POTJO vmo 138 VRST, KAJA JO, PLE&EJO, DOKLKB JE &EČAS... DEMONSTRACIJE V NEW YO&KU PROTI BOGATAŠKIM BKEBOM NA PARNIKU. i« dWJj PROS,VETA y red oliki la sprav aitki pr» Offlos U publicaUoa: ■ " •^frfftWf olepkoMi rSwWd*»-4ŠM. uBu.or preišče obtožbo. Prea vweeno za vsak slučaj/ Povdaril pa je i Rudarji so zdaj združeni, kakor še niso bili nikdar. Popustili ne bodo nikdar od pravic. H so Jih priborili po dolgotrajnih bojih 8TAVKUJ0ČI mornarji so preganjani. ■Ufaahinaton, D. 0. — Andrew Puruseth je na zadnji konferenci admiralom Beneonom, prerokoval da sc bodo jetniška vrsta odr pirala zs stavkujoče mornarje. Furuseth je evldel dobro l>o« "lae b-st^ z ps st opl v veljavo šele prvega ÍUlmo - alesovtda bodo zničsrji znova ktosMSeireni. New York, N. Y. — Na pomolih Cuuardove parobrt»dne družbe so bile v petek zvečer velike ^demonstracije stavkajočih inonnr jev, ko je priplul britskl parni k ♦'Aquitanla'1, na katerem so raz nI uradniki drullie in bogati potniki delali kot atavkokazi name i t |)lto stavkujočih inornai-skih delav organizira- Polieajti ao napadli demon gtrante in streljali v zrak, preden uiogli uarediti mir. MllMHI "PUNTARJI" 80 ZMAGALI PRVI RITKI. Bird pa odgovarja na to amagi odškodninsko tožbo sa $100,000. New York, n. Y. — Na konvenciji podjetnikov, nih v National Aasoqiation of Ma-nufaeturers, je pravi dirind nekateri ga imen\ijejo tudi revo ueijo. Javnosti niso znani detaj- te rabuke. kajti eeja, ki sa pečala z detajli, se je vršila za zaprtimi durmi. Javnost je toliko AftfEDIIfA Ti IIA IIIHO izvedela, da je v prvi praski z ma-1'm Lil IMJ Lk VUJNUi galo dve sto "upornikov," kerf __ konvencija sprejela skoraj soi glasno zaključek, da bodoči predsednik imenuje odbor pet članov, preišče obtofebo proti J. Philip Birdu, podpredsedniku in glavne- t, v mu ravnatelju oagaulaaclje, oči-tajočo mu slabo gospodarstvo in potrato. Skoraj- d|p ravno tem času je Biid vložil toflbo po Bimor F. i! morgan j e pripravil Razkritje v kongreeu, da eo bankirji leta 1915 najeU najvpUv-aejše časopise n propa-gando. KÖNGRE0 MORDA UVEDB PRtffcMCAVÓ. Ko je bila ta afera končana, so prod sodiščo in prejeti kazen. voditelji Obeh frakcij zagotovlja- < U časnikarskim poročevalcem, da »o vse gladko teklo na konvenciji, tako da reJHjo deželo pred pretiranimi zahtevami delavskih voditeljev. 6 posebno slastjo so po-vdarjali "besedi "delavski vodite ji/' a ko so govorili o delavcih, so rekli, da jih ljubijo kot'tvoje diinjike. Bati se jc bilo, da se človekoljubnim fentlemanoin u-derejo solze po licih, ko so govo rili o svoji veliki ljubezni do delavcev. Sreča je bila, da se to ni zgodilo, (ker nobeden časnikarskih poralčevaloe^ ni prinesel s sabo rešeta, da vanj lovi solze teh dohHh izkoriščevalcev do izkori-šČaalh. Diplomatični konzularni za stojniki raznih tujecemsklh držsv adresirali konvencijo, ko jc Washington, D. 0. — Kongres Illinolss, je zadnji potek pr^Ho- i»ndc med poljskimi dulavcf. Žil v ppslanski zbornici resolucijo ,za kongresno preiskavo, ki naj ,d#lene, dali je resnica, da je vell-ks finančna skupina pripravila v«e dokumente v svrho dokazov. ^Jcb se dokaže krivda obtoženih oeeb, tedaj morajo krivd priti eo bilo sklenjeno premirje po boju domači htfi. Seja, ua kateri so govorili zastopniki tujih držav, ni bila dobro obkkang. Delegat je so stali v skupinsb v hodnikih lotela Waldorf-Astoria, v katerem se vrši konvencij«, ki eo ps takoj utihnile, kadar se je pri bližal kakfan časnikarski poroče valeč. ^SB I PROTI POVIŠA-NJU TELEFONSKIH PRI —"«K vseh krajev Mlssissippija prihajajo protesti proti skciji železniške komisije, ki je dovolila povtlaaje te lefonakih pristojbin. Povišanje znaša okoli pet in dvajeet odstotkov. Brsojevkc prihsjsjo guvsr ner ju, drŽsvnemu prokurstorju in drugim driavnim uradnikom, da ss naj obrnejo takoj na sodišče u sodnijsko prepoved. V velikih me stih se obdrlavajo protestni shodi, na katerih ee sprejemajo ostre re zoluclje. ' V Pelahatchieju, ki ee^pahaja i okraju Rankinu, je prišle na shoo možno s pomočjo teh časopisov kontrolirati javno mnenje. Veščaki sp kupili koutrolo nad petindvajsetimi največjimi časopisi in tedaj ee je sedela props-gaadg za "preparodmssi", milila rizem, finančno Uktiko in druge Htvkri, ki so Imeli potegniti Združene države v vojno." Resolucija so dalje glasi: "Razen informacij in obtožb, ki jih je .podal kongresnlk Gsllawsy, so Še drugi saneeljlvi viri. Gabriel Ilo noteux, prejšnji francoski minister za v nanje sadeve, Je spisal zgodovino vojne In med drugim piše, da je bila Francije priprav-jena skleniti mit z Nemčijo proti koncu let* 1914. Tega pe nI sto-rila vsled prigovsrjanja treh »Američanov, ki sot Robert Bseon, /.ustupnik finančnega zavoda Mor-gsu k Co. v New Yorku, ki je bil fiskslus agentura angleške vlade, Myron T. Iferrick in William 0. Hhsrp (zadnji je bil takrat ameriški poslanik v Parizu). TI trije Američani so obljubili francoski vladi, da bodo organistraU propagando, ki gotovo privede Ameriko v vojno na etreni se vezni kov, ako Ih» Francija nadaljevals Vojno. Ilanotaua dalje piše, ds vsota denarja, ki ao jo finančniki dolo čili sa vojno propagsndo v Ameriki, je Mla taluuvellke, da jo celo ameriška pamet težko prebavi Obtožnica hongresniks GslU waya In IIanotsuzovs knjiga pri-¿sta, da je v Ždroženib državah operirala deflnitivna in široko rasprešsna koaeplrseijs s nama nom, bilo osem o-seb raujonib v Florenol in eden u-bit ter več ranjenih bllso Manto-▼e. v• ¿; t , 1 V Ohiusi, Tuskanija, so bili včeraj trije ubiti iu dva sta smrtno' ranjena. Higimr Platanla, vrhovni \pdjtf fašistov v Rlminiju je bil ustreljen prejšnjo noč. Napadalec je iiginJi. Rim, 22. maja. — "U PaeeeM\ organ bivšega ministrskega predsednika Nittlja, poroča o velikem terorizmu na Itoki. Tolpe brigan-tov, prejšnjih d^iinuneijovcev, terorizirajo moeto t umori f maščevanju nad avtoiiomletl, ki so zmagali pri volitvah v aprilu. Pot vodilnih svtonoinistov je le bilo umorjenih potiočl. Hkoro vuko jutro najdejo kakega mrli-l». henkirjem in go-tovim smeri«k im Nemeem, ki de-I u je jo s Angleži vred proti Intere-(Dalje m I. strani) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE H ABOQUE PCPTOU* JEPNQT» LA8TNINA SLOVglïj&E NARODNE FOPPOENE JEPNOT» Can* (yl u»ov po doyoTorm. Kokopid — — vrtajo. TLJñ Zedi«jene driavs (tevaa Chicago) **.00 na l*U>. »"J « Chicago W-M m Iste, 1121 m »Ol tote. pol Uto in ii.2f za^ tri i , Mw m vm, br ím «tik i lbt«Bi "JPROSVBTA,f JWS7-SS Ajwm, Chlssg^ » ENLIGHTENMENT' ' THE Or— >1 the Sletela Naltoaol »es* OvrnU ^ the Sliwsli Mad—I m SeaMf* Subscription : United Sutes (except Chtosge) sad Casada O pas paar; ■ $1.00. sod forsigg toontris» >8.00 P*r yssr. .....