tu pcnik*» . fcii, ««eapt Sataršaj«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UnA&IAU Ib «pravniški proatorls »667 8. Lawndale Ava. Office of Publleatloat •067 South Lawndale An. Telephone, KoekweU 6004 ¡¡ILwSiÄri '¿TS í CHICAGO, ILL„ PONDEÍJEK. 27. MARCA (MARCH 27), 1939 tiabeertpttoa »6.00 Yearlj 8TEV.—NUMBER 00 Acceptance for mailing at special rate of poat&f* provided far la HOI, Ae* of Oct. », 1917, authority on Juaa 14, 191«. ojalistična vlada v Madridu e pripravlja na kapitulacijo ¿uri republikanske miti je te vrnili v Madrid \ Burgosa po pogajanjih z reprezentanti fa-Lične vlade. Fašistična armada z genera-om Francom na čelu vkoraka v Madrid. Vo-litelji komunistične révolté proti španski vladi uitrd jeni _ urgos. Španija, 26. mar- poučenih virov je prišla da bodo fašistične čete ¡u zasedle Madrid, toda vla-¡urg<*u še ni potrdila in ne i poročila, da je general poslal ultimat republi-U vladi i zahtevo, da se mo-Mljiti v 48 urah. Nadaljnja da so lojalisti izročili bojna fasistom. tudi še ni bila i potrjena. Delavski grupi I«obnovili pogajanja Izjava eksekutivnega sveta ADF WASHINGTON, D. C., 25. marca. — Po razpravi, ki je trajala sedem ur, je bila mirovna konferenca med reprezentanti ADF in CIO prekinjena. Harry Bates, načelnik odbora ADF, je iiituladje" loj ali stične Spa-1 izjavil, da «o reprezentanti o-se je sinoči vrnila v Ma- beh grup za to, da se razkol v vrstah organiziranega delavstva čimprej konča. Konferenca se bo obnovila prihodnji četrtek v New Yorku. idrid. 25. marca. — Repu-nnska mirovna misija, ki je poslana v Burgos, da se po-I generalom francom gle- Misiji sta načelovala Wen-Carillo, notranji minis-in general Ortega, bivši po-lojalistiëne armade v lik zanesljivih virov se dozna-pogajanja še niso bila za-tena in da se bo misija vr-v Burgos, kjer je sedež fa-inega režima. General Jose načelnik madridskega imbnega sveta, je takoj po tvi misije iz Burgosa skli-izredno sejo članov svojega neta. na kateri so razprav-o Francovih pogojih kapi-ije> ki ima končati 32 me-trajajočo civilno vojno. ja. oko poročilo, ki pa še ni pose glasi, da se fašistič-irmadu 700,000 mož pripravit vkorakanje v Madrid. Ge-Franco bo prišel v mesto elu svoje armade kot "reši- Washington, D. C„ 25. marca. —Mirovna pogajanja med Ameriško delavsko federacijo in Kongresom industrijskih organiza cij, ki naj bi končala civilno vojno v vrstah organiziranega delavstva, so bila včeraj obnovljena v Washingtonu. Eksekutivni svet ADF je podal izjavo, v kateri naglaša, da je pripravljen iti daleč, da doseže sporazum, ne more iti pa preko poverjene mu tem kršil pni»' vice in privilegije v federaciji včlanjenih narodnih in medna rodnih unij. John L. Lewis, predsednik CIO, pa je v New Yorku, kjer se vršijo pogajanja med zastop niki rudarske unije UMWA in operatorji glede sklenitve nove Španije, ko bo naznanjena pogodbe, dejal, "da CIO ne bo tulacija. razpustil svojih unij za ceno mi- ru z ADF ter pogoltnil strup in liistlčni letalci so včeraj na- potem umrl. ' £ ÄÄ1,. AriSka deUv8ka fed,ear3 je včeraj ponovno pozvala kon-«daye, Francija, 25. marca, gres, naj odredi zaslišanje glede W> je prišla vest iz Madri- amendiranja Wagnerjevega zali« je bilo deset komunistov, kona. Zaslišanje se je imelo pri-Wjev nedavne revolte proti četi pred dvema tednoma, a je istični vladi, obsojenih v bilo odloženo zaradi mirovnih in ustreljenih. Komunistič-1 pogajanj med ADF in CIO. evolta je izbruhnila po re-Kiji Negrinove vlade, kate-naaledil obrambni svet. *!<*, Španija, 25. marca. — V Henry Petain, francoski «»k, je včeraj dospel sem » Sebastiana s posebnim BNekaj ur |)o prihodu ga »ej<*l general Franco, ka-•>u J'' Petain izročil pove- * kot |x>slanik Francije v I Budimpešta, 25. marca. — O-, ni Španiji. Neka vest grške čete so prekoračile mejo Ua i,u vkorakal s fašistič- Rutenije in zasedle vzhodni del irmadov Madrid in se Udele-1 Slovakije ob reki Ung. Vlada je naznanila, da so čete okupi rsle več strategičnih pozicij in zaščitile železniško progo v dolini ob omenjeni reki, ki spaja Ogrsko in Poljsko. (Poročilo iz Berlins omenjs vroče bitke med Slovskl in Ma-džari, ki ao sledile, ko so ogrske Anglija svari nemškega diktatorja Proti nacijski dominaciji Evrope London, 25. marca. — Premier Chamberlain je dejal v parlamentu, da razgovori med državami, ki okušajo ustaviti Hitlerjev pohod, se nadaljujejo, dasi še ni jasno, ali bo šla Nemčija do skrajnosti v svoji kam-kampanji, katere cilj je dominacija vse Evrope. "Mi nismo proti naporom Nemčije, da poveča svojo izvozno trgovino," je dejal Chamberlain. "Nasprotno je resnica, kar so dokazala pogajanja z Nemčijo, ki pa so bila ustavljena za radi dogodkov v centralni Evropi." Chambelrain je dalje rekel, "da on ni za ustanovitev opozi-cionalnih blokov v Evropi in dr žavah, ki imajo različne ideje o oblikah notranje administracije. Predvsem se zanimamo, da neodvisne države ostanejo neodvisne in se ne podajo pritisku zunanje sile, ki grozi z oboroženo pestjo. Zadnje akcije nemške vlade so potisnile na površje vprašanje, ali se ta vlada ne trudi samo, da bi dominirala Evropo, temveč hoče iti še dalj. Ako je to cilj, tedaj bomo storili vse, kar je v naši moči, da ustavimo pohod in.rešimg država, katerih neodvisnost jo v nevarnosti in katere cenijo svojo svobodo." Druge Chamberlainove izjave so bile nejasne. Premier je menda hotel zagotoviti Hitlerja, da Velika Britanija in Francija ne nameravata obdati Nemčije z železnim obročem in da so vrata za pogajanja še vedno odprta. Zadnje vesti ~ RIM.—Diktator Musaolini je včeraj povedal Franciji, da se mora s Italijo dogovoriti glede Tunisije, suoikega prekopa in pristanišča Džibutija v afriški Somaliji, če hoče imeti mir. rancoski premier Daladier bo odgovoril v sredo. MADRID. — Mirovna pogajanja med španako republiko in fašisti ho padla v vodo In Franko e začel s ofenzivo na južni I ronti. TOKIO. — Japonci napadajo NanČang, glavno kitajsko letalsko oporišče. k lom Madžari zasedli kos Slovakije Slovaika vlada protestira V zvezi s kapitulaci- druiske vlade. ^ohraUki politik ■°/en v zapor Mki Hinesovi od- ■*> naznanili, ds bodo pniiv. *+kvolec aretiran Frsnz nedeljo 2T, m, I marca. — k| J" zadnjo 'lušalc«* r 'mški vojaški paradi L "retiran. Nacij-' va aretirale na militari- •fiteí BUDIMPEŠTA.-^ Madžarsko-slovaška vojna, ki je trajala tri dni, je končana a porazom Slovakov In v Budimpešti Je Alice-na konferenca za ureditev nove meje. 1 I BERLIN.—Voditelji nemških manjšin v Jugoslaviji so bili pozvani v Berlin na poavetovanje s Hitlerjem I BALTIMORE.—»Veliko ameriško letalo Yankee Clipper je na poskusnem poletu na Asorske otoke z namenom, ds se odpre reden zračni promet med Ame rlko in Evropo. v OKLAHOMA CITY—Opet je veliko letalo padlo ia osam potni kov je bilo ubitih in ftllrje so rs njeni. Francoski tisk za zbližanje z Italijo Odmev govora italijanskega kralja v Pimu Romunija v kleščah nacijske Nemčije Nova zmaga nemškega diktatorja Berlin, 25. marca. —- Zapad-na Evropa še ni dobila sape po udarcih, katere je Nemčija za dala češkoslovaški republiki in Memelu, ko je diktator Hitler zvojeval nadaljnjo zmago sklenitvijo trgovinske pogodbe z Rumunijo, kar pomeni, da bo v bližnji bodočnosti Rumunija postala ekonomska kolonija tretjega rajha. " Pogodba se zdi manj drastična nego nacijska aneksija Češke, Moravije in Memela, a je bolj značilna kot okupacija teh teritorijev. Podpis "zaščitnega pakta" s Slovaki jo in trgovinske pogodbe z Rumunijo pomeni raz-tegnitev nscijskegs političnegs n ekonomskega vpliva čez kar-patsko gorovje. Pogodba z Rumunijo je odprla Nemčiji vrata do rumunske-gs olj s, žita, lese in rude. Vae trsnsskclje se bodo vršile preko nemške držsvne bsnke, s katero bo morala Rumunijs kooperl-rati. Hitler je • pogodbo dobil celo pravico ustanovitve tiem-ških pristanišč ob Črnem morju. „ drugimi beaedami pomeni to ds je nemški veliksn postavil zastavo s kljukastim križem ob Črnem morju in to akoro brez vaskegs odpors a strsnl držsv v zspadni Evropi. Nemiki vojaki tajno pokopani Berlin, 25. msrcs.