UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Sl. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne j ;	sprejemajo	:	:	s
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Osrsko in Bosno K 2r60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26,40; za • :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	36-—.	:	;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje ln praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•. •. •
UPRAVNISTVO sc nahaja v Selenburgovi nilci štev. 6, D., Ir uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. tvole Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., podojen prostor, poitani :::	in	reklame	40	vin. — Inserate sprejema upravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se no •prejema]*1
" i	Reklamacije	lista so poštnine proste. ■ ■ -i—
Stev. 544.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 31. marca 1913.
Leto UL
Klerikalno Jugoslovanstvo.
Naši klerikalci in hrvaški pravaši so imeli v Opatiji čuden sestanek. Dasi so delali po časopisju veliko reklame zanj, je javnosti vendar povsem neznano, kaj se je na njem godilo. Ra-zun nekega spisa, ki ima biti komunike in »manifest hrvaškemu narodu« obenem,^ ni objavljeno o tem zborovanju niti najmanjše rtoročilo. Kar je prišlo po privatnih potih v časopisje, je seveda nezanesljivo in se ne more kontrolirati. Niti to ni znano, kdo se je pravzaprav udeležil tega sestanka, ki figurira po raznih listih povsem neopravičeno kot »jugoslovanski kongres«, menda zato, da bi njegovi sklepi dobili pomen, ki jim v resnici nikakor ne gre.
V	slovenskih deželah imajo klerikalci večji del politične moči v rokah. Po duhu jim sorodni hrvaški »pravaši« so pa brezpomembna klika, v kateri sc zbira poleg nekaterih brezvestnih Štreberjev, četica političnih otročajev, ki se opajajo s starimi praznimi frazami in nimajo o realnih političnih potrebah nobenega pojma. Kakor vsakdo, imajo seveda tudi oni pravico debatirati o politiki, kolikor jih je volja; nikakor pa ne gre, da bi govorili v imenu vseh Jugoslovanov, oziroma vseh Hrvatov in Slovencev, ki jim niso dali za to nikakršnega mandata.
Izjave tega »kongresa«, ki je dobil popolnoma zakoten značaj, se morajo tedaj smatrati le za besede slovenskih in hrvaških klerikalcev. S tega stališča so pa seveda zanimive, ker nas seznanjajo z duhom te družbe, četudi nam nc povedo nič novega.
Odkar je izbruhnila vojna na Balkanu, imajo gospodje zopet ogrnjen narodni plašč. Pod kožo so pa krvavi kakor vedno, in vsa gesla nimajo drtizega pomena, kakor da naj bi preslepili ljudstvo, ki jih posluša. Narodnost naših klerikalcev je natančno toliko vredna, kolikor se da porabiti kot sredstvo za njihove druge namene. Kar se je moglo zvedeti o opatijskem konven-tiklu, potrjuje to staro resnico v polnem obsegu.
Oglejmo si nekoliko oklic, ki je bil i javljen in je nedvomno avtentičen. V njem imamo stare starčevičanske fraze o hrvaškem »državnem pravu«,ki niso vsled svoje starosti nič boljše jn pametnejše kakor takrat, ko so jih prvič izgrebli. S svojim »državnim« pravom se Starče-vičanci že kažejo reakcionarce, kakršni so bili od nekdaj In zato so naši klerikalci njihova prava družba. Stranka, ki išče svoje ideale v preteklosti se je v naši dobi sama obsodila; in kdor misli, da ima le tisti kakšne pravice, ki jiii je imel pred par stoletji zapisane na kakšnem zdaj že davno preperelem pergamentu, je za našo dobo veliko prepozno rojen. Le bi ono vse spravo«, kar je nekdaj bilo, jn če bi se imelo vse izkopati iz groba, tedaj bi mogel nastati na svetu edino kaos, kjer bi bilo vse navskrtz m narobe. Na podlagi »državnega« prava bi tudi Turki lahko zahtevali Hrvaško, Slovenci pa na takem temelju sploh ne bi imeli pravice do samostojnega življenja, ker nikdar nismo imeli svoje države. Juristovski pismarji so seveda »dognali«, da velja hrvaško državno pravo tudi za nas in so napravili iz Slovencev »Planinske Hrvate«; ali s takimi advokatskimi knifi se na papirju lahktf anektira ves svet. Narodi imajo pravico do življenja in svobode, do razvoja in kulture, ker so na svetu, ne pa ker je to zapisano v kakšnem arhivu; do uresničenja svoje
M a KS WINTER:
Živo srebro.
OBISK V IDRIJI.*
Ako pravimo o človeku, da je kakor živo srebro, tedaj hočemo označiti s tem njegovo posebno živahnost, njegovo neobsežuost, njegovo nestalnost in nemirnost, ki je dostikrat brez namena. Naši predniki so označili to boli robato. Govorili so o ljudeh, »ki imajo živo srebro v zadnjici«. Primera se opira na izkustva znanosti, ki je označevala dolgo časa sa-morodno živo srebro z latinskim imenom »ar-gentum vivum«, živo srebro, in je s tem poudarjala najizrazitejšo razliko te kovine od drugih kovin. Druge kovine so trde in postanejo tekoče le pod vplivom visoke toplote, živo srebro pa — in to vedo ljudje šele približno stoinpet-deset let — se strdi le ob visokem mrazu. Sele pri 39,4 stopinjah pod ničlo postane trdo in še pri 13 stopinjah pod ničlo izpuhteva. Kot brezbarvna para sc pomeša z zrakom. Kako šele pri Višji zračni toplini, kakršne smo vajeni! Para Živega srebra je pa strupena. Še eno lastnost jma živo srebro, ki je izredno značilna: Pro-'nikne skozi vsa telesa. Učeni seviljski škof Izidor, ki je izdal delo o vsem znanstvu svoje /dobe, Je že svetoval okolo leta 600, da naj se spravlja živo srebro le v steklenih posodah, ker vse druge snovi prepoji. Krepkejše je označil to lastnost star rudar: »Žlvo<srebro Je mrcina. Ore skozi železo in steklo in nikdar je ne
*	Kakor je »Zarja« svoj čas že poročala, le velikonočni teden obiskal Idrijo socialno demokratični državni poslanec sodr. Max vvinter, «a prouči delovne razmere v ondotnem rudniku. Svoja opazovanja in vtiske je zbral v sie-flečem zanimivem opisu.
pravice pa tudi ne pridejo s pomočjo spornih aktov, ampak le če imajo potrebno moč.
Preteklost je dobra učiteljica, nikakor pa ne more biti cilj sedanjih, živečih ljudi. Bodoče oblike si hočemo ustvarjati po sedanjih in bodočih potrebah. S historičnimi pravicami se lahko tolažijo kralji brez prestola in krone, ne pa živi narodi. In politika hrvaških »pravašev«. ki ni nikdar poznala nič druzega kakor državno--pravni evangelij mrtvih časov, je morala ostati neplodna in se jc morala izcimiti v ono korupcijo, v kateri se jc pogrezala v časih Josipa Franka.
Nadvse smešne so pa državnopravne deklamacije danes, ko jc na Balkanu ves položaj iz-premenjcn brez vseli državnopravnih komedij.
V	zvezi s tem velikanskim preobratom žvrgoleti
o	hrvaškem državnem pravu, se pravi vtikati pred dejstvi glavo v pesek, ali pa namenoma slepiti ljudi.
Med tem ko filozofira manifest o 1em državnem pravu za Hrvate in Slovence, pa nc omenja z nobeno besedo Srbov. To se na dlako vjema z vsemi starčevičanskimi tradicijami in dokazuje, da se ta nezrela družba tudi v zadnjih Časih ničesar ni naučila. Za gospode »pravaše« ni Srbov nikjer drugod kakor v Srbiji. Ves svet vc sicer, da jih je na tisoče in tisoče v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji, na Hrvaškem in v Slavoniji, na Ogrskem; alt Starčevičanec pravi: Nema Srba — pa je opravil. Zdaj so to »pravoslavni Hrvati«, kadar je zelo milostno razpoložen, drugače pa jih imenuje cigane, cincarc in kdove kako Še. Toda Srbi, ki žive v mejah avstro-ogrske monarhije, sc imenujejo Srbe, in menda imajo pravico, da sc nazivajo tako kakor sami hočejo, nc pa kakor ukazuje kakšen Mile Sfarčevič. Ravno ghtpa politika napram Srbom je bila največ kriva, da je postala Hrvaška tako slabotna, da so v Pešti lahko z njo počeli, kar so hoteli. Vse zaman! Stekliši sc ne spametujejo. Oni imajo svojega konjička, in nič jih ne spravi z njega.
Ali kako prihaja slovenska stranka do tega, da podpira to trapasto sovraštvo do Srbov?
Tudi to je razumljivo. Srbi so večinoma pravoslavni, ne podlegajo Rimu, in zato niso primer&n material za klerikalizem. Našim klerikalcem pa je narodno edinstvo deveta briga, papizem in rimljanska politika pa prva skrb. Tako čvekajo o »hrvaško-slovenskem« narodu, Srbe, ki govore s Hrvati docela enak jezik, pa kar zatajujejo, kakor da jih ni na svetu.
Če ne bi bilo ničesar druzega kakor manifest, ki so ga črni bratci sami spravili v javnost, bi torej že prav dobro vedeli, kaj nam je soditi o tem Čednem konventikhi. Ali še nekaj je prišlo v javnost, ne da bi bilo demantirano. Gospodje so sc pogovarjali o konfliktu, ki jc nastal med bosanskim saborom in vlado zaradi uradnega jezika. Vse saborske stranke so sklenile, da ima biti srbohrvaški jezik uradni jezik za vse področje Bosne in Hercegovine. To je povsem naravno stališče, in edino, ki ga more odobravati katerikoli Jugoslovan. Vlada pa zahteva zlasti na železnicah nemščino. A kakšno čudo! Naenkrat prihaja veliki Hrvat in pravaš dr. Mandič, predsednik bosanskega sabora, pa »dokazuje« slovenski in hrvaški klerikalni družbi v Opatiji, da se mora res potegovati za — nemščino. Na Dunaju so rekli, da je nemščina potrebna iz vojaških razlogov; in kakor je Mandič slišal, tako čivka Mandič: Nemščina mora biti uradni jezik na Železnicah iz — gtrategičnih
more človek popolnoma vzeti iz snovi, v kateri tiči.«
če poznamo ti dve lastnosti živega srebra, tedaj si tudi že lehko predstavljamo, kako da sc brani živo srebro, kadar jc hoče človek oprostiti iz groba, v katerem je spalo miljone in mi-Ijone iet. Strupene parne puščice strelja v človeka in vso umsko silo človeka je izzvalo, preden je znal zajemati živo srebro, da se mu ni več izmuzalo, preden se jc naučil izkoriščati dragoceni zaklad.
Ali potrebuje človek živo srebro?
