Listek.
715
MaTHUa CpnCKa Matica Srbska v Novem Sadu, ki jo vodita predsednik g. A. Ha d i c in tajnik g. dr. M. Savi javlja svojim lanom in prijateljem, da je uvedla v svojem poslovanju neke reforme. V svojem Pozivu z dne 13. septembra t. 1. nam naznanja predsednitvo, da je glavna skupina sklenila sledee izpremembe v svojem programu:
. . . Smera se na to, da Matiina iz dan j a budu sto savremenija (soasna) i da im sadrina bude od sto neposrednijeg interesa i koristi za itaoce. Stoga e Letopis od nove godine ee polaziti svoje itaoce, svaka dva meseca, te e izlaziti est puti na godinu u sveskama od 78 tabaka (pol) . . . Novim reformama se ide za tim, da Letopis i svojom sadrinom zadovolji ljubav prema znanju i prosveti, i zelju za otmenom zabavom svojih lanova. Letopis treba da bude moderan knjievno-nauni organ, koji e pratiti i prikazivati ivot Srba i ostalih prosveenih naroda u svima pravcima kulturnoga rada . . . U izdavanju zasebnih knjiga (posebna iz-danja) uz Letopis Matica e moi razviti ivlji rad. Letopisom i zasebnim knjigama hoe knjievno oddeljenje da zadovolji knjievne i naune potrebe obrazovanijih lanova ... Za iroku masu i enski svet izdavae Matica kao dosad knjige za narod i to est knjiga svaku godinu. Tri knjige bit e zabavne, dve knjige poune. Nova knjiga bit e Kalendar sa slikama i pun obavetaja za praktini ivot . . .
To bi bile poglavitne izpremembe v programu Srbske Matice. Iz tega novega programa razvidimo, da hoe biti Srbska Matica Srbom nekako to, kar je nam Matica Slovenska in Druba sv. Mohorja.
Matica Srbska plauje svojim sotrudnikom pisateljem poprek po 80 K od tiskane pole ter ima 915 lanov.
Ogrski Srbi imajo vsaj kolikor toliko svoje cerkvene avtonomije, pa zato diejo nekolike svobodneje nego n. pr. Slovaki. Knjievno-kulturnim tenjam in trudom Srbske Matice v Novem Sadu elimo najboljega uspeha!
Srbski mecen. V Novem Sadu je umrl septembra bivi nadporonik Vaa Jovanovic Cia, kije ostavil vse svoje premoenje, obstojee iz 166 oral zemlje, ki je vredno do 100.000 kron, veliki srbski gimnaziji v Novem Sadu. Ta gimnazija se je v novi krasni palai otvorila 4. oktobra.
Brankovo Kolo.
Katedra slovanskih jezikov na vseuiliu v Kristjaniji na Norvekem se je ustanovila to jesen defmitivno. Za prvega rednega profesorja te katedre je bil imenovan dosedanji docent slavistike, g. Olaf Broch, ki pozna temeljito zlasti ruski jezik ter je mnogo potoval po slovanskih deelah.
PycCKiii KPyiK0Kl> Russkij kruok v Ljubljani je otvoril s 1. otobrom drugi pouni teaj ruskega jezika. Kakor znano, pouuje ruski jezik brezplano g. dr. Ludvik Jenko. eleti je, da bi se tega pouka udeleevalo imve uencev, saj je ruski jezik tako krasen, blagoglasen slovanski jezik, ki nas uvaja v bogato zakladnico ruske knjievnosti. Ne bi ga smelo biti poslej ve nobenega izobraenega mladega Slovenca, ki ne bi vsaj toliko znal ruski, da bi lahko ital ruske pisatelje v originalu.
Preganjani Slovaki. Se slabe nego nam Slovencem se godi Slovakom (ki se sami nazivajo tudi Slovence) pod krutim jarmom madjarskim. Slovaki nimajo na Ogrskem pravzaprav nikakih pravic. Preganja in zatira jih drava
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si