjunaše, ker se jih boji, ker se li «ne šalijo».To da je dokazal dogodek v Trbovljah. Tu je napisal ♦ Piccolo* drugo priznanje, ko pravi: «Šli so v glavno Gnezdo slovenskih komunistov. Napadeni so bili s streli, izgubili so tri svoje glavarje, toda niso se razkropili, stisnili so se marveč okolo svojih prelukejanih in okrvavljenih zastav, reagirali so z nezaslišano silo, pobrali svoje padle in ranjence!« «Piccolo» priznava torej, da so bili v Trbovljah orjunaši tisti, ki so bili napadeni s streli in bombami. Pa še eno priznanje, ki ga moramo posebno podčrtati, je napisaj «-Piccolo». Izrecno naglasa, da se glasilo orjunašev razlikuje od vsega drugdja slovenskega tiska v tem, da vodi sistematično žaljivo kampanjo proti Italiji. *Piccolo» priznava torej, da slovenski tisk ne vodi «sistematične in žaljive kampanje* proti Italiji! To priznanjze je treba dobro za-bodoče potrebe. Če pa pravi Promocija. Dne 7. t. m. je bil na ljubljanlhi univerzi promoviran z veliko pohvalo za doktorja filozofije g. Ivo Pertot s Kontovela. Čestitamo! SLOVENSKA ZASEBNA ŠOLA PRI SV. JAKOBU V TRSTU javlja, da so danes, v soboto in jutri, v nedeljo od 9.—12. in od 2.—6. razstavljene risbe ter deška in dekliška ročna dela gojencev te šole. S ta riše in prijatelje mladine, vabimo, da si ogledajo to zanimivo razstavo. Pozdravi vojakov. Slov. fantje, kr. stražniki v Mondoni, pošiljajo sorodnikom, prijateljem, znancem fantom in dekletom najlepše pozdrave v domovino: Vidič Fr. iz Ročinja, Andre-janič Fr. iz Podgorja v Istri, Kralj Ant. iz Morskega, Pečar Fr. iz Prešnice, Černigoj St. iz Skrilj, Baje K. iz Skrilj, Mahnič A. iz Po-virja, Sosič L. iz Ronka, Vodopivec A. iz Tcibra, Budihna V. iz Zalošč, Koruza V. iz Garij Makuc J. iz Podmeka, Orel L. iz Šepulj, Orel A. iz Šepulj, Batagelj A. iz Kamnja, Pavlič J. od Sv, Antona, Križaj P. iz Kamnja, Am-brožič E. iz Vrem, Černolori Iv. iz Pule, Milič B. iz Koludrovice. Šolska razstav v Skednju. Škedenjska slovenska ljudska šola priredi razstavo ročnih del in risarskih izdelkov, ki bo odprta, v nedeljo (29. t. m.) ter naslednje dni od 10. do 12. zjutraj in od 4. do 6. popoldne. Vstop vsakomur prost. __ Iz tržaškega iivtJenga Truplo utopljenca v morju. Včeraj predpol-dne je neki mornar zapazil v bližini pomola «Bersaglieri» v vodi človeško truplo. Mož je s pomočjo nekaterih tovarišev zavlekel truplo k bregu ter ga spravil na pomol. Utopljenec j« bil očividno več dni v vodi, kajti truplo je bilo zelo razpadlo. Neznanec je 40—50-leten mož, ima črno brado in je oblečen v sivo platneno obleko. Pri njem niso našli nikakih dokumentov, da bi balo mogoče dognati njegovo isto vetnost. Na lice mesta je bila poklicana sodna komisija, vendar pa si bilo mogoče dognati, ali gre za samomor, ali za nesrečo. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Utopiti se je hotel. Včeraj popoldne okoli 14. ure je s pomola «Audace» skočil v morje 44-letni tramvajski uslužbenec Kazimir Loigo, doma iz kraja Latisana v Furlaniji. Mož se je že potapljal, vendar pa so ga nekateri mornarji še pravočasno potegnili iz vode. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal življenja sitemu možu prvo pomoč. Ker je bilo njegovo stanje precej resno, ga je dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Mož ni mogel govoriti in ker tudi ni imel pr sebi nikakega pisma, ni znano, kaj ga je prignalo do obupnega koraka. Še eden, Id je iskal smrt v hladnih valovili. Številni šetalci, ki so se sinoči okoli 19. ure sprehajali na pomolu «Audace», so prisostvovali nenavadnemu in obenem precej pretresljivemu prizoru. Neki mladenič, ki je stal nekaj časa vidno razburjen na koncu pomola, je nenadoma skočil v vodo. Med ljudmi, ki so zapazili obupni čin mladeniča, je bil mlad pomorski podčastnik. Videč, da je mladenič v Dise dobe^ \ n«*arnos'*- )e ta brez pomišljanja skočil v vodo na pomoč mladeniču. Čeprav je bil oblečen, je bil kmalu pri njemu ter ga skušal privleči k bregu. Toda mladenič se je v smrtnem strahu z vso močjo oklenil rešilca, tako da ta ni mogel več plavati; radi tega sta se oba začela potapljati. K sreči pa so tedaj prihiteli s čolnom na pomoč nekateri mornarji ter rešili mladeniča in podčastnika iz nevarne kopeli. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne posrtaje, ki je podal mladeniču, ki se je pošteno napi! slane vode, prvo pomoč. Podčastnik se je bil nsed časom že opomogel ter se sam podal na ladji, kjer je vkrcan. — V mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan, se ye mladenič, ki je iskal smrt v hladnih valovih. izkazal za 25-ietnega poštnega uslužbenca Guida Pastore, stanujočega v ulici Picco.a Fornace št. 9 Ni pa hott 1 povedati, zakaj si j je hotel vzeti ž:vl}enje. Aretacija. Ker je osumljena, da je ukradla zasebnici Mariji Melte, stanujoči v ul. Istria št. 7^, večjo množino kuhinjske posode, je bila aretirana zasebnica Albina Posar, poročena Giugovatz, stanujoča v Rocolu-Molino a vento št. 109. Žena je soproga bivšega pajdaša roparja Collariga Andreja Giugovatza. ki ga še vedno zasleduje policija. Odbor bo vzel v pretres vsa ona vpisovanja dirkačev po že določenem roku, ki se vsled razloga niso mogli še vpisati. Darila so sledeča: Velika srebrna pozlačena svetinja, velika srebrna svetinja, mala srebrna, velika bronasta, mala bronasta svetinja. Odbor. Vesti z GoriSkega Tolmin. (Izpiti na kr. učiteljišču v Tolminu). Pismeni izpiti za vse spodaj navedene izpite pričnejo v torek, 1, julija 1924. v prostorih tukajšnjega zavoda. Izpiti so sledeči: a) sprejemni izpiti za prvi razred nižje stopnje (pri-četek ob 9. uri); b) sprejemni izpiti za prvi razred višje stopnje (pričetek ob 9. uri); c) ponavljalni izpiti zrelosti (po prejšnjem načinu) za one kandidate, ki so polagali zrelostni izpit v prvem ali drugem izpitnem zasedanju šolskega leta 1922-23 (pričetek ob 8. uri); d) spo-sobnostni izpiti za privatiste v posamezne razrede (pričetek ob 8. uri). Izpitni red iz posameznih predmetov je kandidatom na ogled na razglasilni deski tukajšnjega zavoda. PENSION AURORA, Gradež. Češka kuhinja. Dnevna penzija s stanovanjem L 30. Tele-grafična naročila. - 821 BABICA avvorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29. 542 KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo dosti več kot po objavljenih cenah. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97. 769 Kron^sreHro^lcto^istli! in zlo! denar kupujem. Plačam vedno več kot drugI. Zlatarna ALBERT POVH TRGOVSKA pomočnica, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravništvu. ŽABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, žeblji, železna, bakrena in medena žica itd. Skladišče železnin, via Filzi 17. 815 Trst, Via Mazzini 46. (25 2 TOVARNI, 3 prodajalne, 2 lepa vinograda i se takoj prodajo. Prevzetje raznih komisij, ' blaga itd. Pojasnila daje R. Wratschko, Ptuj, Jugoslavija. 