Kdor se ni prav posebno pečal z uporabljivostjo živega srebra, ta komaj sluti njegovo najraznovrstnejšo uporabo: v rokah zdravnika, v mnogih obrtih, pri taljenju dragih kovin in kot glavna sestavina barvila, ki je s plamenečimi rdečimi zastavami nastopilo zmagoslavni pohod po vsem svetu, cinobra. Če nas kdo nepričakovano vpraša po uporabi živega srebra, tedaj ši najbrže ne domislimo drugega, kakor da v toplomeru služi za mero topline, k večjemu bomo še vedeli, da je pravljični zdravnik v nemški študentovski pesmi, »ki je sivo mažo nam iznašel«, uporabljal živo srebro in s tem sredstvom zdravil sifilido, to grozno nadlogo človeštva, in sicer tako, da jc prav fino vmešaval živo srebro tolšči. Potem pa je konec našega znanja. Da je v »zlatem« okvirju živo srebro, v pozlačeni čaši, v pečatnem vosku (kot barvilo), v rdeči tiskarski barvi, ki jo ob slavnostnih prilikah tako rado uporablja socialno demokratično časopisje, v vsaki sliki; da jo rabi klobučar, ki mora imeti pri predelava-nju klobučine s solitrno kislino prepojen živo-srebrnl oksid, delavec z bronom, delavec, ki dela s kožuhovino in delavec, ki dela vžigalice, to vedo le strokovnjaki in krasotica, ki s,e ogleduje v zrcalu, ne ve ni<J o tem — ali pa prav
in . . . dinastičnih razlogov I Na Ogrskem je vse na železnicah madjarsko, pa še nikoli nismo slišali, da bi vsled tega trpeli dinastični in stra-tegični interesi. In seveda je čisto bosa, da bi imeli Habsburžani kakšno škodo ali pa da se avstrijski vojaki nc bi mogli voziti po bosanskih železnicah, ako bi bil uradni jezik hrva-ško-srbski.
Mi pa se ne čudimo Mandiču, ne pravašem, ne našim klerikalcem. Čudimo se le tistim, ki še verjamejo vsej tej družbi, kadar kokodaka
o	narodnosti. Od nekdaj je služila tujim interesom in je vedela zakaj; in dokler bo na svetu, ostane taka, zakaj volk menja dlako, svoje nature pa ne.
Kaj je z našimi državljanskimi pravicami?
Kakor ima vsak društvenik posebne društvene pravice, n. pr. volilno pravico na občnih zborih, pravico do brezposelne podpore, do drugih ugodnosti itd., prav tako ima vsak državljan svoje državljanske pravice, ki so naštete iu določene v ustavi.
Osnovna pravica državljana v parlamentarni državi je volilna pravica, pravica, da sodeluje v državni zakonodaji. Poleg te pravice pa so zbrane v državnem osnovnem zakonu z dne 21. decembra 1867 takozvane »splošne pravice državljanov«. V dvajsetih Členih navedenega zakona so naštete »človeške pravice* avstrijskih državljanov in njih politične svoboščine. Kdor čita te člene, se lehko zmoti, da ima pred seboj gesla revolucionarnega manifesta, ki merijo na to, da zagotove ljudem čim širšo svobodo in čim popolnejšo enakost.
Seveda če merimo vse te svoboščine, ki so na potrpežljivem papirju tako lepo zapisane, z vatlom resničnega življenja, se ta čedna slika hitro razkadi v nič. Osnovni zakon je s svoboščinami nenavadno radodaren in govori
o	svobodi besede, o društveni svobodi, o tiskovni svobodi, o svobodi selitve itd. Kaj pomenja to? Predvsem, da dotlej te svobode ni bilo, da je nad tiskom prežala cenzura, da je snovanje društev biio odvisno od vladne milosti, da je bila svoboda selitve izročena dobri volji fevdalne gospode. Zanaprej je ustava državljanom obljubila svobodo. Ampak to zagotovilo je bilo le platonsko, le načelno: državni osnovni zakon je izrekel lepo načelo, ki so ga potem posebni izvršilni zakoni (tiskovni, društveni, zborovalni zakon itd.) preluknjali, tako da so od vseh avstrijskih državljanskih svoboščin ostale samo lepe besede. Le poglejmo:
»Pred zakonom so vsi državljani enaki« — tako bahavo oznanja državni osnovni zakon. Pogled v avstrijsko zakonodajo pa nam takoj pove, da veljajo v Avstriji drugačni zakoni za bogatine, drugačni za siromake, da se ti zakoni različno uporabljajo in da jc ravnoprav-nost državljanov — lepa laž. Spominjamo samo na kaznjivost kršenja delovne pogodbe za delavce, na dvojno mero pri vojaški službeni dobi, na kričečo razliko, kako sc kaznujejo lastninski delikti v slučaju krivde ali pa v slučaju ljudskih demonstracij.
»Javni uradi so za vse državljane enako dostopni.« Državni osnovni zakon pravi, da naj-preprostejši proletarec lehko postane n. pr. okrajni glavar, deželni predsednik, poslanik.
redkokdaj — da jc delavca, ki jc zgladil stekleno ploščo z živim srebrom in kositrom, ogrožala prav močno para živega srebra in da ne bo rešitev le zanjo, kadar bodo srebrna ogledala izpodrivala sedanja, ker zrcalijo srebrna ogledala rožnate barve, ne pa tako motnih kakor steklena, s kositrnim amalganom prevlečena, temveč tudi za delavca, ki mu ne bo pretila nič več bolezen od živega srebra. Prav tako malo sluti bolnik, kateremu zmeri zdravnik s toplomerom telesno toploto, da je ta tako važni pripomoček zdravnikov v službi bolnikovi napravil delavec z največjo nevarnostjo za svoje zdravje. To velja seveda tudi za vse ostale izdelovatcljc orirodoznanskih pripomočkov, pri katerih se uporablja živo srebro. Predvsem pa velja za one, ki to kovino kopljejo v globoki gori in jo predelavajo v talilnici. Samo-rodno živo srebro se nahaja v gori v srebrnem skriljevcu in dostikrat dela delavec le nekaj šihtov na takem mestu, pa dobi bolezen. Se večja je pa nevarnost pri taljenju, čeprav govore zadnji statistični podatki proti temu. V pari in prahu, ki se razvijajo pri taljenju, preži strup; stopivši v človeško telo povzroči strahotno bolezen.
Merkttrialna bolezen.
Merkttrialna bolezen je bila prvi pozflrav, ki ga je tekoča kovina prinesla človeku. Strašen pozdrav! če je zastrupljenje hitro in močno, tedaj nastopi smrt tekom nekaj ur. Ob neznanskih bolečinah v želodcu In Črevih, v ustih in čeljustih, v zobeh, v požiralniku, ob silnem bljuvanju in odtekanju krvi skozi čreva vidoma pešajo sile zastrupljenca in »trup j« zmagovalec. Te strašne posledice povzroča Bt-veda le žlvosrebrni klorid ali sublimat, ki M uporablja zaradi svojih antiseptičnih lastnosti in kot desinfekcijsko sredstvo v medicini in kl-
prav tako kakor knezi, grofje in baroni. V resnici je seveda stvar drugačna in so n. pr. vodilna mesta v politični upravi, v diplomatičnl službi itd. izključna domena aristokracije.
»Prosta selitev osebe in imetja je neomejena.« Industrijski kapital potrebuje ljudi, kil mu ustvarjajo nadvrednost, in sicer tam, kjen jih najlaže izkorišča. Zato je porušil cehovski ustroj in fevdalne vezi. Ampak svoboda selitve velja samo za kapitaliste. Za nepokorne delavce velja — odgonski zakon iz leta 1871.
»Osebna svoboda je zagotovljena...« »Hišna pravica je nedotakljiva.« Aretacija ali hišna preiskava se sme izvršiti le na sodno povelje. Ainuak Če je »sila«, sme policija postopati kar na lastno pest.
»Peticijske pravice je deležen vsakdo.« To je izjemoma resnično: državljani imajo neomejeno pravico prosjačenja.
»Avstrijski državljani imajo pravico, da zborujejo in snujejo društva.« Do leta 1867. je bilo za ustanovitev slehernega društva potrebno dovoljenje oblasti, odtlej je zatiranje društev odvisno od iznajdljivosti gosposk v tolmačenju elastičnih paragrafov. Ker pa vsled umetnega razlikovanja političnih in nepolitičnih društev za to ni treba posebne bistroumnosti, velja dandanašnji le toliko društvene svobode, kolikor si je je delavstvo v trdem boju z go-sposkami prilastilo. Proletariat je že davno »odpravil« smešne in zastarele paragrafe društvenega zakona, ki stopi v veljavo najbrž s
1.	januarjem 1914. ako bo gosposka zbornica milostno dovolila.
»Vsakdo ima pravico v zakonitih mejah svobodno izražati svoje misli.« Ampak državni pravdnik ima pravico, da vsako besedo »v javnem interesu« konfiscira. Vsak tako konfiskacijo mora sicer sodišče potrditi. Ampak ker smo deležni t. zv. »objektivnega postopanja«. v katerem pisec ali urednik ni obtožen in ki provocira le ugotovitev, ali ustanavlja zapljenjeno mesto kaznjivo dejanje, pasirajo sodišča tudi najnezmiselnejše in protizakonite konfiskacije.
»Popolna svoboda vere in vesti je vsakomur zagotovljena.« »Nikogar sc ne sme siliti k cerkvenim opravilom.« Ampak kdor ne sname klobuka pred cerkveno procesijo, je zaprt. Brezkonfesionalnih staršev, brežkonfesiona-len otrok mora po izreku raznih sodišč prisostvovati verskemu pouku, ker je v državnem šolskem zakonu predpisana »nravno-ver-* ska< vzgoja.
V	državnem osnovnem zakonu široko-ustno napovedane državljanske svoboščine in pravice sc tope v.ognju izvršilnih zakonov in naredb kakor sneg na solncu. Avstrijsko delavstvo sme ponosno trditi, da je domalega vso v ustavi zajamčeno državljansko svobodo, kolikor je danes velja, izsililo s svojim vztrajnim bojem. Ta boj delavstva za ustavno svobodo še ni končan in ne bo končan prej, dokler ne bo dosežena popolna ravnopravitost in državljanska svoboda za vse.
Ljubljana in Kranjsko.