—Več nemških vjskov, ki ao bili ubiti, ko je Hitlerjeva armads invsdirsls češko ozemlje, ao bili Ujmi pokopani ns dunsjskem pokopsli Aču Klosterneuburgu. . , m RIM, 26. marea. — Diktator Mussolini je prvič javno nsglasil ds hoče koncesije v francoskih kolonijah in da ne bo pod vse nobenega koraka v interesu mi ru, "dokler no bodo italijanske pravice prisnane." Mussolini je govoril v »vosi s proslavam dvajsetletnice ustanovitve prve failatične milice. Dejal je, da so Tunisija, Džlbuti, francoski koloniji v Afriki, In Suoftkl prekop problemi, ki čakajo rošltvo. Da I je je rekel, da so poskusi onih ki bi radi zlomili os Rim-Berlin otročji. Mussolini jo govoril potem, ko je dobil zsgotovllo oc Hitlerja, da bo Nemčija podpira Is Italijanske terltorljslne zs h te ve. Pariz, 25. marca. — Zdaj, ko se Hubert Iagardelle, Mussoli-nijev zaupnik in neuradni d plomatični agent francoskega Toalanika v Rimu, posvetuje z visokimi francoskimi uradnik je francosko časopisje pričelo pritiskati na Daladierjevo vlado, naj pod vzame korake glede zbližan ja med Francijo in Italijo. Caaopiaje poudarja, da je treba ustaviti gibanje, ki lahko zaneti vojno med dvema močnima blokoma evropskih velesi Nekateri sklepsjo iz ksmpsnje v tisku, ds prominentni politik vodijo agitacijo za zbližanje med Francijo ln Itslijo. Govor iUlijsnskegs kralja, ki ga Je imel v Rimu, Je ustvsril v Parizu vtis, ds bi Italija rada končala spor s Francijo s pogajanji. Kralj je v svojem govoru dejal, da ae strinjs z besedilom note Italijanskega zunanjega miniatra grofa Ciana, v kateri je slednji prakJfcsl pogodbo s Francijo, sklenjeno v decembru L 1936 in katera je dala Italiji nekaj teritorialnih koncesij. No-ta ni vaebovala konkretnih is-htev in frsncoaka vlada je ni nikdar uradno objsvila. sovjetska unija podprla angleš-] deklaracijo Poljika vlada w ie obotavlja ANGLEŠKA DELEGACIJA V MOSKVI I/ondon, 25. marca. — Sovjetska Rusija je obvestila Anglijo, Ja je pripravljena podpisati deklaracijo glede takojšnjega posvetovanja med |zaintereairanl-mi drŽavami v slučaju nove Hit-erjeve agresije v Evropi. Predstavnik ruskega poslanika v ¿indonu je dejal, da je Makalm Jtvinov po konferenci z angleškim poslanikom v Moskvi naznanil, tla bo sovjetska vlada podpisala deklaracijo. Ruski komisar za zunanje zadeve se je izrekel tudi za sklicanje konference podpisnic deklaracije, ako bo Hitler nadaljeval ugrosivno politiko. Poljska, ki je bila tudi povab-Jona, naj podpiše deklaracijo, se še vedno obotavlja, toda v Londonu vseeno upajo, da so bo pridružila bloku, ki ga formirajo Velika Britanija, Francija ln sovjetska Rusija. Poljska je svetovala Cham-berlainovl vladi, naj prepreči nemško pomoč Hrvatom, ki za htevajo avtonomijo od belgrad ske vlade s tem, da sama podpre ' zahtevo hrvaških avtono-mistov. Znamenja kažojo, da bo Anglija upoštevala poljski nasvet. Domače vesti Iz Pariza je prišlo poročilo, da je Francija zagotovila Veliko Britanijo, da je sa skupno zaščito Holandske, Belgije in Švice v slučaju nacijske agresije proti tem državam v zapudni Evropi. Moskva, 25. marca. — Angleška trgovinska misija, kateri načeluje Robert S. Hudson, je dospela v Moskvo, da akleno trgovinsko pogodbo a Sovjetsko unijo. Člane misijo, ki se je prej ustavile v Vsršavi, ne pa v Berlinu, kar smatrajo za značilnost, sta sprejela zunanji komisar Maksim Litvlnov in A. I, Mlko-jan, komisar za zunanjo trgovino. Minneaotske novice Ely, Minn. — Kstarina Godec, članica društva 268 SNPJ, je prejela žalostno vest, du je v Dolnjem Suhorju pri Motliki v Boli Krajini umrla njena sestra Ana Fink, rojena Težak, po domačo RaŽničkova, stara 51 let. Pokojnica je bila pred svetovno vojno v Amoriki, tukaj na Kly-ju, kjer zapušču sestro, v llib aingu, Minn., drugo aestro Ro žalijo Mainarič in v starem kru ju mater, brata in sestro. Calumetsko vostl Calumet, Mich. — Zadnji teden so bile mestne volitve ln ponovno je bil iivoljen rojak Jos. Schneller »a predsednika, Mike Strucelj sa tajnika in John Spreitzer za mestnega odbornika. Cikaška vest Chicago. Pred nekuj dnevi sta Joško Oven in njegova Žena Mary odpotovala s avtom proti Mehiki. Joškova žslja jo že dol-go bila, da enkrat obišče to deželo "večnih revolucij." Vrneta so prihodnji mesec. Srečno poti Vesti is Clevelanda Cleveland. — V sosednjem Lo rainu jo umrl Frank Durjava, doma i» Doblarja pri Ročlnju na Primorskem. — Družini Rudolf in Dorothy Sajovec je umrla o-semmesečna hčerka, ki zapušča poleg staršev tudi brata in dve «ostri. — Dr. Rudolf Antončič, slovenski zdravnik, star 29 1st in rojen tu, je bil promoviran za direktorja kirurgije v bolnišnl ci v Louiavlllu, Ky. . Obtoiba proti delavki tajnici zavriena VVashlngton, D. C., 25. marca. — Justični odsek nižje kongresne zbornice je soglasno zavrgel resolucijo republikanskega kon-gresnika J. P. Thomasa, da kongres obtoži delavsko tajnico zaradi zanemarjanja dolžnosti. Resolucija Je naglašala, da tajnica noče deportirati radikalcov, ki niso'ameriški državljani. Odsek je izjsvil, ds obtožnlcs ni bila I »odprta z dokazi in da nima |H>dlage. Stališče Daladierjeve vlade Je, da ao bili odnošaji med Francijo In Italijo urejeni v smislu pogodbe I. 1936 in da ta pogodim še vedno drži. Ako bi Francija dala nadaljnje konrealje Italiji, bi to pomenilo izailjevanje. Ugard*llu Je bi Is poverjene vains nal<»ga, č<*prsv to d*jatvo Gangei Capone s« "poboljial" I/is Angeles, Cal., 25. mares Al Cspone, čiksški gsngež in "butlegsr" v čsau prohlbiclje, ae je "poboljšsl" In Išče utehe v veri. Zdsj ae redno udeležuje veraklh obredov v cerkvi fsdr rslne Jetnišnlce ns otoku Terml-nsl. Rev. Silaa A. Thwsatt, pastor bsptiatične cerkve v Ssn Pedru, je včeraj nsznsnil, ds J« Cspone priznsl, ds tudi on po trebujs Odrešeniks. Spreobrni' se Je po pridigi, kstero Je Im* Thwestt v cerkvi Jetnišnlce In prosil pridigsrjs, nsj moli zanj še ni bilo urad mi potrjeno. P<» izvedovanja ao ugotovila, da j' on že večkrat poaredovel v poga Janjih med francoskim poslani kom v Rimu In dlktetorjem Musaolinijem. lagsrdelle js izredno skliven, odksr ae je vrnil iz Rima v Psriz. ds poapeši zbll-jtanje med Italijo in Francijo. Nspredovanjs mlad. oddelka SNPJ Bishop, Pa. — Ana Renko, članica društva 20:1 SNPJ, je 21. marca, prvi dan pomladi, dobila krepko hčerko, kar pomolil, da je mladinski oddelek SN« PJ napredoval za eno članico. Čestitko I nemcua zgradi pomorsko bazo v memelu _jLsr Hitlerjeva proklamaci-ja alarmirala Evropo IVODJA NACIJEV ODLIKOVAN Memel, Nemčija, 25. marca. — Kadujočl se, ker je bila okopa. | cija Memela izvedena skoro bres vsakega odpora a strani Litvo, Velike Britanije in Francije, so I nemški uradniki nsznanlli, da bo memelako priatanišče poatalo važna nemška pomorska bata za podmornice in rušilce, katere Nemčija gradi, da raztegne dominacijo nad Baltiškim mor-| jem. Ti uradniki ao uamignill, da sta Gdausko in poljski koridor na vrati ln da boata kmalu pri-šlu pod kontrolo Nomčije, Možnost poljskega odpora proti oku-paclji nacijske avtoritete omalovažujejo. Nekateri nacijski u-radniki so Isjavill, da ao pogajanja, da Poljska odatopi svobodno mesto in koridor Nemčiji, že vršijo med Varšavo in Berlinom. Berlin, 25. marca. — Diktator Hitler jo ponovno alarmiral Evropo a avojo proklamacljo v Ms-molu, ko jo momelsko ozemlje apet prišlo pod kontrolo Nemčijo. "Mi »mo bili biatveno odško-dovani sa škodo, ki je bila ater-| jena Nomčiji v zadnjih dvajae-tih lotih," Je rekel Hitler, Zunanji dlplomatje v Berlinu sklspa-| Jo is tega, da bo dlktstor sahte-val vrnitev kolonij, katere Je Nemčiju Izgubila v svetovni voj- Japonci napadeni na dveh f rontah Vroče bitke za posest Nančanga Aanghaj, 25. marca. — Kitaj ski letalci so nspsdli Japonce na dveh frontah, ki ata oddaljeni več sto milj druga od drugs. Tarča kitajskih bomb je bilo Js IMinsko vojaško letališče pri Wu čungu; bombe ao povzročile ve liko škodo prsdno so topniške baterije prepodile letalce. Kitajci ao obstreljevali tudi jsponsks vojaške barske pri Hsnkovu, ns drugI strani reke Jangtae. Drugs kitajska letalska grups je bombsrdirsls Jsponaka taborišča In akladišča munlclje ns otoku Ssmsto*, ki leži v bližini Ksntons, glsvnegs mests Južne Kitsjake. Aanghaj, 26. marca. — Jspon ske čete ao pričele prodirati proti Nsnčangu, glsvnemu mi*tu province Kisngai, ki Js šs vsdno v kitajskih rokah. Jsponako poročilo pravi, da Je bilo v bitkah IKK) Kitajcev ubitih In ranjenih, dočim znašajo njih Izgube so ubitih fn ranjenih. Japonci ao ujeli tudi 6600 Kitajcev. Tokio. 