List slovenskih delavcev v o^meriki The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. ■fl •ecMl-Olaca Matter, September 21, 1903, a* the Port OEicu at New York, N. Y„ under the Act of of Marek S, lt7t. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 136. — ŠTEV. 136. NEW YORK, MONDAY, JUNE 11, 1906, — V PONEDELJEK, 11. ROŽNIKA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Razstrelba dinamita. Jednajst ubitih. TOVARNA DINAMITA PRI PE-QUEJI OB SUSQUEHANNI JE ZLETELA V ZRAK. Jednajst delavcev je bilo raztrganih na kosce in pet nevarno ranjenih. VZROK NEZNAN. Lancaster, Pa., 11. junija. Tovarna dinaanita bliao Pequeje **b Susquehani r.letela je včeraj v /rak. llazstrelba je raztrgala jednajst delavcev na ko® <•«■, d očim je [*-t težko ranjenih. Vzrok ra&ttrelbe ni znan. Tovarna je štela 12 poalopij, od kterih je 11 poslopij razdejanih. 1xj jedno, ktero je hi.o oddaljeno in v kterem je delalo 7 deklet, je iwstalo nepoškodovano. Škodo so cenili na 2.J,000 dolarjev. Krog razvalin tovarne so nabrali poldrugi bušelj kue.eev človeškega mesa. VIHARJI V DRŽAVI NEW YORK Najbolj je vihar divjal v Schenectady. Sfheneetady, N*. V., 10. jun. Včeraj je razsajal tukaj i/reden vihar z dežjem in točo, tako, da je škoda izdatna. Toča je bila izredno velika in je skoraj v vseh hišah pobila okna. Tudi tri o »obe so us m rte ne. l>va n«)ža, ktera «ta lovila ribe na reki Mohawk, sta r.ginola in neko drevo, ktero se je podrlo, je ubilo nekega otroka. Poole Dryer j<- bil pri igri Tennis ranjen. Tri poslopja, je vihar pojtolnoma razdejal, drevesa so izgubila vse listje. V novi kemični laboratorij Union College je udarila strela. Nastali požar so dijaki potrasili. V bližnjem Hotterdamu je prijel vihar razsajati baš ko -o peljali nekega mrtveca na pokopališče. Konji so se splašili in bežali v gozd. Mrtvaški voz j«, zdrobljen, krsta je prišla med kole-\,./!..', ji- t«-/ko ranjen. ŽRTEV SOLNČARICE. Izredna vročina v Chicagu; dvanajst osob umrlo. Chicago, 111., D. jun. Včeraj je vladala tukaj izredna vročina in sopar-nost. Mnogo osob je zbolelo radi soln-čariee. Dvanajst osob je umrlo. Vihar v Pennsylvaniji. Pittsburg, l'a., 10. jun. Jz raznih krajev zapadne Pennsylvanije se poroča, da so razsajali tamkaj razni viharji, kteri so napravili velikansko škodo. Tudi je več ljudi usmrtenih. V Monongaheli je udarila strela v več hiš in škoda seza v tisoče. V Beaver Fails je padala izredno velika toča, ktera je zlasti v sadnih vrtovih na-pravila veliko škodo. Tudi večina o-kenj je pobitih. V Kittaningu je strela ubila James Mitchella in njegovega 151etnega sina. GROB IZKOPAN Z ZOBMI. Človek, čegar prebavljanje ni popolno, koplje svoj lastni grob s svojimi zobmi. Ako pazi na svoj prebav-Ijalni sistem, imeli bodo zobje dovolj dela, kar velja tudi o drugih organih trupla. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino naravno sredstvo, ktero deluje na prebavljalne organe tako, da sprejemajo in prebavljajo vsako hrano, ktera vam ugaja. Ako se zjutraj, ko vstanete, čutite izmučenim, mislil da ni bili jaki, je Vaša dolžnost iskati zdravila, na ktero se lahko zanašate. Trinerjevo ameriško vino je jedino sredstvo, na ktero se lahko zanese te v vseh slučajih želodečnih ne-prilik, nervoznosti in boleznih, ki nastanejo vsled nečiste in bolne barve. Ono Vas bode ozdravilo in ojaeilo. V tem sredstvu je čisto, naravno vino in zelišča ter je najbolči kričistilec. V lekarnah Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago. Nadaljne podrobnosti o mesarskem trustu. ROOSEVELT IZJAVLJA, DA PREISKAVA O POSLOVANJU TRUSTA ZA MESO ŠE NI KONČANA. Pred vsem je potrebna natančna inšpekcija. TRDITVE MESARJEV. Poslovanje kongresa tekom tega tedna. VAŽNI PREDLOGL S KTERTMI SE BODETA TEKOM TEGA TEDNA BAVILI OBE ZBORNICI. Danes pride v senatu na vrsto slučaj senatorja Smoota. DOVOLITVE. Washington, 9. junija. Vsled pri-proinje zborničnega odseka za polje-delstvo jto.s.al je včeraj predsednik It« »ose vel t predstojniku imenovanega odseka, James W. Wadsworthu, 'poročilo ijoljedelskega oddelka o razmerah, ki vladajo v chicaških Iklavnieah. S j»oio<*ilom je Roosevelt poslal tudi pismo, v kterem povdarja, da sta poročila N'eilla in Kevnoldsa skoraj jednaka onemu poljedelskega od«lelka. V pismu omenja predsednik tudi izpovedi nelke zaupne priče, ktera poroča, kako -O mesarji pričeli v klavnicah s či-->terijem potem, ko je poročilo prišlo v javnost. Ta chieaška priča je pisal precise«lniku, tla mesarji sedaj bas s komično hitrostjo vse čistijo ter prenavljajo. V Armourjerej klavnici so nova stranišča, nove sobe za obleke, novo perilo itd. Dekleta, ktera izdelujejo klobase, so sedaj premestili v gorenje nadstropje, kamor prihaja solnce. Pri Libbyju so dobila dekleta nove uniforme modre barve, ktere si zamorijo kupiti za polovično ceno. Tam so napravili tudi začasna stranišča in tudi druga poslopja IkkIo prenovili. Hitrost, s ktero se vpeljujejo reforme, bila bi smešna, ako bi ne bila tako tragična. Predsednik Th. lt«)o$evelt opominja tudi predstojnika odseka na to, da, akorav.no preiskava -i* ni dokončana je vendarle že toliko odkrila, da je to strogo nadzorstvo nujno potrebno. Zastopnik Wadsworth, ikteri je v službi chicaških mesarjev, je pri vče-rajšnjej seji skušal zagovarjati svoje gospodarje. Komisarja Neilla je skušal zmešati z raznimi vprašanji. Sedaj je Wadsworth dejal, «la je prijatelj mesarjev in vsake ameriške obrti. On trdi, da je imenovano jtoročilo napravilo poljedelskim koristim že na milijone dolarjev škode in ako se stvar še dva tedna nadaljuje tako, kakor sedaj. [totem b njegovem mnenju jetični. Ti ljudje so pljuvali na tla in na tleh je ležalo meso. $50 ZA 25 CENTOV. Tatvina pri United Cigar Stores Co, V jtetek se je moral pri newyor-škem sodišču zagovarjati Henrv Herz, ker je poneveril 2.J centov. Sodišče mu je prisodilo $50 denarne kazni. Washington, 11. junija. V senatu se bodo danes bavili s slučajem proti mormonskemu senatorju Smootu, s katerim pa ne bode končan pre«l koncem tega tedna. Zajedno se bodo bavili tu-
  • }S potniški. Despeti imajo: Vaderland iz Antwerpena. Trave iz Bremena. Victorian iz Liverpoola. St. Cuthbert iz Antwerpena. Z^eland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Prinz Oscar iz Genove. OdplnH bode: Knisor Wilhplm Haj* Gms«p. 12. junija v Bremen. Majestic 13. junija v Liverpool. Ryndasn 13. junija v Rotterdam. La Toairaine 14. junija v Havre. Bluecher 14. junija v Hamburg. Barbaroesa 14. junija v Bremen. St. Paul 16. junija v Southampton. Umbria 16. junija v Liverpool. Zeeland 16. junija ▼ Antwerpen. Patricia 10. junija v Hamboi?. Dunaj, 10. jun. Tukaj se ponovno zatrjuje, da bode minister inostranih del Goluchowski v kratkem odstopil. Ako teira že sedaj ne stori, ltode v jeseni gotovo odstopil, na kar prevzame njegovo mesto dosedanji skupni finančni minister Burjan, kteri je zet znanega domobranskega generala in bivšega ogrskega ministerskega predsednika Fejervaryja. To daljših konferencah prišlo je med avstrijskim ministerskim predsednikom in njegovim ogrskim kolegom do sporazuma glede carinskega vprašanja. Glasom tega sporazuma pri]x>zna Avstrija dejstvo, da ima 0-grska samostojno carino in Ogrska se zaveže, da se te pravice, oziroma samostojnega tarifa ne bode posluzila pred letom 1917. Potem bodeta imeli obe državni polovici vsaka svoj tarif za svoje izvozno blago. Ministerski predsednik Beck je odboru za volilne reforme v poslanskej zbornici naznanil svoj tozadevni program. On jim je naznanil, da je tozadevno vladino predlogo lahko pre-inačiti, samo da pride med narodnostmi do sporazuma. Odsek se je o tem predlogu že pričel posvetovati. Pri prvej seji so se pričeli posvetovati o številu mandatov, ktere dobe Čehi. Ta točka je baje najtežavneja. Budimpešta, 10. jun. Znani sport-man R. Zombory v Budimpešti se mora lolkrat dvobojevati, ker ni hotel dati zadoščenja nekemu bančnemu pisarju, češ, da ta ni sposoben za satis-fakcijo. Na to je vseh drugih 150 bančnih pisarjev, kteri delajo ravno tam, kakor njihov užaljeni tovariš, pozvalo Zomborvja na dvoboj. Včeraj zvečer je (»04 seknndantov zborovalo in ti so sklenili, da se morajo dvoboji vršiti z revolverji. Duel se vrši danes zvečer in vsaki duelant bode izstrelil po jedno krogljo. Dvoboj bode končan šele potem, ko Zombory ne ltode mo-gel več streljati. Bančni pisar in Zombory sta se sprla radi Zomboryjevega psa. Dunaj. 