Delavskim zaupnikom v obč. odborih. S
splošno rastjo socialne demokracije se jc pomnožila tudi naša veljava v občinah in naše komunalno delovanje. Nemški sodrugi so ustanovili poseben časopis »Die Gemeinde«, posvečen socialno demokratični občinski politiki List bo koristil tudi našim potrebam iu prav po-
rurgiji, prav močno, seveda le če sc uporablja v pravih, od strokovnjakov določenih množinah. Milejša oblika merkurialne bolezni (živo srebro se imenuje latinsko mercurius) je kronična, trajna, od časa do časa nastopajoča. Zaj6 se v ustno sluznico in v meso okolo zobovja, zebje se prično majati, človek ne more uživati trde hrane, vsa prehranitev je motena, teka ni, spanja ni, človek je hitro razburjen, srce bije močno, glavobol ne pojenja in končno se prično tresti mišice. Merkttrialna bolezen pogostoma obiskuje Živosrebrne rudnike in talilnice in delavnice, kjer delajo z živim srebrom, nikdar ni zadostna obramba zoper njo. Pravzaprav bi morali gojiti v vsaki talilnici živega srebra in v vsakem obratu, kjer se razvija para živega srebra ali prah, ki ga delavci vdihavajo, žive rastline. Tc so najobčutnejše merilo za količino strupa, ki se nahaja v zraku. Ako usahnejo, tedaj niso delovni prostori dovelj prezračeni in dostop zraka je nezadosten, zrak je napolnjen z nevidnimi strupenimi puščicami, ki se zajedajo v človeško telo. Poleg zračenja ovirajo razširjenje bolezni največja snaga delavcev, kratek delovni čas, mnogo gibanja na svežem zraku, dobra hrana, ali izključeno mora biti za-vživanje Jedil v obratu, po odhodu iz delavnice pa je potrebna menjava obleke. Tako mora oni, ki skuša razložiti razmere v živosrebrnih rudnikih, paziti na mnogo stvari, ki so poleg vsakdanjih skrbi rudarja. Poleg delovnih razmer v rovih, poleg mezdnih in življenskih razmer, poleg socialnih naprav mora predvsem poznati odredbe v prid zdravstvu, preden izreče sodbo fn njegova previdnost mora' biti podvojena, C« naj bo ta sodba ugodna.
V'"'"' (Dalje prihodnjič,)
S
!scbtio služil našim zastopnikom v občinskih odborih Ampak tudi drugim sodrugom bo od koristi, zakaj občinska vprašanja postajajo od dne do dne važnejša. Zatorej ca vsem prav toplo priporočamo. »Die Gemeinde« bo izhajala mesečno na lf* straneh iit naročnina znaša na leto 3 K. na pol leta 1 K 60 vin., posamezna številka vin. Naročila je pošiljati na upravo »Gemeinde«. Dunaj V. I., Rechte Wienzeilc 97.
— Smola deželnih juristov. Upravno sodišče ie v soboto razpravljalo o treh pritožbah ljubljanske občine (zaradi stojnic, zaradi nekaterih tržnopolicijskih odredb in zaradi sestave disciplinarne komisije za mestne uslužbence) in razveljavilo tozadevne odloke deželnega odbora kot protizakonite. Sirovo nasilje klerikalnega deželnega odbora pred sodnimi instancami nima sreče. I leželni mogočnjaki so nevarni teroristi, ampak nedolžni juristi!
— Ljubljanska državna policija. V sobotni »NViener Zeitung« objavlja ministrstvo za notranje stvari odredbo z dne 26. marca, s katero ustanavlja državnopolicijsko ravnateljstvo v Ljubljani s l. aprilom 1013. V področje te državne policije spadajo Ljubljana in krajevne občine Moste, Gorenja in Spodnja Šiška ter Vič. V delokrog državne policije spadajo vsi običajni policijski posli: javna varnost, red in mir. zglaševanje, potni listi iti tujsttvo, društvena in zborovalna policija, tiskovno-policijske stvari, varnost oseb in lastnine, udobnost prometa po cestah ter policijske stvari glede žc-lezničnoga obrata, čuvanje nad policijskimi določbami glede razstrelil, gledališka policija, dovoljevanje javnih produkcij in uprizoritev (iz-vzemši gledališke koncesije, varieteje kakor tudi predstave v cirkusu), odobrenje sporedov, pesemskih besedil, dovoljevanje maškaradnih in drugih javnih plesov ter plesne godbe, nadzorovanje gostiln, kavaren. prenočišč, javnih zbirališč in veselišč, nadzorovanje iger na javnih prostorih in izpolnjevanje ministrske odredbe z dne 3. aprila 1855. drž. zak. št. 62. glede policijske ure, poselski in delavski red ju policijske določbe, pažnja na predpise glede i/.voščkov in voznikov, policijsko kaznovanje v zmislu. ces. odredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. %, polic, kaznovanje po Š 5. zakona z dne 24. maja 1885. drž. zak. št. 89. iz-goustvo v zmislu zakona z dne 27. julija 1871, drž. zakona št. 88, kakor tudi odredba policijskega nadzorstva ter policijsko uradovanje v /'miški kazenskega sodnega reda. Na čelu policiji je ravnatelj, ki je podrejen deželnemu predsedniku in njemu je prideljeno uradništvo. civilni agenti ter uniformirani stražniki.
Imenovanja za policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.. V kcnceptnein statusu so imenovani: Grof Karo! Kiinigl za policijskega ravnatelja z naslovom vladni svetnik, dr. Mihael Sknbelj za ravn. namestnika z naslovom nad-kotmsar; za komisarja Ghersinich; za konci-piste: Junowicz. Puš, l>el-Linc. Gogola. Pisarniški uradniki: Franc Fink kot voditelj pomožnih uradov, Rudolf Bizjak. Rudolf Smrekar. Andrej Križe. Franc Obradovič za kancli-stc. — Straža. Peter Ghersinich za poveljnika straže z naslovom stražniški okrajni inšpektor.
—	Revirni inšpektor Thurner. Civilnim stražnikom bo načeloval revirni inšpektor Toplikar Stražniški zbor šteje 130 mož. 55 mož se je prevzelo od ljubljanske mestne policijske straže. ostale je transferiralo policijsko ravnateljstvo v Trstu k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljano. Skupno šteje osobje državnega policijskega ravnateljstva v Ljubljani 166 oseb.
— Starostna preskrba v — Idrijci. V Idrijco je zašel v noči od 28. na 29. t m sodr Anton Poženel. Potegnili so ga 29. marca zjutraj iz vode pri žgalniškem jezu mrtvega. Sodr. Poženel je bil dober mesec dni vpokojen rudar po 30letni rudniški službi. Bil jc med svojo službo dvakrat težko poškodovan: enkrat v jami in enkrat v žgalnici. Enkrat je bil v smrtni nevarnosti, da bi ga bil kmalu strupen plin v jami zadušil poleg dveh tovarišev, ki so ju našli mrtva, dočim so sodruga Poženela še k življenju spravili. Odkar je bil provizioniran vsled onemoglosti, mu je pešal um. Vedno je tožil, da je delat 30 let, bil v smrtni nevarnosti in težko poškodovan, sedaj pa ne bo imel toliko, da bi mogel sebe in družino preživeti. Prosil je, naj mu erar dovoli vsled poškodb celo prt vizijo, pa mu tega niso hoteli izpolniti. To je moža še bolj potrlo. V noči 28 marca je med spanjem svoje žene, sina in hčere izginil bos iz hiše in blodil okrog žgalniškega mostu, dokler ni zašel v vodo in utonil. Sodr. Poženel je bil vedno zvest svoji rudarski strokovni or-gamzaicji in socialno demokratični stranki Star je bil 58 let in jako priljubljen mož Velik del njegove nesreče ima na vesti brezsrčni rudniški erar. ker ni hotel priznati tega, kar je Poženel zahteva! in pošteno zaslužil. Ženi in ostalim izrekamo s tem iskreno sožalje. Njemu Pa bodi zemljica lahka!
Iz gledališke pisarne. Danes v poudeljek sklepna predstava te sezone -Madame Butter-i •Z,m0SPu Liii Nordgartovo kot gostom v vlogi Ctio-cho-san, ki spada med najuspelejše partije odlične umetnice; ko je bila primadona našega gledališča. ]o je pela sedemkrat. Hkrati z njo se poslove za sedaj od občinstva naši najpriljubljenejši pevci gospodje Fejfar Harf-ner. Križaj.
— Sorodniki v Ameriki povoženega Slovenca se iščejo. Glasom dopisa c. in kr. konzulata v Clevelandu sc ie ponesrečil meseca februarja 1912 v Clevelandu v Severni Ameriki neki Martin Misco in sicer ga je cestna železnica povozila. Imenovani je bil Slovenec in približno 45 let star. Do sedaj se ni moglo ničesar poizvedeti o njegovih morebitnih sorodnikih. Ker bi se za sorodnike zgoraj imenovanega mogla izposlovati kaka odškodnina, naj se ti i oglase pri okrajnem glavarstvu svojega okraja oziroma v Ljubljani pri mestnem magistratu ali pa naj se v tej zadevi obrnejo naravno«! na c m kr. avstrijski konzulat v Clevelandu
Cuniia bolezen. s Polja,, „ad Škofjo Loko poiocajo. I ukaj se je pojavila čudna bo-
lezen v glavi. Bolnik začuti hude bolečine v. glavi, glava začne otekati In v nekaj urah nastopi smrt. Doslej je umrla 71etna deklica v Delnicah tekom enega dne in 27 let stara posestnica v Gorenji Ravni tekom 5 ur. Govore, da se je pojavila ta doslej neznana bolezen tudi v sosednji občini Javorje.
— 3000 delavcev k zgradbi belokranjske
železnice. Po poročilih iz Dolenjske, pride te
dni okrog 3000 delavcev, katere bodo zaposlili po vsi progi nove belokranjske železnice. En del teh delavcev je v Novo mesto že dospel z vlakom v sredo. Delavci so ponajveč iz vnanjih krajev. Zatrjuje se. da bodo železniški most čez Krko že v kratkem začeli graditi, oziroma da se začne s predpripravami za most.
— Umrli so v Ljubljani. Marija Pečnik, bivša branjevka. 65 let. — Kuno Schonbucher, zasebnik, 25 let. — Marija Serše, hči železniškega uslužbenca, 3 leta. — Barbara Potočnik, užitkarica, 73 let. — Edvard Prešeren rekte Zidan, sin tobačne delavke, 9 mesecev.
-- Ponarejene krone zopet krožijo po mestu. Falziiikati so precej dobro napravljeni in jih je najlažje spoznati po polzlosti, mehkobi, posebno pa še po tem. ker nimajo na robu napisa.
— KaP je zadela v petek na Marijinem trgu Marijo Markovičevo, rojeno 25. januarja 1858.^ leta v Pivki, občina Naklo pri Kranju, stanujočo na Kongresnem trgu št. 3. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Roko mu je odtrgalo. 431etni tovarniški delavec Anton Kuustel v litijski predilnici je na veliko soboto po končanem delu snažil stroj. Pri tem delu ga je zgrabilo kolo za levi rokav in v stroj mu je prišla roka. Stroj mu je roko popolnoma odtrgal.
— Poliotnež. V vasi Mraševo blizu Vaite-vasi na Dolenjskem pripovedujejo že kake tri leta, da je v gozdu divji mož, ki lovi šolarice. Dne 18. marca so šle mraševske deklice zopet v šolo v Valtovas. Ko so bile sredi gozda, je zopet pritekel po stranski gozdni poti črn mož, prijel lOletno Frančiško Zbašnik. jo vlekel s sabo in jo oskrunil. Njene tovarišice so seveda vse prestrašene zbežale in prišle po velikih ovinkih skozi vas Prapreče po veliki zamudi v šolo. Starši so naznanili zadevo orožnikom, ki so prišli prav kmalu na sled tem nezaslišanim lopovščinam. Prijeli so namreč 201etnega posestnikovega sina Franceta Raubarja iz Jurke vasi, ki so ga dcklice spoznale za skrunilca mladih otrok. Skozi tri leta se je mazal z ogljem in prežal kot pravi strah šolske mladine v gozdu na šolarske deklice. Izprijenec sicer taji, da bi imel tudi druge zločine na vesti, a mu to ne bo mnogo pomagalo. Orožniki so ga spravili v ječo v Novo mesto.