^___ « ». pv. (MarJFsi-ZI) poleg Taía|( Ponovit« |e preve- ...... GARY, JEKLARSKI MAGNAT, NIMA PRIBITE DESKE NA OCEH. Johnaton 0lty, HI. — Čas zahteva. da delavci posvetijo ve« ¿asa politiki, kot so pa to delali preje. Ker, ako ae delavci ne bodo zanimali sa politike, tedaj se ne hodo rešili svojih isker»** valeev, ampak ostali bode vedno samo predmet izkoriščanja v vseh ozirih. In tega se ne zsfete-va samo od ene narodnosti deis v« stvs. to se zahteve od vsega eve-tovnega delelnrtVs, ker difMPŠc ne ho vepehs. Da bo pa delavstvo moglo doseči kakih vspehov, ae pa mora organistas» politično, ker le z dobro organizacij« je mogoče doseli izboljšanja.. Ko bp . ameriško delavstvo dovolj močno Organizirano in poelalo avoje zastopnike v vse posta vo-dejne zbornice, torej tudi v kongresno in senatno zbornico, kjer bodo skdepsli take zakone, e katerimi bedo varovali > delavstvo pred izkoriščevalci, še le tedaj nam bo mogoče reči, da smo dosegli veliko, da največ. Toda tudi še potem bo treba pariti, da bomo iskorifóani, ker vetno, da je nekaterim "dolar" ve^kot pa blagostanje človcl^aastvs. "tDo-h»rM je ona sila ,ki premaga tudi najmočnejšega, z denarjem ie napravi In doseže vse.. Za to imamo tudi dokase. Depar dela zakone, in z denarjem set ¡spolnjujejo zakoni. Najboljši dokaz temu imamo eedanjo prohibid jo. tfaj navedem sgmo en slučaj, ki se je dogodil v tukajšnji naselbini, ki jaeno poka-zuje, kaj je v«f, denar aH zakon. V Da se prohiblcijoniški zakon izpolnjuje je država nastavila veliko ru/nrh uradnikov, ki pazijo, da ae ti zakoni ne kršijo in kdor pa krši pa sapade kasni, kakor-šno Še predpisuje prohibicljonl-škl zakon. V tukajšnjem mesttt jo vstopil v to slulbo'1 nek pre-mogar, ki se je preje izdajal za socijsllsts. To jo bilh pred dobrimi oamlml meseci. T* človek ni imel niti toliko, da bi si kupH po-Htcno obleko. Obenem je bil tudi mestni policaj. Po volitvah je izgubil svojo elufco. Ko ae je poslovil od te slušbe, je imel avtomobil za $1800 in pet tisočakov na banki. Kako je mogel toliko prihraniti v tako kratkem «esa, se maraikdo vprašuje- fcot prohl-blcijoniškl urednik je imel pravl-co konfisfiratl sleheruemu. kdor je krilil prohibidjoniški. zakon, vso pripravo ta kuhanje opojnih pijač in ravnotako tudi alkoholno pijačo. Konflseiral je kotle sa kuhanje šganja. katere je pa potem prodajal drugim po ato dolarjev t in tako je vedno delal: e-nemu vfel, drugem t prodal. Itav »»«»teko je tudi prodajal alkohol -no pijačo, vino In šgenjc: enemu vsel, drugemu, prodsl. Ako je prišel h kakemu "mnnšajnarju', ki ni posnel njegova idtrivnostna znamenja, je prilel ob vSo svoje "dregoceno" pijačo; ako je pa vedel, kaj ta mol postave šel! In se je odkupil, tedaj je bilo vse-dobro. Tako se tukej splošno In to nt samo eden slučaj: takih je več. Posebno odkar je uveljavljena prohibldja. se vrši korupcija na dOhrio. Kdor Ima vet denarja ,ta Ima tudi več pravice ln toliko manj prohibir 1 joniškHt ra k ono r je zanj. k«. . k — ■ r - . 'v-^. Sploh se pa vidi vsepovsod, de iina dntlčni veliko več pravice, kdor ima vetf denarja. Z denarjem se opravi vse. saj je ster predgovor, ki previ: Dener je svete rniñghamu, pove jasno kot beli d^n, kako znajo podjetniki nagraditi ** kateri Kitijo njií Interes. ^SISS Ko j« izbruhnila stavka rudarjev v premogovnikih, ds hi se s tem odpravilo slo. ker je |>odjetniiko časopisje hujskalo, da je treba odposlati *,trnft J* aedanjl sistem, ki drtavno mliieo v stavkovni okraj, da ne prida do namU)^»^ úT^^^U*^ rov. Drtavna milka je bila kasneje odposlana v atavkovnW, i,» u^i umirati gladu. Vaa- Gary, jeklarski magnat in predsednik United States Steel korporacije, je podal tiskano Izjavo pod naslovom: "Principles and Policies of the United State« Steel Corporation/' Namen Članka ni kritizirati neresnico v tej izjavi, ampak njegov namen je pokazati, kjg se je jeklarski magnat najbolj pr^ližal resnici v svoji izjavi. Na straneh 15 (n 16 pravi Gary: v zagovor podjetniške diktature v in- dustrijalnih podjetjih: "Meni se zdi naravno, Če ne potrebno, bo rezultat opazovanega napredka delavskih unij, ako bo uspešen, osiguranje kontrole v delavnicah, potem v splošnem vodstvu biznisa, potem nad kapitalom in končno nad vlado." Gary se je v teh stavkih približal resnici, nI pa povedal resnice. Ce bi hotel govoriti resnico, bi moral reči: "Končni cilj delavskega gibanja je, da ljudstvo dobi po-polno oblast nad blagovno produkcijo in distribucijo v interesu vsega ljudstva, ki sta danes osredotočeni v rokah poedinih kapitalistov v interesu kapitalističnega razreda." Unije ali delavske strokovne organizacije so le del delavskega .gibanja, kakor je na p*, delavska politična organizacija ali delavska gospodarska organizacija le del delavskega gibanja. Celotno delavsko gibahje tvorijo delavske organizacije na vseh treh poljih: na političnem, strokovnem in gospodartkem. Gary se je zaletel le v unije ali delavske strokovne organizacije, ker v tem trenotku najbolj ugrožajo denarno mošnjo njegovih razrednih tovarišev, ker so organizirani delavci pripravljajo, da napravijo zopet poizkus za or ganiziranje jeklarskih delavcev. Ako bi Gary opazil, da sta postali kapitalistični de-riarni mošnji nevarni tudi politična in gospodarska delavska organizacija, tedaj bi Gary ne naglašal, da prihaja nevarnost le od strokovne delavske organizacije, ampak bi enostavno rekel, da so nevarne vse delavske organizacije, pa uiagari če nimajo drugega namena kot izobraževati delavce. Gary pač nima pribite deske na svojih očeh, in če jo ima, pa je dokaz, da vidi prav dobro tudi skozi desko in da opazuje, kaj se godi okoli nJega. Jeklarski magnat je podal svojo izjavo v tiskani be sedi, da zagovarja privatno-podjetniško diktaturo v indu-strijalnih podjetjih. Njemu se zdi nekaj strašnega, če se ta diktatura sruši in za to pokazuje na nevarnost, ki prihaja za kapitaliste in ne sa ljudstvo, če sa delavstvo organizira in se ne sprejmejo take postave, ki organizira nemu delavstvu vzamejo vso moč, da je ravno tako brt* močno, kot je bilo, ko ni bilo orgarfizirano. Iz Garyjeve izjave je spoznati, da je Gary odkril veliko moč, ki je v delavski organizaciji in da ta moč postane ogromna, ko jo spoznajo tudi delavci Ali so tudi delavci spoznali to mod, ki tiči v delavski organizaciji? Miljoni