11. jun. Včeraj so v poslanski zbornici pročitali prestolni govor Fran Josipa. Po pročitanju so odšle delegacije v svoje konferenčne sobe in pričele s posvetovanji. Med tem je pa dunajski župan Lueger pred parlamentarnim poslopjem govoril tam zbranim klerikalcem in antisemitom ter je med njimi hujskal proti Ogr-skej in je pri tem imenoval Fran Košuta izdajalcem. Po zborovanju je odšla druhal, ki je štela 20.000 osob, k ogrskemu ministerstvu, kjer so tako razgrajali, da so morali avstrijski ministri prositi odpuščanja. Med demonstracijo sta prišla ogrski minister Wekerle in Fran Ivošut k oknu in nato se je razgrajanje še povečalo. Klerikalci niso demonstrirali toliko proti Ogrskej, kakor proti splošnej volilnej pravici, ktera bode po njihovem mnenju na katoliške stroške povečala število socijalno-de-mokratičnih poslancev v parlamentu. Ogrska delegacija je jednoglasno sklenila, da morata med zltorovanjem na poslopju vihrati madjarska in hrvaška zastava. Člane avstrijske in ogrske delegacije je cesar sprejel včeraj v avdijen-<*o in se jim prod vsem zahvalil za lojalnost poslancev. Potem je govoril še o avstro-ogrskih odnošajih z inozemstvom. Krščanski socijalisti so pobili okna poslopja ogrskega dvornega minister-stva, kjer zboruje ogrsko-hrvatska delegacija. Policija je le z naporom so-cijalno tolpo razgnala. Dunaj, 11. jun. Nekteri poslanci so interpelirali vlado radi samostojne carine, ktero je dobila Ogrska. Vesti iz Rusije. Podelitev zemljišč. ZASTOPNIKI KMETOV V GOSU-DARSTVENEJ DUMI ČEDALJE BOLJ PRETE VLADI. Ministerski predsednik Goremykin ni odstopil. — Upor novočerka-skega polk3. WITTE O POLOŽAJU. Petrograd, 10. jun. Rudi auvarnega vprašanja se je med jK»lanei oglasilo toliko govornikov, da sr sedaj vrše s«'je dolenje zltorniee tt:tli ob xdiotih. V soboto so je nadaljevala debata o tej stvari. Vsak (tosamezni ]*»~danee se čuti poklicanim, naznaniti nazore svojih volileev. Dasiravno je minolo že mesec dni, odkar so otvoril parlament. vprašanje še ni izročeno posebnemu odseku. V staltoto je bil glavni govornik poslanec Anikin. On je izjavil, da se vsakdo moti, kdor misli, da so kmetje konservativni. Istotako, kakor so bili 1. IStil prepričani, da se mora storiti konec vlastelinstvu, so danes uverjeui, da se morajo zemljišča podeliti. Anikin je končal: '"Mi smo bili izvoljeni, da damo ljudstvu zemljišča in svobodo. Potrebno je, da se zasebna zemljišča ekspropriirajo in da se last krone in cerkve zapleni. Vlada naj se čuva, ker inače bode prepozno in ljudstvo si bode vzelo ono, kar mu vlada neče dati. Petrograd, 10. jun. Vesti o odstopu ministerskega predsednika Goremy-kina, so neresnične. Ko >e je Goremykin vrnil iz Petrovega dvorca, je naznanil, da ne odstopi in sicer vsled carjevo želje. Kišenev, 10. jun. Antisemitski list " Drug", kteremu je urednik Kruše-van, objavlja naslednje parlamentu naslovljeno vprašanje: "Bode li parlament zahteval amnestijo tudi za one. kteri bi umorili n.pr. Vinaverja. prof. Hertzensteina, O-strogorkega in predsednika Murom-eevai'' Varšava, 10. jun. Včeraj zvečer so tolpe teroristov napadle v raznih delih mesta 20 vladinih prodajalnic žganja. od kjer so odnesli gotovino in marke. V nekterih prodajalnicah so se vršili tudi boji. tako, da je moralo vojaštvo posredovati. Dva terorista in jeden vojak so usmrteni, sedem osob je ranjenih. Teroristi so uplenili več tisoč rubljev. Pet prodajalnic je zgorelo. X Skazvski ob Visli na Poljskem jo oborožena tolpa napadla sotnijo vojakov. Vojaki so jednega napadalca u-strelili in jednega ranili; ostali so bežali. V varšavskej citadeli so včeraj obesili delavca Marczewskega, ker je skušal umoriti nekega policaja. Petrograd, 10. jun. Novočerkaski polk, kteri je v posadki v Ohtu pri Petrogradu, se je uprl. Polk je dobil povelje, oditi v baltiške kraje, toda vojaki nečejo svoje sedanje posadke ostaviti. Glasom zasebnih pisem grofa Wit-teja, kteri se mudi sedaj v Bruselju, je v kratkem pričakovati kontlikta med vlado in parlamentom. Petrograd, 9. jun. Generalni guber-nator Dubasov bode v kratkem odstopil. Dubasov, kteri je bolehen, je že odredil, da se njegovo pohištvo pospravi in pripravi za odpotovanje. Nadalje se tudi naznanja, da bodeta odstopila generalni gubernator varšavske gabernije, general Skalon, in oni odeške gu borni je, general Kaul-bars. Nezgoda na morju. Halifax, N. S., 11. jun. Iz Cape Sable, N. S., se orezžižno poroča, da je na tamošnjih nevarnih pečinah obtičal nek parnik. Kasneje se je javilo, da je oni parnik Etolia, kteri je v soboto popoludne odplul ia Barry. Glas Naroda Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedeij in praznikov. "GLAS NARODA" tist slovenskih delavcev v Ameriki. «L«sednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Publisher FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Ji leto velja list za Ameriko . . . $3.00 44 Dol 1-ta............. 1.50 €a Evropo, za vse leto.......4.59 j ** " pol leta.......2.50 m « « četrt jeta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA .zhaja vsaki dan iz-vzeiuši nedelj in praznikov. «QLAS NAROOA" ("Voice of the People") wTfiueii every day, except Sundays anij Holidays Subscription yearly $3.0C. Advertisement on agreement. Izvirna poročila iz Ljubljane. Z a oglasi* ao de»et vrstic se plača 3C> «ntov. Dopisi brez podpira in osobnosti se »e natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po %Icm;y Order. Pri spremembi kraja naroCnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, c!a hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naict&te t^zlov. "OIa:> ^Hrodu" Greenwich Street, New York Citv. Viljem na Dunaju, Dne t), t. m. dospel nemški cesar »Viljem na Dunaj in minuli petek je, Ikakor smo izročali, zopet odpotoval domu. O medsebojnem lizunstvu, ktero se je vršilo te dni na Dunaju, naravno nismo poiW-uli, kajti ta obisk je isto-tako -brezpomemben, kakor ako bi kaic drugi, povsem navaden človek prišel ua Dunaj. Toda predstave, ktere izvršujejo dijdoiuatje več ali manj "po božji milosti" nastavljenih vlad, in sicer sedaj v draniatičnej, sedaj v burlesk-nej obli;:; i, so zaista take, da se moramo resnosti nekterega, zlasti pa (nemškega časopisja naše republike čuditi, kajti tu poročanje ni nič dru-zega, nego prava hariekinada. Ako pa pomislimo, kaj se je ;;e stoletja .rodilo med llabsburžani in lio-heozollernci in kake razmere vladajo še dandanašnji med obema rodbinama, se moramo zaisti čuditi, da se obe j; avni o>obi dunajske komedije nista sramovali te komedije izvršiti, llo-lien/ullernci >■» bili vedno najnezanes-ljivejši državni vazali, kar je bilo naravno tudi vsem drugim nemškim 4 4 knezom" lastno, dasirav.no se ni nijedcu izmed teh v toliko pozabil, da bi cesarju odvzel cele pokrajine njegovih dednih dežel, kakor je storil takozvani "veliki" Friderik s Sledijo. Obe plemeniti rodbini sta se potem v boju proti Xa$>oleonu medsebojno {»opustili, dokler ni prišlo {*>-tem leta 1S13 do velike splošne koalicije proti Napoleonu- Istotatko so Iiohenzollernei pustili leta 1859 Aval ri jo la et uilu, da je krvavela vsled Francije in Ita.ije, nakar so jo leta J Stili eelo sami napadli, da so jo iz Nemčije popolnoma izlirali potem, ko so jo na čeških bojnih poljanah po-1.azili. Da lioheuzollernci takrat nemški del Avstrije niso ravnotako vzeli, k...vur Hannover in druge deželice, zahvaliti se ima Avstrija edino 1<- vplivu drugih vlasti; toda tudi danes je osvojitev nemškega dela Avstrije po Nemčiji le še vprašanje časa in okohiosti. ktere bodo pospeševale Avstrijsko nemško časopisje in tudi j tirkaj- i.;i hohenzolleraski časniki pa f»matra;o <i nla -ploh resnična, bas ne t>iov/r eiia kake vojne, ktero za more I 111. • i histerični Viljem \>aki čas izzvati Mi -mo prepričani, da sestanek obeh ee- Kane v na Drliaju na bodoče razmere v F.vi-oj-i ne bode uiti malo vplival. ker je po\>»-m brezpomemben, kajti par ljudem j*>vs«n «l«be kvadfiUacije se ie uiUitar ni posrečilo voditi osodo narodov. Ljubljana, 2G. maja. O političnem položaju na Hrvatskem sem vam že poročal in pojasnil, kako se je zgodilo, da so se hrvatski opozieijon&Hci združili s Košutom in pri sal>orskih volitvah zmagali. Nihče se na Hrvatskem ni nadejal takega preobrata; nihče ni slutil, da bi napredna stranka hrvatska, ktero je vlada Pejaeevičeva neusmiljeno zatirala in proganjala, mogla zmagati in strmoglaviti vladajočo madjaronsko stranko. In vendar se je to zgodilo, in vendar so Hrvati premagali madjaronsko kliko. Muž, kteri je dal hrvatski politiki novi iliurz, ni odličen državnik ali poslanec, ampak je navaden časnikar hrvatski. Ta mož se zove Fi-an Su-pilo. Vsi Hrvati govore o njem z naj večjim spoštovanjem, vsi občudujejo njegovo bistroumnost, s ktero je poj-inil kritični položaj Hrvatov in Matij