— Mrtvega so našli dne 26. t. m. zjutraj na njegovem stanovanju v Aržišah 31Ietnega rudarja Jožefa Dreo iz Senmika. Ležal je na tleh, iz nosa mu je tekla kri. Vzrok smrti še ni znan.
— Turki »a povratku. V petek ponoči se jc iz Trsta mimo Ljubljane s posebnim vlakom peljalo v Besno 180 Turkov, ki so se ob času okupacije izselili na Turško.
— Res težko je najti gospodinjo, ki še ne
rabi naše domače izvrstne Kolinske kavne primesi in je tako nepristopna vsakemu dobremu nasvetu, da si ne da dopovedati, da je edino Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek in da se edino s Kolinsko kavno primesjo d d napraviti najboljša kava. V ogromni večini pa naše gospodinje vedo, kaj je dobro, in zato kupujejo samo Kolinsko kavno primes; kupujejo jo pa tudi zato. ker je pristno domače blago — edino te vrste na celem slovanskem jugu. — Pri nakupovanju pazite na varstveno znamko »Sokol«!
— S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Hrvatov je šlo v Inomost. 8 v Beljak, 29 na češko. 16 pa na Dolenjsko. 40 Lahov se je odpeljalo v Kočevje, 180 na Dunaj, 180 pa v Budimpešto.
— Izgubila je služkinja Jožefa Kranjčeva črno ročno torbico, v kateri je imela čez 34 K denarja, zdravila, rokavice in žepni robec. — Šolska učenka Štefanija Hrib je izgubila denarnico. v kateri je imela čez 15 K denarja.
Štajersko.
— Detravdacija v Laškem trgu. Drolc, ki je poneveril pri posojilnici in hranilnici v Laškem trgu okolo 320.000 K, je razentega poneveril tudi pri zavarovalni družbi »Donau« približno 2000 K. V petek je bilo zborovanje članov posojilnice in hranilnice v Laškem trgu, ki je bilo zelo burno.
— Truplo v Dravi. Iz Marenbcrga poročajo: 23. marca je našel posestnikov sin Mihael Kralj na desnem bregu Drave naplavljeno truplo brez glave. Truplo je bilo popolnoma nago, samo na nogah so bili nizki čevlji. Kdo da je utopljenec, ki je bil že 6 do 10 mesecev v vodi. doslej še niso mogli dognati. Meso je viselo kar v cunjah od kosti. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
Goriško.
— Oeželnozborske volitvs na Goriškem.
Deželnozboske volitve na Goriškem prično 13. julija t. 1. Ta dan se bode namreč vršila volitev v splošni kuriji.
— Samomor starke. V torek zjutraj so našli mrtvo v gnojnici blizu domače hiše 801etno Marijo Medvešček iz Anhovega v kanalskem okraju. Pretfen je skočila v gnojnico, se Je slekla prav do nagega. Ko so domačini vstali, so koj sumili, da se je pripetila nesreča, ker so našli njeno obleko. Popoldne je bila na licu mesta sodna komisija, ki je dognala, da je bila starka slaboumna in da je v blaznosti izvršila samomor.
Vestnik organizacij.
Šišenska podružnica ..Vzajemnosti11 naznanja, da priredi v nedeljo, dne 1. junija — v slučaju slabega vremena 8. junija — veliko vrtno veselico v korist svoje knjižnice, ter prosi vse sodružne organizacije, da na ta 9an ne prirejajo svojih veselic, oziroma izletov.
. Knjižnica šišenske podružnice ..Vzajemnosti1* se v sredi aprila otvori. Knjige so že pri knjigovezu, potrebne tiskovine so tudi gotove. Želja šišenskih sodnigov se torej vkratkem izpolni, imeli bomo knjižnico izbranih leposlovnih knjig. Ob tej priliki opozarjamo člane, da agitirajo med svojimi znanci in prijatelji za pristop k podružnici, čim več (lanov bo imela, tem več koristi bo lahko nudila svojim članom.
Mladinska podružnica ..Vzajemnosti11 priredi v nedeljo 30. t. .m. društven Izlet na Šmarno goro. Zbirališče točno ob pol 2. v društvenih prostorih, Sclciiburgova ulica 6.
Koroško.
—	Poneverjenje pri posojilnici v Trbižu.
Lansko pomlad je nenadoma izginil iz Trbiža podžupan Gustav Proš, ki je bil (udi blagajnik pri rajtajzenski posojilnici v Trbižu. Proš je bil sti asten nemški nacionalec in nemškonacionalni listi so takrat na vsa usta zatrjevali, da Je pri posojilnici vse v redu. Sedaj se je pa izkazalo, da ne manjka nič manj kakor 67.000 K. Poneverjenje, pravzaprav po nemškonacionalnem besednjaku »red«, se je pričelo že leta 1903. Kako to. da ni nadzorstvo že prej prišlo na sled velikemu poneverjenju. je uganka. Sedaj se trudijo. da bi dobili od države pokritje za poneverjenje. to se pravi iz denarja davkoplačevalcev. Na Avstrijskem je vse mogoče, tudi to. da morajo davkoplačevalci pokrivati goljufiie nepoštenih ljudi.
Sramota našega časa.
V četrtek zjutraj je bil obešen v Rudolfovi vojašnici v Tropavi rezervni korporal Ivan Bagacz, ki je umoril iz maščevanja nadporočnika Rudolfa Srameka. Obesil ga jc dunajski krvnik Karl Lang. Ivan Bagacz je Poljak in je bil pred kratkim vpoklican k posebni orožni vaji k infanterijskemu polku št. 13. 19. marca je bila večja garnizijska vaja v hrabinskih gozdih. Po končani vaji je nadporočnik Šramek od infan-terijskega polka št. 73 iz Prage pozval Bagacza, ki je bil baje nekoliko pijan, zaradi službenega prestopka na odgovor in ga določil k raportu. Nato je odšel polk domov. Proti deseti uri dopoldne, ko so korakali vojaki skozi Novi^Sedlic, je naenkrat počil strel in nadporočnik Sramek, ki je Jezdil na čelu bataljona, je padel s konja. Polkovni zdravnik, ki se je bil udeležil vaje, je konstatiral. da je nadporočnik mrtev. Nadporočnika je ustrelil korporal Bagacz. Takoj so ga razorožili in odvedli v garnizijski zapor v Olomucu. To se je zgodilo 19. marca. 20. marca se je pričela preiskava in bila je tudi še isti dan končana. Proti koncu tedna je bila že izrečena obsodba: korporal Bagacz je bil izključen iz avstrijske armade in obsojen na smrt na vešala. Sodbo so takoj odposlali zbornemu poveljstvu v Krakov, v katerega področje spada polk, v pregled. Zborno poveljuištvo je sodbo potrdilo. Potrjeno sodbo so v sredo naznanili Bagaczu. Ker je izvršil dejanje v Šleziji, so prepeljali morilca v Tropavo.
V četrtek zjutraj ob tričetrt na šest so v kareju obstopili vojaki 13. infanterijskega polka dvorišče Rudolfove vojašnice. Vojaki 1. infanterijskega polka, ki so tudi nastanjeni v tej vojašnici, so že prej odšli na vajo. Ob tričetrt na Šest so pripeljali obsojenca in ga še enkrat zaslišali. O tem je bil sestavljen tudi zapisnik. Obsodbo je nato podpisal feldniaršallajtnant Sch\vertner pl. Schwarzburg. ki se je bil pripeljal iz Olomuca. Bagacza so obesili ob pol osmih zjutraj. Dunajski krvnik Lang je z dvema pomočnikoma imel za izvršitev sodbe že vse pripravljeno. Bagaczu so prebrali nato obsodbo v nemškem in poljskem jeziku.
Dolgi dve uri so mučili obsojenca s samimi brezpomembnimi pisarijami in pripravami, obešen pa je bil v dveh minutah. Pri teh vojaških birokratih menda ni morilec več človek, drugače bi ga pač ne mogli tako brezobzirno mučiti. Med tem, ko je krvnik izvrševal svoj posel, so zadoneli bobni in moštvu je bilo izdano povelje »k molitvi«. Polkovni zdravnik je nato konstatiral, da je Bagacz res mrtev. Truplo Obešenca, umorjenega morilca, ki je bil v kazenski obleki, so zagrnili s sivo odejo in čez pol ure sneli z vislic. Nato so ga prejveljali v garnizijsko bolnišnico. Zagrebli so ga zvečer, in sicer tako, da ni nihče vedel za uro pokopa.
Gotovo je, da se mora vsak zločin kaznovati in nihče ne bo zagovarjal morilca, ki je izvršil svoje dejanje zahrbtno. Bagacz je bil pijan, ko je izvršil strahotno dejanje. Ali vzemimo, da bi oficir ustrelil v jezi in pijanosti navadnega vojaka. Koliko izvedencev, koliko psihiatrov bi poklicali, ki bi vsi dokazovali, da ni bil ob času dejanja pri polni zavesti in sodba bi bila gotovo milejša. In ta vojaška sodišča!
V	sedmih dneh so z vsem gotova, s preiskavo, obravnavo, sodbo in izvršitvijo obsodbe. Kakšna je morala biti preiskava, ki je bila končana v enem dnevu? Ali se je zdelo komu vredno, da bi bil preiskal v kakšnem miljeju je vzrasel morilec, v kakšnih razmerah da je živel, kakšno da je bilo njegovo duševno stanje, kakšne njegove umske zmožnosti, kakšna njegova moralna odgovornost in zavest? Ali to so vse postranske reči, kadar gre za preprostega človeka. ki nima vplivnih priprošnjikov. Smrtna kazen je pa še sama posebi tako barbarska, da se vsaka kulturna država globoko poniža, ki jo še uporablja. Sramotna pega je za vso civilizacijo in kulturo današnjega človeštva.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade:
V	mestu:
I. V ulici Pozzo bianco št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« v ulici Boccaccio 2, 1.
III. \ kavarni Unfbn, un ca viasermi
št. 9.
IV. V prostorih tveze občinskih' ujlužbcn-cev v ulici Stadion St. 20.
Q i u H aV°56lDi *Ai Tram clettrlco« v ,lld
VI	V »Delavskem domu«, ulica Madon-nina la, pritličje. *
štev V124V društveni *ostflnl * ul- del1’ Er c mo Vlil V Prostorih poleg zdravniške postaje
št H(fo2 '	*	gaJne*	lI,ica deH’Istri«
V	okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva* nad skladiščem »Delavskih konsummh zadrug«.
Sv MM a g d a 1 e n’a spodnja: V prosto-
l!*«!? vgf !§g2.,zobraževa,neea dru5t'"'-
Sv. M. M a g d a 1 e n a zgornja: V prostori !n Vv?P .IZ°braževa'nega društva« (gostilna Alla Vittoria«),
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.	ia
Rocol spodnji. V gostilni »All-Orchi-aea«.