26. marca. — Japonsks časopisna agentu rs Dom« j poro-čs, ds Kuai utrjujejo hribe pri Csngkufengu, kjer se Js zadnje poletje vršila vroča bitka med Rusi in Jsponci. Iz Ilsfnajiiga, Mandžurija, Je ! prišla vest, da mi ruaki letalci dvakrat preleteli mejo in ae po-| javili nad provinco Kirln. Pod-minister za zunanje zadeve Ren tu Kswsdo js takoj vložil proteat pri ruskenj poalsniku v Toklju. „i. Govorico se širijo, ds nemšške čete odhajajo v Italijo lil da ss bodo vkrcsls ns psrniks v Osnovi. Mussolini bo obnovil »a-htevo, da mora dobiti ko« francoskega kolonialnega imperija v Afriki in nemške tete mu bodo pomagale, do dobi, kar zahteva. Memel, Nemčija, 26. marca. — Momelsko ozemlja Je bilo anek-tiranu v nekaj urah po vkora-kanju nemških Čet, ki so takoj zs«edle vsa javna poslopja. Regularnim nemškim čstam Je «ls-dils osebna Hitlerjeva straža | M000 mož, ki so dospeli Is vzhodne PruMiJe. Okupacija js bils izvedena v dvanajstih urah. I Hitler Je do«H v pristanišč« na bojni IsdJi v spremstvu vi-šokih vojsških častnikov, nakar se Je vršils parada po memslskih | ulicah. V svojsm govoru Js diktator naglašal, da Nsmčlja Js hvsležns prebivalcem, ki Je niso pozabili, zato Jih tudi ona ns bo bo pozsbils. Hitler Je govoril z bslkons poslopja, v ksterem J« glsvni stan nscijaks stranke. Poleg njega «ta «t«la dr. Krnat Neumsnn, vodjs nscijsv v Memelu, in Krlch Koch, govsrnsr vzhodne Pru«lje. Neumsnn Js dobil visoko odlikovsnjs od Hitlerju, ker Je vodil uapsšno kampanjo, ds je Memel «pet po«tsl nemška poaeat. Lltvinake čete «o as umsknil« iz Memels pred prihodom nem< Iškcgs vojaštva. L vojaštvom vred ao ae umaknili tudi židje. Sodili* priskočilo na pomoč očetom I Moakva, 26. marca Ruako vrhovno sodišče ae Js zavselo za očete, ki morajo priapevatl «ko-ro ve« svoj zaslužek za oakrbo I otrok ženam, od katerih ao as ločili. Oni, ki ao ae večkrat poro-čili In ločili, «o morali doaiej skrbeti zs ve* otroke, ki «o jih rodile njih žene v zskonu. Sodišč« Je zdaj odločilo, ds noben oče ne plsčs več ko polovico «vojega sa-služka ra oakrbo otrok ne gleda ns to, koliko ženak Je peročik »9ITITI PROSVETA THE EN LICHTEN MINT H RASTNIMA SLOVSNSSS rOUPOEMB JBOHOTI irrr- iv UM M*NH |«»«IM M LmMM mrmmrm ' — M« MUU MM-HJ«* »■••' " 1.01mm tt i» m4 Cm^> ««.M H» r««. cu, PIOITIfA MT4I S*. Ar«, a (iOr «U UM)» Kje je ameriški program? Ameriški litjeralci—Oswsld Gsrrison Villsrd In drugi—Me bridko pritožujejo, da Združene države nimajo definitivnegs programa zunanje politike. Na Roosevelts se ni zanssti, ker enkrat reče tako in drugič drugače; enkrat govori o "karanteni" za agresivne države in drugič se navdušuje za mir—enkrat napove, da je ameriška meja ob Renu, drugič r» izjavi, da Amerika ne bo več trpela nobenih zapietljajev s tujezem-stvom! Kje je tu logika? — vprašujejo liberalci. Dalje; kongres je dovolil ogromno vsoto za oboroževanje, ampak progrsma še nI nikjer, čemu jo to oboroževanje. Ameriški štab je največja vreča kontradikcij. Ta admiral pravi, da o kakšni invaziji ameriškega kontinenta ni govora— drugi general pa pravi, da se položaj izpreminja in invazija ni izključena; prvi zahteva veliko mornarico in majhno srmado, drugi pa hoče veliko armado na račun mornarice. Roosevelt jo oni dan rekel, da Amerika danes potrebuje veliko zračno silo, ki bo v stanu odbiti sovražnika 600 milj od suhega . . . Zakaj se ne zedinijo in sporazumejo, kaj prav za prav hočejo? Da je ameriški program zunanje politike— veter, je resnica. Zmeda je v notranji politiki, ¿meda je v gospodarstvu in zmeda je povsod. Cela vrsta mogočnih interesov si nasprotuje in stopa drug drugemu na prste. Ameriški nazadnjaki so udarjeni z enako slepoto kot so evrppski, ki ne vidijo v fašizmu nobene nevarnosti—vidijo pa veliko nevarnost v komunizmu, dasi je v Ameriki najmanj te ne» varnosti. Reakclonarjem ni za demokracijo v Evropi niti v Ameriki; sploh se jim zdi smešno, da bi Amerika branila kakšno demokracijo v Evropi, dočim jo njena novodealska vlada doma "zatira"—kajti reakcionarji istovetijo demokracijo z neomejenim ekonomskim izkoriščanjem. Na drugi strani se liberaki in progresivc! vsako vrsto—k sreči ne vsi, toda precej jih je— vedejo, kakor da Hitler pride že jutri v Ameriko. Kar histerični so iu najraje bi videli, da ameriške armade takoj odrinejo v Evropo in Azijo in .napadejo fašistične diktatorje. Med temi ljudmi, ki danes vpijejo za vojno proti agresorjem, so nekateri bivši največji pacifisti. In tem ljudem se dsnes pridno obešsjo za krajce njihovih sukenj ameriški komunisti, katerih glavna naloga danes je, da poženejo Združene države v vojaško zvezo z Rusijo. Kakšen jasen progrsm dvema ekstremoms? je mogoč med tema iz naselbin Resnično javno mnenje ameriškega ljudstva trlede zunanje |K»litike ni znano. Poskusna gla-sovsnja. ki jih stalno vodi znani Gallupov In. stitut v New Yorku, so morda zanesljiva, morda ne. kajti vprašani volikl so lahko pod vplivom reakcionarne ali pa radikalne propsgsnde. Roosevelto\ a vlada je zadnji teden energično protestirala proti razkosanju in aneksiji Ceho-slovsklje in informirala je Nemčijo, da te anek-slje ne bo priznala. To Je dobro— ampak papirnati protesti še ne ustavijo Hitlerja in Muasoli-tuja. Te se pa hoče Amerika podati v zvezo z Anglijo, Francijo in sovjetsko Rusijo, tedaj mo. rajo za papirnatimi protesti stati armade, mornarice in zračne flote vseh štirih držav, drugače tudi zveza na bo nič opravila. Hitler in Mussolini upoštevata le oboroženo |»est, ki Je moč-nejšs od njune. Zveza, kolektivna akcija pomeni vojno prej .ali slej—tega pa še ni v programu zunanje po litike Združenih držav in najbrže ne bo, kajti velika večina ameriškega ljudstva kljub vsej histeriji liberalcev in komunistov', večina de lavcev in farmarjev, Je odločno proti vsakemu nadaljnjemu pošiljanju vojaštva na evropska tla—čeprav bi fašizem imel zajeti vso Evropo. Kaj torej oatane? Edino, kar ostane Ameriki, je prelom diplnmatičnih in ektmomskih vezi s agresivnimi silsml In koncentrirati svojo zunanjo trgovino Is v demokratičnih deželsh Evrope. Azije in Pacifika ter v ameriških republikah. A tudi to js tožko, ker smeriški nazadnjaki. ki no ca politično in vojaško izolacijo, hočejo imeti svobodno trgovino Amerike z vnem svetom. Amerika nima programs zunsnje politik« ker ga v današnjih razmerah ne mors imeti. Njeoi interesi, politični in ekonomski, so pre- O koncertu Slejkoviek bratov Cleveland. — V nedeljo dne 6. marca se je vršil umetniški koncert Slejkovih brstov v SDD na Waterloo Rd. S kulturnega stališča naše slovenske naselbine je bil velikega pomena. ■ Prva točka programa je bila liva slika, ki je bila tako umetniško zasnovana, da ee mora dati največje priznanje mr. Vinku Coffu. ki je postavi! na oder4o delo. Vsi poeetniki, katerih nas js bils polna dvorana, smo začarano zastrmeli, ko so to sliko začeli spremi jst i Slej kov i fantje. Za živo sliko je nastopil starejši sin Frank ie, ki igra violin. Kaj je igral, ne morem opissti, ksr js bilo tsko profesionalno, da jaz ne morem oceniti. Violin, katerega je rabil na koncertu, je naredil oče sam. Ko sem ga poslušala, sem si mislila: Ali je res to tisti mali deček, ki sem ga spoznala pred 18 leti, ko je prišel z materjo k očetu? Drugi je nastopil najmlajši sin Eddy, ki igra klarinet. Tudi njegove točke so bile težke skladbe. Nato. je nastopil srednji sin Stanley, ki igra "kontrabas" ali vijok). Prva njegova točka je bila Iz opere, zelo težko delo, kakor vse ostale točke, same umetniške skladbe. Vedeli smo, da bo lep koncert, ali kaj takega nismo pričakovali. Zatorej vam še enkrat čestitam. Nekaj bom opisala in upam, da mi 81ekovi ne bodo zamerili. Ako se ne motim, bo meseca maja 17 let, od kar se je Frankie pričel učiti na violin. Prvi nje gov učitelj je bil mr. John Iva-nush. Se danes se spominjam, s kakšnim veseljem se je začel u-Čiti. Se pač ni zavedal, da bo moral iti skozi težke preiskuš-nje, kajti na vijolin se je treba učiti vsak dan najmanj eno uro, potem pa še šolske naloge. Drugi otroci njegove starosti so se igrali in se iz njega norčevali, češ da ima "cigumigu". Seveda, ko je dobil priliko, je vsakemu vrnil svoje. Ce je bilo na koncertu kaj tistih nagajivcev, sem radovedna, kako so se počutili in če jih ni bilo nekoliko .sram, ker so mu takrat nagajali. Veselja do gosli mu pa niso mogli vzeti, do kar sta pripomogla oče in mati, ki sta vztrajala pri sklepu, da mora Frankie nadaljevati, kar se je začel učiti, če hoče, da bo kaj znal. Poslušal je starše in dobival vedno večje veselje do i-granja, do svojih gosel. . In tal:o nam je lahko pokazal, kaj zna, ker se je učil v rani mladoetl. Ko sta doraščala mlaj bratar je oba začel apodbuja-ti, da sta dobila veselje do godbe. S pomočjo očeta in matere se mu je to posrečilo, tako da i-majo pri Slejkovih danes tri dobro izurjene godbenike. Trnje va Je bila pot vseh, posebno še staršev, prodno so prišli do te izobrazbe. Danes je težak boj za življenje, in Če hočeš dati otroku kaj več izobrazbe, si moraš sam sebi prikrajšati. Poleg toga pa so še društva, katera je treba vzdrževati. S trdnim upa njem v boljšo bodočnost otrok so premagali vse. Čudno se