delavcev jo poznajo ravno tako dobro ali pa še bolje, kot je snana Garyju, jeklarskemu magnatu. To so zavedni delavci. Poleg teh miljonov zavednih delavcev so miljoni nezavednih delavcev, ki še dremljejo duševno in ne pSznajo te moči, ki je v organizaciji. Prva naloga teh zavednih delavcev je, zdramiti te duševne speče delavske mase. /buditi jih je treba, da se organizirajo politično, strokovno, gospodarsko, pa tudi delavske isobfatavalne in kulturne, organizacija morajo ošiveti, da se v teh organizacijah izšolajo, da snajo voditi boj z uspehom proti privatnim biznišklm interesom, dokler ne dosežejo svojega končnega cilja. Zavedni delavci! — Učite, izobražujte in organiziraj*! PODJETNIŠKA ZAHVALA. okraj in časopisje, ki zagovarja privatne bizniške interese, je hvalilo miličarje, ki so se odzvali klicu za mobilizacijo. Listi so bili polni hvale. • r iik*^ Stavka rudarjev je končana in milica je demobilizirana. Dokler so bili miličarji mobilizirani, so prejemali hrano, obleko in plačo od države. Zdaj so miličarji zopet civilisti in tisti, ki so bili pred mobilizacijo milice delavci, so seveda tudi zdsij delavci. Ce se hočejo preživeti, morajo delati, ker država ne skrbi več za njih prehranitev. Miličarji so šli za delom, ali po vesteh v časopisju veliko miličarjev ni dobilo dela. Zdaj apelirajo trgovske zbornice v raznih mestih na podjetnike, da dajo tem mi-ličarjem delo. Ta apel pripoveduje, koliko se podjetniki ozirajo na tiste, od.katerih imajo koristi. DOPisr. kdo, ki trpi pomanjkanje vsega najpotrebnejšega in ko vidi na drugi strani ljudi, ki ne vedo kaj poleti z bogastvom, Čuti, da se mu godi velika krivica in je u-pravičen tudi misliti .da je nara va ustvarila dovolj bogastva za vse ljudi, in da smo pred naravo vsi enakopravni. In raditega se dogajajo hudodelstva, ropi Hd. Človek, ki je preskibljen z vsem potrebnim, se ne bo dal tako bi-tro omamiti od .bleaka zlata, kot pa dotični, ki mu primanjkuje tudi najpotrebnejšega za žlvlje nje. Treba je slehernemu dati pri liko do poltenega življenja, da se mu ni treba bati, da bi trpel pomanjkanje v čemur si le bodi, in število hudodelstev vsled pohle-pa po bogastvtvee bodo takoj fcniiala. Sploh vae krivice, katere mora •prenašati ljudstvo vsled pohlepa po zlatu ao vzrok sedanjega sistema. Ko bo ta sistem spremenjen toliko, da bo ljudstvo imelo vse ga dovolj, ne pa, da bi se nekateri valjali v «obilju, drugi pa zo pet trpeli največje pomanjkanje tedaj bo tudi izginila nezadovoljnost. In to je pa mogoče le. v so-eijsliitičui drulbi, ko bo odpravljen sedanji profltareki sistem sistem oplofcnega inknrttčanja. Da je pa mogoSe to doječi, se jc pa potreba nam .delavcem or< ganizirati politično in potom po litlčnc organizacije se boriti za Izboljšanje sedanjega sistema ali bolje rečeno za odpravo sedanje-ga' Sisteme splošnega izkorišča nja. Ker le potom politične orga nizaclje oziroma z volilnim list kom je mogoče brez vsakih šrtev doseči to, po čemur hrepeni vsa človeška družba z zelo majhnimi izjemami, v katero vrsto spada jo edino mogotci, denarni in politični, katerim je človeška druž ba je takorekoč*le molzna kravi ca. In največja moč je tndl vIS liticni organizaciji. Ako M se rueriško delavstvo zavedalo tega ds Ima vso moč v svojih rokah 'namroč v glasovnici, in ako bi na volilni dan izrabilo to sredstvo to moč. tedaj bi delavstvo ne bi tako izkoriščano, ne odrekalo bi ae mu pravice .ki ao mu zajam čene v ustavi Zdr. držav. Ni dovolj temo, da ae delav-sivo pogovarja o politiki, ni dovolj samo kritizirati, ampak mo rartudi praktično izvajati. Edina delavaka politična airanka je pa aocijaliatična in član te stranke mora biti sleherni delavec. Zato rojakl-delavci, stopajte v soclja listlčno stranko, ker tu jc mesto {a vas. — T. Bhragel. i* . - pa bile vse glavne osebe, ki na-v. Um slučaju na sodišču. Gdč. Bregač je zaatopal odvetnik a Malone. Jr., dočim je R. jC. Donoghuc prišel na sodišče kot pravni zastopnik Stmkelna. V sodni dvorani je bila velika mno-radovedneiev, ki so zasedli vae sedeže v sodni dvorani. — tajprvo je . bila pozvana gdč. Bregač. ki je izpovedala svojo nsarečno ljubezen. - Pojasnila ja, tako je dajala Struikelmi denar, dokler pl vsota dosegla nad šest sto dolarjev*. — StriAèl je sedel inokče na klopi veš čas dekletovega pripovedovanja; on sam tudi nI poskuša! sanlkatU ndeno obtožnico, dočim je njegov pravni za «topnik Donogbue hotel pojasniti, d« njeni predloženi dokazi ni so zadoetiii in pomanjkljivi. — Sodnik je pa smatral pričevanje dekleta sa sedoetno in jc odločil, da se vrM kowHtoa obravnava pri prihodnjem zasedanja okrožnega sodišča ia da zateženee mora po ložiti^tisoč dolariev poroštva. — Strukel in|i najden odpotovati danes popoldne v Joliet k svoji nevesti, s katlro je poročen dva tedna — To je zgodba vzornega katoli škega mladeniča in večletnega zastopnika Kazimirjevega lista Ave Marija". Kot je izjavila pri prvi obravnavi omenjena slo-deklica sta se ljubila nad oeean Let ia da je izmolcel iz nje $627. zdaj jo je pa zapuatil in se poročil s hčerjo Anton Nemani-eha v Jolie tu. — Jos. F. Brglez. V tukajšnjo okolico so se pričeli v zadnjem času aelo naseljevati rojakr iz raznih krajev, naj več jih pride iž Michigaua. kjer so bakreni rudniki vsi zaprti Največ so taki, ki imajo družine n ki iščejo delo tukaj, da zasln-ži5o vsaj toliko, da morejo breži veti sebe in ivoje družine. Ostali bodo tukaj toliko časa, da se pri« čne zopet delo v bakrenih rudni kili. Delavske razmere pa tudi tukaj niso nič kaj posebne ; nekateri rudniki obratujejo nekoliko zaslužek je pa zelo slatt; ker so rudniške družbe znižale plačo za dvajset odstotkov, dočim so se le nekatere življenake pofrebščine poceuile za par centov. Kje so časi, ko so silili delav cc delati in jim grozili z zaporom aH pa vojaško suknjo, ako niso delali sleherni dan. Dancg je na miljone delavcev, ki so brez dela, pa noben zlomak se jih nc spomni, in mogotci se ne brigajo za drugega, kot kako bi še bolj znižali plače ubogim trpinom, da to jim najbolj šumi po glavi. Prihodnjič poročam nekaj zelo važnega. — Matija Fogorelec. BANKIBJSVA ŽENA KOT TATICA, v. Majhna vest, ki jc izšla v angleškem časoptatfu v Bir* tnamu, t le Mi m. — Tukajšnji list "The U Halle Daily Tribune" od 1& maja t 1. je prinesel sledečo vest: Danea a jat raj je prišla vrsta na gdč. Josie Bregač, da ac je smejala. — Bila je sa tarčo Jakob Atrukelnu ,ki se je norčeval i« nje ln ji obljubil sakoa, toda danes ao ae Šsace spremenile. lUll