B ;tltnh-   '_____________           1 Ittllrt. t MM. 17. jmrii IM.                                            LI. lele.

1                   —■—
.Slovenski Narod* v*I|a p* pošti: za Avstro-Ogrsko:                                    za Meia^joj
STle2Oik?iJ "Tej.   ;   K itfC I CCl° lctonaPrcJ   •    •   •   •   K 40--Krt let*    ^        2    ."   I    I   9-— I    " Amerike in vie dntft dežde: m mejec    .        •     .   •    »   3 — | cek> Icto narvej   ....   K 48. -
Vpralanjeffl glede tnseratov se naj priloži 2a odgovor ćoptaica il! maaU PprtmlAtTO (spodaj, dvoriSče !evo\ Knaflova nlica it 3f telefon *l 85.
M mm širok prostor: anint  po 12 ff«^ dnkrtf po 11 tUl, trikrai po 10 v.
ioaiano  (cnak  prostor)   13  v!n.,   *rtc  in   zatirale  («mk   prostor)   20 vin.
Pri v*?)1h int«rclUh no dogovoru.
»•Ti naraZaUi naj pttJjch nmčiiaj r^Jn    ^ 90 otkazala!. "79! «a sano pismene itročD: &r« pojlat7C amrjt S2 ne morem nttakor •riratl. „Macini tlttearaa" tetefot tt. 65.             *""
.Slovenski Narod" vtlja y Liablfani dostavljen na dom ali čc se hod i ponj :
ćelo leto naprej   .   .   .   .    K 32*— I  četrt leta     „       .....    S — pol leta       „       .....16 — I na mesec     „       .   .   .   .    m   2-70
Pes^mezaa  itevilka val$a 14 trinsrfev
Dopis! naj se frankirajo. Rokonisi se ne vračaj©. Uredništvo • Saaflara ulica £L 5 (y L nađstr. levo\ teMaa šL 34.
Zadnji poskus.
____V Brestu Litcvskem .10 se 14. t. m.
»opet pričcla stvarna !»?af?infa      med boHSeviško  delegacijo    ter    zastopniki centralnih đržav. Je to, kakar \c iziavi! nemški državni tajnik Kiihlrrmn, rad-oj i poskus priti do sponzurna. Kriza tki je nastala vsled ruskih pred!o*ov, je 5e  enkrat    ublažena  in  vsenemškim aneksijonistom, ki so preteklo dni nnoeli ▼ Berolinn rse svr>ie moći in ođ Hin-denbnrsa do raznih pristašev takozvane »Vateiiandsparteic     avelmviU     ves svoi   vpliv,   se   zrna-a   za-nkrat   še   ni popolncma posrećila. Očividno pod du-najskim  pritiskom je prišlo v ^croirmi med    nernško diplomacijo \n vojaJkirni krogi do zadnjega kompromisa.      Kompromis  se  ne  tiče  toliko bistva neimke politike, kaj ti tuđi  lemska di-P* •       " > se v ;;!avrv2rn pridružuje prin-cip.jvii.wtnu stališe u nemških    »S:e^frie-Jov«, temveč se nanaša le bolj na naći n postopanja in pa na obseg « e m S k i h z a h t e v.     Zato j3 r^o^cl fosp. Kahimann 14. t m. v Bre?tu Li-tovskem upravićono reci,    da  njegovo naziranje nikakor ne nasprotnje   -azira-niu ^ciierala  Hoffmannrt. V 3ero!in-i je torej zrnaca Še enkrat     d i p I o ni a -tična    umetnost  nad  vojasko priprostostjo.   Fn   tako  50  za5*on. nlki     centralnih  on'av  prine^Tj  v  Brest Litovsk kompromisni r^ro^ram, ki formalno rtsno uvažate  rnske  predfcee, ne da bi v b i s tv u <nrejel njihova na-će!a. S svojimi prctirredloui hrsic-o. ka-kor je povdarjal dr. v. Kilhlmmr. centra!-': države se e-'lcnt pc;ki2>i-.i. ali ?e mogoče priii do ^c^aratne^a miru z R;i-lijo. Istoiasno je ncmški državni tajnik te predlože označfl kot nekak maksimum, rreko katere^a centralne ČT"n\e xa nober-o ceno ne ntore'o. Dal jin je torej  nltimativcn značaj,  to  se pravi, ako na podlaci teh pro:ipreć!o£ov ne pnde do sporni^ma, se bodo mirovna pokajanja med bolj?eviki in centralnim! državami razbila.