mi vidi, da nI bilo V programni knjižici priznanja od SNPJ; od SSPZ so bile čestitke, Ker že ravno pišem, bom opisala še en dogodek, ki bi bil kma-etal življenje najmlajšega Slejkovegs sins EdvVarda. Bilo e lets 1926, meseca marca, ko so 8lejkovi prišli z družino k nam ns obisk. Odrasli smo se pogovarjali o delavskih razmerah, otroci so se pa po svoje zabava-i. Ker so bili pridni, sem jim dala suhih češpelj, ki so jih ze-o rsdi jsdli. Na enkrat pa za-kriči Frankie: "Ata, mama, pomagajte! Eddie ne more dihati, umrl bo!" Skočimo vsi pokonci in ga stresemo, otrok pa j? por* ajal čim dalje bolj plav. Kaj naj storimo? Nekdo se brž odpravi po zdravnika, jaz pa še danes ne vem, kako in zakaj sem Ed-dieju segla v grlo in prinesla ven veliko češpljevo kost. Otrok je začel dihati in je bil takoj do-jer. Nam je bilo takoj jasno kaj je bilo. S tistim-instinktivnim posežkom v grlo sem mu re-iila življenje brez zdravnika. Ce bi se bil otrok zadušil, bi se bi a jaz čutila krivo. Zato se tudi večkrat spominjam tistega dogodka in sem naredila sklep, da ne dobi češpelj noben otrok več od mene. Marion Bashel, 53. ms dnevi že odšteti: Cfc bi bilf mbj pokojni rnoŽ častihlepnež ii hinsvee, bi mu z njegovo glavo ne bik> treba delati v maj-ni, kar vas to dosti ve. In H takšnem stanju ste prišli po prestopne liste, samo da sto m a Krenili zadnje dneve življenja. Drugi član, kateremu je bil pokojni Frank tudi trn v peti, se je ustavil na vsakem voglu v mestu in marsikomu govoril: Jenikarka dela, on pa podporo vleče pri dveh društvih .. ." On je še zdrav in še ni poizkusil, tam gre denart ko je bolezen v liši. Potem sem izgubila delo pri relifu radi dobrosrčnega člana. Pa se je zopet oglasila neka članica, da mi je prav. Nič ni vprašala, kdo bo davek plačal. Njena družina je bila tudi na relifu, a se tudi ni brigala, kdo bo ono plačal. Tistim, ki se jih tiče, povem, du ima naša druži na pošten rekord pri društvu ln jüdeh. Končno pa še to: Tistim, ki ste želeli, da bi bil moj pokojni Trank trpel pomanjkanje zad nje dneve življenja, povem, da se vam ta žežlja ni izpolnila. Vsega je imel, kur si je njegovo srce poželelo poleg družinske jubezni. Pa ne pozabite pregovora: Danes meni, jutri itebi Našemu ljubemu očetu in razumnemu soprogu ohranimo >lag spomin. Mary Jeniker, 207. O smrti moia Butte, Mont. — Po drugih krajih se jc pričela pomlad, tu Buttu pa sneži kakor za stavo. To je že tudi stara navada. Na vreme se tukaj ne moremo zanesti niii meseca julija. Kar se tiče dela, je precej ljudi uposle nih, toda na delo jih še vedno čaka tisoče. , - — Poročam žalostno vest, da je dne 15. febr. umrl moj ljubljeni mož in skrben oče Frank Jeni ker. Bil je član društva Sloven-sko-hrvatske sloge 207 SNPJ društva 209 SSPZ in rudarske unije 1. Vse tri organizacije so mu poklonile rože na krsto. Rojen je bil 1. 1884 v Veliki Ban pri Št. Jerneju na Dolenjskem Rojstni kraj je zapustil 1. 1902 in odšel v daljno Ameriko BI je več let tajnik društva 207 in pustil knjige v tako lepem re du, da jih je veselje videti. Bi je mirnega značaja in imel mnogo prijateljev, kar je pričal njegov pogreb, na katerega je pri Šla iz Roundupa, Mont., tudi pri jateljica mre. Mary Widitz. Lju bi Frank! Naj ti bo po trudapol nem delu lahka ameriška gruda Starih grehov bi človek no smel odpirati, ampak kadar je mera polna, pa tudi ni mogoče več molčati. Oglasila bi se bila že prej, pa nisem hotela rnzbur jati mojega na smrt bolnega moža. Se spominjaš, prejšnji pred sednik, kako si na unijskl se, leta 1038 napadel pokojnega Franka, ker je bilo njegovo potovanju v staro domovino McKinley, Minn. — Ne vem, a-i se je katera naših izletnic ka; oglasila v Prosveti. Res je že skoraj pol leta, odkar smo se vrnile iz stare domovine, toda človek ne more takoj do vsega. Potovanje v staro domovino je bilo prav ugodno. Ko se človek odpelje iz New Yorka, šele potem ve, da je na parniku, ko se znajde na sredini Vode in ko zginejo iz pred oči ljudje, k nam mahajo z belimi robci v slovo. Po nekaj urah so nas tudi ptice zapustile in tako smo izgi nili na širokem morju. Na lad j smo imeli dobro hrano, vse či sto in lepo in tudi dosti zabave Radi zakasneloel parnika smo se francoski obali približa li šesti dan ob deveti uri. Prenočili smo na. parniku, drugo jutro pa smO se odpeljali z brzo-vlakom iz Havra v Pariz, kamor smo dospeli po štirih urah vož nje. V Parizu smo dobili kosilo in takoj po kosilu smo se odpe Ijali z busom na ogled mesta. O-gledali smo si razne zanimivosti, tudi Eiffelov stolp, visok 985 čevljev. Proti večeru smo se odpeljali v hotel Francoske linije, kjer se ustavijo večinoma vsi potniki te. linije. Dobili smo vsak svojo sobo s kopalnico. Drugo jutro smo se odpeljali proti Švici. Dežela je zelo zanimiva in lepa. Po ravninah leže lepn polja ln nI je hiše, ki bi ne bila vsa z rožami obdana. Ze z vlaka vidiš, da je prebivalstvo marljivo in da ljubi lepoto in či-stoto. Kmalu smo dospeli v Baze 1, Švica, kjer smo se mudili pol ure in se nato odpeljali proti Curihu, kjer smo se tudi u-stavili nekoliko časa. Curih je največje mesto Švice. Odpeljali smo se čez Nemčijo in kmalu smo bili na Tirolskem. Vožnja PONDEUEK, 27 M j General Avila ( amache, kandidat za predsednika Mehike. Drugo jutro smo dospeli na mejo slovenske zemlje. Skoro nismo mogli verjeti, ko so nas nagovorili kondukterji v slovenskem jeziku. Bili smo vsi presenečeni. Kmalu smo dospeli na Jesenice, kjer smo dobili prvi slovenski pozdrav in bili vsi ginjeni. Drugič so nas pozdravili v Kranju. Srce nam je poskakovalo, ker smo vedeli, da bomo kmalu v objemu svojih dragih. Ko smo zapustili Šiško, smo že videli, kako nam mahajo na glavnem kolodvoru bele Ljubljane in nestrpno čakajo prišlecev. Na glavnem kolodvoru nam je zaigrala godba, toda mi je nismo dosti slišali, ker smo bili preveč presenečeni in radovedni, kje bomo zagledali svoje drage. Ko smo se spoznali, so nas povabili na vrt, da se me v zvezi z društveno proalavo priobčeno v tukajšnjem listu? po tej romantični deželi je sko- Frank je povedal, da je to storil reporter sam. Toda mu še nisi dal miru. Vsakdo, ki je tmel le malo razuma, je vidni, da ho nje- raj grozna, ker vlak drvi nad prepadi po tistih velikih gorah ta tunelih, da je človeka kar gro- za. z zajtrkom nekoliko pokrepča-mo. Potem smo se razšli vsak na svoj dom. Sestanek z mojimi starši je nepopisljiv. Človek ve le, če to okusi. 2e ob prvem svidenju mi je bilo tesno pri srcu, ker sem vedela, da bo ta obisk le kratek, da jih bom morala čez par mesecev zapustiti. Obiskala sem vse sorodnike in prijatelje, potem sem se pa napotila, da si o-gledam lepo Gorenjsko. Tudi lepote teh krajev ni mogoče popisati. Le srce jih zapopade, u-živa in razumeva, ko stopaš po rodnih tleh. Prišla sem na Jesenice k sestri, ki me je tudi prisrčno sprejela. Pri nji sem o-stala par dni in si tudi ogledala okolico. ~ 'Kot obmejna postaja, no Jesenice leta 1918 dobile carinarnico in obmejni komisarijat. Jesenice so pomembne tudi kot središče težke železarske industrije. Večina prebivalstva je zaposlena v tovarnah in na železnici. Navadni delavci pri železnici zaslužijo 600 do 700 dinarjev, to je $12 do $14 na mesec. Potem lahko veste kako živijo. Človek tega ne more verjeti drugače, kot da se sam prepriča. Potem me je pot peljala čez Vindgar, ki je krasota Slovenije. Mene je kar groza obšla, ko sem gledala tista strašna skalovja in poslušala bistre^ deroče in šumeče vode. Zelo sem uživala to naravno krasoto, ko sem korakala po ozki poti proti Bledu. - Ta kraj, Bled, je zopet nekaj lepega. Naj prvo sem šla k čolnarju, da me prepelje na otok. Kmalu sem bila tam, potem pa po stopnjicah, katerih je 99, do vrha. Ogledala sem si tudi Marijino svetišče, malo pozvonila in se vrnila k čolnarju, da me odpelje na drugo stran. Ntf Bledu biva v poletnem času v vili Suvobod tudi kraljeva družina. Živali pod ogledalom Pariški živalsko-psihološki institut j« vil celo vrsto zanimivih poskusov, da j ali imajo živali vizuelni (očesni) ajx>mi vsem pa, ^li se zavedajo samih sebe. au val spomni svoje lastne slike? Ali ve j,/ more zapomniti, da je v ogledalu ona in ne kakšna druga žival? To sta bili dve vprašanji, ki so ju h^ izkusiti na levu in levinji. LeV dolgo Ji upal svoji sliki v zrcalu. Nekaj časa j0 j vražno opazoval, lotil se je celo zrcala in renčati, ko je-tudi žival v zrcalu zamaii šapo proti njemu. Pozneje je proti ogledalu ničesar ne opravi, in da bh žival v zrcalu pusti pri miru. Tedaj & miril. Naposled je začel hoditi pred zr in je bil očitno presenečen, da so se njego bi v