so časi ko sta ae gdč. Bregač 43? Cross t St. in 8trokel ljubila. Obljubila sta drug drugemu, da »ostaneta zakonska in Joeie je že videle dan. ko se bode aakonakl voael zadrgnil. — BUa je tako gotova .da se bo poročila, da je posodila avojemu ljubčeku razne vsote denarja. Nazadnje jo je pa Jakob speljal na led, sa pust 11 mesto in poročil neko dekle v Jolictu. —Toda Joeie pa ni nikakor hotela dopustiti, da bi Ja kob oatal nekaznovan radi zlorabe njenega denarja. Ala je k policijskemu vxbiik u irttzcg« raldu In zaprisegla tfralnleo, v kateri je <4>dolŠila bivšega zaročenca, da nc je skril s $S27. kateri d* nar ms je posodile v rsvl PČnHt vsotah. —Jakob je bil aretiran na svoj poročni dan In odpeljan naraj v La Kalle N>g«v slučaj bi se moral obravnavati sadni* src-do. toda vsled sporsenms odvetnika. je Idle obravnava predloše- «ly, MtaUL — V "Sloveniji' št. 18 sem čitel vest. da tukajšnja družba "Belgra*" obratuje polno paro in da odkriva železno rudo z vsemi parninli lopatami, katere ima v obratu. K temu naj pojasnim toliko, da ta družba ma sedaj v obratu samo eno par nt> lopate, s katero obratuje in si cer samo dva dni na tedtifj« zadnjem Času je pa sploh ustavila obrat in delavci morajo počivati. -»■ Rudniki pa obratujejo samo po štiri dni na teden in si cer samo po dneva. —• Toliko pojasnilo rojakom, da ne bodo prišli sem za delom, ker jc late ga sploh nemogoče dobiti, ker je tukaj dovolj brezposelnih delay cev.— , v Neprijetno iznenadenje je doživel nek tukajšnji rojak. Prišla je namreč "evetka" iz starega kraja, prava gorenjska rožica, ki se je zaročila z omenjenim roja kom in sklepila sta, da v najkraj šem Času praznujeta poroko. Že nkt j« bil tako navdušen, da je takoj kupil hišo in vso opravo in je kbmajsčakal, da ju bo duhoven zvezal kot zakonski par. Vse je bilo pripravljeno, edino še poroka bi morala biti. Hišica, v Kateri bi kraljevala in uživala sladkosti ljubezni, je'blls vsa lepo o prem I jena. Toda vmes je prišel sam hudi duh in zapeljal "nodbl-žno" nevesto, da jc par ur pred poroko zapustila svojega ženina in odšla brez slovesa nekam i Duluth. * To je tako vplivalo na vse tu kajšnje pečlarje, da so na avoji Izredni aejf sklenili, da bodo za sto odstotkov bolj previdni starokrajekimi "rožicami" in "cvetkami", da jih ne bodo speljale na "dilco." — Poročevalec 8 pota. — V zadnjem mojem /dopisu sem poročal, kako sem se voail Ob strugi reke Mississippi proti St. Pauin, Mirni., katero mesto ae tudi nahaja otiprcj imenovani reki ter meji na mesto Minneapolis. Jn raditega 4e oba mesU imenujete "dvojčka" (Twfn City). Rojakov ni veliko naaeljenih v teh dveh meetih, pač ps ao naseljeni t okolici Rice. Minn., kjer je ena najstarejših slovenskih farmarskih naselbin. Od tu sem ee napotil v Chicago, kjer aem si mudil le krstek čas, da sem opravil najvažnejše stvari in potem sem ae takoj na* potil nazaj v Minnesoto, kjer se hlsdim. V okolici Ely jo sedaj selo prijetno, ker je mati narava oblekla vso okolico v lep zeleni olašč ves poant s pestrim cvetjem. Dne 16. nuja je bil pe odprti ribolov in ob jeaerih jc vsr polno potrpežljivih ribičev, ki lovijo lahkomiseljne ribice na trn-k» ; med to draftm se tudi jas po* dam pogoatokrat, ker je prijetno opMovatl ribice, kako veselo pla vajo po Metri vodi. «' In tudi dtmrSČ» J« prijetno v tr j okolici, ker seai veMkokrat povabljen na kako oheet. Povabljen sna Ml v zadnjem časa kar na tri, ki sa bodo vHKIe prej. kot na na danes. — Danca zjutraj ao bo pa ta dopis zagledal beli dan. In ker je bankirjev» žena, je seveda kleptomanidna. • Chicago, 111. — Policija jc aretirana . mrs. Etta Heil, ženo Joseph S. Hella, bankirja in mešc-tarja, ki je po izjavi policije očistila najmanj pol tucata strank pri katerih je vstopila (kot služkinja. Njena navada je «bila, da je vstopila v službo kot sluškinja. Ko ni bilo nikogar doma, je pa pobrala, kar je bilo vrednega, in izginila. V Njeno zadnje delo ji jc pa ponesrečilo. Vstopila jc v slUŽbo pri mrs< Mjllerjevi. Ko gospodinje ni bilo doma, se je Heilova pripeljala v avtomobilu sedanskega sistema in ga naložila z raznimi vrednostmi. Qdneola je približno zn dva tisoč dolarjev. Pri tem delu jo.je opazil Archibald Ogden. Naznanili so stvar policiji, toda uspeha ni bilo. Dan kaaneje jo jc Ogden opazil na Shcridanovi cesti in ji je sledil. Njen soprog ima sto petdeset tisoč dohodkov na letg. Saj Ta tako veliko vsoto je plačal dohodninski davek. . Zdaj izjavljajo da je Heilova k lep to manična, od kar je ponesrečila z avtomobilom. Če je stvar taka, zakaj jo pa ni soprog oddal v sanatorij, da sc ozdravi, kajti njegovo dohodki so že tako visoki, da lahko potroši par tisočakov za zdravje svoje soproge t Kadar primejo soprogo cevnega delavca, da krade, takrat ni najti zdravnika, ki potrdi, da jc delavčeva žena kleptomanična. Ker imamo ic za vse dvojno mero* je upeljana tudi za tatvine. Dandanes se vpraša, kdo je izvršil zločin: siromak ali bogatin, na kar slede sprOčila o zločinih v časnikih. — Washington D. Vanderlip javlja iz Moakve, da je ruska sovjetska vlada dala njegovemu s-meriškemu sindikatu koncesijo za izkoriščanje deeet miljonov akrov gozdov v okrožju Arhangelska. -1- Iz delavskega sveta. — V Pragi js zastavkalo 6000 kovinarekih delavcev. Položaj jc slab in stsvka se lshko razširi. — 900 japonskih električarskih delavcev, ki štrajkajo ,v Oseki, se je zadnji teden spopadlo a četo 200 policajev. Dvajset stavkerjev in 14 policajev je bilo ranjenih. — Organizirani teketilnl delavci v North Carollni ae pripravljajo za stavko. Delavcem grozi znižanje mezde sa 22 odstotkov. mm Delavske unije v Massachu-aetteu ao organizirale veliko kam panjo proti novemu Whiddenovc mu protidelavakema zakonu, ki daja delodajalcem pravico, da to žijo nnlje In poaamezne člane sa odškodnino vsled stavke. Centralne delavska unij* v Bostonu na bira 15,000 podpisov, ds isaiti rc ferendum glede omenjenega zakona. — Stavka dsst n o ž«' I e zniških a-službeneev y Albanija, N. T., traja že IS tednov. Kompanija še noče niš slišstf o razsodišču, nslnž benc Ipa tndi izjavljajo, «Is ne od nehajo. Inozemci v Zdr. državah Chicago, 01.—Preliminarna porodila, kater» je objavil «vezni državni števili urad pokazujejo lU je v Zdr. državah 13.703,897 uiozemeev belopoltnežev; pri ljudskem Štetju leta 1910 so na itoli 13,345,545 inuzemeev belo-poltneiev, torej ae je število inozemcev v zadnjih deset let pomnožilo samo za 2.77 odstotka. Iz statistike je razvidno, da je prirastek inozenueev belupoltnc-frv zadnjih deset najnižje od leta 1h50 __ Od leta 1850 do 1869 je |4i prirastek 82.8 odstotkov; od M» 1860 do 1870 — 34.1<* ; od Ha 1870 do 1880 — 19.4%; od leta 1880 do 1890 — 39.1%; od leta 1890 do 1900 — 12.