C rš-v*1 :i y. ff0sti,ni »Pri Cecu« V ulici S. Cilmo. ... V gostilni »Al Boschetto« v ulici Gmlia.
ci a*sco*uo. v 1!os,"ni *Prl
skega društva?* V e°Sli"'i ,,0VC,!a sos^“'-
V Sv. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«.	uznico
K o n t o v e 1 j: V prostorih »Delavska izobraževalnega društva«.	eiavsKega
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.	'	g0^
Greta: V prostorih delavskega izobraževalnega društva (Društvena gostilna)
xBark°\lie : v sostilni Starc (po domače »Buzič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah _ vj ti tiradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih ako SO vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnlna 16.
Socialno politični pregled.
-	Posledice vojne. V svilami v Stračicah v Gorici odpuščajo delavce. Primanjkuje dela v svilami, zato odpuščajo delavce, odmistiii sn jih že veliko. Vojna na Balkanu je povzročila krizo v svilarnah. ki imajo polne zaloge hlasra za katero ni razpečevališča.
»Iti morajo na ulico ...«
Senat illinojske države v Severni Ameriki v katei i leži mesto Cikago, je odredil posebno komisijo, da preišče temeljne vzroke prostitucije. Komisija je že na delu dober teden in glejte čudo! — našla je nekaj, kar socialisti vedo in dokazujejo že nad petdeset let da je eden poglavitnih vzrokov bele sužnosti’ v beraških plačah delavk. Toda veleučeni gospodje senatorji se niso tega sami spomnili, temveč podučile so jih bele sužnje same. 'nesrečne žrtve kapitalističnega izkoriščanja Preiskovalna komisija pač kaže veliko ogorečnle vsled svojega »odkritja« in v sveti jezi zahteva zakon za minimalno plačo 12 dolarjev na teden za ženske. Prej so taki gospodje navadno mislili. da dekleta zaidejo na krivo pot vsled športa, dolgega časa. želje po dragih oblekah in lepotičju itd. — sedaj pa takšno razočaranje!
Senatna komisija je zališala več deklet ki so ušle iz zloglasnega bordelskega distrikta v Cikagi, Dekleta so izpovedale, da dostojno življenje v tem velikem mestu za dekle ki se mora samo preživljati, je nemogoče izpod dvanajst dolarjev na teden.
»Kaj pa tiste, ki dobe komaj pet do šest dolarjev na teden, kako žive?« je vprašal eden senatorjev.
»Pet dolarjev?« — je odgovorila — to Še za hrano in sobo ne zadostuje. Dekletom ki ne dobe yeč, preostane le eno: — iti morajo na ulico....«
Komisija je dalje dognala, da je v Ci-kaških velei-rodajalnah. restavracijah in v neštetih tovarnah vposlenih na tisoče deklet, ki ne dobe več kot pet do šest dolarjey tedensko. Sears Roebuck & Ko., ogromna trgovska tvrdka, katera pošilja blago le proti pismenim naročilom iu katera je znana po celi Ameriki, ima celo dekleta, ki jim plača samo po štiri dolarje na teden. Komisija je pozvala tudi lastnike iu poslovodje vseh večjih trgovskih tvrdk v Či-kagi. da poizve od njih, koliko plačujejo svojim uslužbenkam.
Vprašanje prostitucije je velikansko socialno vprašanje, ki ne obseza le ženskih plač. Državna zakonodaja lahko prisili delodajalce, da ne smeje, plačati delavkam manj kot 12 do-larev na teden, toda ali bo s tem prostitucija odpravljena? Senatna komisija obdeluje le eno plat tega socialnega zla, kje ja pa druga plat? Nihče ne pomisli na ogromno maso moških, ki prostitucijo šele omogočajo. Lastnik bordela, trgovec z dekleti in prostitutka sama bi izginila brez vsakega pritiska od strani vlade, če bi ne bilo moških, ki nosijo denar na oltar bele sužujosti. Kakor so nizke ženske plače in materialno pomanjkanje edeu temeljnih vzrokov, ki goni ženstvo v moralno propast, tako so na drugi strani tudi nizke plače in brezposelnost eden glavnih vzrokov, da mora na stotisočfl moških ostati brez doma In rodbine, vsled .čo« sar jih prirodni nagon sili, da uberejo »najlažjo pot«. Kaj pa še le drugi vzroki rodbinske razmere, hinavska spolna vggojst, dftnafnjl nemoralni zakon itd.., .?„
Balkanski in mednarodni položaj.
Šukri paša je bil v Sofiji slovesno sprejet. Pri Čataldži je Enver beg zašel v zasedo. Porta je ukazala, da dovoli Esad paša civilnemu prebivalstvu odliod iz Skadra. Črnogorci zopet bombardirajo Skader; vdiplomatičnih krogih ne verujejo tega.
Ogrski, če bo mislila, da mora storiti ta korak «
ODRIN,
Šukri paša v Sofiji.
Sofija. 3(1. Bivši poveljnik Odrina Šukri paša, kateremu je kr«lj Ferdinand vrnil sabljo, se je včeraj kot bolgarski vojni jeinik pripeljal v Sofijo. Tukaj so mu priredili slovesen sprejem. Kolodvor je bil okrašen z bolgarskimi zastavami. S posebnim vlakom, ki se je pripeljal ob pol 5. zjutraj, je prispel Šukri in z njim dvanajst turških generalov Na kolodvoru jih ie pričakoval postajni poveljnik polkovnik Kančev, mestni poveljnik podpolkovnik Boncv, njegov pobočnik Stojlov ter več poslancev in mladih častnikov, med njimi adjutant vojnega ministra Stojanov. Ko se je vlak ustavil, je prvi izstopil stotnik generalnega štaba Marholev, ki je od vojnega ministrstva dodeljen Šukri paši. Marholev je podal polkovniku Kančeru raport. Med tem so izstopili ordonančni vojaki turških generalov. Marholev je nato pristopil k vagonu in je pomagal Šukriju izstopiti. Šukri je edini izmed Turkov imel sabljo. Dasi še ni prav šestdeset let star, je njegova brada povsem bela. Za njim so izstopili ostali generali in so ostali v skupini okrog njega. Tedaj je pristopil polkovnik Kančev, kateremu se je poznalo, da je bil globoko ginjen, in je dejal: »Dobro došli, ekscelenca! Ves svet občuduje zmagovalce in premagane iz Odrina. Bolgarska visoko ceni in spoštuje velike junake iz Odrina. Bodite, ekscelenca, v svoji nesreči, prepričani o našem iskrenem občudovanju!« Šukri paša se je obrnil k stotniku Marholevu, ter mu je dejal nekoliko besed v nemškem jeziku; stotnik je raztolmačil: »Šukri paša goji snaka čustva za Bolgare.« Polkovnik Kančev )e nato Šukriju predstavil mestnega'poveljnika Boneva. Ta je spremil generale pred kolodvor, ter je sedel s Šukrijem v avtomobil; ostali ujetniki so sledili po dva in dva v odprtih vozovih, ki so iih odpeljali v hotel Splendld.
Javer paša.
Sofija, 30. Ko je Javer paša. katerega so Bolgari svoj čas zajeli na Galipolskeni polotoku, slišal, da je Odrin padci, in da pride Šukri paša kot ujetnik v Sofijo, ga je tako prevzelo, da se je zjokal.
Francozi v Odrinn.
Pariz, 30. Poslanec in bivši vojni minister Messimy ter poročevalec zbornice o vojnem proračunu Benazet sta se odpeljala v Odrin, da preučita učinkovanje francoskih oblegovalnih topov.
Izgube.
Sofija,
31. Pri zaključnih operacijah proti Odrimi ie bilo no dosedanjih poročilih v bolgarski armadi n.000. v srbski pa 1200 mrtvih in ranjenih.
Vcini plen.
Sofija, 31 Vrednost vojnega plena v Odrina znaša 175 miljonov frankov, *er se razdeli med Bolgare in Srbe po proporciji.
Guverner Odrina.
Sofija, 31. General Čerkovskij jc imenovan za guvernerja v Odrinu.
PRI ČATALDŽI.
10.000	Turkov ujetih.
London, 30. »Daily Clironicle« poroča iz Carigrada, da je pj-j Čataldži 10.000 I ur-kv obkoljenih in ujetih od Bolgarov. Z ozirom na te poraze je vojaška liga odgodila vse korake proti vladi, dokler traja vojna.
Enver beg v zasedi?
London, 30. »Daily Mail« javlja iz Carigrada po privatnem viru, da jc Enver beg s svojimi četami pri Čataldži prišel v zasedo in da so bili njegovi oddelki decimirani. Turki so izgubili 3000 mož v tem boju, Neprenehoma prihajajo ranjenci v Carigrad.
SKADER.
Velesile v Belgradu.
Belgrad, 30. Včeraj popoldne so zastopniki velesil tudi v Belgradu izročili neposredno skupno noto o severni in severovzhodni meji Albanije ter o varstvu katoliških in mohamedanskih Albancev. Ministrski predsednik Pašič je izjavil, da odgovori na noto. ko se sporazume z zavezniki.
Vsebina note.
Belgrad, 30. Oficiozno se naznanja, da obsega nota, ki so jo zastopniki velesi! včeraj izročili srbski vladi, naznanilo, da so se velesile popolnoma sporazumele o severni in severovzhodni meji avtonomne Albanije in da ne more nadaljevanje vojne vsled tega v nobenem oziru vplivati na sestavo Albanije. Velesile vabijo Srbijo, naj prekine obleganje Skadra, naj opusti vojne akcije v onih krajih, ki pripadejo Albaniji, in naj to ozemlje zapusti čimprej mogoče. Obenem sc zdi velesilam potrebno storiti nujne ukrepe, da se zavaruje, kakor izjavljajo ene sile, stvarna zaščita katoličanov in mohamedancev ajbanske narodnosti, po poročilih drugih velesil pa stvarna in verska svoboda katoličanov in mohamedancev albanske narodnosti.
Rusija in Črna gora.
Pariz, 30. »Temps« objavlja sledečo včeraj jz Cetinja datirano depešo: »Tukaj so izvedeli, da bi se Rusija, ki se jc vedno upirala nasilnim korakom zoper Črno goro. branila sodelovanja pri mornariški demonstraciji ali soglašanja z njo. Vsled tega menijo, da se v takih okolščinah tudi Francija in Anglija ne bosta pridružili, ampak da prepuste vso odgovornost Avstro-
lej depeši dodaje »Temps« sledeče tolmačenje: »Ta sklep Rusije ne more biti za Avstro-Ogrsko in za Italijo nikakršno presenečenje,
i	Kajti gospod Sasouov je že pred osmimi dnevi | poslanikoma obeh držav pojasnil rusko stališče z enakimi izrazi. Rusko stališče določa dvojno načelo: »Sodelovanje pri diplomatičnih korakih, nesodelovanje pri nasilnih ukrepih.«
Mornariška demonstracija.