ogledalu ponavljali. Levinja je prišla do spoznanja dosti Njeno prvotno nezaupanje je kmalu sko in kmalu je razumela, da je kos mesa, ga držali za njenim hrbtom in ki ga je v ogledalu, namenjen njeni, zato se je! obrnila. Več razumevanja kakor levi, so pa opice. Neka javanska opica je že kratkih vajah vzela v šapo žepno zrca|< podržala za ušesom in začela iskati boHte. Bodočnost letalstva Oglejmo si najprej hitrosti, ki so jih dosegli v letalstvu. Leta 1906. je dosegel Curtis s svojim lom hitrost 76 kilometrov na uro, leta IS pa Angelo letel že s hitrostjo 710 kilon na uro. Te fantastične hitrosti v praksi I pak še ne pridejo v poštev. V letalskem i škem prometu se poslužujejo hitrosti 3091 metrov na uro, saj je to še zmerom štiri d» krat hitreje od hitrosti vlaka. Večja hit« potniškem prometu se ne obnese in naj tudi v bodočnosti ne bodo šli dosti preko kilometrov. • Stratosferni balon je dosegel višino 221 metrov, letalo Maria Peruzzia pa 15,665 trov. Glavni pogoj za dosego takšne viiii v tem, kako letalec prenese razredčeni Zato letajo po večini samo do višine 4000 trov. Zdrav človek lahko prenese zračne i membe brez težav vse dotlej, dokler priti gostota zraka ne padeta pod tretjino noi nih razmer, to se pa zgodi šele v visii^i 8000 m. Takrat postaja dihanje vse teij višini 6,500 metrov morajo pa že uporab dihalne priprave. Verjetno je, da bodo nekoč dosegli celo v 80 tisoč metrov, a le z novim načinom pri vanja energije. Vedeti je namreč treba, nam obeta novo gonilo, namreč tekoči vodi bo omogočil polet okrog sveta brez vm« pristanka. kov unije is skieaitr« «tve pogodbe. jr. podpredsednik rodar*»- mije t MU A. gmori na «kupni konferenci pmUtnvni-ra I or je v v dvorani hotela IIHtmore, New York, ko so ne pričete pogajanja glede Radio v črnski vasi V Ugandi v Vzhodni Afriki so pred kr napravili poskus, ali ima črnsko prebival kaj smisla za radio ali ne. Vsak večer Kampali izvajali program in ga brzoj prenesli v'štiri zvočnike, nameščene v 2 kilometrov oddaljenih vaseh. Sprejem je bil izvrsten. Vsak večer zbralo svojih 60,000 črncev in poslušalo t\ Poslali so mednje preizkušene opazoval* ugotove, kako so poslušalci zadovoljni b jemom. Spored je vselej sestajal iz godbe, in afriške in evropske, vmes so bila p« P* nja o kmetijstvu, zdravstvu in krajevnih merah. Afričani so bili sicer ns moi svoje ritmične godbe, očitno jim pa nwo | nič ugajale sodobne evropske skladbe, m so pod vplivom črnske godbe. V spto«^ tudi rajši poslušali govore, namenjene samim. Pogosto so se slišale M P* naj bi se angleščine posluževali tako materinščine. Po teh poskusih upajo, da bodo lahko «j ko vas postavili zvočnik in tako uvedli u radijski program. Ko sem odhajala z Bleda, sem se, * s ozirsla po tistih krajih, srce pa Nn vmrfltp' mi je govorilo, da jih vidim naj-1 lf C brže zadnjikrat V spremstvu mojih sorodnikov sem se podala proti I^escam, kjer je velika tovarna za izdelovanje čokolade. Od tam smo se odpeljali nazaj proti Jesenicam. Potem me je pot peljala proti Kranjski gori, da še tam obiš-rem prijatelje. Kranjska gora js leps vas. Ix?ži na ravnici ob državni cesti in železnici; skozi vas teče voda. ki se imenuje Pirenca in izvira v skslovitlh gorah. Zs kmetijstvo tam ni preveč ugodno, ker nimajo dfo-sti zemlje, da bi preživljali ži-vino doma. Zato Živino čez poletje pošljfcjo na planine, kjer ai išče krme. Ljudje se morajo z vso krme zs .Človek smrči, če spi na hrbtu. Ce h** preprečiti, moramo samo napraviU"» strani pidžame ali nočne srajce žep™ ^ vanj klobčič sukanca. Neprijetna grt» ■ I>otem ovirala, da ne bomo več mogli hrbtu in da tudi smrčali ne bomo. Pred ¿rwjmtinú leti (Iz Prosvete, 27. marta 1919) V East Heleni, iti n iz Sv. Vida pri ^ Domače vesti. 60-letnl John Justin iz ov. j Delsvnke vssti. Pritožbe o zniisvsnji^ skih plsč se množe z vseh strsm. . ^ k rnip . „m,. m „J Po svetovni vojuš. Komunističn» za zimo. ko je ž, v in. do- ^ ^ ¡„^^ tod. deUvstvoT 1^ Kranjska gor. ims tudi prsJ v«0ri intervenciji ns , cej tujskega promet., ker je po- Sovjetska Rusija. Is Pariz* J yM sebno lep in romantičen kraj zs edini Oemeneosu preprečil i»r71 j U)sUe aa «. iusM l „ _ | šks vlade pri aataoti. pondeuek 27. MARCA PIOBVETX Novice in je ustrelil v gozd. Strel me je pi ! \ zadel v desno roko in nogo. Pri- lOldSOVl IZ naselbin nogo Čel aem naglo krvaveti. Takoj x> prvem strelu sta Žužek in Ko-lar, ki «ta bila nekoliko niže, zbežala. LatilVeme je obup, vendar (NadaUavsaje s Z. straaD la, kako težka in odgovorna je Slovenije I službA. lovskega čuvaja. France . r./topNJKKEM Skapin je bil doma iz kraja Po-HfllPA NA GORENJMvr ^ občiaa Vrapče na Goriškem. ltfdnji^zahlevalaveČ " Kmalu po vojni je prišel čez nih žrtev mejo in je dobil službo lovskega m \ raznimi drugimi nepri- ¿uvaja pri veleposestniku Os- PJL ki jih nikdar ne karju Koslerju v Ortneku. Za ito nss je zdaj obiskala hri- življenjsko družico si je izbral Si je vasi, ki bi ji bila pri- hčerko uglednega krojaškega |„omenjena bolezen in to mojstra in posestnika Pirnata ¡¿¡s po vsej Gorenjski. Zgo-1 jz Velikih Poljan. Vesten v služ- sem zbral vse svoje moči, da u- letoviščarje, katerih je vse pol« idem Skapinu. Zavlekel sem se no vsako leto iz raznih krajev. bližnji jarek, kjer sem onemo- Posebno priliko imajo hribolaz-gel počival. Skapin pa me je ci, ki pohajajo v različne kraje kmalu izsledil in oddal proti me- — na Spih, Razor in Vršič, ni drugi strel, ki me je zadel v kjer so grozovita skalovja in prsi. Neka tajna sila me je zdaj- propadi. V tem skalovju je taci vrgla kvišku, da sem skočil ko veliko "okno", da stoji člo-na noge kakor ranjena zlver in vek komodno v njem in zre na 1-zbežal po gozdu brez pravega ci- talijansko stran. Seveda zahaja, Skapin pa za menoj. Na tem jajo v ta kraj aami hribolazci. divjem begu, ko so me začele zapuščati moči, sem se obrnil in Tudi jaz sem se udeležila izleta v ta skalovja. Domači so mi U in«, Ki M ie že nekolikokrat, da so bi je več let nadzoroval revirje „fbolne cele vasi. Ni je bilo bivSče občine Lužarjev in je bil ite brez bolnika. Pojavi so pre- spi0šno priljubljen. Vendar je enaki pri vseh bolnikih, nekega večera, ko je v družinski 'Uvobol, bolečine v grlu in v U^i jmei opravka pri stenski «vesju'prisilijo marsikoga, da urj, gk0£j zaprto okno odjeknil •¡e v posteljo. Zelo neprijetni v gluho noč strel, ki ga je pogo-menjajoči se mrzlica in vro- dji v n0g0 tik nad kolenom. Le ki pri nekaterih, hujše o- p0 srečnem naključju je ušel ¿h, nanese do 40 stopinj, smrti. Pozneje je nastopil službo Tedna bolnikov trpi tudi moč- lovskega čuvaja pri industrijcu io krvavljenje iz nosa, kar pa ivancu, ki je sozakupnik lovišča redno olajša bolečine. Bolniki se občine Sodražice. Ta revir sega r največ primerih zdravijo z I do Sv. Gregorja. Znano je, da so omačimi zdravili. ravno v tem okolišu doma naj- /si bolniki po bolezni zelo o- bolj strastni divji lovci. Trage-x- da so še precej časa ne- dija, ki je pretekli četrtek zapolni za težje delo. Do zad- htevala življenje čuvaja Skapi-jega ni bilo smrtnih primerov, na, v celoti ne bo nikoli točno tekli ponedeljek pa so umrli dognana, ker je pač glavni del ■ trije farani in sicer neki 70 skrivnostnega boja odnesel ne-Hni moški, 17 let staro dekle srečni Skapin s seboj v grob. in 9 mesečni otrok. Pri obeh S k a p i n Je imel v puški iz-Urejših je bilo prvotno obo- strel j ena oba naboja, sam pa gnje hripa, ki pa se ji je brž- je dobil dva strela v glavo, kar as pridružila še pljučnica. Fan- torej potrjuje, da je med Ska-iiapa je pobrala že sama hripa. pinom in mladim Kožarjem bi našo faro, v kateri je umrlji- dvoboj na Življenje in smrt. Izpoved divjega lovca Novo mesto, 2. marca. — Iz Velikih Lašč je včeraj malo pred 13. pribrzel pred bolnišnico u smiljenih bratov v Kandiji avtomobil, iz katerega so prenesli v zavod smrtno ranjenega mladeniča. V njegovem sprem atvu je bil tudi orožnik, ki je u pravi povedal, da je to Alojzi Koiar iz Dvorske vasi pri So ' lik i? streljal na slepo srečo proti pre- dali vse, kar je potrebno za ta-ganjalcu. Ne vem, če sem zadel, ko visoko pot. V ameriških čev-spominjam se samo to, da sem Ujih bi seveda nikamor ne mo-napel vse sile in tekel naprej pro- gla in tudi ameriške noge niso Od leve proti dewnl: W. O. Douglas, načelnik federalne borzne komisije, sodnica Florence Allen ti Bravčevem vrtu. Ko sem tam preveč zanesljive, ker človek le in senator Lewis 11. Schwellenbach. na obronku počival, me je zasačil Ifleda, kam se bo vsedel. Po treh orožnik iz Sodražice. Temu sem urah hoda smo prišli na vrh, se umaknil preko senožeti v gozd Mlako, kjer sem se skril v gosto zaraslo grmovje in kjer smo se nekoliko okrepčali. Ka-sem se zaradi izčrpanosti in iz- ko nam je vse teknilo! Nič ni kjer je italijanska meja. Naim ■ vrhu je Erjavčeva koča, kjer / DOVOd HO Viti TaSllin mena. Bombaž dobiva na severu premalo toplote, zato ju dobi se- gube krvi onesvetil. Koliko ča sa sem bil v tem stanju, ne vem. | je šlo hitro v slast. Jedel nisem nič in tudi do ^ode sveta, iu često se dobe pruv pte senetljivi uspehi. •. . . ... . . . MU . Pred par leti je bilo preizku-l™1«/ koll,k^ ^ Uspehi, ki jih je slavni Miču» ' * , trebuje. Koruza s|>omladi v ae- bUo treba mazati z maslom. v«.