%; od leta 1900 do 1910 — 30.7%; in od leta 1010 do 1920 pa samo 2.7%. Iz te statistike je razvidno, da, je narastlo število inozemcev be-lopoltnežev v zadnjih deset let mmo za 2.7 odstotka v primeri z 30.7 od leta 1900 do 1910. Po zadnjem ljudskem Štetju je 12.9 odstotkov iuozemeev belo-poltnežev od vsega prebivalstva v Zdr. državah, dotfim je bilo leta leta 1910 16.3 odntokov 'nozem-cev od vsega prebivalstva v Zdr. držav, in leta 1850 pa 11.5 odstot- kov. . Število inozemecv bclopoltne- žev se je pomnožilo v zadniih dc s«.| let za 358,442, dočim sc je v prejšnjih desetletih pomnožiilo vedno več kot za en miljon oseb. Inozemci v državi Illinois. V državi Illinois jc po poročilih zadnjega ljudskega štetja 1,-202,314 inozemcev, dočiui »o jih našteli pri ljudskem štetju leta leta 1910 — 1,204,403; število i-nozemeev v Illinoisu se je torej pomnožilo v zadnjih deset letih samo za 1843, d očim se je -pomnožilo od leta 1900 do 1900 za 237,-925. Od vsega prebivalstva v državi Illinois je po zadnjem ljudskem ¿tetju odstotkov inozemcev. • ¡i^^HHBfl • V državo Illinois je priilo v zadnjih deset letih, 498,499 inozemcev, od- katerih jih je pa ostalo v državi samo 359,365, ostali «o bili pa le na poti v druge dr r.iivc. Pravilno bi se moralo po množiti število inozemcev za :![>!),355. Toda.^er se je v zadnjem desetletju veliko Število inozemcev izselilo v- Evropo ali druge države in precejšnje' število tudi umrlo, se je število po-množilft samojza 1843. ike 254,482; h Danske 189,051; iz Orfke 175,701; is JuirosUvije 173,063; is Francije 152,792; ia Mnake 149,671; iz Litvanije 136,-139; U Nizozemske 131,262; k "Vioe 11H.647; is Arij607.468; k Rusije 1,39«.-iz Poljske 1,139-578; iz iCs "Nlc 1,130,375; U Imkc 1035 f;*>; iz Anglije 812,414; 1z Šved >ke 624.769; is Avstrije gf/i*ke iz Norveške mjS9*i C«'ho-Slovskijc 330,285; is Škot- New York, N. Y. - J. H. Thomas, delavski poslanec v angleškem parlamentu, tajnik "Brit-ske narodne železničarske unije," delegat k "Ameriški delavski federaciji," izvoljen od Splošne f<>--Ide raci je britskih strokovnih unij. - katerega so članiče "Ifsfcc ameriške delavske lige" pozdravile z banderi, na katerih je bilo zapi- ' sano "Izdajalec," je podal svojo izjav* "Po pravu do svobode govora imajo pravico povedati svojf mnenje," je rekel Thomas. Meni se, da je bila demonstracija izvršena proti britakemu de-lavskemu voditelju, ker ga smatrajo odgovornim, da trojna delavska aleanca ni proglasila stav-ke v interesu angleških rudarjev in ker je večkrat nasprotoval proglasitvi splošne stavke na ,AnKle-škem, da se pomaga z njo irskim revolucionarjem. "Sodniki moje akcije so naravno tiati, ki so prizadeti od nje," je rekel Thomas, "ker jim je znana. Ti sodniki so britsko ljudstvo. To je rsvno tako, kot jaz tudi ne morem soditi o stvareh, ki mi niso nič znane. Tako tudi jaz sodim o mnenju tistih, ki nc morejo biti kompetentni sodniki "Da nc 1)0 nobenega mistcrija mojem obisku, želim povedati, de je bilo oddsnih šest miljonov glasov v britskem delavskem gi banju, da se udeležim kot delegat denverske konvencije "Ameriške delavske federacije" v juniju. Napor javnega dela me jc popolnoma podrl. In na zdravniški ns-»vet sem prišel dvs tedns preje sem. kot bi prišel ponsvadi. "Nobenemu ni tsko žsl kot me ni. ds sem moral zspustiti Veli ko Britsnijo v težkem času. ker sem bil fizično nes^obcn lzvr«. ti še kskšno delo. Zdrsvniški ns »vet je odločil, ds sem odpotoval ■''To je edins izjsvs, kstero želim podsti o tem predmetu. Ns Hiomssu se pozns, da je po trt od dela In slabega zdravja, g,ar jc šest in šUddejet let. to-da človek zelo srednje H«ne moči. Dozdevno jc daleč od tegs ksr «e rszumc pod zdrsvim človekom. Predno jc zspustll Anglijo epissl svoje nazore o hm v Angliji. juri "Manchester Ousrdisns priobčen* šele po končsnl stav» KAKO JS VOJNA VPLIVALA ^JIA IZSELJEVANJE. Boston, Mass. — Tukajšnji stavbinski delavci ao Že precej Časa na stavki. Med njimi sekiri nezadovoljnost proti glsvnim odbornikom stavbinskih organizacij. Že pred d verni aH tremi tedni jc bila ustavljena stavkovna pod-pora iz glavnih blagajn in med delavei je velika revščina. Najdejo sc ljudje, ki pravijo, da bo stavka končala brez u*>eha. To se sliši Že od 20. januarja, ko je pričela stavka. Časniki poročajo, da sc%je pet tisoč stsvbtnskih delavcev vrnilo, na delo. E. A. Johnson, tajnik sveta starinskih delavcev, Izjavlja, da je poročilo neresnično. On prsvi, da se je vrnilo komaj pest delavcev na delo. Delavci, ki pravijo, da morajo vzdržati v stavki, so nsjbolj jezni ns T. M. Guerins, orgsniza-torja Bratovščine tesarskih de-avcev, ki je svetoval delavcem, naj se vrnejo na delo zg metodo, ki jo dobe. Guerin je baje Judi pripovedoval, da je stavka izgu-djena. Prav malo stavkarjev prejema fie podporo in še ta prihaja iz lokalnih blagajn. Več stavkarjev sc jc pridružilo Zadružnemu a vetu stavbinsktti delavcev, ki plačuje en dolar na uro mezde, profit pa rasdell med svoje člsne. Zadmini svet dela veliko konkurenco privatnim podjetnikom. Stavka je pričela, ker so podjetniki hoteli znižati meodo enega dolarja na uro. . OMsaga,' tXLm-sega biroja pokazuje. kak« vojna vplivala na ¿a^jeeaa^r Združene države. Tigesemsk — Predsed-maja poklonil Idami Marie Curle gram radija, je darilo ameriških žena ana-meniti odkriteljiei te dragocene ttarlne. Gram radije jc stal &0O,OOO in se nahaja v kosu svinca,' ki tehta sto funtov; svinec je lični skrinjici is mshogsnlne. vu je msdama Curle poaetila lilo hišo, jo je sprejel predsednik v navzočnosti skoraj vsega kabineta, mnogih kongresu i kov in attfatorjeV ter zbora diplomatov. Ko ji je izročil zlat ključ od skrinjice z radijem, je dejal Hardlng, da jo pozdravlja v imenu ameriškega naroda kot4tčer Francije ln Poljake, ki jc a svojim odkritjem radija izvršila nesmrtno del|^%f Človeštvo. Curle, majhna, srednje-velika in drobna ženica, oblečena navadno črno obleko,♦sc je zahvalila s par besedami. Podarjen radij bo porabila pri svojih eksperimentih zs sdravljenje rs snih bo-eznl. Po obisku Bdehlše jc bils gost znanstvenikov v novem Na* rodnem muzeju. Na njenem pbto-vanju po Ameriki jo spremljs njena hči. Predsednik Vzhodnosibirske publike odstopil. Tokijo, 18. maja. — Krasnos-čokov, predsednik Vzhodnosibirske