Pariz, 30. V diplomatičnih krogih niso prepričani, da se vjema informacija »Tempsa« s Cetinja z dejanskimi razmerami. Za enkrat baje mislijo na skupno sklenjeno mornariško demonstracijo; ali sklepi še niso došli od vseh držav. Za to demonstracijo pa ne bi bilo treba porabiti posebno velikli sil,-in verjetno je. da bi jo izvedli _ Avstro-Ogrska in Anglija v imenu vseh velesil. Po energičnih besedah, s katerimi je Sir Edvard Grey opozarjal zaveznike na sklepe velesil, so prepričani, da se Anglija ne bo branila sodelovanja pri demonstraciji, Raztmtega upozarjajo, da ima Anglija ne le na Balkanu, ampak tudi na daljnem vzhodu interese, ki se ne vjemajo z interesi Rusije in njene zaveznice, vsled tega sodijo prehitro oni, ki mislijo, da sc bo tudi Anglija branila sodelovanja pri mornariški demonstraciji, če Rusija ne bo so-dciovala.
»Hatnidje« je kriva.
Belgrad, 30. Uradna »Samouprava« piše, gevoreča o skaderskem vprašanju in o sklepih velesil, da bi bilo vse drugače prišlo, če sc ne bi bili v odločilnem trenotku pojavili Hamidje in njeni tihi prijatelji.
Topovi grme?
Kotor, 30. Tukaj govore, da so včeraj na Cetinju slišali grmenje topov v smeri proti Skadru,
Novo bombardiranje?
Dunaj, 31. Po vesteh, ki so došle sem, je kralj Nikita odgovoril na skupni korak velesil s tem, da ie ukazal novo bombardiranje Skadra. Vest še ni potrjena, toda če se potrdi, bo Avstrija sporazumno z ostalimi velesilami storila energične korake, da se bombardiranje ustavi.
Odhod prebivalstva dovoljen.
Dunaj. 31. Porta je izdala ukaz, da dovoli Esad paša civilnemu prebivalstvu iz Skadra prost odhod
Cetinje, 31. Včeraj popoldne so poslaniki velesil drug za drugim nastopili pri črnogorski vladi ter ji naznanili, da je turška vlada vsled posredovanje Avstrije ukazala, da ima Esad paša civilnemu prebivalstvu v Skadru dovoliti odhod iz trdnjave. Ta ukaz je izdan v šifrirani depeši, ki je namenjena poveljniku trdnjave Esad paši. Poslaniki so zahtevali, naj črnogorska vlada poskrbi, da se ta ukaz dostavi Esad paši v Skadru. Minister za zunanje zadeve je izjavil, da odgovori, ko bo imel sklep ministrskega sveta.
Bombardtna ali ne?
London, 31. V diplomatičnih krogih ne verjamejo vestem o novem bombardiranju Skadra in upozarjajo, da je črnogorska vlada na skupni korak na Cetinju odgovorila, da se hoče posvetovati z balkanskimi zavezniki. Ker je izključeno, da bi Srbija, Bolgarska in Grška sklenile in svetovale Črni gori nadaljevanje bombardiranja proti volji vseh velesil, vštevši Rusijo, je tudi vest o novem bombardiranju neverjetna. Razuntega so včeraj poslaniki na Cetinju obvestili vlado, da je Porta dovolila odhod nevojnega prebivalstva iz Skadra.
NIKITA JE ZDRAV.
Cetinje, 30. Po inozemskem časopisju so bile razširjene vsakovrstne vznemirjajoče vesti o stanju kralja Nikole, med drugimi tudi ta, da se je kralj sam umoril. Uradno javljajo, da so vse podobne vesti popolnoma neosnovane, ker je kralj povsem zdrav.
SRBI IN BOLGARI.
Provizorične meje.
Solun, 30. Med Srbi in Bolgari je došlo do sporazuma v tem zmislu, da določi mešana komisija, kateri pripadata general Paprikov in polkovnik Mihajlov od bolgarske in več oficirjev od srbske strani, provizorične meje v okupiranih krajih z ozirom na namestitev srbskih in bolgarskih oblasti, da se v bodoče preprečijo spori. Te meje veljajo, dokler se ne sklene mir. Potem se dogovorno določijo definitivne meje.
SRBIJA IN RUSIJA. .
Belgrad, 30. Razpoloženje napram Rusiji se je v srbskih krogih znatno poslabšalo. Dvoumna vloga, ki jo igra oficielna Rusija v vseh balkanskih vprašanjih in njena neodkritosrčnost napram balkanskim zaveznikom, ji odtujuje polagoma tudi stare rusofile. To razpoloženje sc izraža tudi v časopisju, Tako n, pr, piše »Mali 2urnal«: > Če je imela Rusija namen odločiti v skaderskem vprašanju tako, kakor je sedaj od-očila, vprašamo, zakaj ni prej govorila, ko še ni bilo teh strašnih žrtev imetja in krvi? Zakaj je Rusija mirno gledala, kako pošilja Srbija velikanske vojaške množice pred Skader, če jim prepoveduje vsako akcijo zdaj, ko so došle tja? ?uslja je često grešila nad srbstvom, zdaj mu je prizadela najhujše.« Tudi v oficioznih krogih so skrajno nezadovoljni z Rusijo in pravijo: Mogoče je, da je Rusija morala zavzeti stališče, na ca tereni je zdaj glede na Skader. Ali kot prijateljica Srbije in Črne gore bi bila morala pra-
vočasno informirati srbsko in črnogorsko vlado; resignirati na Skadčr ne bi bilo tako težko, kakor sedaj, ko so glavne vojaške priprave za naskok izvršene, pod tujim pritiskom opustiti obleganje. In čemu je morala Srbija s Črno goro do-prinašati strašne žrtve v boju okrog Skadra. če je bilo že naprej določeno, da Črna gora ne dobi Skadra? Zakaj ni Rusija prihranila Srbiji strahovitih izgub in zakaj ni preprečila zagate, iz katere je zlasti Črni gori zdaj tako težko priti?«
POSREDOVANJE VELESIL.
Zamuda,
Carigrad, 30. Ker se inštrukcije, ki so jih dobili veleposlaniki od slojih vlad. v nekaterih j malenkostnih podrobnostih ne vjemajo. se včo
I	raj niso mogli Porti naznaniti mirovni pogoji.
Rusija in Turčija.
Berlin, 30. Beri. Tagcblatt« poroča iz Carigrada z včerajšnjim dnevom: Za danes določeno posvetovanje veleposlanikov se je odpovedalo, ker je ruski veleposlanik Giers naznanil, da še ni dobil uaprošenih naknadnih Instruk-cij iz Peterburga. Avstro-ogrski veleposlanik grof Paliavicini je to osebno naznanil- ostalim poslanikom. V diplomatičnih krogih imajo vtisk, da je sporazum o skupnem koraku v Carigradu nedosegljiv. Od poučene angleške strani zatrjujejo. da se ima obotavljanje Rusije in Francije tako razlagati, da hoče Rusija izrabiti priliko in doseči od Turčije neke koncesije v dar-danelskem vprašanju. Rusija je obljubila Porti, da jo bo moralno podpirala in se uprla nadalj-tiim bolgarskim zahtevam, če izpolni Turčija ruske želje. Francija baje podpira Rusijo, Anglija pa ic nezadovoljna s tako separatistično politiko.
Vojna odškodnina.
Pariz, 30. »Journal des Debats« energično nasprotuje zahtevi zaveznikov, da bi jim Turčija plačala vojno odškodnino. List pravi: Ali mislijo balkanski zavezniki, da bodo Turčiji njeni upniki dovolili posojilo zato. da bi poplačala balkanskim državam vojne stroške? Francija ne izvrši nikdar take blaznosti. Denar, ki ga posodi Francija Turčiji, se sme porabiti izključno za njeno organizacijo in za gospodarski razvoj.
Turčija odklanja bolgarsko mejo.
Carigrad, 31. Po časniških vesteh je imel ministrski svet sejo, na kateri je sklenil, da se mejna črta od sa”oškega zaliva do Midije. ki jo predlaga Bolgarska, ne more sprejeti za podlago mirovnega pogajanja.
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Carigrad, 31. Ruski poslanik je brzojavno pozval postajno ladjo »Kaitig«, da se nemudoma vrne pred Carigrad. Tudi nemška postajna ladja »Loreley« je dospela sem. Na ladjah velesil se delajo priprave, da se moštvo nemudoma lahko izkrca, ako bi prišlo v mestu do nemirov, katerih se boje zaradi vesti izpred Čataldže.
ALBANIJA.
Južna meja.
London, 30. Reuterjeva agentura poroča, da je Grška predložila konferenci poslanikov na jugu Albanije mejo, ki se prične ob Jadranskem morju pri Kimarskem zalivu, pa gre do Tepele-nija in do točke, kjer se stekata Drin in Vjoza, potem do Klisure, odtod ob vrhovih skozi de-voljsko in škumbijsko dolino, pa do ohridskega jezera, kjer se zveže s severovzhodno, od velesil že določeno mejo. Poslaniki še niso o tem nič sklepali. Po predlogih, ki so jih izdelale nekatere velesile, bi pa okrog dve tretjini od Grkov zahtevanega ozemlja pripadlo Albaniji, in sicer z
252.000	Grki in z 141.000 nealbanskimi mohame-danci. Razuntega predlagajo, da bi kopno nasproti otoku Krfu pripadlo Albaniji.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Odgoditev seje.
Pariz, 30. Kompromisnega predloga velesil v bolgarsko-rumunskem sporu ni odobril ne ru-munski delegat princ Ghika. ne bolgarski doktor Danev. Zaradi tega se je seja konfereucc odgodila.
Prva seja danes.
Peterburg, 31. Prva seja poslaniške konference zaradi bolgarsko-rumunskega spora bo danes.
BERCHTOLD PRI CESARJU.
Dunaj, 30. Včeraj je minister vnanjih zadev grof Berchtold na daljši avdienci poročal ce-carju o vnanjepolitičnem položaju.
NENAVADNA NEZGODA AVIATIKA.
Trst, 30. Včeraj je aviatik Hold v Porto-rose napravil več poletov s .svojim hidropla-tiom. 3 milje od morske obali v višini 600 m je izvršil mnogo lepo uspelih figur; ko se je spuščal na morje, se mu je od strani približal čoln z zdraviliškimi gosti. Hold se je še pravočasno vzpel z aparatom in šinil tik nad čolnom
v	zrak; vsled prenaglega okreta pa se je hidro-aeroplan prekucnil in padel s pilotom vred v vodo. Aviatika so rešili nepoškodovanega iz morja; aparat ka je dobil pri padcu tako hude poškodbe, da ni več za rabo.
NEMŠKI GROFI IN ŠKOFI SNUJEJO NOVO STRANKO.
Praga, 31. V samostanu Emavs »na Slo-vanech« so bila te dni posvetovanja višje duhovščine iu klerikalnega plemstva. Ker jim je krščansko socialna stranka — predemokratič-mi, so sklenili ustanoviti novo katoliško-kon-servativno stranko. Med ustanovniki je baje tudi krščansko socialni dr. Gefimann.
KONFERENCE O VOLILNI REFORMI ZA GALICIJO.