arov. Fran Supilo je prej živel v Dubrovniku. Tu je obiskaval gimnazijo, bil pa je izključen iz gimnazije, iker je takrat, ko je prestolonaslednik Rudolf potoval po Dalmaciji, sežgal avstrijsko zastavo. On je hotel s tem pokazati rojakom svojim, da dalmatinski Hrvati nimajo ničesar pričakovati od Avstrije, pod ktero spadajo, ampak da se mora Dalmacija priklo-piti k trojedini kraljevini. Mladenič Supilo je videl, da avstrijska vlada nalašč zanemarja Dalmacijo, samo da se tu hrvatski živelj ne bi mogel ni narodno, ni gospodarski okrepiti. Izključen iz gimnazije stopil je Supilo na gospodarsko šolo, na kteri je po dovršenih naukih postal učitelj. V Dubrovniku se je dobro naučil italijanski, kar mu je bilo v zadnji čas v veliko (korist, i'red petimi leti se je Fr. Supilo preselil na Reko in je tu ustanovil 44Novi List". Svoj list je tako I nt vzdignil, da je "Novi List", četudi je to pokrajinski list, danes najbolj ''razširjen list hrvatski. Z vso ljubeznijo se je Supilo posvetil časnikarskemu življenju in je na tem polju dosegel velikanske uspehe. Dalmacija ne spada pod Ogrsko, ampak pod Avstrijo, to je znano, in vendar je Supilo najbolj vplival na politično gibanje na Hrvatskem, torej na kraje, kteri so priklopi jeni kroni sv. Štefana. Kakor na Hrvatskem in v Slavoniji. tako prebivajo tudi v Dalmaciji Hrvati in Srbi. Povsod pa so se sovražili Hrvati in Srbi in so si nasprotovali na političnem poljn. V Dalmaciji -o si pri vseh volitvah nasprotovali Hrvati in Srbi, a v deželnem zbori dalmatinskem so se napadali drug drugega. Avstrijski vladi je to bilo seveda po volji in je podpirala sovraštvo med Srbi in Hrvati, ravnajoč se po svojem geslu: divide et impera! Supilo je spoznal, da slavjanska politika v Dalmaciji ni prava in da ima-jo*od nje škodo jedini Hrvati in Srbi. Zato je* zagovarjal brat sko slogo, zato je priporočal sporazumi jen je in skupno postopanje, zato je zaklieal Hrvatom in Srbom, da so jeden narod, da govore isti jezik in da imajo vzajemne težnje. Zahteval je, da se morajo Srbi in Hrvati združiti in da morajo 4cupno postopati. Supilu je vedno bi,a pred očmi tista avstrijska zastava, ktero je kot dijak sežgal v Dubrovniku. Supilo ni zaupal avstrijski politiki, zato je odločno zahteval, da naj >e Hrvati in Srbi združijo in obrnejo od Dunaja. Supilo je pridobil za svojo idejo starosto dalmatinskih Hrvatov, dr. Cingrijo, j totem pa še Srbe, in vsi deželni po -'.auci. Srbi hi Hrvati, osvojili -o Supilovo idejo; v Zadru so to idejo ,-li.vesuo |K»trdili, očrt a.i so si skupen program in tako -o danes Hrvati in Srbi v Dalmaciji bili prvi, kteri so se združili na |>olitičnem ]*>lju. To pa je zasluga Siupilova, kteri je neumorno leloval za združenje, kteri je pravza->..»v Hrvat i: m in Srbom odprl oči. Ivo so bili združeni Srbi in Hrvati v Dalmaciji, zahtevali so ti ie, da se in Hrvati so priznali program svojih dalmatinskih rojakov j spoznali so, da so jeden narod in so se zavezali, da bodo kot jeden narod branili svoje pravice v borbi z madjaronsko, Peja-čevieevo stranko. Tako so se združili Hrvati in Srbi v Slavoniji in na Hrvatskem in tako so združeni pričakovali novih saborskih volitev v zagrebški sabor. V tem času pa se je zgodilo nekaj posebnega, odločilnega. Na Ogrskem je vse vrelo. Hudo borbo je imela Pa imajo na Dunaju še veliko število kričaeev. kteri so nemškega cesarja krščaje pozdravili, je tudi brez pomena. Na Dunaju prevladuje še redno 4 '»trimi Hrvatski. A to gibanje, ki se je pričelo v Dalmaciji, ni ostalo brez vpliva na Hrvate in Srbe, prebivajoče na Hrvatskem in v Slavoniji. Na Hrvatskem so bile politične razmere ostrejše. Tu so madjaroni s Pe-jačevičem banom zatrli ves vpliv opo-zieijonalnih Hrvatov in Srbov. Tu so se letos bližale saborske volitve in napredni Hrvati okrog "Pokreta" in Starčevičanci okrog dr. Josipa Franka so vedeli, da bodo pri teh volit vali popolnoma poraženi. Vedeli so, da bode ban Pejačevič tako postopal kakor njegov prednik Khuen-Hederv&ry. Na Hrvatskem in v Slavoniji so torej spoznali Srbi in Hrvati, da bodo le tedaj zmagali proti banu Pejačeviču ,ako se združijo. Vedeli pa so tudi, da eelo združeni imajo malo upanja v uspeh. Tz Dalmacije je zasijalo solnce sloge in to gorko solnce je ogrelo Srbe in Hrvate v banovini, da so se tudi ti le začeli pogajati in dogovarjati in naposled smo doživeli političen preobrat, namreč, da so se tudi Srbi in Hrvati v banovini združili. Ti Srbi z Dunajem Košu to va stranka. Bilo je to takrat, ko je še vladala madjarska liberalna, Tiszova stranka, in celo še tedaj, ko je pri volitvah zmagala Ko-sutova stranka. Košut se je združil z madjarskimi klerikalci, ustvaril je koalicijo, imel je večino v ogrskem parlamentu, in vendar njegova stranka ni mogla priti na krmilo. Znane so zahteve ogrske koalicije, zahteve, kte-rih ni hotel cesar sprejeti in odobriti. Za ogrsko državo so nastali jako kritični časi. Znano je, da je kralj njihov parlament razgnal, da so vdrli vojaki v parlament in razgnad poslance. Minister Fejervarv, ki je bil slepo orodje dunajske vlade, bil je tisti minister, ki je hotel razbiti Ko-šutovo stranko. V tem času in pred tem časom so res bile na Ogrskem čudne razmere. Madjari so zahtevali svojo samostalno narodno državo, Ko-šutova stranka je zahtevala madjarski jezik v vojski, a to je bila tista pre-porna točka, ki je ločila Košuta od krone. Košutova koalicija se ni mogla sporazmeti s krono in krona zopet ni hotela nič slišati o madjarskih re-volucijonarcih. Razmere so bile med Budimpešto in Dunajem tako napete, da se je mislilo, da bode krona vsak čas uvedla absolutizem na Ogrskem. Znano je, da je Košutova stranka postopala jako mirno; nikjer ni bilo povoda, da bi vlada rabila vojake, vendar je ves položaj bil zelo kritičen in za Madjare zelo neugoden. Tedaj se je videlo, da Madjari nimajo nobenega prijatelja. Videli so, da jim nasprotujejo Nemci in dunajska vlada, a doma jim je liberalna tranka še vedno delala mnogo preglavice. Ta kritični položaj je dobro razttoel časnikar Fran Supilo in si je mislil: zdaj je čas, da se dunajski vla-li hrbet kokaže in da se Hrvati zdru-zijo z Madjari proti Dunaju. Misel se je vsem spočetka zdela čudna in nenaravna. Ali Supilo je tako talkuloval. Mislil si je, da je vsejedno, ali Hrvati simpatizujejo z Nemci ali Madjari, z Dunajem ali z Budimpešto. Ako se pridružijo Madjarom, mogoče je, da kaj dosežejo,, od Dunaja, kamor spadajo, itak nič ne dosežejo. In ako se Hrvati združijo z Madjari, s tem tako nič ne r i skujejo, ker slabše se jim ne more goditi. Supilo je tedaj začel zagovarjati idejo, naj bi se Hrvati združili z Madjari, naj bi Madjarom prihiteli na pomoč, to je naj bi se znova pogajali z Madjari, morda bi s tem vendar kaj več dosegli. Ognjevito se je potezal za sporazumi jen je z Madjari in je najKjsled dosegel, da so se vsi hrvatski in srbski opozieijonalni poslanci sešli na Reki in da so tu sklenili tisto znano reško resolucijo, ktera je danes podlaga vsemu političnemu delovanju na Hrvatslkem. S to reško resolucijo so vsi hrvatski in srbski poslanci iz Dalmacije, Hrvatske in Slavonije izjavi.i, da stoje popolnoma na stališču Košutove stranke, da priznavajo ogrsko narodno državo in da žele Madjarom vso svobodo. Izjavili so torej, da je Košutova borba pravična stvar. Izrekli pa so tudi, naj bi Madjari pomagali Hrvatom, da bi tudi Hrvati dosegli v>e tisto, kar zahtevajo Madjari zase. Bilo je torej odkritosrčno sporaz-umljenje. Košutova koalicija je sprejela ponujeno hrvatsko roko, a Košat sam je lobrii to združenje. To sporazum-l jen je med Hrvati in Madjari je osupnilo dunajske diplomate in politične spletkarje, a je imelo te dobre nasledke, da se je Dunaj zbal tega spo-razumljenja in je pričel drugo taktiko. Nemški Dunaj je začel odjenjavati, pobotal se je s Koši«om še o pravem času. Madjari so dosegli svoj namen, nastopilo je ministerstvo Wekerle— Košut. Košutova stranka je xma-^aVa; dobila je vladno krmilo v svoje roke. Preobrat na Ogrskem je preobrnil tudi hrvatske razmere. Na Hrvatskem so bile razpisane saborske volitve. Na hrvatski banski stolici je še vedno sedel Pejačevie, to je tisti mož, k t ere ga razlikuje od Khuena le ime, ne pa sistem. Hrvatski opozicijonal-ci, to je napredna stranka in Starčevičanci so videli, da ob volitvah svete Barbare *a ZJ«dIn]ene države Severno Amerike. Sedež: Forest City", Pa. lliHNimirano dno ai. januarja I903 v državi Ponn*,ve - -o-o- ODBORNTKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml.. Box 547, Forwt Otty, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon lu, P* I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Fa. D. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, P*. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City Pi. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Fa, ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomas, Vf Ya. FRANK SUNK, P. 0., Luzerne, Pa. POROTNI0DB0R: KAROL Z ALAR, Bor 28, Forest City Pa, JOHN SKODLAR, P. O., Forest City! Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Clty^a!*1 **J " poiAljajo L U->nikTi: Telba*. P. O Bea «Vf, r< Društveno glasilo Je "OLAS NARODA". ZD EAMISCE milobo, to je polaironia. Alko hi iz-terjevali zaostale davke kar šiloma, nastal bi na Odrskem polom, ki bi državi več škodoval, nego koristil. Ogrska država se torej nahaja v velikem neredu) in Košutova vlada bode imela mnogo dela, predno bode uredila davlke in predno hode kompro-mitovanemu sodišču pridobila dober •rlas. petrolejki jwzno v noč, ko so se tovariši veselili, zabavali ali počivali... Tedaj so se Josipu budili spomini izza mladosti in iz teh spominov je snoval svoje najnežnejše novelice in najobsežnejše romane. Cesto so ga vznemirjali ti mladostni znanci celo ob nepregledaanih rokopisih. Tedaj jih je podil strani mahaje z lepo belo roko kakor nadležni tobakov dhn od Nas Slavjane poleg te notranje uprave zanima najbolj prestolnega i rovora izjava, ki se tiče volilne presnove. Prestolni govor govori tudi } tem, toda vse to, kar obeta krona ogrskim državljanom, ni vredno pi-, š»kavega oreha. Kralj je namreč rekel, da hoče dati splošno volilno pravico, a ne jednake in tajne volilne pravice. Kaj to pomenja, ve vsalkdo. Sum pravosodni minister Polonyi nam je že pojasnil, kako si misiijo Madjari to splošno volilno pravico. Sicer sem že o tem poročal in že izrekel slutnjo, da bode ogrska volilna preosnova najslabša. kar jih je na svetu. Volilne | pravico bode sploh imel na Ogrskem1 samo lisli državljan, ki ni nevaren j obstoju ogrske države. Vprašali so ministra Po.onyija, Ikako si on to predstavlja in kako misli to izvesti, in on je zavestno izjavil, da je to njegova stvar. Polonyi pa je rekel, da bode volilno pravico ,>ael samo tisti, ki je dober madjarski rodoljub. Po mislih tega ministra pa so le tisti dobri grški državljani, ki se smatrajo za Madjare. Od volilne pravice bodo torej izključeni vsi tisti narodi, .na Ogrstkem, ki se 'bore za svojo narodnost, a to so v prvi vrsti Slovaki in Srbi, potem pa Rumunci. Vse sl'avrjansike in rumunake državljane, ki se potegujejo za pravice svojega jezika, bode ogrska vlada pregnala z volišča in bode dala volilno pravico le tistim, o kterih bode prepričana, da so zanesljivi madjarski rodoljubi. Ogrska vlada bode torej zatirala narodnosti z isto kruto silo, kakor je to storila dozdaj, gotovo pa še z večjim uspehom, kakor dozdaj, saj bode ian&la v rokah zakon, s kte-rim bode wdusila vsaik slJavjanski in rumiunisJki glas. Kakor sem torej že prej rekel, uresničil se bode naš strah, namreč da bode ogrska volilna preosnova smrtna obsodba za vse narodnosti na Ogrskem. (Konec penhodojii.) obraza. Visoko čelo se je sklanjalo nizko nad polo rokopisa neki večer ob pozni uri. Spomini so vstajali iz rokopisa in se podili na obzorje. Lepi so bili ti spomini, bridki, mehki, in vendar so ga jezili. ''H-udiča!" sikne urednik kakor mimogrede med zobmi, "kje je Fran dobil snov za ta le spis? To je zares satan ta človek I Sam mu nisem pravil nikoli te afere, drugi tudi ne vedo, seveda ne vedo, kako? Strela — A — koš!" Že dvigne polo, da bi o položil na druge in skupno treščil k večnemu počitku, toda spomini so bili silne jši; premogli so ga, da je čital dalje: "Krasni poletni večeri so jima bili dobri znanci. Mesec je g edal skozi gosto vejevje mogočnih hrastov, ikako sta se ljubila. Prijazno se jima je Miiehljal. Gori v vrhovih se je včasih zdramil rahel šepet in posnemal tihi pogovor zaljubljencev. Morda so tudi hrasti sanjali o lepih nekdanjih dneh lepe ljubezni. Josip je stal poleg nje, jo držal za desnico in pil nje žarke, ljubeznivo udane poglede, poljubljal črne lase, nje ognjeno vroča usteca. A dekletce je šepetalo: "Jo-ško, ne, ne, moj Joško, — je greh, .Joško moj___" In vračala je tople poljube, da se je mesec smejal skozi hrastovo vejevje in vrhovi so šetpetali zavistno med seboj: "Toda bi bil greh? ' No, lep greh bi bil to!" Mladenič je tolažil trepetajočo Rožico junaško, f&oro robato: "Kaj bo hudiča greh! Ali smo zato na svetu, da se ljubimo ali sovražimo? Tvoj oče in mati, meniš, da sta se sovražila, ko sta — " "Zdaj se pa?" "To dela starost, onemoglost, sitnost. Toda v mladosti, kaj?" Prijel je imladenko k sebi in začel vnovič piti slast nje poljubov: "Tako-le, vidiš, sta se ljubila, kaj, Rožica?" Zasmejalo se je dekletce skoro na glas njegovim očitnim dokazom in se ^ Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO-HRVATSKEM ZDK.VV1ŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki j>o prečitanju te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju iakor-šnekoli bolezni se poslužite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvneli, na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje akutne in kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VP0SLALA. Ovo je naš naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. THOMPSON, 334 VV. 2Qth. St. NEW VORK. ¥ h T elefon 2034. Frank 714-718 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALOOIN, ^ v kterem vedno toči sfeže pivo, dobra vina in whisker, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALMC! ima vedno sveže ^roce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. f b, «ilhi, .»Ji. | ste veje in celo šelest je utihnil v vrkovih... Ob tiho šumljajočem potoku je pope val samce kos poslednje kitice svoje veeeraiee, Josip je razlagal svoji šestnajstletni ljubljenki, kako nam govori vsa narava, od črvieka v prahu do soma v morju, od najmanjše glivice do veličastne lilije in nebotiene palme samo jedno pesem, pesem vedno se prenavljajoče in vse presnavljajoče ljubezni... Zal dečko je bil Josip, drzen in odločen, zato je lahko zmagoval pri ženskah. V malem trgu je opravljal svojo službo in računal z bodočnostjo. Znane so mu bile lastne prednosti. Dicil sr- je nemalo tudi s pesniško nadarjenostjo, spretnim jezikom in spretnim peresom. Pa bi mu ne verjela Rožica t Črnolasa hčerka ubor-nega cunjarja je tudi računala z bodočnostjo, ki se ji je zdela svetla, jasna fcot božični večer. Kaj sedanjost, kaj beda in minulost T Zlobni jeziki so trdili ee.o, da nje oče in mati — priseljenca med Slovenci — nista poročena, Rožica pa nezakonsko dete... Tega je ni prašal Josip nikoli in Rožico je veselilo, da je ni prašal. Ko mu je razodela sama, se je obregnil: "To je neumnost, dovolj mi je, da me imaš rada, dragica moja!" In tudi nji je bilo dovolj. -V njiju mladi ljubezni so se začeli tudi drugačni Časi,, krasni poletni večeri so se umaknili hladnim jesenskim nočem. Lastovke so odletele na jug, Josip je bil službeno premeščen nekam proti severni strani. Mesec se je režal skozi golo vejevje pod hrasti sa-mujoči Rožici, ko je iskala tam svojega Josipa, iskala tolažbe bolnemu srcu.... (Konec prihodnjič.) Rojaki, naročajte se na *'61aa Naroda' \ največji in najcenejši dnevnik. / Oospod Janez. Novela, spisal Janko Kersnik. (Nadaljevanje.) "Pridite, pridite," je hitela ona ter sla pred njim skozi dru^i dve sobi v mali svoj salon. Ta je bil v južnem o»lu grada in zahajajoče solnce jra je razsvetljevalo s svojimi rdečimi žarki. I/, okna pa se je videlo po dolini na dolgo, belo cesto. Sem prišedsi se je obrnila Helena zopet k sodniku; obraz njen je kazal navadni veseli izraz in tudi prejšnja rdeeica je bila izginila. , Molče je ponudila z roko sodniku niz«-k naslanjač, >ama pa je sedla k oknu. •'Naj se li izgovarjam?" jo dejala potem hlastno. "Pa saj me niste krivo utneli, ali — celo sodili po mojem pismu !'' "Jaz sem si tolmačil vrstice tako— da želite govoriti z menoj....," je zavrnil Vran s poizkušano hladno krvnost jo. "Tak'i je! Govoriti hočem, moram z vami; — zadnjič to ni bilo mogoče.' Igrala se je s svilenim svojim robcem ter zrla napol v stran skozi okno. Vran ni vedel besedice na to. Dvakrat, trikrat si je obrisal pot s čela. in ni drznil o/reti v lepo ženo. Vse drugo, ^e skoraj radost se ga je lastila, a Vsa nekdanja bolest je bila pozabljena. "Ali smem govoriti o — nekdanjo-sti?" je vprašala ona po kratkem molku in uprla vanj svoje velike, temne oči; roke pa je pritisnila sklenjeni k prsim. "<> nekdanjosti?" je ponovil sodnik mehanično ter zrl na tla. "l>nt da," je