republike, js podsl ostsvko ssrsdl slabega zdravja; Bivši predsednik odpotuje v Moskvo, tjer bo skušal okrevati. , (Krasnosčokov je pred revolucijo v Rusiji bivsl v Chleago, kjer ja bil znan kot A. Strollcr Tobln-aon. Po poklicu je odvetnik. Njegovs družina, žena in hči, je pred nekaj meseci odpotovala is Chi-caga v Sibirijo.) NAJBOLJ fSOflODU0IJOVIftKA PREDLOGA SPREJStA V LE-ODŠLA TURNEM 8SNATU. • Sprtngficld, Dl. — Lcgidaturnl senat je sprejel prohibleljoniftko predlogo, ki prepoveduje proda-anje vina ln piva v sdravHne namene. Komaj je bila predloga «prejeta. ao odglaaovall ss predlog, ds se nastavi prohlblctjonUkl komi sar s šest tisoč dolarji plače m cto. Komisar Ima pravico, da i men u je, pet in dvajset preiskoval cev, ki prejemajo po Šest dolarjev plaŠe na dan. Prodloga bo zdaj predložena zbornici, kjer ne pojde vse tako gladko. Ljudstvo že zdaj godrnja in pravi, da nima prohlbtcijonlško gibanje drugega, namena, kot profesijonalnim političarjem za gotoviti slufte. v katerih nt trebs dosti dclsti, plača je pa maatpa. Vranglovi begunci v Carigrada so sa pridružili turškim bandttom. Carigrad, 22. maja. — Vrang ovi vojski, ki sO lansko leto po ticgnili s K/ims in nspolnill sts rs turšks tsboriščs v okolici Cari grada, ao sc prelevili v roparja, to so Francozi prenchsli zalagati jih s živili in obleko. Čete bsndl-tov okrog Carigrada so le tako narastle, da so ssveznttke oblssti v Csrigiadu v Htrshu, da napadejo mesto. Bsndltje tcrorielrsjo prebivslee ln FrsneoaHar/ngie-žl so primoranl, pošiljati svoje fete proti njim. Ropsrskc čete m mefcsniert, vseh balkanskih narod nosti: Ttfrkt, Bolgari, Orkl, Srhi in zdaj so le prišli Rosi. Zs vezni ki dolže turške nselonsllste, di podplrsjo te bsndltc v svrho, di vzdržujejo ksos v evrop^U Tur ('iji. Ameriško poslsništvo v Csri grsdu jc noč in dan sastrsšeno strahu pred roparji. Pred par dnevi jc odpotovsls v London po sebns komisijs pod vodstvom ge nersls Hsrriot/tonii, ki predlož sngleški vls.di nstsnčno poročilo položsjn. Komisijs bo zshtevs Is, da se ojsčljo ententne čete Carigradu. . • «hhbsbmsssa** ' Obnovitev Berlin, lt. a. aje. ročilo as glasi, da ho v najkraj šem času vposUvljena t^ grafCks zveza med Nemčijo. ia Rusijo. Preliminarna ' pogajanje se k Sloveub NarttU^ Podporna Jednota v iuiuaJ90T GLAVNI STAN. HStM tO. LAWNDALC AVE., CHtCACO, ILUNOIS, Isvrševalni od bor t uraAVM oosski Ani«« Hrvat, la 14*. ' ---- M MS^ SL re FRANOtMD OBTOŽUJEJO AMERIiKE BANKIRJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) navede vlado, som rReneije. Člsnksr piše, ds so dotični Američani (imena niso ena) pregovorili nemlko da je vprašala Hardluga sa posredovanje; dslje so Ameri čanl, ki imsjo velik vpUv v Wall Streetu, dosegli s >Angležl vred, ds jc bils preprečena invasijs Ruhrs. Angloško-ameriškl interesi so tudi krivi — piše "Journsl" — ds je Nemčijs doblls od >Angll-je neke obljulic glede Gornje Sle-sije. '/', . Z druge strsnl se ps poročs, ds so smerlški bankirski interesi na dolu tudi v Parizu, da al raz dere slijsnes med Francijo ln Anglijo. NAZNANILO! Martin fttan**lj doma U vasi Konec pri Novsm mestu ns Dolsnjsksm, se j« smrtno ponasrsčil dns 11. januarja 1020. Pokojnik sspuiia očsta nskjs ss fsraii drtsvi Colorsiti in »orodni k« nskjs v Michgsas. Ako kdo tzmsd rojskov ve ss njsgovsgs oiets sil ss sorodnika asi mi to nasnsaije. ker on j« ss pustil nekaj prunoftsnjs in sc nI kdo ne sgladl, ter tsko taa»a, UL Vaa stok ftaSa pmh^mh v IpHmltM fdton m ssl >iI»Ii M. PSnrtk, srna »as» llfar aaalav Ja afaraj. fll dMMMv^HSl^ ^ NSpp Vaa ptuai »rati «radkgtv« «taaHa m asi »*Hla|» ss Matan rnlii talita i S. N. gJktoST^e Sa. LawataW Ava, Ckiaaca, IU. Vrf taetal iS dnel eSI, uanaili, aglaal. aaiatslSa ta Sto VSS tov k V I IU. l^ww^^lo avom Za kuhanja piva doma intSTurugl p51 r e ¿f i n (¡mpoik ulite ln se prepriesjto, ds js doms pri nss, kuhani vodno Is najboljši in aajos-nsjAi. Dobiti Js tudi ibirkp sodov, steklenic In rssnihloseev, lld. ~ Mi vsm dostsvimo aarofiio pe pošti, toino v vse krajs. Orocsrljsm, slsdčičsrnam in v pro-dsjsiae isleznlas dsmo primaren p» Mlgr n«*«lln. Pišite po MJ FRANK Začimbe, sslllša ln najrasnovrst- katera nrinoroča msar. Knelnn. nnnvi n |ri «y vi 4 fV*1 Pilite 90 btetmašal oenlk. MATH. PBE8ZS, P. 0. Bos 778, Otty Hall BUUon, NEW TOSH «*¥. VOLJA - SREDSTVA - PRAKSA. Sa toč so ia vsetno Isvfütev poslov, ki ac v avsdU • poftiljsntsm deasrjsvjtarl kraj, \ dTpwmlJ.nj«m v iltaertkc to ¿; s drugI posU tegs pedtešjs, so nujne potrebne tri glavae etvsrli vel|s, sredstva« peskss* Naše resno volje ss tpčne službo asjbolis kutu j«* jo štsvtlns sshvslns platna od enih roj si ki SC ss dc sedaj podelili nsšs tvrdke. Ušla flledatvs so ssl dobro dobra sveee s re evgsslzlran urad, krajem, asšs zsatop®tvs asše dršavno bsnčaandovo- poilovanja. e la državna kontrola les nsše postovssje. Nad 1,400 potnikov, ki se s nstijsi posredovs-i do sedsj po tov si I v stori krsj alf od toa ss», rt e naši praksi. Ako boleto VI acetati denar v stori M, pe» to vati v Stori kraj, sli doMU koga is rtevsfs kraja, Je v Vsšo korist, da ss obrhete asi Slovenska bfnkw( 70 —9th Ave., Now York City. IZPLAČAMO V KRONAH, DINARJIH IN DOLARJIH V GOTOVEM DENARJU V JUGOSLAVIJI. Pttfto nam po nal oonik za pošiljanje denarja. . Parobrodne listka sa vat črtš. IF.MIL KISS, bankir, 133 Socond Av^., New Yov». Ameriki Slovenska Baskt Največja Rez, zaklad $3 Kapital $100.000.00 N.Jv.éJi, n.jhltr.jil pamlkl .v.u. Izvrstna pMtraik« m potnik*. V v.- Jlmmle HlgglM. gphsl UFTON SINCLAIR. 