817 To in ono Iz zgodovine New-Yorka. Zgodovin^ New-Yorka je prav zanimiva. Ob skrajno severovzhodni strani new-yorškega predmestja Bronx teče Teka Hutchinson River, ki je že neštetokrat igrala važno vlogo v zgodovini dežele; malokdo pa ve, kako je dobila reka svoje ime. Prvi amerifiki naseljenci, ki so prispeli v New-York v 17. stoletju, so prispeli iz Anglije, odkoder so pribežali, ker so i bili radi svojega verskega prepričanja izpo- . stavljeni zasledovanju in preganjanju. Izkrcali so se v Ameriki in se nastanili bolj ob obrežnih krajih, ker si v .notranjost dežele niso upali. Prva, ki se je naselila na danainjih newyoT-škeh tleh, je bila energična in junaška gospa Hutchinson in je tu ustanovila novo naselbino. Ustanovila je tudi poznejši Portsmouth in New-York. Končno se j« za stalno naselila v distriktu. ki je sedaj znan pod imenom Rod-mans Neck in kjer so prebtvali Holandci, ki so dali kasneje reki, tekoči ob naselbini, ime Hutchinson River. Ime je ostalo do današnjega dne. Junaška žena je umrla tragične smrti. V boju z rdečekožci je padla vsa njena družina in tudi sama je postala žrtev indijanskega napada. Vsekakor pa je reka Hutchinson igrala v bojih med Anglijo in Ameriko važno vlogo. KRONE srebrne 1.88, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9.85, via Pondares 6, I., desno. 20 prodaja zlatarna F. Butfa CorsG GaiMtii 35 po izrednih cenah 2* zajamčeno, velik prihranek Borzna poro .. . I , . , g^ prepustila Magdaleno za trenotek Uro pozneje je prišel njegov oče^da se poslovi našo nesrečo po časopisih -Žalje tako, kakor dt m je nahajal v najbolj zaupnih odnošajih z nami. V pripisu vprašuje, očividno ae poznajoč na*« sedanie razmere, ali je njegova navzočnost potrebna, ko se bo poroka prebrala.* Njegov »aslov za naslednja dva tedna je: «Bi*mingham, poste re-stante.* O tem Vam nimam nič več poročat*. Pismo in njegov pisec se mi adita nevredna vsakega upoštevanja od Vale m naše strani. Po zajtrku se je vriil razgovor med Magdaleno in Farnkom. Ko sem črez pol ure stopila predvežje, sem slišala, kako je Magdalena nezaslišanega nasilja?« «Ne,» sem odgovorila, «vi boste bržkone sami bolje vedeli za vzrok in boste tako prijazni, da nas takoj zapustite.» Sedel je dalje, si grizel nohte in se obotavljal. Njegov obisk je bil kratek, slovo žalostno. Gospod Clare sam je bil ginjen, dasiravno si je prizadeval to prikriti. Ko je prišel čas odhoda, sem šla k M; ^da-leni in sem jo našla bolj mirno in boljšo, četudi je bila zelo bleda in prepadtna, potrta, ki se jil) ni mogla -Kaj sem napravil, da postopate tako brez- j Bržkone so jo mučue misii, Čutno z menoj?« je vprašal črez nekaj trenut- j privaditi. Ni mi hotela povečati, kaj st je tekov , daj zgodilo med njo in Frankom in tudi po- «Ne morem se spuščati z vami v nikaka prerekanja sem odgovorila, «samo to vas pro- dla*QTin tfAvorila izrekla daano Frankovo ime . tem, da bi še enkrat videli Magdaleno, tedaj ISoseT^ilT^sS^ temu je sledil! gr«n po pa Vašega očeta, dami pomaga.« grozen smeh in krik, ki se je razlegal po hiši. I Ko sem pritekla v sobo. se ie Magdalena z vi in tudi znejc mi ni tega povedala Nič ni hot"Ia s i-šati graje zoper njega, opravičevala ga it i:a sim, da nas pustite same. In če vztrajate pri ljubezniv način in sami sebi pripisala !.ri\c.o ................* zaradi svojega žalostnega stanja, v katerem sem jo našla. Ali nisem imela prav, ko sera : zatrjevala, da je plemenitega značaja, in boste, rekel oredrujfačili sedai svoic mncnic o n?ci? Tedaj se je rassrdiL •Nesramno ste postopali z menoi.* ie