Dunaj, 30. Danes ie dospel na Dunaj načelnik ukrajinskega kluba, dr. Konstantin Le-
vicky; včeraj sta prišla podpredsednika poljskega kola: Abrahamo\vicz in Stapinski Prihod poljskih in ukrajinskih .voditeljev !jo y, zvezi z Rališko volilno reformo, pfoi! kateri so poljski konservativci v zadnjem času saguali besno agitac ijo in ni mnogo .upanja, da bi bila sprejeta. Konservativci postavljajo kompromisni načrt na glavo. vsled Cesar je volilna reforme. ogroženo. Kriza gališkq yolttne reio;;ue šepa preko gdlSMli mej tudi v avstrijski parlament, '•• er ve. se Ukrajinci postavili svoj čas na stališče, da brez volilne relorme oe bo fkjenČPc reforme.
LUKACSA ŠE NE BODO SPODIL i.
Budimpešta. 31. Nasproti vestem, ki so \c
zadnjem času krožile v opozicijskih krogih, da je stališče Lukacsovega kabineta omajano in da iimip vkratkem izgine s površja, razglašajo vladni organi, da je pozicija Lukacsa po petko-
vi	avdienci pri cesarju utrjena in da ni misliti na njegov odstop pred poletnim delegacijskim zasedanjem, kateremu bo predložen v plačilo med drugim tudi vojaški račun Bcrchtoldove politike na Balkanu. Dunaj namerava odsloviti nemarnega panamista samo tedaj, če ne bo mogel aportirati molohu njegovega tributa. Do poletja je tat državnega denarja na svojem pri-ličnem mestu varen.
POSL. KOVACS ODLOŽI SVOJ MANDAT.
Budimpešta, 30. Poslanec Julij Kovacs je s pismi Justini, Kossuthu in Kgryju naznanil, da odloži svoj mandat, ker uvidi, da je ravnal skrajno neparlamentarično, ko je streljal v zbornici na i iszo. Sklep je bil storil že prej, a je čakal, da postane oprostilna razsodba pravo-močna.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 31. Po dolgem obotavljanju je vlada sklenila izpolniti nujno zahtevo opozicije, da se skliče skupščina, ki je odgodena že od začetka vojne. Predvsem bo imela rešiti predloge o dodatnih vojaških kreditih ter proračun. Opozicija hoče spraviti vprašanje bodoče meje med Srbijo in Bolgarsko v razpravo,
MOLOHOVA NOROST.
Nemško zračno brodovje,
Berlin. 30. »Nordd. Allg. Ztg.« prinaša v včerajšnji številki spomenico o zračnem bro-dovju. Spomenica omenja 50 letal, za teh 50 letal ho treba 1452 oseb moštva in oficirjev. Stroški za leta IOI4 do 1918 znašajo 50'millonov mark.
LEPINOV NASLEDNIK.
Pariz, 30. Na mesto odstopivšega policijskega prefekta Lepimi je imenovan ravnatelj Hennion. Lepine gre v pokoj. Minister za notranje zadeve Klotz je Lepiuu posla pismo, v katerem se mu najodkritosrčnejše zahvaljuje v imenu vlade za izvrstno službovanje.
AMNESTIJA ZA VOJNE BEGUNCE.
Pariz, 30. Zbornica je odkolnila s 336 proti 219 glasovi predlogo za amnestijo dezerterjev, sprejela pa je predlogo, da velja amnestija za vse nabornike, ki se niso priglasili k naboru. Vlada je.obema predlogoma močno nasprotovala.
POVODNJI V SEVERNI AMERIKI.
Novi .fork, 31. Vode v državah Ibdiana in Ohio upadajo. Materialna škoda, Id Jo je poplava napravila, je ogromna; pač pa je število človeških žrtev mnogo manjše, kakor so po, ročale prve vesti; vzlic temu je utonilo vsega vkup do 500 oseb.
Novice.
*	Umobolnost v Avstriji. Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da se tudi v Avstriji kakor v drugih državah množe slučaji umobolnosti. V vseh 45 blaznicah (javnih in zasebnih) jc bilo v Avstriji leta 1906-311186 umo-bolnih oseb. katerih oskrb je veljala 12,775.594 kron. leta 1907 33.659 umobolnih oseb, katerih skrb je veljala 14,558.009 kron, leta 1908 36.450 umobolnih oseb, katerih oskrb je veljata 17,343.107 kron. leta 1909 38.389 umobolnih oseb. katerih oskrb je veljala 18,533,795 Won, leta 1910 40.061 umobolnih oseb, katerih oskrb je veljala 19,805.527 kron. Značilno je, da je v, letih 1909, 1910 narasla posebno nevrastenična umobolnost od 313 na 405 oseb. Nevrastenija je pravzaprav živčna bolezen sedanjega časa, ki prav hitro narašča. Tudi umobolnost zaradi alkoholizma ja narasla V letu 1909 je bilo teh' slučajev 2709 in v letu 1910 pa 2811 proti 2071 v letu 1906. V petih letih so se povišali ti slučaji za 800. Meščanski sociologi predlagajo marsikaj, da bi zmanjšali število slučajev umobol-nosti, kar pa ne daje nikakršnega upanja, da se razmere zboljšajo. Zlo tiči globoko v kapitalističnem družabnem redu, ki vedno bolj napenja človeške živce. Drvenje pri delu in boj za življenje. negotovost eksistence, vse to vpliva uničevalno na živčevje marsikaterega človeka, ki postane žrtev prehudega napora.
Nazadovanje porodov. Učenjaki, ki se pečajo z družabnim življenjem (sociologijo) in zdravstvom so preštudirali tudi nazadovanje porodov v kulturnih državah. Ne te na Francoskem. kjer velja navada, da imajo zakonci le po dva otroka, marveč tudi v Nemčiji, na Angleškem in v Avstro-Ogrski se opazuje to 'dejstvo. »Gospodarstvom zastopniki kapitalističnega razreda so v skrbeh, ker se narodi ne množe več tako kakor domači zajci, kakor je to bjl ) srečli prejšnjega stoletja. Statistik Fahlbeck trdi, da bo sistem dveh otrok že v 77 letih' zmanjšal število prebivalstva za polovico, kar smatrajo meščanski sociologi za nesrečo Nekaj dnlekovidnejSi sociologi pa pravijo, tla je nazadovanje porodov napredek. Trdijo namreč, da se mora nadomestiti preobljudenost ?, bollšlm človeštvom. Ravnanje po svetopisemskem bese-
8ilu: bodite rodovitni in množite se, ]e imelo še Vedro velikansko umrljivost otrok za posledico. |Če zmanjšuje kulturni napredek umrljivost otrok, potem ni potreba večjega števila porodov,' da se pomnožuje človeštvo sorazmerno. Znani socialni higijenik dr. Grotjahn pravi med drugim, da je bilo v prejšnjih dobah potrebno imeti mnogo otrok, ker 'je poginjalo mnogo ljudstev vsled lakote, kuge in v vojnah, če se je hotelo Človeštvo ohraniti in množiti. To je bilo v agrarnih razmerah, kakoršne so še dandanes v Rusiji, ker ni reja otrok povzročala nobenih posebnih skrbi, posebno na kmetih, in ker je splošno dojenje deloma tudi obvarovalo pred predčasnim spočetjem. To razmerje pa je oviralo ženo, da bi se udeleževala kulturnega življenja, ker je porabljala ves čas za odrejo otrok. V današnjem Času je pa izključeno, da bi žena živela v takih razmerah, zaradi •tega morajo polagoma porodi nazadovati. V nasprotju s prejšnjimi časi stane izreja otrok ,v sedanji kapitalistični dobi jako mnogo in je spojena z velikimi težkočaini; celo agrarno prebivalstvo ni mnogo na boljšem — izvzemši agrarne države — kakor prej, zakaj tudi to je odvisno od vpliva kapitalizma, čeprav ne v toliki meri nego mestno prebivalstvo. Popolnoma 'naravnim potom se zbuja želja po zmanjšanju otroškega blagoslova. Tukaj se tudi potrjuje Marksov nauk, da ima vsak družabni red svoj ©bljudovalni zakon. Prej, v fevdalnih državah je bilo mnogo otrok blagoslov, danes so otroci Staršem strašno breme, posebno delavskim, (Tako se razlaga nazadovanje porodov. Ne Jmnogo otrok, od katerih jih polovica umrje, ker jih mati ne more vseh enako negovati, marveč malo otrok, ki se jih lahko skrbno odreja in ohrani zdrave, je ideal sedanjih in bodočih rodov.
M Rimskokatoliška cerkev v Avstriji ima po nje lastni statistiki 366,887.986 K imetja, ki jitse 23,926.431 K obresti. Razentega prispeva Verskemu skladu država 27 milijonov kron. To jso dohodki, ki jih izkazuje statistika, prav mnogo je pa še postranskih dohodkov, ki se odtegujejo vsaki kontroli. Torej duhovniki in jsamostani imajo Jako lepe dohodke in prav (Verjetno je, da ne poznajo socialne bede, ki Jniori delavstvo, ki hodi upadlih lic, suhih kosti •m izmučeno po svetu.
* Junaško turško dekle. Iz Carigrada poročajo: Turški listi so te dni priobčili pismo mladega turškega dekleta. V pismu poroča dekle svoji materi, da se je preoblekla v vojaka in odšla v Odrin. Pismo se glasi: »Ljuba, dobra mati! Beda moje domovine mi ne d£ miru. Noč in dan mislim le na to, kako se naši hrabri vojaki v največjih težavah neustrašeno bore za čast svoje domovine. Naši bratje in sploh vsi mladi judje iz naše vasi so šli pogumno v vojno, med em ko sem jaz brez deta doma in daleč od bo-išča. Po dolgem notranjem boju sem zato skle-lila. da se ostrižem in oblečem v vojaško obleko, ilakoj so me sprejeli kot prostovoljca, ker me ^liso natančneje preiskovali, tako da pri mojem polku nihče ne ve, da sem ženska. Ljuba mati!
"ako dolgo se hočem bojevati, dokler naša ar-»ada ne osvobodi Odrina. Ako pa bodo sovraž-iki zmagoslavno prišli v mesto, tedaj si kon-jčain življenje.« Turški časopisi sedaj tudi poročajo. da je pismo junaškega dekleta razvnelo jže vse polno mladih deklet in žen, ki so se prijavile naborni komisiji in ki žele vstopiti kot prostovoljke v turško armado.
Neurje v Severni Ameriki. Zadnja poro-fcila iz preplavljenih krajev so brezupna. Mesta Peru, Indiana in Dayton bodo skoraj gotovo popolnoma uničena. Iz Chicage poročajo, da je Voda razdrla železniško zvezo z zapadom. Voda pač upada, ali trajalo bo mesec dni, preden bo železniška zveza v redu. V Ohio in Indiani je m tisoče ljudi, ki umirajo od lakote. Tudi kužne K-lezni se zelo širijo. Skoraj po vseh mestih, <i so poplavljena, divja tudi požar. Na tisoče judi je že mrtvih, več kakor četrt miljona brez Mrehe. Doslej cenijo škodo na 192 miljonov K. Telefonske in brzojavne zveze, železniške proge J*o do malega vse uničene. Na stotine mostov le odnesla voda. Miljon delavcev je brez dela.