1 IVAN MOUBL '- -i 4 (Nadaljevanje.) "Oudno je res, kajne, toda boril »e bom proti Nemcem ▼ njihovo laetno koriot. B<*>el pravi v «rojih opominih, da edina pot do demokracije v avtokratičnlh dršavah jo poraz «a bojišču. In zdi ae mi, da je Amerika pripravila ta poraa ca Nemčijo." "Ali ti al «mirom govoril ravno naaprot-no!" "Vemf rčaai ae mi vidi aelo bedasto. Ampak raamere so ae epremenilo in nič ne pomaga mižati vpričo dejstev". Jlmmle Je molčat "Poglej Rusijo", je nadaljeval socialist- vojak "'Kaj pomaga, pridobiti socializem, ko so pa mora« vprefl v mfliUrietlčnl voz, ako nočeš, da te povozi sovražni voz! Ti še niai eptegledal, to je vse; toda spregledati moraš. Kakšno upanje ima zdaj RnaUaf" "Nemški socialisti". "Kje aoT Ali Imajo kakšno močf Vidiš, Jimmie, sprijazniti ao moramo s dejstvom, da je med nemškimi eoeiaUetž mnogo takih, ki niso nobenš revolucionarji — navadni političsrji ao ¿Smuč boljši od drugflL Pokazali so, da ne morejo rešiti Rusije niti svoje domovine. Nemški socialisti ne emejo pričakovati, da bomo vso več-nost čakali na njfc. Preveč stane to čakanje." "Ampak", se je namrdnil Jimmie, "ml zdaj delamo ravno to, kar smo prej očitali nemškim socialistom: prelevi jamo se v patri jote In podpi-rsmo kapitalistično vlado, menda nftf" "Kadar podpiraš vlado", je razlagal »mil, "moraš vedeti, kako jo podpiraš. Vki poznamo napake naše vladi *emo pa tudi to, da vlado lahko spremenimo vsak ¿aa čim ae pripravimo. To je velika razlika med neto In nemško vlado. Prepričan sfcm. da nemško ljodetvo brcne kajzerja a prestola kakor hitro ga natepemo In potem ae bo dalo govoriti pametno z Nemci" Hodila ata molče nekaj korakov in Jimmie je poskušal, da ae prilagodi novi ideji. Bile ao nove mkdl — ne morda žeto, da jih ne bi bil že allšal, ampak nova ifuet Nemca. "Kaj pa tvoj oče?" je pretrgal Jlmmle "molk.. "Ostal je stari fOnter. To je same zelo težko; molčati moram, da ni večnega prepira v hiši. Star je,*in nove ideje ae ga težko primejo, človek Id1 bU pričakoval, da takoj zagleda luč. Njegov očetje bil'revolucionar* .bil je v ječi v Dresdsnu. Ali ti je kaj znana zgodovina Nemčije!" "Ne.M . "Takrat so bili hodi boji. Nemško ljudstvo oe je hotelo osvoboditi, toda vojaške čete ao zadušile dfcor in vel pravi revolucionarji oo bili pregnani na tuje. Nekateri ao šli v Ameriko in med temi je bil tudi moj ded. Ali njihovi otroci to pozabi H na krivice, ki so se godile očetom — glodajo na Nemčijo k daljave in mlalijo o nji aentimentajg^kakor ja naslikana v povestih in pesmih: botfabodreveana Nemčija. O sedanji Nemčiji, ki je rastla a njimi, ne vedo ničeaar — o Ner^iji Celeaarskih in premogovnih kraljev, ki združuje vso podlost fevdalizma a moderno ananoatjo — s ver a možgani inženirja!" Emil ae je potopil v minil. "Veš Jimmie", je nadaljeval po kratkem molku," vojna je zame raeodetje, najatrašnejše razodetje, ki al ga moreš mfcllti Tako je. kakor če bi ljubil šenako, ta ti ablaanl pred tvojhnl očmi ali se ti odkrije ot najgrka vlačuga. Tudi jaa aem verjel v božič-nodroveano Nemčijo; ljufoil aem jo In se potegoval sanjo; nikakor nisem mogel verjeti listom, kar so pisali In ko adaj pogledam naaaj, vidim natančno, kako je moje mišljenje viselo v zanki, katero ao vrgli nemški mllitaristl daleč čez morje v Ameriko in me priaillll, da aem tnielil to, kar ao oni hoteli. Morda grem predaleč. Čutim namreč, da ae ml vedno bolj studi vse, kar je nemškega. Moj oče je anoči pel neko ataro nemško pesem, ki pravi, da se ni treba bati ljudi, ki pojejo, kajti hudobneži ne anajo Ml. Takoj aem ga zafrkoll rekoč: Nemške čete ao preprevale, ko ao marširale v Belgijo!" "Oee\ je «¿Ukflll Jimmie misleč, da jo mo-gla Kmllova opadka hudo sboeti ata roga Ilor-manna Forsterja. Mladi FonRer ae je bolestno nasmehnil. "Rekel ja, d* aem znorel odkar sem oblekel rujsvo uniformo. Beaniea pa je, da ao mi te ml-ali Že dolgo plaeale v glavi in «noči ao Izbruhnile z v ho allo na dan. Cnal aem, da pridem pred naborno komisijo In moral nem ae, odločiti za eno ali drugo. Sklenil eam, da grein v vojno, in po storjenem sklopu nisem mogel več čakati nabora. Stopil sem mahoms v armado." Krnil je aopet umolknil za nekaj hipcev in nato je pogledal prijatelja "Kaj pa tit" IHggina jo bil eeveda tuli primržnjen "ala-ekor"; Izogibal ee je nabornih komiaij ko gatlje-ga gnezda. £e je mlalil vh.< natanko povtdati Kmilu. toda v okrajnem trenutku ne je premialil. Vmll je l»il v uniformi; Krnil je bil patrijot in mogoče mu ne sme aaui>sti več kot Horiallatut "Nlao me Ae doMII — nmpak aiguren tudi nisem voč kskor oem bil pr. j T« se prsvi. vojsk ns bi rsd bil; — no vem. ¿c bi ne pustil mikaati-ti kakor je mNuMtll vsa oni oficir na trgu " Kmil aa je aaamejai "Ali ns val, da s* m«.m vojak učiti t" "Da. toda sato ni trrU. da vas zmerja " "To ul niš- To je del i** — in nihte «r ne briga On vihra korajžo v nan — in to je, kar ho. oj, moraš marolkaj spregleda ti Tvoji občutki ae čudovito spreminjajo. Misliš ai, da je pred 40boj sovražnik, in zavedati ee moraš, da tvoj uepeh zavisi od discipline. Imaš voditelja, o katerem si prepričan, da razume svoj posel ; zato eahtevaš, da te uči in izuri vso ao, da dola to, kar ti hočeš. Vem. da je kar govorim, ampak privadil aem ae in zdaj lju blm dJbciplino". Emil se je araejal nervozno "Povem ti da naša armada nI igrača. Mi gremo do dna- V Bvropi ae tepejo že tri leta in pol in poslali so nam najboljše učitelje, ki nam kažejo, kako in kaj je treba. Povem ti. ¿elamo, kakor da nam je vrag za petami" 0 0 0 Čudno ao ae glasile te besede iz ust Emila Forsterja. Jimmie ni mogel verjeti, da govori on. Krnil Ali le hodi po trdih tlehf Kaj ao godi? Ali ao nrflitaristl osvojili aoclalistično gibanje? Jimmie ni mogel tega povedati odprto In zelo oprezno je namignil prijatelju: "Ali ee ne bojiš, da ti vojaška disciplina zaide v mano in kri — da tc pridobe zase — da nas kapitalisti prevari jo t" "Itofeffcljeval sem tudi o tem", je dejal Emil mirno. "Breg dvojbe bodo poakusili; go vorice o splošnem vojaškem gibanju so žs tak po r« vili " Ukradli ti bodo *se kockaj vredne stvare v trenutku, ko prekoračiš mejo. V Milanu bo-Ô z dolgimi pali« ami. katere bodo pomolili akozi odprto okno av-tomobila in ukradli tvoje kovčeke iapred noaa. V MIlanu bo Izbruhnila krvava revolucija istega dne to prideš t je." Vse to aem tolmačil ravno tako, kot proti-boljševiiško propagando Ameriki V zadnjih letih, prod katero pa jaz nisem imel nobene ga atrahu. Dospel sem v Italijo, in našel aem krasno, solnčno in pre pevsjočo Tuakanijo. Italijanski in francoski časniki so (bili polni raznih poročil iz Rima, v katerih so zatrjevali ime nitno pomlajenje Italije. Bistro gledi Giolitti je oklical nove vo it ve» izrabljajoč prJAiko rezcep-jenja socialistične stranke in največjem zaupanju, da mu bo dežela pomagala Indirektn» pri napadu na socialiate. Giolitti 4o mneva, da bo<\p mali trgovci, k so pred enim letom in pol oddali svoje glasove socialističnim kan didatom, radi podpirali reakcio narje kot v protestu proti sociaii stični metodi vladanja kot zaaež-ba tovarn od delavcev in polja od kmetov. Dva tedna ao dan za dnevom časniki prinašali cele kolone izjav razllčmh Strankinih voditeljev, katerih ao izjavljali, da,bo njih stranka pomagala konstitucijo nalcem pri "splošnem narodnem preporodu." Klerikalci ao že pripravljeni pobratiti se z fašisti in jih objeti; radikalci in liberalci so poeabili njihove prepire kar čez no$ n še celo