|ri» M «o da., pobud, m £, ^^ ^t1 ----------------------------- * »mku',B "" Kleni*vU ' dozorevala v nevernih krajih. vernih krajih ne uspeva, ker ma preveč svetlobe. Severne no- ......-................... Na tem izletu snu, si ogledali M^Ju i» («£ ™nem žitu. Osno- ()h n, |fit s čl so presvetle za no, zato jo dr- nisem mogel priti dva dni. V to- tudi Rusko kapelico. Do te kape- N Jf ™pet križanje, da se dobe ^ križan jeni so dosegli no- ** »a prelakuševallšču ves čas v rek popoldne, šesti dan po krva- lice je prav umetno izdelana pot, »MJtne lastnosti: okus, oblika, ftenWnw vJrsto kl imfi s on«. lemi. Ko je posejana, Ji pride o- vem dogodku, sem se privlekel katero so naredili ruski ujetnl- P™" mrazu jn pro,U ško pšenico skupno to lastnost, blln» iV«t,ob» rMV»° ?r,tv' iz skrivališča in se stežavo spla- ki, okrog 500 po številu. Pozimi vročini itd. V Rusiji je danes že dR ^ ^ ^ im, to> da no pšenico je prof. Lisenko iz- zil do domače vasi. Ko sem bil je te ujetnike zadela strašna ne- v obratu mno«° tovarn za us- ------".......... ...........- laeia strašna ne-1; ...........„ "7"! daje obilen plod. "Novinka", ka že blizu domače vasi, mfe zagle-1 sreča. Prišli ao pod snežne pla- tvarjanje novih in popravljanje I ' premenil v )K>letno in ne potre buje več zimskega spanja pod snegom. Potrebno porcijo hladu prejme seme že v šoli. Rastline za križanje iščejo ru sestri in"kniaiu nato so me pr^lmrli pod~plazovi in vsi so karlnosti, jo pošljejo v preizkušava-1»ever Iučenjaki po vsem,svetu. Za nesli na moj dom, odkoder so tam pokopani. Mene je kar gro- »Me. Tam jo križajo s kako 1». » *1 ' ^^ pregUj4r I ržlo so napravili posebno odpra-me prepeljali v bolnišnico. Puš- za obšla, ko sem hodila med ti- vrstno rastlino iz zbirke ki aoJo ilkuAnu, Jkrtttko ^vornt) pj ko sem bil kupil pred tremi le- atimi grobovi. V spomin so jlm|uft»"Jaki nanesli z vseh qeiov|[etje jj je xadoatovalo, da jo da ti, predno sem šel k vojakom, | postavili kapelico in ji dali ime J i \'o v Afganistan, po prapšenico ho iKjtovali v Abesinljo, im> krom- debilo 1 J® r°J|ltnem 1I-tu A" od Jožeta Praznika. ,-----------,— „ . . |a |)riiv dobro letev in n M . Ruska kapela Vsako leto pride be razmere. Sla sem na DolenJ- lrnj,, |m,|a pu j, napako, da N "SS"«:" ost precej majhna in marsikdo oseže 90 let, so trije mrliči na dan v vasi redek primer, kl ne pomnijo najstarejši ljud* Zgodi se namreč večkrat, de mamo le skozi vse leto po 3 aH mrliče. Tako torej pripoveduje rai)- enkrat ruski duhovnik, ki bere sko v Javor, da obiščem svoji/ je aonM5 prj tetvi močno oaipalo. v*dnl ^omplr je jeni divji lovec. Seveda pa je to mašo za pokojnimi vojuki-ujet- teto. Javor je približno štiri u- |g xbirke so poiskali vrsto, ki se »tv»r' kl Prenese An» nlat zvona, kaiti ne-1 niki. - Ire od Ljubljane v hribih, kjer najmanj oaiplje In novinko ša en-1tU411 IM rM/'ne bolt,*nl jeni samo ena plat zvona, kajti, ne srečni Skapin, ki je svojo odgo- vorno službo končal pod streli | poletju skoraj mrzlo. Pa saj ni jalužka divjega lovca, je odnesel skrivnost s seboj v grob. raznežena mraza in je tudi za razne bolezni zelo občut- Na vrhu teh gorah je tudi vL kmetje redko naseljeni. Za- kriJlt krtatt jo pot je dobila šefm in da je baje čuvaj prvi divjačina pod strel, nas je pri N", fant pa zbežal. Skrival čakanju okrog 16. ure iznenada i* nekaj ur j>o hosti, a onkraj zmotil pokojni Skapin, ki se r>ba »ta spet trčila s čuvajem, nam je neopazno približal. Ska-ie še enkrat streljal in ga za-|pin je mene najbrž dobro videl II v prsi, nakar je tudi Kožar rW strel proti čuvaju, ne da bi kako in kam ga je zadel. 0 ranjencu so seveda bili ta-■«J obvsščeni tudi orožniki, ki ' danen iz Velikih Lašč telefo-;cno Izprašali državno tožil-Vo v Novem mestu, kaj naj u-nr"J" z ranjencem. Naročeno J' »nI«, da prepeljejo ranjen-* bolnišnico usmiljenih bra-N Kandiji. Ob poi 12. so ra-i^nca res pripeljali iz Velikih ' ,Vo meHto. Spremljala Ja ^ *',n"»ndir in občinski Uj-K»vta ^ Je zbralo pre- 1 -t Kanio. We pri Dnovsku, Solecku in O- |"f(|topšenico In krasnimi travniki s požlahtnjeno travo. NIČ manj niso zanimivi oni od- so do-Peruanee Je začel uaiKivatl, tvoriti gomolje In je 1 »ostal pradod onega krompirja, ki ga danes aade v severnih ruskih pokrajinah; kjer Je Ali ate naročeni na dnevnik T ros veto* 7 Podilraite mj Uatl * va čas ležal v goz-v* prebivalci Dvor-'n dni iskali vse okrog v , A če je tudi n pri katerem kme- . . J» nuditi količ-l tuVA* P01™*1' K,Jub . š "r(i» * ni prepozno, da v Kl r,,*»io mlado življen-l I \J X, I lij UMIJUlIli I " ^— ' » - I f» - • f,,| ——---- mnogo, pa tudl|S|0V0 ji bilo U»žko. Na glavnem ^»dlla v glavi prof. Lisenka. "So- nj|f jt Ju.ka vdlika mt»aknvska kolodvoru sem bila v spremstvu le" so enostavni podi, orodje In hjudMka kuhinja obrnila na prof orodni kov In pri- učne pripomočke pu tvorijo, ved- Ui^Uu, na> vzgoji krompir s čl jateljev. NI mogi>če popisati, ro za v|Mjal» Bogom vsi skupaj!" Kuhinja pa Je da-"radi bi namreč ____me ali svetlobe, kar bo pač ra-1 ¿romplr lupili s strojem, aato pa V|'"k L oddrvel proti Jeseni-1 ko ,H> l^11"0' Ako ** mora biti čislo okrogel. Sedaj i-r«m kier me ie čakala sestra h»«»® rabilo za ozlmlno, ga izpo- mamo C4.|o vojsko ljudi, kl lupi- inniena družina Tam smo sta- davijo stalnemu mra*u h0 krompir, kar Je zamudno in "pol ure In sem si? poslovila še ad nič do dveh ftoplnj| pod n»drago. Naša kuhinja ,a»trele ll nilh Vlak ie odpeljal v noč. lo- k*,ltl' ^ namreč vsak dan s 20,000 oIhmII Sa dva dni smo bllllmet v Pa- »va z vodo, da ae ne vname, ga vtiarJ,mr. "Aha, saj ae ne rizu in v Havru, kjer sa je bilo rahljajo In z lopato obračajojL^^;- jl( d#Ja| prof, LI lr<.b« m prav it I na psrnlkUadar J« zanj prehladno, g» Lenko In «xlpUal, da l»o poskusil, zi>r>et treba spraviti na parma I ^^ n- k|J|| jn |)okHHo , t>. | ^ ^ Uu dalo napraviti. Pri nje- New Yorka|d«'i" Šumenje, ki Je predelalo to Šo Normandie. Od LJubljane do naa je vzelo ravno šest dni in pol, pa smo bili zopet na amarl-llo, se razvija hitreja. Pšenica ških tleh. Hila sem zopet verela, gre prej v klssje, bombaž začne govl nadarjenosti In apoeobuoatl ni nol»eni'gn dvoma, da se mu Je to že |K>srečilo, ko sem v New Yorku na pomolu | prej tvoriti semenske mešičke. | Zunanji iptont aktivni v Ameriki zagledala svojega sina In sorod- Zaradi kratkega severnega po« nike. Pri njih awn oatala par letja bi južne rastline sploh ne dni in sem imela priliko, da aem prišle do evetja, tako pa ao pri si nekoliko ogledala tudi meri ško metropolo. Washington, I). C., 25. marca. Federalni juatični tajnik Frank Murphy Je |M>vedal ropor- siljene, da ae hitreje razvijajo „„„ ........... Potem a«'m na-1 in da doaore, preden naiaiči zima. daljevala pot proti domu. Ko Je Na jugu čeato suša uniči pšenl- terjem, da ao zunanji špionl sll-človek Že ves utrujen, neetrpno jčno aetov. Ako se v švvčaaiU U «UtfUiWê «U »u uj^vvl »guuti« vÛklilL J PONDELJEK rt SIGRID UNDSET: JENNY § ROMAN ZS ROMAN PMlse—fl Frm Alkr—kt Sicer ps je najrajši hodila na polje; tjakaj letoviščarji niso nikoli zshsjali. Le redkokdaj je zašla prav tja gor do cerkve in pokopališča, kjer je ležal fantek. Tedaj je sedla in »e zastr-mela na grob, ki ga ni dala urediti. Položila je nanj nekaj divjih cvetk, ki jih je »potoma natrgala, toda njena domišljija ae je upirala temu. da bi spravljala ta mali sivi kupček prsti, na katerem sta bujno poganjala plevel in trava, v kako zvezo s svojim fantkom. Ob večerih je posedala v svoji sobi s kakim ročnim delom, ki se ga ni pritaknila, ter strmela v svetilko. Njene misli so se zmerom bavlle z isto stvarjo, klicala si je v spomin dneve, ko je imels svojega fantka, prvi čas, medlo pokojno srdečo, ko je ležala in okrevala, pozneje, ko je že sedela pokonci v postelji in Ji je frau Schlessinger pokazala, kako je treba otroka kopati in previjati, oblačiti In slačiti, nato, ko sta šli skupaj v Warnemünde, da