V	Daytcnu je silen požar, ki je zahteval že 2000 £iovtških žrtev. Ljudje so kakor blazni in skačejo iz streh na poplavljene ceste. V Daytonu se je utrgal tudi obrambni jez in voda se ie 12 čevljev visoko vlila po cestah. V teku ene ure je pdnesla voda največja poslopja.
* Muke v peklu. Na deški šoli v Giesingu pri Monakovem je pripovedoval učencem vero-ličitelj kaplan Freudenstein o mukah v peklu, pa bi otrokom prav nazorno raztolmačil bivanje Velikih grešnikov v peklu, je prišel vrli božji mjevnik in vzorni pedagog na idejo, te muke 'ukazati na praktičnem zgledu. Strahote večnega pogubljenja — tako je učil — se sodijo ehko že po tem, da se »pečejo« duše prokletih i' peklenskem ognju. Kako to boli, se vidi iz tega, tla ne more noben človek držati prst niti petino ninute nad gorečo vžigalico, da ne bi občutil ilnih bolečin. To je hotel nenavadni veroučitelj 'taktično dokazati. Ker pa ni imel nobeden od icencev veselja, da bi si sežgal prst, je kaplan dražil otroke s tem, da je položil na mizo deset naik in Jih obljubil onemu, ki drži prst dvanajst ckund nad gorečo vžigalico. To je seveda spodbudil.-) otroke. Trije so se oglasili. Dva sta takoj
iztegnila prste, tretji, ki ga je denar preveč mini, je držal prst nad vžigalico tako dolgo, da c glasno zaječal od .bolečin. Kaplan mu seveda i'i dal 10 mark, deček je pač imel pojem o pe-r Ionskih mukali in kaplanovi zlobi. Kaplan se K režal, spravil denar, deček je pa imel tako rano na desnem kazalcu, da več dni ni mogel jisati. Šolske oblasti naj bi sedaj še kaplanu pokazale praktično peklenske muke in naj bi Freu-ilLiisteinov nos toliko časa tiščale nad gorečo vžigalico, da bi tudi on izkusil peklenske muke (•c na zemlji.
, . * Justično maščevanje v Los Angelesu
a M?v"ava proti odvetniku Clarenc> Marrovu.kt le znamenit kot zagovornik delavcev, vdrugič s porazom za državnega pravd-jiika. O prvi obravnavi smo poročali, da so
ga porotniki po kratkem posvetovanju spoznali za nedolžnega. Pri drugi obravnavi se porotniki niso mogli zediniti in sodnik jih je poslal domov. Prepričani imo: ako bi bil Darro\v navaden morilec, da bi se državni pravdnik že po prvem oproščenju ne brigal zanj. Ker je pa zagovarjal delavce, ga pa hočejo na vsak način uničiti. Cuje se, da pride tretjič pred porotnike. Državni pravdnik Fredericks si pa prizadeva, da bi ga advokatska zbornica v Los Angelesu radi nekih izjav izključila iz zbornice. Kapitalisti se ne bojijo Darrowa kot človeka, mar-vč le kot advokata. Da bi uničili najboljšega zagovornika delavcev, se jim ne zdi nobeno sredstvo preslabo.
* Velika noč na Dunaju. Na velikonočne praznike je na Dunaju izvršilo 22 oseb samomor ali pa samomorilni poizkus. Vzroki so naj-raznovistnejši: izgrešeno življenje, beda, lakota, nesrečna ljubezen, blaznost, bolezen, pijanost itd.
* Nenavaden izprehajalec. Na veliko soboto zvečer je zbujal na Dunaju na Schotten-ringu veliko pozornost mož. ki je bil skoraj poplnoma nag. Vse polno ljudi jc drlo za njim. on pa se Je popolnoma mirno izprehajal. Sel je že precei daleč, potem ga je prijel sanitetni vojak in ga odpeljal na policijsko stražnico. Ubogi mož je bil zblaznel in je pri policiji izpovedal, da se jc za to slekel, ker mu ni bila njegova obleka nič več všeč.
Siamska dvojčka slovenskih staršev v Ameriki. Siamska dvojčka je povila v Puebli v Ameriki Angela Grebenc. Telesi sta zraščeni pri želodcu, kateri je služil obema. Drugače je vsako truplo perfektno in ima vse potrebne organe. Vsako truplo tehta približno sedem funtov. Dvojčka sta umrla na j>orodu ter bila pokopana v Rosela\vn pokopališču. Oče znamenitih dvojčkov je Jožef Grebenc, doma iz Struge; mati je Angela, roj. Žnidaršič, iz Dobrepolj.
Izjava.
Podpisano uredništvo »Jugoslovanskega železničarja« v Trstu priznava s tem, da je v svojem listu št. 17 z dne 6. septembra 1912 z notico, pod naslovom »Oprali so ga« na podlagi informacij, ki so se izkazale kot neresnične, po krivem obdolžilo g. Ignaca Mihevca, strojevodjo v Trstu, da bi bil on denunciral železničarja Štor-a pri kurilničnem nadzorniku g. Pfluglu kot pisca članka v listu »Jugosl. žel.«, s kojim se zahteva zboljšanje delavski!) razmer za čistilce kanalov pri železnici. — To krivo obdolžitev popravlja uredništvo s tem, da Jo obžaluje in da se zahvaljuje g. Mihevcu za odstop od kazenskega preganjanja.
Trst, dne 18. marca 1913.
Uredništvo »Jugoslovanskega železničarja«.
Odgovorni urednik Fran D a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest o smrti našega dobrega In nepozabnega ofeta, starega očeta in soproga, gospoda
Ivan Stajer-a
vratarja deželne umobolnice
ki Je v soboto 28. marca 1913 v 71. letu mirno izdihnil svojo blago dušo ter se preselil v boljšo neskončno večnost.
Pogreb predragega rajnkega bo v ponedeljek 31. marca ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu.
Dragi pokojnik se priporoča v blag spomin.
Ljubljana, 29. marca 1913.
Žalujoča rodbina Stajer.
I
40 letni uspeh, kig?po,riuie]ona
tisoče priznanj.
Želodčna =k = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
SfiSI 0. Piccoil, Ljubljana.
Delavske konsumne zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
 --- vpisana	zadruga	z	omejenim	jamstvom.	—--
Trst, ulica S. Francesco d’Assisi štev. 23.
V	1.
v	2.
v	3.
v	4.
v	5.
v	6.
v	7.
v	8.
v	9.
s n n !>
•
I
J-
Nekaj številk...
Zadružniška ideja si pridobiva leto za letom, dan za dnevom vedno trdnejŠ* tla. Spodaj navedene številke jasno dokazujejo, s kako hitrostjo se razširja med man. premožnim razredom prepričanje
da je edina rešitev iz društva zasebnih špekulantov velika zadružnišba družina.
Te vedno rastoče številke dokazujejo nam tudi, da bodo ugodnosti kater* bodo mogle Delavske zadruge nuditi svojim članom^ še večje, ako bode njih število razmeroma raslo kakor do sedaj, in ako se bodo držali člani gesla prvih zadružnikov, onih .,vrlih pijonirjev iz Rochdale":
vse, kar je le mogoče, kupi naj vsak edino v
lastni Delavski zadrugi.
Prodaje:
v 1. zadružni dobi	1903—1905	(19 mesecev)	za	....	208.001*05	kron	bla$
„	1905—1906	za............. 148.450-19
„	1906-1907	.,....................	.	201-206*58	’	.
„	1907—1908	........................ 866.482-97	„
„	1908—1909	................... 615.508-12	„
„	1909—1910	„..................	873.892*40	„
„	1910—1911	„	........	.	1,050.829-18	’
„	1911-1912	„.......... 1,258.363-68	„
„	„	v	prvih 6 mesecih (od 1/7 do 3112 1912 . 1,008.889-69	..
Do 31. decembra 1912 razpečalo se je članom za 5,731.1 i!i5-86 kron
Na dividendah se je izdalo 82.001*25 kron v blagu.
Bolnim članom, vdovam in sirotam se je razdelilo 33.909*02 kron podpor* v blagu.
31. decembra 1912 so štele zadruge 6859 članov,
31. decembra 1912 so znašale hranilne vloge svoto 180.009 25 kron.
Kako je bilo mogoče, da so naše Delavske zadruge postale tako velike i» močne? Ker nudijo članom vedno večje ugodnosti in ker so splošno odpravile pr®* dajo na upanje.
Delavske	aadruge ne dajejo nič na upanje, ali	v slučaju	bolezni	dado čla*»
brezplačno	do 84 kron v blagu in v slučaju smrti	pa njegovi	vdovi	ali
sirotam do 126 kron. in sicer v razmerju s tem, kar je član potrosil v šnjem letu.
Delavske konsumne zadruge imajo sedaj 26 skladišč, in sicer se nahaja:
Skladišče; I. V Trstu	v	ulici delPIstria	št.	10.
II. V Trstu	v	ulici Belvedere	št.	34..
III. V Trstu	v	ulici del Saliee	št.	4.
IV. V Trstu v ulici Acquedotto št. 67*
V. V Miljah na trgu, (Casa del popolo).
VI. V Trstu v ulici Conti št. 26.
VII. V Gorici v ulici del Duoiiio št.	9.
VIII. V	Trstu	v	ulici Girolamo Muzio Št. 6.
IX. V	Pulju	v	Polikarpskem okraju ulica	Santorio št. 17.
X. V Trstu v ulici S. Marco št. 13.
XI. V Isoli št.	11.
XD. V Trstu	v	ulici del Pozzo	bianco št. 5.
XIII. V Trstu	v	ulici del Lloyd	št.	10.
XIV. V Tržiču v ulici della Rosta št. 478.
XV. V Kopru, Callegheria.
XVI. V Trstu v Kjadinu S. Alojzij št. 800.
XVII. V Trstu, Skedenj, Trg.
XVIII. V Trstu, Verdelj „Pra del Gobbo4* v občinskih hišah.
XIX. V	Pulju	v	ulici Giosue Carducci.
XX. V	Trstu	v	ulici Raffineria št. 3 (oblačila).
XXI. V Korminu v ulici del Ponte št. 602.
XXII. V MuSi (Mossa), Borgo Villa št. 42.
XXIII. V Fari, Borgo Chiesa.
XXIV. V Tržiču-Panzano (Ladjedelnica št.’ 11.)
XXV. V Valdoltra-Chiampore.
XXVI. V Trstu v ulici P. P. Vergerio št. 871 občinske hiše.
TJ n .1 ♦<
“ o‘H
S*
2 = -“ J2 n
Zadružna pekarna
ulica S. Marco štev. 17.
Osrednja skladišča, S5T Ž.5TS 4 A“"‘ Skladišče oblačil
ulica Raffineria štev. 8.
Delavske konsumne zadruge prodajajo le svojim članom.
Nove člane sprejema vsako skladišče. Zadostuje podpis deleža 20 tih kron, katerega se lahko plača v malih obrokih po 20 vinaijev.
Računske izkaze, štatute, predpise za podpore in vse druge tiskovine se dobivajo v vseh zadružnih skladiščih.
Delavci!
Vpišite se v našo veliko zadružno družino, s tem si zagotovite vse ugodnosti zadružništva.
Trst, v prosincu 1918.
Ravnateljstvo.