fašisti ao pozab 11 baje Reko in ao pripravljeni po magati, da izvojuje Giolitti "Dc snlčartki" socialiati so govorili da bodo bojkotirali volitve In da so skoraj sprejeli lanaki komuni stični program, katerega so ko-munistišni voditelji zavrgli na u-kaz Iz Moskve. v Bdino humoristični tuniki bi lahko kaj takega prinašali in se obenem smejali ob takih, prizorih, ko so ae pobratili vsi smrtni pol' tični sovražniki dočim je Gibllt ti s spoštovanjem sprejemal njih podporo in bil prepričan, da bo zmagal v vseh volilnih okrajih. Toda nepričakovano se je ne kaj pripetilo kar čea noč. Fašist so se spomnili njih ogorčenja proti (iiolittiju. List "II Popolo dltalla." glasilo italijanskih fa šiatov, jih je vedno opozarjal, da ne smejo pozabiti Reke. "De«ni čarski" socialisti so sklenili, da se bodo udeležili volitev, ker bi pustili odprto polje komunistom oko bi se vndržali od volitev. Ka toličanl, demokrati liberalci/ na cionalcl so se naenkrat spomni starih prepirov in star boj se je oživel, in tako je bilo zelo težav no organizirati popoln blok na prani socialistom. In aedaj se je pa pridružilo šo gibanje fašistov v vseh okrajih talije, katero se je mosto, da bi se zuižcvalo število nasilstev In šte vilo fašistov samih, isto večalo a vsakim dnem in je posta jalo vedno bolj nasilno In ugro šejoče ter škodljivo za kmete, male trgovce in obrtnike in poaofrno še za delavske organizacije. Iz Tuskenije, ki je po poročilih srednjega atanu in povprečnih o-pazoValeev tako mirna in zado voljna pokrajina, da enako bi b 10 treba iakati, prihajajo žaloat na poročila o delovanju fašistov Nekaj dni preje, prodno aem jaa dospel v Italijo pred tremi tedn ja bH tam oplošni štrajk in bar kads ao bile zgrajene v vseh pred mest jih in ulicah, kjer etamijojo delavci "Toda to je sedaj vae končano, ** ao mi pripovedova mali trgovei In obrtniki. "To n bilo nič. Hamo bitka med komun sti In deloval. Po tridnevnem ub janju drug drugega ao se nsoJ krst nsveličaU." Prebivalci mesta Florence so si vrnili na avoja dnevna opravila potom ko ao poeredovali karal» nljcrjl, kraljeva strais. katero j^ (»lolitti aam iabral b ki je prišla tuT pomoč a stroj nies m i, a kateri mi je uničila barikade delsveev Nek proatodušra Italijan. k\M moral hHi aH kak mali trgovce a 11 ps obrtnik, ml je rekel, da mi sedaj no bo nlkaktti delavskih nemirov več. ker je prišla v deže- le spomlad, ker Halijanski dela vce ae najbolje počuti poleti, ko stlači in se počuti najbolj sreč nega, ia da je v Italiji nemogoče pričeti kako revolucijo, ko aolnce ogreva deželo. Štirinajst dni pozneje je pa prišel dam katerega ao italijanski časniki krstili z "Dan prelivanja krvi v Tuek&niji." Se celo glaailo ; ašistov je piaalo precej o tej afe-ri in aicer dovolj, da je« ljudstvo dobilo idejo o delovanju fašistov in kako zaupanje imajo v evoje delo; namreč, da so prepričani, da jim bodo vedno prišli na po moč karabinjerji kadar je potreba ali kadar se oahajajo v stiski, n sicer s strojnimi iniškami. in la bodo karabinjerji izvršili vsu-co aretacijo, katero bodo fašisti priporočali, da bodo a silo nagra dili pot "toipi", kadar bodo za-iigali kako delavsko zbornico, katerega sredstva se fašisti najraje poslužujejo v svojih bojih z de-avatvom. I V soboto, dne 17. aprila t. 1. je odšlo 22 fašistov iz Arezze na de-elo z namenom razdeljevati svoje manifeste in širiti propagando, io so se vračali, so bili izijenade-ni od gruče kmetov, ki so skočili zza nekega grma. Izmenjanih je bilo takoj nekaj strelotf — ker so fašisti vedno pripravljeni streljati v "samoobrambi", in v tem boju sta bila ustreljena dva kmeta in en fašist je bil ubit in šest je bilo težko ranjenih, katere so takoj odpeljali v bolnišnico. Kmetje so se razpršili po polju, fašisti so pa dobili zavetje v bližnji vasi. Kma-lo potem so pa dobili fašisti pomoč iz Arezze, katerim so ae pri-drnžlll še karabinjerji in oddelek strojnih pušk, ki so bili pripravljeni se msšče vati. Pričela je prava gonja na ljudi Fašisti so požgali veliko, število senčnih kupov, ko str se razpršili po deželi . Kmetje pa tudi niso držali roke križem in bojevali so se z veliko odločnostjo in pogu mom. Neka $epa tfe je sama borila z dvema fašistoma, ki sta bila oborožena s samokresi, dočim je bila sama oborožena samo z gnoj nlmi vilami; gotovo, da je ona podlegla, nek fašist jo je ustreli s samokresom v spodnji del ži vota. Nasledile jutro je dospelo Arezzo več sto fašistov iz Sienne Porugije, (lig. Pcrudžije), Flo renče, San Giovanija, Montevar-chija, in še celo iz Rima. Korakali so v sprevodu po mestnih ulicah in prepevali svoje bojne pesmi mahali so z težko okovanimi pati cami in kričali na vae grlo. Trgov ci in mali obrtniki so se jim le preradi umikali. Ko so zapustili mesto x Arezzo, so / se razpršili v skvadronih po deželi in pričeli preganjati kmete. Nekaj fašistov je ostalo v mesto, da končajo "svoje delo". Udri i so v stanova-Ujgv treh mestnih odbornikov, kjer so vse uničili Gina Milani, predsednik organizacije tobačnih delavcev In zelo agilen socljallst, je bil pri Županu, ko so udrli soci-jallsti v občinako pisarno. Fašisti ao ga zvezali in a silo tirali na glavni trg, kjer so ga toliko časa pretepali, da jc rekel, da je bil tudi z onimi kmeti v zasedi, kjer ao napadli faiiate. Povedati ni hotel ničesar voč — ker sploh ni ničesar vedel — In fašisti so tako-rekoč popolnoma razstrelili njegovo telo. ('Konec prihodnji). Ozdravite svoje živce. Kadar počutita, da ste utrujeni, zlo-voljni, nervozni, ako 39 lahko razjezite, ako s e stranki, se morata obe stranki ravnati po odloku. a a PANONIA..... ...Jeae 4 K«bl— ih», ....... $200 OO Trti» rwU ..V.V.'..' ...a»»» oo la vojni davfc SS-00 • Juni a TnTïïmnïïnTïïTnililiHiiiiinTiïïïïïïïïïïTïï PRISELJEVANJE V AMERIKO VTEGNE BITI PREPOVEDANO Kdor hoče dobiti svojee v Ame riko, naj si da hitro pri mani narediti potrebna llatlns, tako ds essba v starem kraju dobi dovoljenja od ameriškega konzulata prej kol mogoče. Za alvčaj ncaapeloatl aH sakasoe-loati prošenj povrn*m šaaar. MATIJA SKENDER, Jsvd aokar aa Amarlka ia etaH kraj. 5227 Batlae 5t. Pltubarak Pa. IIIIIIIIMHIIIIfllllllllWIIMIIIIIIIIHmiBB Zanesljivo in hitro poakrbnja lianama. iapla£Ha ? atari domovini In opravlja druge bančna posle FRANK SAK5ER STATE BANK BS Cortlandt Street, New York» N. Y. Rojaki, poslužujte ga v vach zsdevah t» alovanake banka, ki ja pod aUlntm nadaoratvom državnega urada $100,000.00 glavnica ia $90,000.00 Za FRAMK S A KS ER STATI BANK r, prodaednik.