je nakupila finega blaga, čipk in trakov, ko se je nato vrnila domov ter prirezavala, šivala, risala in vezla — njen fantek bo imel fine stvari namestu tiste slabe, že izgotovljene robe, ki jo je naročila iz Berlina. Kupila je komično vrtno brizgalko s prelep-kami na zeleno poslikani pločevini: lev in tiger sta stala med palmami ob nebeško višnjevem morju in vsa prepadena gledala nemške oklop-ne orjake, ki so puhali proti rajhovskim afriškim kolonijam. Stvar se Ji je zdela tako zabavna—fantek jo bo imel, da se bo igral ž njo, ko bo tolikanj dorastel. Najprej se mora seveda navaditi najti materine prsi,>i jih je zdaj kar slepo sesal z vso silo, in pa svoje lastne drobne prstke, ki jih ni mogel spraviti narazen, Če so se mu spolstlli med seboj—kmalu pa bo jel spoznavstl mater, mežikal bo v luč in materino uro, ki jo bo pozibavala pred njim—saj je bilo toliko stvsri, ki se jih je fantek moral naučiti. O bog. V predalu so ležale vse njegove stvsri, nikoli jih ni vzels iz njega. Saj je vedela za vsak kos, kakšen Je, spoznsla ga je že, če ga je po-gladila s dlanjo—gladko, mehko platno, raše--vinasto volno in napol dogotovljeno Jopico iz zelene flanele, ki jo je izprevezala z jetrnicami, to bi imel, kadar bi ga popeljala na zrak. Pričela je sliko z obšle z rdečimi in plavimi otroki na belem jieščenem obrežju. Nekaj sočutnih dam je prišlo k nji, ogledovale so si sliko. skušajoč se seznaniti ž njo: "Wie nett!" O-na pa ni bila zadovoljna s skico in je ni marala dokončati, nove pa tudi ni hotela pričeti. Nato so kopališki hotel zaprli, morje se je razburkalo in poletje je bilo pri kraju. Gunnar ji je pisal iz Italije in ji svetoval, naj pride tjs dol. Cesca jo je hotela imeti na Švedsko. Msti, ki ni ničesar vedela, je pisala in kar ni umela, zakaj ostaja tam. Jepny je mislila odpotovati, pa se kar ni mogla odločiti za nobeno stvar. Dasi se je pomalem le prebujalo v nji neko nedoločeno hrepenenje. Sama je že postajala nervozna, da je tako pohajala in da ni mogla ničessr napraviti. Nekaj mora ukreniti, pa če mora neko noč z mola skočiti v morje. Neki večer je izvlekla zaboj s Heggenovimi knjigami. Med njimi je bil zvezek italijanskih pesmi—Flori della poesia italiana. Turistom namenjena izdaja, vezana v preprosto usnje. Zs-listala Je po nji, da bi videla, all je pozabila že vso svojo laščino. Po naključju je odprla pri Lorenza da Medici Karnevalski penmi ter našla preganjen listič papirja. ki je bil |>opisan z Gunnarjevo roko: "Draga msti. Zdaj pa ti že lahko naznanim, da sem srečen in zdrav prišel v Italijo in da se mi v vsakem oziru dobro godi, kakor tudi —" oatanek papirja je bil popiaan z besedami. Pri glagolih so stale tudi apregatve. Istotako so < stali* besede ob robu knjige — čisto na gosto, ob vsej trsgično veseli karnevalski pesmi. "Kak krssns je mladost, ki tak naglo zbeži." Napisane so bile celo najnavadnejše besede. Gunnsr je po vsej priliki skušsl čitati pesem takoj, ko je prišel v Italijo, še preden se je bil seznanil z Jezikom. Pogledala je na naslovni list; tam je stalo: G. Meggen, Firenze 1903. To je bilo, še preden ga je spoznala. Listala je in čitala tu pa tam. Tu je stala l^o|»ardijeva himna Italiji, za katero Je bil Gunnar tako navdušen. Prečitals jo je. Rob Je bil ves črn samih Itesed in tintnih madežev. To je bilo kakor (xisdrsv ml njega—presun- lilvejši od vseh njegovih pisem, im Klicsl jo je, lad in zdrav, čvrst ln poln delovne sile. Prosil jo Je, naj se vrne v življenje in na delo. Da, ko bi le mogla napeti svoje sile in znovs pričeti z delom! Poskusiti mora—voliti, ali hoče živeti ali umreti. Spet se ji je zahotelo tja dol, kjer se je nekoč počutila prosto in močno, samo, edinole s svojim delom. Zakoprnela je po njem in pa po prijateljih, zanesljivih tovariših, ki se niso zbližali tako, da bL se iz tega rodilo gorje, marveč so družno živeli drug ob drugem, vsak v svojem Isstnem svetu, ki pe je pripadal tudi vsem drugim, v zaupanju v svoje znanje, v veselju nad svojim delom. Hotela je spet videti zemljo, skalovito zemljo s ponosnimi, strogimi črtami in s solncem prepojenimi barvami. Nekaj dni nato je odpotovala v Berlin. Par dni se je pohajsls po mestu in po galerijah. Toda čutila se je vso zbito in tujo in odveč. Teko se Je odpeljsla dslje proti Monakovu. V stari Pinakoteki je videla Rembrandtovo Sveto družino. Vendar pa je sploh ni gjedala kot slikarsko delo—opazovala je samo tisto mlado kmečko ženo, sedečo tam s srajco, potegnjeno s svojih od mieka nabreklih prsi, ter motrečo svojega otroka, ki je zaspal. Miluje ga je prijemala mati za eno njegovih bosih no-žic. Grd msjhen plebejski fantek je bil to, a kar pokajoč od zdravja—pa kako ¿obro je spal, kako krasen je bil in kako srčkan. Jožef je po-gledaval nanj materi čez ramo. Pa to ni bil kak star Jožef in Marija ni bila nlkaka nadsvetna rajska nevesta. Bil je čvrst srednjeveški rokodelec s svojo mlado ženo in dete je bilo njiju radost in veselje. Zvečer je pisala Gertu Gramu. Dolgo pismo, nežno in žalostno—a bilo je slovo za zmerom. Naslednji dan si je nabsvila vozni listek naravnost do Florence. Ob prvem razsvltu je sedala po prečuti noči v vlaku ob oknu svojega oddelka. Hudourniki so srebrno poskakovali po skalnatih, z drevjem zaraslih strminah. Danilo se Je vse bolj in bolj, mesta, mimo ksterih je drvela, so čimdalje bolj dobivala italijanski značaj. Rjastorjava in mahovitozlata strešna opeka, logglje na hišah, zelene deščične žpluzUe po rdečežoltlh hišnih stenah, baročna cerkvena pročelja, loki zidanih mostov tam zunsj ns reki. Napisi na postajah so imeli zdaj nemško in italijansko besedilo. Vinske gorice v okolici mest, sive grajske razvaline nä vrhovih gora. Ala. Stala je ob carinski pregraji, opazujoč čemerne potnike prvega in drugega razreda— ter bila tako brezumno vesela. Spet je bila v Italiji. Carinik se Ji Je nasmehnil, ker Je bila plsvolaska, in tudi ona se mu je nasmehnila, ker jo je imel za sobarici te ali one gospode. Skslni grebeni so se rszmaknili v stran, ilna-tosivi, s sinjimi sencami v prepadih, prst se je svetila rjaatordeče, solnce je žgalo belo in Žarko. Nekega jutra se je odpeljsls v Rim. Polja po Toskanl so bila vsa bela od slane. Pozneje se je čez dan megla razredčila in zasijalo je solnce. Spet je videla oni kraj, ki ga ni mogla nikdar pozabiti. Trazimensko jezero je ležalo ble-dosinje med samimi skalami, pokritimi s hlapom. Daleč v vodo je se^al pomol zemlje s stolpiči in nadzidki majhnega kamenitosivega mesta. Drevored samih cipres je držal od postaje v mesto. V Rim je dospela ob nsjhujšem nalivu. Gunnar jo je čaka) na peronu in jo sprejel. Čvrsto ji Je stianil roko, želeč ji dobrodošlico. In ko sta v dežju, ki je 111 s sivega neba in udarjal na cestni tlak, drdrala v izvoščku proti stanovanju, ki ji ga je preskrbel, je neumorno In pogumno pripovedoval in se smejal.— VIII Heggen je sede) na skrajnem koncu mra-mome mizice in se skoraj ni udeleževal pogovora. Tu pa tam je šinil z očesom k Jenny, ki Je sedela stisnjena v kot, z whiskijem in soda-vico pred seboj. S pretirano živahnostjo ae je pomenkovala preko mize z neko mlado švedsko gospo in se niti najmanj ni brigala za stranska soseda, dr. Broagerja in malo dansko sit* karlco. Loulou von Schulin, ki sts se trudila, da bi obrnila njeno pozornost nase, Heggen je videl, da Je spet preveč — pila. (Dalje prihodnjič.) Marjorie in pesnik Nspiiuil Leon Andor Kudimpeštanskl parnik. ki jc s njim potoval mladi madžarski pesnik, je z veliko zamudo pristal pri državnem moatu. Peter Kadar Je najel avto, povedal šo ferju ime hotela na Rlngu. se udobno naklonil nazaj in dobre Volje žvižgal dunajsko popevko: ' Ali si bil te spomladi na Dunaju . . ." velih ljudi. Na sprednji strani nekega tramvaja je plavolaao dekle pomahalo osamljenemu gostu, ki se je peljal vštric tramvaja Peter se je shrnil in al zataknil monokel, da bi deklko bolje |K>f|edal. A šofer Je vosil silno hitro In tako je Kadar videl *amo "še številko "24" na sao-stalem tramvaju. "Dohro znamenje." Je rekel mladi mož prasnoverno. Dunaj me prijazno sprejema.". Potlej < «e je moral sam sebi nasmehniti. Bilo je res v maju. krasnega, j da išče kot strasten spletkar po-tople k a večera. Tudi kopališča vaod skrivnostne znake usode, če-so bila že odprta, kajti tramva- prav »a ne čaka v mentu nobe-jI. ki so prihajali od Donave, ao i na tako važna stvar, da N po-i»U nabit».polni mladih zarja treboval naklonjenost usode. Mladi libretist iz Budimpešte Je dobil namreč naročilo, naj napi še beeedllo operete, ki se odigra va v avstrijskih okolščinah. To Jo bilo