hitela baronica, "ločila .iva se — ločila sem se od vas tako, da me spomin nato boli in peče, odkar se je ono zgodilo. Kaj ne, da sem odkritosrčna?" Peter se je pikro nasmehnil, ali ona ni pazila na to. "O. jaz sem bila že kaznovana za vse to, prehudo kaznovana; v naši hiši ni sreče! Na videz, da, da — smo srečni in imamo, česar si želimo, pa vendar____" Solze ni bilo v njenem očesu, toda glas se ji je tresel in Petru je sezal globoko v sree. "Kaj hočete?" je vprašal polu-glasno. Mislil si je, da gra bode vprašala, ji li odpušča nezvestobo. Pritrdil bi bil iz vsega srni, saj mu je bila vzplam-tela zopet vroča ljubezen do nje, taka. ki v sedaj ni mislil na to, da je ona — žena drugega. "Me li še ljubiš, Helena?" je vprašal. Odgovorila ni, toda oklenila se ga je okoli vratu, in gorak poljub njen mu je povedal več, nego zgovornost vsega sveta. Mrak je bil že lep^el na zemljo, toda onadva sta sedela pri oknu, drug poleg drugega, ne da bi pazila na bližnjo noč; vtem tudi nista čula, da je po klancu navzgor naglo pridrdral vo-zič ter obstal pred srradom. Tudi koraka po mehkih preprogah sprednjih sob nista čula — toda vtem je stopil že nekdo v mali salon. Pred njima je stal — župnik Janez. Raroniea je izpustiln sodnikovo roko ter plaho planila kvišku; a prepozno je bilo. /upnikovega bistrega očesa ni bilo mogoče varati. Pa sam je bil bolj prestrašen, nego ona dva. Jzprejjovorit i ni mogel l>esede. "Za božjo voljo! Kaj je — kje je baron, kje je mož moj?" je vzkliknila jxi prvem hipu Helena. "Vi morete še povpraševati po njem t" je zavrnil župnik skoraj srdito. Helena je botela ponosno dvigniti r Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 l^ivingtonSt. v New Yorku izjavlja : Dr. I^ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. R. AU. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. hlajenji & "Ostanite!" je velel oni še vedno osorno; "privedo ga kmalo in potom i:' vo in ostro odgovoriti; toda pred iicxovim jHMjledom .•«• povesila oči. Pa slutnjn. da se je nekaj z'ega ziro-«!.' jt* premagalo takoj vse drugo. "Kaj je z baronom?" je vprašala iz. ova. a sedaj trdo, skoraj zapovedujoč. Janez ni imel volje takoj odgovoriti. Ustna je sti-kal in srepo ogleda-val ona dva. "Baron?" je dejal potem počasi; ** zaradi njega prihajam tu sem. Nesreča, mala nesreča —" Helena je stala bleda kakor Žid pred duhovnikom in le šiloma izustila: "Govorite, govorite!" 4 4 Se strašite se, nevarnost ni veliko. Baron je pri vrnitvi z lova zdrsnil čez skale in ae poškodoval, — a zdravnik je rekel, da ni nevarno." " A kje j«, kj« je?" Hotela je mimo župnika vunkaj iz •obe. Pri teh besedah se je ozrl gospod i .Janez v sodnika, ki je ves čas molče l>tal na strani. Baronica je umela ta pogled. ".laz moram doli, naproti mu!" je dejala odločno in izginila iz sobe. Prijatelja ostaneta sama. Peter je bil prvi, ki je končal mučno molčanje. "Kaj je z baronom?" je vprašal [Hit ihoma. "Pobil se je. hudo pobil! Pa ti, čemu povprašuješ ? — Pojdi, pojdi, zate tukaj ni mesta!" Župnik je bil sedaj sodnik. Vran je vpotrnil glavo, zakaj imel ni moči pogledati prijatelju v obraz. Obrnil se je proti vratom. "Počakaj me doma!" je velel Janez za njim. Oni ga je čul, toda odgovoril ni. Čudno mu je utripalo srce, ko je hitel po klancu navzdol. Sram ga je bilo in kosal se je — pa poleg vsesra je stala pred njegovim duševnim očesom vedno še krasna podoba Helenina. Prispel je ves razburjen do konca drevoreda v dolini in ko je stopil vun kaj na piano, je ugledal hipno pred seboj baronico. Hitela je bila do semkaj soprogu naproti. Vran je obstal poleg nje. "Helena. Helena!" ji je šepetal ter izkušal prijeti jo za roko. Pa ona je jokaje obrnila se v stran. "Pustite me in ogibajte se me! Glejte, kazen je že tu!" "Oh, jaz te ne pustim, ne pozabim!" je hitel on strastno. Beseda mu je pošla. A potem je nadaljeval: "Pojdi 7. menoj, Helena! Popeljem te. kamor hočeš, vse pustim zaradi tebe, delaven sem, in svet je širok — pojili z menoj!" Mirnega premišljevanja sedaj ni bil zmožen. Ali ona je odmajala z glavo. "Pustite me, gospod!" je odesedah. "Ni res, reeite, da ni res, kar ste sedaj govorili!" je vzkliknil liripavo. "Resnica je i" je ponovila ona neusmiljeno; "in danes, danes sem hotela nezvesta postati soprogu, oneča-stiti njegovo ime — zakaj? Da vam vrnem storjeno krivico? Ne, ne, tega ne morem več--" Zdnjci se je zaculo ropotanje koles pred njima na cesti in baronica je hitela vozu naproti. Sodnik pa je krenil na stransko stezo; 7. roko si je tiščal čelo in taval dalje po temi. VII. Prispel je v farovž mnlo pred Janezom. Vršinega ogovora še čul ni, nego je šel naglo po stopnicah v prvo nadstropje. si užgal luč v sprednji veliki sobi ter čakal tam župnika. Ko je le-ta vstopil, mu je šel naglo naproti. "Kaj je z baronom?" je vprašal poluglasno. "No, jaz mislim, da okreva; tudi zdravnik trdi tako!" je dejal Janez, ne da bi se ozrl v sodnika. "Janez!" je zaklical oni trlasno in! ; ■! i i«} za duhovnikovo roko. Tu je uprl resni svoj pogled vanj. "Poslušaj irc, Janez! Ti me moraš' slušati! Skoraj vse moje življene leži odprto pred teboj, samo enega, naj-bridkejšetra dogodka ne veš. Pa da-ne<. danes ne smem več molčati o njem vsaj tebi ne, samo tebi ne!" Župnik se je osupel obrnil k Vranu. Sedla sta k mizi in sodnik je jel pri-povedovati bridko povest svoje prve in edine ljubezni. Opisoval je srečne j dni v Kolonji, nenadno izdajstvo svo- ; je ljubice, poznejše življenje svoje, j vse. vse je odkril prijatelju. Tn potem j novo srečanje ž njo in današnji shod na Rudniku. (Konec prihodnjič.) Kdor rojakov želi dr. Thompsonovo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, «fcx> m ogkuri pri njem. Iz San Francisca. Dragi rojaki:— Gotovo vam je še v spominu ona grozna nesreča, tktera je pred nekaj tedni zadela naše nekdaj krasno in bogato mesto San Francisco. Potres in ogenj sta uničila dve tretini mesta. Na stotisoče ljudij je ostalo brez domov j a, brez strehe, brez denarja. Med temi ponesrečenci je tudi mnogo nas Slovencev in sploh Slav-janov. Reveži smo prišli iz stare domovine, da si zboljšamo svoje stanje, da si ustanovimo lastna ognjišča; in ko smo se ravno bližali svojemu cilju, pa pride katastrofa ter nam s svojo neusmiljeno roko uniči plod naših žuljev. Zastonj je naše delo, zastonj nas trud: siromašni smo bili, siromašni smo. Mnogo nas živi v šotorih in barakah; prave hrane nimamo, naše žene obolevajo, naši otroci mrjo. V tej svojej bedi se obračamo do vas, dragi rojaki, ter vas prosimo za pomoč. Res je, da nam vlada nekoliko pomaga v prvi sili: ali to ne bo dolgo trajalo. Prišlo bode tudi slabo vreme, prišla bode zima — in potem bode trpjenje še večje. Vlada tudi ne pozna razmer posameznikov. Zato smo si mi Slovenci tukaj ustanovili posebno društvo, čegar namen je zbirati darove ter jih deliti med one, o kterih se preiskovalni odbor prepriča, da so v resnici potrebni. Člani tega društva so: Martin Smre-kar. predsednik; Fr. Turk, tajnik; N. Radovich, blagajnik; v preiskovalni odbor spadajo sledeči: Ivan Stariha, Josip Lampe, Ivan Golobich, Peter Majerle in Nik. Jurjevieh. Vsi darovi naj se pošiljajo temu društvu. NIKAR NE POŠILJAJTE PRISPEVKOV NA AVSTRIJSKEGA KONZULA, tudi ne na društvo "Rudečega križa", ker po tih potih vas denar ne bode nikdar prispel do Slovencev. * Dragi rojaki! Neprosimo vas mnogo. Prosimo samo, da bi vsak izmed vas daroval PLAČO JEDNEGA DNEVA za svoje trpeče sobrate v Califor-niji! Darujte trpinom jedeu dan vašega truda in olajšali bodete njihovo trpljenje! Vsi prispevki naj se pošiljajo na sledeči naslov: Rev. Francis Turk, 2125 18th St., San Francisco, Cal. Spominjajte m ob runih prilikah nas« prekoristne družba »v. Cirila in Metoda v Ljutdjami! Mal položi dat domu ia oltar I (v d) BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriake črte, kteri v kratkem plujejo is New Yorka ▼ Evropo, in sicer: V Havre : La Touraine. .14. jun. ob 10. uri dop. La Savoie____21. " " 10. " " La Provence .28. " " 10. " " La Lorraine.. 5. jul. " 10. " " V Bremen : Kaiser "Wilhelm der Grosse 12. junija ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm H. 19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz "Wilhelm 3. julija ob 12.30 popoludne. V Hamburg: Deutsehland. .28. junija ob 9. uri dop. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. -ooo- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo pamikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Carpathia. .12. junija ob 11. uri dop. Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop. Parniki Austro-Americana-črte: "i^raneesca........13. junija " Erny ............19. " " Sofia Hohenberg ..30. " " Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: i V Antwerpen: Zeeland ... .10. jun. opoldne. Finland ____23. " ob 7. uri zj. Vaderland ..30. " " 10.30 dop. V Hamburg: Blueeher ....14. jun. ob 11.30 dop. Aug. -Victoria.21. " " 4.30 zj. Gr. Waldersee 30. " " 11.30 dop. Amerika .... 5. jul. " 4. uri zj. V Rotterdam : Ryndam ...13. jun. ob 10 uri dop. Potsdam ...20. " " 5. " zj. Noordam ..27. " " 9. " zj. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami Pogovorite se z menoj lahko po dn-tnaee; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone. Občevalni jezik: slovensko, hrvat ^lio, slovaško {ili nemško. Za muogobrojen obisk se eenj. r>. jakuin toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne ' Cenjenim rojakom naznanjam, da so harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 213 Bridge St., Juliet, III. CUNARD LINE fARINJKJ FMUUJJBJO MED TRSTOM, REKOJN_NEW YORKOM. WRNHI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR KSOVU ZA SETANJB POTKIKO* rftETJgi;* RaZBKDt FiMORIA CARPATHIA i?1- '" flT 11771111 1 <*ll>l"je iz New Mmlk ]i:.t:d,,e 10- otiTONIA, slavonia m pan NO xi4 o» parnila na a,a vj j*ka Ti parnim so napravljeni po uaj novejšem kroju in zeio priklada. '♦i cretj' razred jedila eo dobra ii potDikom trikrat na d»» pes vj pOBtrežena Vožnje uatlte prodajajo poctiaSčc it ag^ntjD to The Cunard Steamship Co.. Ltd., S3 SmNew Vcrfe, 126 Stat« St Bostor. S3 Uearnoru žft vJmcauo. NAZNAMUO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SALOON se nahaja pod St. 409 W. Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa- p komu najboljšo postrežbo zago^ k tavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, m > 409 W. MlchlKttr»;StT, [ DULUTH, MINN. ^ .t—i. n»i FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 1752 St. Clair Street, Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaja avstrijske de-narje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denaije v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4l-i odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih iz-plačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denaiji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Telephon 3795 Cortland. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, IS. Y. AlISTBC-AMERICAI Lil Rc}vbYork. u - ua -tfcv J; Comoagnie Generale Transatlantique. jFrancoska parobrodna družba.l DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE* POSTNI PARNIKI SO s "La Lorraine" na dva vijaka...................1 •_',<>0 konjskih moču "La Savoie" ,, ,, „ ...................t> ««» „ "La Touraine" „ „ „ ...................lo.um ,, rj,0«H) "L'Aquitaine" ,, ,, ,, ....................................f> lf,,»KiO ,, "La liretagne"................................. ,s,ih h t> j^inhj / "La Champagne" ..............................st«M«i ft «t,iNM) "La Gascogne"................................ n^-imi m [i\oi*i Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. vrl dopoludne iz pristauišče.št. 42 North Ki ver, ob Morton St, N. I. •LA TOURAINE 14. junija 1000. La Bret ague 10. julija 1006. *LA SAVOIE 21. junija 1006. *LA PKOVEXTE 26. julija 1006. •L A PROVENCE 28. junija 1006. *1,A LORRAINE 2. a v- 1006. •LA LORRAINE 5. julija 1006. La Oa<«-,.-ne 0. a v- 1006. •LA TOURAINE 12. julija 1006. La Dreta-ne 16. avg. 1006. ParniKa z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda. M. W. Kozminski, generalni ap*nt za zaplul. '71 Dttirborn St., lil. THE FOREST CITY BREWING CO. Jedina Češko-Slavjanska ____________________ protifrustna pivovarna družba — v Clevelandu, O. -- Tari iz najboljšega anierikarisKecrii sladu in iz importi-ranegu češkega luiielu iz Žatea pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". rod p i raj te le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street^ nasproti Wheatland in Iom( ood St. = Matej Bečko, kolektor. ===== « _____________ .. _______ _. . Jugoslovanska (jtfrfl Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNTKx: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glami Ujnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDO&, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDLRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St.( Omaha, Nsb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BKOZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Jdinn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednot«. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAI-OB ZABUKOVEC, 4824 Blarkberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki irsake pritožbe. _ Društveno glasilo j»: "GLAf NARODA". DROBKOSTi KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Zamorec pred sodiščem. Zaradi hudodelstva tatvine se je imel zagovarjati črnec Daniel Ilalfner, bivši uslužbenec v hotelu "Union", budhist iz New Yorka. Ob-' dolžen je bil. da je raznim uslužbencem tega hotela izmaknil za 194 kron vrednih reči, kakor uro, vcrižice, zlate gumbe, robce, eno britev in razne ar manjše denarne zneske. Ilalfner ume samo angleški jezik, zato je bil za tolmača poklican Maks Mandel, profesor na ljubljanski realki. Obdolženec je po opominu predsednikovem obljubil, da bo resnico govoril, a je vzlic temu vse tajil in se delal nedolžnega; bil je jako zgovoren in je na dolgo in široko opisoval svojo nekrivdo. Kot priča zaslišani hotelir Knmposeh je izpovedal, da je imel Ilalfner 30 kron mesečne plače za razna manjša opravila ter prosto hrano in stanovanje; da bi bil zamorec izmikal, mu ni bilo ljane vdova Uršula Gašpersičeva, stanujoča v Novem Vodmatu št. 108. Ko so za njo tekli njeni jokajoči otroci, jo je potom prijel delavec F. Kalčič in jo rešil gotove smrti. Vzrok nameravanega samomora je baje velika revščina. Ker obupnica ni mogla svo-jesra namena doseči, je žaluje vzkliknila: "Ko bi bila storila konec, bi se bil vsaj kdo usmilil mojih otrok (ima namreč tri v starosti od 7 do 14 let], sedaj pa se ne bode nihče niti mene, niti otrok!" Pretep. 241etni Janez Bergant, 25-letni Jurij Borcrant in 2filetni Ignacij T usek, vsi iz Štirpnika pri Selcih, so se sprli v neki gostilni v Loki z dvema zidarjema. Iz prepira je nastal pretep, v kterem sta bila zidarja težko telesno poškodovana. Omenjeni trije fantje že sede v zaporu. Tri prste na nogi je zmečkalo Fr. Logarju, mizarju južne železnice, ko je delal v Litiji. Strela je dne 23. maja proti večeru udarila v poleg hišnega hlevskega poslopja stoječo jagned posesttnika M. Kukelja na Jezici. Slamnata streha se vname in v prav kratkem času je vse poslopje v ognju. Gospodar, naj- ničesar znano. Kazun prič Franceta Pretnarja, Unionovega postavljalea keglov, kteremu je vzel 4 K vredno žepno uro z verižico in natakarja Andreja Reiclia, ki pravi, da mu je Ilalfner izmaknil škarje in britev, ki so se našle v posesti črneča, niso mogle druge priče za trdno dokazati, da je Ilalfner storilec. Naknadno zaprisežena priča Josip Kamposch je izpovedal, da se je tudi pred zamorčevim prihodom culo, da se je kaka stvar pogrešila; omeni še. da era je ta sam prosil, naj mu odkaže kako drugo sobo, ker ga vedno dolže, da krade. Kes je tudi, da se je hotelsko osobje ž njim šalilo in se ž njim icrralo; nosil je tudi take reči. ki >o se mu podtikale. Sodišče je Halfnerja le prestopka tatvine krivim spoznalo in ga obsodilo na 14 dni zapora, poostrenega z enim postom. M a 1 o m a r n a b a b i e a. 1 >ne 25. marca je bila poklicana k porodnici I. Rozmanovi v Bohinjski Bistrici babica Marija (''nden. Rozmanova je povila čvrsto deklico in so dobro ]><»-u-tila. Pozneje so pa nastopile slabosti, ki so trajale celi dan. Sele ob 10; uri zvečer je bil p>klican na zahtevo babice zdravnik, a prišel je prepozno. Ob 11. uri zvečer je Ivana Rozman umrla. Ker je Marija Čuden zanemarila svojo dolžnost, je bila obsojena na 14 dni strogeira zapora. Tatinski tovariš. Jožef Ko-govšek, hlapec v Ljubljani, je dne 16. marca popival s Francetom Juršičem iz Dolža. Juršič je prišel iz Amerike. Da bi ga upijanil. je mešal Kogovšek JuršiČu žganje med pivo. Pred Kramarje vo gostilno mu je pa segel v žep ter mu izmaknil listnico s 160 kronami. Stražniki so našli drujro jutro še ves denar pri njem. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. Utonila je dne 26. maja popoldne posestnikova žena Škrljeva z Viča, ko je prala v Gradaščici salato. Prijel jo je krč in so jo dobili po dveh urah v vodi mrtvo. Prijeli so v Vrhovem v krškem o-kraju okoli 13 let starega gluhonemega dečka, ki je beračil, in dobili pri njem 36 K denarja, kterega je pribe-račil. Deček je 141 cm visok, rujavih las, dolgoličen, nizkega čela in temnih las. Iz obupa je hotela skočiti pod to-rorni vlak na periferiji mesta Ljub- starejši mož na Jezici, je bil pri živini v hlevu. Kovač, Matija Knez, pribiti urno k nesreči, razruši okno pri hlevu, potegne gospodarja skozi okno in sj)odi goved iz hleva. Požarna bramha je bila hitro pri požaru in izvršila svojo dolžnost in ogenj omejila. Pogorela je samo streha pri hiši in hlevu. Umrla je dne 23. maja ponoči Amalija Toennies, vdova ustanovitelja tvrdke Gustav Toennies v Ljubljani. Že zopet Domžale. Dne 24. maja so bili štirje ljubljanski Slovenci v Domžalah. Šli so v gostilno pri kolodvoru, ker ima samo slovenski napis, ker so mislili, da je narodna gostilna. Komaj pa so izpregovorili slovensko, je nastala revolucija v gostilni in gostilničar je takoj poslal po orožnike. Kakor je videti, smatrajo domžalski nem-škutarji orožnike za neko vrsto gostilniških hlapcev, ki naj mečejo neljube goste na piano. PRIMORSKE NOVICE. Verska blaznost. .V blaznico k u-smiljenim bratom v Gorici so oddali lflletnega K. Stekarja, ker je versko blazen. Nasilen svak. 31 let ni David d i Leon v Trstu je bil aretovan, ker je hotel svakinjo ]>osiliti in se pri tem grozno brutalno obnašal. Morala se je lx>riti ž njim 10 minut, predno se ga je rešila. Težka telesna poškodba. V Trstu se je 40letni Osvald Caharija na škofjeloški način težko telesno poškodoval. Vzrok pa ni bila žena, ampak dolgotrajna bolezen. Krvav konec igre. V Trstu sta se pri igri stepla delavca Joh in Zorzuf. Prvi je drugemu vrgel v glavo vrček poln piva, da ga je precej ranil. Poskusen samomor na parniku. 40-letni Nikolaj Prislič je blizu Trsta z nekega parnika skočil v morje, da bi se utopil. Ker so pa opazili njegov namen, veslali so z rešilnim čolnom za njim in ga rešili ter oddali v opazovalnico. Nesreča z avtomobilom. Dne 19. maja zvečer se je peljal inženir Gran-di iz Trsta s svojo ženo, tremi otroki, služkinjo in carinskim oficijalom iz Opčin. Zadnji je bil chauffeur. Med Sežano in Opčinami blizu Fernetčev je zadel avtomobil v voz, ki ga je pe- ljal nasproti konj in na kterem je sedela kmetica Jeleršič iz Jekuz in njen sin. Ker je avtomobil vozil s hitrostjo 80 km v uri, priletel je z vso silo v voz. Učinek silnega trčenja ni izostal. Avtomobil se je prevrnil in vse osebe so padle iz njega. Konju sta bili zdrobljeni obe sprednji nogi, kmetica in sin sta bila pa vržena iz voza. Inženirju Grandiju je počila pri padcu čepinja in je njegov položaj obupen. Njegova žena je bila težko poškodovana, vendar ne smrtnonevarno. Sin, star osem let, je bil ubit, brata njegova pa lahko poškodovana. Služkinji so se pretresli možgani, kmetica je pa dobila krvave bule na temenu ter rane po glavi in život tu, dočim je njen sin ]x>polnoma nepoškodovan. Tekel je po nesreči iakoj na Opčine, kjer je dobil za ranjence prvo pomoč. Odpeljali so jih deloma v tržaško bolnico, deloma v Grandijevo stanovanje. Umor. 2t51etni Josip Gorjan v Gorici je 26. novembra lani z nožem za-bodel v vrat Valentina Padovana, ker je bil ljubosumen nanj, da mu zapeljuje njegovo dekle. Pred goriškim porotnim sodiščem je bil Gorjan obsojen na 18 mesecev težke ječe ter 400 kron stroškov za pogreb in zastopanje. Nož v otročji roki. 131etni David Giorgion iz Brume pri Gradišču se je pri z nekim tovarišem enake starosti. Ta pa je potegnil nož in zadal nasprotniku rano. da so ga morali prepeljati v goriško bolnico. Rana ni smrt none varna. Požar je upepelil v Ivanjcih pri Radgoni dne 22. maja hišo in gospoda rs k a poslopja Jakoba Mira. Slovenska zmaga. Dne 26. maja so občinskih volitvah v Selnici ob Muri zmagali Slovenci v vseh treh razredih ijajno. Otrpnenje tilnika se je pojavilo v občini Marija Gradec pri Laškem; zl>olela je 261etna gostilničarka Marija Ivokotec. Upamo, da se bodo kom-petentne oblasti bricrale, da se ta nevarna bolezen ne razširi, in da se ne bo zgodilo kakor v Hrastniku, kjer vlada legar že celo leto. Ustrelil se je v Laškem trgu davčni kontrolor Stibenegg z lovsko puško. Stibenegg je bil strupen renegat, ki je pri vsaki priložnosti kazal sovraštvo proti Slovencem. Otrok ju je izdal. Vincenc in Jožefa I.asič sta posestniku Kosiju v Gro-beh pri Ptuju ukradla vina in žganja za 124 kron. Izdal ju je njun lastni petletni otrok. Obsojena sta bila vsak na tri mesece. Otrok zgorel. V Gradišču pri Ptuju je zgorel petletni otrok posestnice Terezije Didarc, ko se je ta oddaljila za pol ure od doma in pustila otroke brez varstva doma. Nepazljiva mati je bila obsojena na pet dni zapora. Nesreča vsled neprevidnosti. Posestnik in občinski predstojnik v Gor. Pesnici, Ivan Papler, je nedavno na-takal špirit iz soda v steklenico v kleti. Pri tem je z lučjo tako neprevidno ravnal, da se je tekočina vnela. Vsled eksplozije je dobil Papler hude opekline po gornjem delu telesa. KOROŠKE NOVICE. Namesto hudiča zabodel psa. Ko se je v Slov. Goricah znani nemskutar Krautič vračal nedavno iz svinjske kupčije proti domu skozi Ivoserjev gozd, pride za njim Ivoserjev veliki pes. Krautič, malo dobre volje popite-tra alkohla, misli, da caplja za njim hudič, ki ga bi v temnem lesu zadavil. Misli bežati, a nesreča ali "hudič" je hotel, da se spodtakne in pade na tla, , pes pa na njega. Dasi korenjak, da j malo takih, spreleti Krautiča groza in strah, začne vpiti in klicat ti na po- 1 moč. Ko se psa vendar otrese, beži i I dalje, pes. kteremu se je ta »on ja do-j padla, pa za njim. Kmalu sta spet j vkup. Nemškutar vpije, prosi, kolne, j roti, a hudič noče bežati. V silnem strahu potegne nož in ga zahode hudiču pod rebra. Zdaj ga je hudič pustil. Krautič, ves prepaden in bled. prisopiha domov, kjer pripoveduje, kako ga je napadel hudič in kako si je komaj rešil svojo črno dušo. Čez dva dni pa Koser najde svojega psa napol mrtvega in Krautič se zdaj boji, da bo moral za svoje junaštvo, ker je zabodel "hudiča", plačati še kazen. Iz avtomobila je padla Marija Burger iz Celovca, hči predsednika koroške trgovske zbornice. Pri padcu se je tako pobila, da je drug dan umrla radi poškodb. Roparski umor. Železniški delavec Daniel Turkulj je v Blačah na Koroškem ubil in oropal akordanta Krištofa Sella. Obsojen« je bil pred celovškimi porotniki na šest let stroge ječe. HRVATSKE NOVICE. Policija izključena iz hrvatskega sabora. Dosedaj je bil za časa zasedanja hrvatskega sabora v saborskem poslopju vedno nastanjen oddelek policije. Pri zadnji seji je pa starostni predsednik Erazmo Barčič odredil, da se mora policija takoj odstraniti iz saborskega poslopja. Ta predsednikova naredba je napravila najboljši utisk na vso hrvatsko javnost. BALKANSKE KOVICE. Srbska brzojavna agentura. Bel- grajska "Politika" nasvetuje, da bi se mesto sedaj obstoječega tiskovnega urada v Belgradu, ustanovila brzojavna agentura, ki bi imela po raznih važnejših mestih svoje dopisnike, kte-rih naloga bi bila, točno in obsežno obveščati tuje liste in javnost o srbskih razmerah in poročati o važnih dogodkih v tujini srbskemu časopisju. To je zelo umesten predlog. PROŠNJA. Cenjene rojake prosim, ako je komu znano, kje se nahaja sedaj MATIAS JUSTIN. naj mi blagovoli njegov naslov takoj naznaniti. Za to dobi $2 nagrade. Frank Zupančič, 1110 Kilfovle St., Cleveland, Ohio. (8-11—6) Kje je RUDOLF AHLIN? Doma je iz Novega Mesta, Dolenjsko. Meni jft v7p] $10 in Tvnnri Anli $28 i Z ko- fra in je neznano kam pobegnil. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Ilrastar, 3905 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (9-12—6) Kje je VALENTIN MAZI (Maci)? Omenjeni biva že IS let v Zjedinje-nili državah. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoljno naznajii ivpravništvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York. (7-11—G) Kje je IVAN MAČEK? Doma je iz Logatca in biva že dva in pol leta v ZjedLnjenih državah. Dolguje mi okolo $300.00, vsled tega prosim cenjene rojake, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Frank Bruder, Box 236, Lowellville, Ohio. (5-1S—6) NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519* Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več lex v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". KADILCI! Vi veste, da je tobak iz starega kraja najboljši za vas, ker ste ga bili navajeni. Tukaj v Ameriki se dobi zelo jKiredkoma in če ga dobite, ga morate plačati zelo drago. Marsi-kteremu našemu delavcu je nemogoče kupovati drag tobak; zato je prisiljen nabavljati si kake smeti, ali boljše rečeno, smrdljivo travo, 'ktera mu slabi zdravje. Na ta način oboli mnogo rojakov, ne da bi vedeli zakaj. A vse to pride samo od slabega in pokvarjenega tobaka. Dobro znana Slavic Tobacco Co. je dolgo premišljevala o tem, kako pomore našim rojakom in kako jim da priliko, da si preskrbe za nizko ceno tobak iz starega kraja. Konečno je prišla na misel, da uvaž atobak v perju, pa ga TUKAJ REŽE in PA-KETIRA. Na ta način se plača dosti manj carine. To družbo je stalo mnogo truda in denarja, da je vse to izpeljala: zdaj je samo treba, da spozna naš narod ta tobalk. V ta namen potrebujemo pomagače, kteri bodo širili naš tobak med narod. Kdor želi to, dati mu hoče družba primimo lepo nagrado v denarju. A kdor kupi od nas za $3.00 tobaka in nam najde še štiri kupce, dati mu hočemo dobro pozlačeno [uro in verižico za 3 dolarje 2 zavojčka Bosanca, 2 turškega in 2 avstrijskega tobaka, kar vaga skupno 3 funte. Ali pa damo za 3 dolarje 4 zavojčke samega Bosanca v težini 2 funtov. Za 3 dolarje domo 10 zavojčkov avstrijskega tobaka za pipo v težini 3 funtov. Poleg tega imamo dober ameiikan-ski tobaik za čikanje, kterega damo 6 funtov za 3 dolarje. Če nečete poslati denar naprej, po-šlite $1.00 za aTo, drugo pa plačate na Expressu. Pište na naslov: Slavic Tobacco Co, 191 E. 76th St., New York, N. Y. naravna KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. ImstH tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošl jejo den-r, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, SM Vera oat SU Saa Fraadaco,CaL POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blasjor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka l>oIeze» popolnoma iti tameljito znana ter edini more v ranici garantirali za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina plučah, prsih, iVlodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v tn busni votlini, bok zni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prtlilajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebav) .inie, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v kri;.u, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroidc), gri?.o aii pre hv, nečisto m pokvarjeno kri, otekle noge in trlo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnt-m ob evanju, policijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse bol. /ni na o.Vh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bok-zui na notranjih organih, neurasteniČni glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jt tiko in Sifilis kakor tudi vse tiljlic spolne bolezni moške ill Ženske (Zdravljenje spolnih boleznii ostane po pol-noma tajno.) <* Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. 1. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih roiakov. Box 183. Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins ' New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma Slavni doktor Collins Al. 1. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vašo druge medecine poma alo, nobenih znakov bolezni ni več in nolx-n mazulj so mu več . i: i • : _ i ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. 11" izpusti. Sedaj je Cisto pop ^noma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Zsitoi'si j i*ojaki! zakaj da bolujete in trpite? Vse Taše bolezni, trpi en j a in slabosti točno o; i>ite v svojem materinem jt ku — natanko naznanite koliko stesturi, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ur pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. G. COLLINS Medica! institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški za\od, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. £> li iS iš iS iS i> iS i> Delo dobe izdelovalci dog iti izurjeni delovodja. MAX FLEISCHER, 258 Grove Street, (30 j an) Memphis, Temi. u Cuy. Ph me Cent. 1610 Dell Phone: Souti, 1 THE STANDARD,BREWING C( ^deluje najboljšo vrsto piv?. i. \ % f s J 137 Train St. Cleveland, O Najbolja mazila za lase. "CRESCENT", edino, po zdravnikih presiknšeno in priporočeno sredstvo, ki okrepeuje lasišee, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje las in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobali, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri veli'ke skatlje $5.00. LAPTJHOVO OLJE (Klettenwuiv zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25. MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prbuto na glavi. Steklenica $1.15. LORBERJEVO OLJE. staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepeanje lasnih korenin. Steklenica $1.15. ROŽMARINOVA VODA; radi svo-je.ira prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25. MAZILO ZA BRKE IN BRADO. nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25. CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jaČiino sredstvo za lase. Steklenica $1.10. Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenj n nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05. Čitjgte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order. P. FRANK, 229 East 33rd St., New Tork, N. T. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe n francoske dege in s» doge n kadi. Posodimo tudi potrebni denar mm izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, piiite nam, nail pogoji so ugodni. FBIEDLABKDBB J| OLTVEN 00M Unreport La. P. O. Bex BOS. CElNJTT ie vse, kar Vas I velja nabava imenika raznovrstnih JL nabili bicikljev, v katerem so opisana naša izborna KOLESA, bicikli po ntijni-^jili ccnah, ne^o jih zamorejo izdelovati ali prodajati drui^i izdelovalci na svetu. Pišite nam le na jednej dopisnici "pošli-te mi Vaš cenik" in poslali Vam bodemo vse cenike poštnine prosto. V njih so natančno naslikani in popisani vsi naši modeli; videli bodete razliko med delom pne;;a reda in ceneno konštrukcijo. Rai-tolmacili bodem o kako prodajamo kolesa in pripadajoče dele direktno kolesarjem ceneje, nc^o jih je mogoče kupiti pri prodajalcih. A\1 ruztol m ači m o kako pošijt-mo vsakomur povsodi N.A POSKUS brez jednej;a centa deposita in kako pustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO POSKU* SNJO. Vso to bodete izvedeli ako nam pišete dopisnico. Ml Vorri dokniomo, da Vam zamoremo rodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-oli druga tvrdka, ktera se bavi z izdelovanjem in prodajanjem bicikljev. Naše jamstva so dobra kolesa in nizke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne, ktera jamči za kolesa. Vi zamorete zaslužiti lahko denar, ne da se bavite z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESARJA v vsakem mestu, da nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno mesto, ako se ponudi za službo takoj. AKO ŽE IM\TH KOLO, nam vst-jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevažne informacije. Stopuln, znvoru, Uržfilu, po*>amc7na kolesa, sedla, pedala, razne dele za popravo in vse drugo se prodaja pii nas za polovično ceno nego jo računajo po-pravljalci bicikl ev. Zah evajte naše kataloge. rs'e čakajte, temveč pišite nam še danes dopisnico. Ne nameravajte kupiti bicikel ali gonila dokler ne poznate nove in izborne ponudbe. Vse to velja lc jedno dopisnico. Pišite sedaj. MEAD CYCLE COMPANY, Dept. J. L. CHICAGO, ILL. POZOB SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici stoj dobro urejeni —: SAIL O ON. :— Na razpolago imam tudi lepo keg ljišč«. Točim redno »veže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam Sne praot-ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi ui preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih eenab Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez' sem z banko Prank Sakser ▼ New Yorku. Svoji k svojimi Z veles pošto van jem JOSIP KOMPAR* 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, III Izdelovalci dog dobe delo! Pišite v angleškem ali nemškem jeziku: CHAS. 0. WEINAR, Boom 20 Theatre B'l'd'g., Houston, Texas. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec 'kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a deio trpežno in dobro. Cene tri vratnih od #22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče ir. aluminija, nikclja ali medenLie. Cena tri vrstnim ie od #45 do $«0 Kje je JAKOB BRULC? Don a je iz Brusnic, Dolenjsko. Pred 4. leti bival je tu v Aspenu, Colo. Podpisana pomagala sva mu , in sicer jaz Josip Pavlič posodil sem mu v gotovini in Ivan Mehle dal mu je pa hrano in stan na upanje. Čula sva, da je bil v Durango, Co.o., koder je imel saloon ter si napravil precej denarja, toda se ni zmenil, da bi nama povrnil trdo prislnžene novce. Za njegov naslov bi rada zvedela: Joe Pavlic in John Mehle, P. 0. B. 34, A&pen, Colo (9-15—6)