njegovo prvo ssmostojno gledališko delo. Kadar Je vse svojo nalogo dokaj resno In se je odpeljal s predplačilom, ki ga je Mil, na Dunaj, da bi se tu na vzet valčkovega raspološenja. V hotelu je hltm opravil svojo toaleto in se šel sprehajat na Rlng Ko je prišel do mestnega vrta. ae je spomnil, da mora iz vrftlti neko naročilo: obiskal na bi velelndustrijca Kurta von Weldenhauss In mu «poročil na kjer se je ta pogosto in rsd mudil v umetniških krogih. "Najboljše je, da to takoj opravim, potlej mi ne bo treba več misfl-ti na to," je mislil Kadar in že stopil v telefonsko celico, od koder je poklical industrijca. Wei-denhaus se je zahvalil za sporočilo in povabil mladega prijate-ja, naj ga obišče zunaj v njegovem poletnem dvorcu, izven mesta, kjer bo prav danes priredil vrtno zabavo s plesom. Lepih žena in deklet tudi ne bo manjkalo. Povabilo je bilo tako pri-azno, da bi ga bilo težko odreči. Peter Kadar pa bi kljub temu rad privolil, ker ni vedel, taj početi prvi večer na Duna-u. Vso noč je ves navdušen dvoril majhni Angležinji s kraapo postavo. Ime ji je bilo Marjorie. lila je hči nekega avstralskega poslovnega prijatelja industrijca Weidenhausa in je bila to pot prvič v Evropi. V svoji obleki iz zlatega lamenja, s sinjimi očmi in plavimi lasmi, je bila prav res da podobna porcelanski punčki. Mladeniču je izredno uga-ala, čeprav ga je morebiti privlačil k njej občutek tiste skrivnostne daljave, ki ga občutimo med seboj in vsakim tujcem iz daljnega kraja. Njegovo dvor-enje ni ušlo tudi gostitelju, ki se je pošalil: "Pazi se, avstralsko dete! Gospodu pesniku verjemi le vsako deseto beeedo; poznam ga. Ima sicer lep slog, jutri bo pa Že vse pozabil, kar je govoril danes. Vse samo goreča slama." , Kadar je prav tako v šali odgovoril: "Ce je vse goreča slama, jo bomo pustili mirno zgo-reti. Zgori namreč hitro, a ni-«omur ne napravi škode . . ." "Samo vam samemu," je tiho končalo dekle začeti stavek in vprašujoče opazovalo Kadra. Poglej no, si je mislil Peter, de-cletce je pametnejše kakor sem mislil. Niti slutite ne, gospodična, kako prav toftate," je odgovoril resno. Plesala sta tango. Marjorie se je smehljala. "Natanko opazujem vaše dvorjenje. Slutila sem, da ni odkritosrčno, vendar se nisem jezila, ker sem razbrala, da ste vi sami prepričani, da ste nesmrtno za-jubljeni vame. Sicer ste pa. zanimiv človek, madžarski pesnik, kajne? Saj dovolite, da vas tako imenujem* kajti vašega imena ne morem izgovoriti. V Avstraliji bi imeli pri dekletih ve' iko uspeha. Bolj ste veseli Jn zanimivi kakor naši fantje." Skupaj sta se z avtomobilom peljala nazaj v mesto, ker se je ?ri razhodu pokazalo, da prav za :>rsv stanujeta oba v istem ho-;elu. Med potjo je Kadar zvedel, da bo mlada dama zapustila Du naj že drugi dan in se peljala za nekaj dni v Salzburg, od tam pa v London, kjer jo pričakuje njen oče. Tam bo skončala svoj izlet po Evropi, ker se bo kmalu nato ladjo odpeljala domov. Pred vratarjevo celico sta se poslovila. Peter je slovesno ln s hli njeno bolestjo poljubil dekletu roko: * 'Torej vss ne bom videl nikoli več v življenju?" *Ce to tako želite, morebiti še," se je glasil tihi, arsmežlji- vi odgovor. Hkrsti je njena než na In slabotna postava izginila za steklenimi vrati dvigala. "Neumnost," je menil Kadar ko je bil v svoji sobi. "Vse to ljubimkanje ni imelo smisla." Ko je o tem prepriča) samegs se be, je spravil svoj# stvari v kov-čeg in začel pregledovati vozn red. Naročil je, n*j ga sbude zgodaj zjutraj In je na svit na čin zvedel od vratarja, za kateri vlak al je Marjorie priskrbele vosni listek in ob desetih je Peter le odpotoval s brzovlakom proti Salsbupgu^KorsksI je po hodnikih nekaterih vos in naposled našel oddelek, ki je v njem sedel* Marjorie. Gledala je skozi okno in ni opazila mladega moža. Stopil j« k njej in jo tiho nagovoril: "Avstralske dekletce , . Zdrsnila se je in se naglo o-krenila: "Madžarski pesnik T Tz njenega glasu je zvenelo toliko o-t roškega presenečenja in njene lasne in nedolžne oči so ieraža-le tako odkritosrčno veselje, da hi jo Kadar najrajši objel In jn burno poljubil. Zdaj. v tem tr*. račll» is Budimpešte Moža Jej milku > Jasna čtrtiV käo~U dobro posn.1 le is Budimpešte,'vi ljubil ^ mjghBo ¿¿tf™ * V St. Pttltnu ji je prinesel iz okrepčevalnice hrenovko in pivo v papirnatem kozarcu ... V Lin-zu obložen kruhek, sadje in slaščice in potlej sta do Salzburga srečno kramljala. Imela sta si toliko povedati, da še enega pogovora nista končala in že sts prešla k drugemu. Hitela sta ka-cor v strasti prebujeni ljudje, ki vedo, da se neizogibno približujejo drug drugemu, da je pa med njimi še zid ne izgovorjen i h besed, ki ga skušajo zdaj z vročično naglico porušiti. ♦ Marjorie je nameravala o-stati v Salzburgu tri dni. Nastanila sta se v odličnem hote-u. "Dekle je najelo drago stanovanje, mladenič pa majhno podstrešno sobico. 4 "Mi pesniki stanujemo rajši blizu nebes," je rekel v šali. Nikoli ni rad pokazal svojega šibkega gmotnega položaja, zdaj pa še posebno ne . . . Popoldne sta se sprehajala po krasnem mestu. Zvečer sta večerjala v restavraciji ob zvokih godbe, potlej sta šla pa v bar. Cadar je bil nekoliko omamljen od vina in od mnogih novih vtisov. Pri šampanjcu je čenčal razne čustvene in nelogične stvari. Zamahoval je z roko In samemu sebi sredi stavka segal v besedo, kakor da se mu ne bi zde-o vredno končati; pri tem je na mah izpraznil kozarec in s skrbnim pogledom sledil modrikastim kolobarjem dima iz njegove cigarete .. . Takoj nato ga je prešinilo razposajeno veselje. Znova je naročil šampanjca, povabil k mizi ciganskega prima-sa in mu ukazal, naj zaigra dekletu na uho pesem: "Samo eno dekle je na svetu . . ." Peter je pel zraven in navdužen sproti prevajal besedilo v angleščino. Marjorie je očarana opazovala to, zanjo čisto novo zabavo. Nista ostala dolgo. Nekakšen nemir ju je vabil na ulico. Sprehajala sta se ob bregu reke . . ." Zjutraj se odpeljete daje, mala Marjorie?" je vprašal ttadar. "Ne, šele pojutrišnjem," je prestrašeno ugovarjalo dekle. *iekaj trenutkov sta molčala. Nežno jo je prijel za roke, z dru go je pa dvignil njeno bradico n obrnil njen obrazek k svojemu .. . "Avstralsko deklet ce . . .!" Dekle se Je naslonilo kakor ranjena ptička na široka prša mladega moža . . . "Madžarski pesnik!" ... Na gnil se je k njenim ustom in strastno poljubil njene ustnice, ki so dišale kakor zrele breskve. "Ali me imaš rad?" "Da." "Od kdaj?" ~ "Od takrat, ko si se v vlaku pri oknu veselo presenečena o-brnlla." "Jaz pa že od prej ... Od tiste večerne zabave . . . Vidiš, jaz te že dalj časa ljubim . . Novi poljubi. Majhna porcelanasta punčka ¡»e je drugi dan spremenila v od ločno damo in je prišla na dan s čisto obdelanim načrtom.' Videlo se je, da je vso noč reševala težaven problem. Njen predlog se je glasil, naj se Kadar vrne v Budimpešto in uredi svoje zadeve, medtem ko se bo ona odpeljala v London in govorila s svojim očetom. Tja naj bi zanjo prišel tudi Peter. "Stvar z očetom ne bo lahka," je rekla zamišljeno. "Zelo premožni smo in moj oče najbrže ne bo takoj privolil v zakon. Naposled bo pa svoji edinki gotovo popustil." Kajpak bi moral tudi Kadar poprej nekaj napraviti. Peljal bi se s njimi v Avstralijo in tam napisal roman ali kakšno gledališko delo, ki bi doseglo uspeh po vsem svetu. Bogato dekle je bilo navajeno, da mož niti ni imel časa. da bi odgovoril, ko je stopil k njima hotelski sluga in naznanil: 'Telefonski poziv iz I^ndona." Marjorie je skočila izza mize in vlekla Kadra s seboj k tele-ionski celici. Skoraj četrt ure je govorila v l Order v pi*mu ta al aaročite Proeeeto. liât, kl Je vaša last sise. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh členov prenehs biti t ■ SNPJ, sit êe se preseli proč od drnline ln bo ishteval am tednik, bode moral tisti élan is dotične drsllne, ki Je tako naročena na dnevnik Proeveto, te takoj nasnsniti opravnllt»« "J" in obenem doplačaU dotično vsoto Hat« Proeveta. Ako t«f» 1 tedaj mora upravnifttve snilatl datum sa to vsoto naročniku PROHVBTA. SNPJ. SZS7 Ho. Lewadele Ave. Cbleaf«. Prlloleno peiiljani nsretnine sa llet Proeveto vaete ....... O Ime......................;.............ČL dreši»s M-••• i...... «•♦< Naalev ................... Ustavite tedaik Is ffs pripišite k n»|i aarečalal ed sledrf» sm Je dmftlaet «>........................................"ft. des*" 4).......................................Ö. drall v« »)........................................CL dre*« M • IN« .............................. Drla va.............. Nev narečnih.............. ........rsj