Kakor znano,  so boljseviški  cele-fati v seji 11. i. r\ postavili itfede ure-ditve teritofi)2lr»c.2:a   vpraša-nfa štiri načebe zahteve ter   obenom predlagali, da se naj razr»rava o teh to-čkah vrši v forrfulirari obliki. to ie. c!a naj stranke svoje predlože in protipred-logc podavajo v 5pisili. To rusko zahte-vo %o ^artopnHci cen^rilnih držav zkcer-tirali v toliko* da «*> srof protipredlo? %-sai ustmeno formulirali. V stvari od-k 1 a n i a j o      centralne    države    ru^ki predio?  £!eđe   ureditve     teritorijalncta vprašanja.  češ.  da  nirna    značaja kompromisnc?ra   predlogater postavliajo proti ruskim zahtevam svoje protizahteve. ki nh označufejo     kot maksimum   tesra.     k.?r   so   pripravljene kcnceđirati.  Bolišcviki  praviio:   Pravica  samoodločbe   pritiče  v  po-štev prihajaiočim na rodom fare tn pred vsem za Kuronsko. Lit\ro in PoJjskr) v c e I o t! in ne le onc^iu dclu, ki je okupiran. Centralne države o d k 1 a n i a 1 0 to formulo ter postavljajo    protinačelo, da imajo pravico samcodlčbe tuđi po-samezni  deli teh  narođov.  To stali? Če   zavzmojo  cenralne   države   x   ozi-rom  na komplikacije.  ;:i  bi  sicer za nje nastale. Pomisliti ie treba le na poljsko vprasanja. BoljSaviki so nadalie zthterali. da naj se Avstrfja in Nemčiia odrečete  aneksijam.  korek-taram me i, vplivu ^lede     dr-f a v n e oblike ter vojaškim in carinskim ko n c c s i i a m s posamczniml narodi, dokler le-f! nišo   konstituirani. Centralne đrživc ođ?ovar|a!of da ne na-meravaio anektirati, niti vplivati na državno oblfko osrobojenih     narodoT, glede     pogodb    pa* pfldrfujeio prosto roko in o korektnrah mo!-č i i o. Zahtevo po odpoklfcu okupa c i j s k ih č c t iz zatedencfa ozemlia centnlne  države ođklaniajo. 9ol|-Seviški  predio^ o ureditvi  p ro vir o-rične    samoapran «a dobo do konstituiranja  fleakor je n. pr. ma PofJ-skem), smatrajo 1*. neiasen. Rtlcrcn-
aum. t. j. sploino ^la^ovanje naroda o konOni ureditvi njegovih državnih od-nošajev. centralne države kot princip odklanjajo, ter sr-ntrajo, da zado-»tuje tuđi votum parJ^mcnia ali kake$ra druse^ reprezentativnoga narodnetra zbora, Zsstopniki centralnih drfav mis-liio pri i?m nn dejstvo. da so se nekr.*e-n renrezentativni zbori v okupiranem ^zernlfti že Izrekli 73 gotove programe. Tako n. pr. ie kuronki de^elni ,*bor /.a-litcva! zdmžitov z Ncničijo. Xi podl-^i tako r^otovljenc??. rnTpravnc^a položaja sj sedai vriijo radclj.n pogajanja, v katerin ; e irora 5koro pokazati, ali so boljševiku kakor so se v formainostih žc vdali. pripravljeni tuđi v stvari sami pri^to:?it: na kompromisno forirulo, ki io je postavila nentšk- J:p!omaci.:i Klecc nače!»^e^a vprasanja samoodločbc na-rodov.
DnnaJt 16. januarja. (Korcsp. urad.) Iz Brcsta Litovske^^ porocai ■> :6. i^-nuarja:
One 1-1. januarja <.b 5. popoldi'e je imela arstro - r^rrsko - nemsko - niska kemisija sa posvetovanje o teritorijalnih >Trašanjih svojo četrto sejo.
Oržcvni tajnik dr. y. KiHiImanr. ie sporočil. Ja s<: ,Tavezni5ke vlade sklc-"'r3 i?a formulirane prcdloge ru^kc <;-•edicije 111 d ! -jstmeno o d jr o v o-r i 11 v formulirani obliki. Iz nov« na mora opozoriti. da smatra n^-Čin, da se delegacije med seboj poga- -• 2;o potom lorrri-iira-iih spi*sv kot jc-In nmaden n da se rr:u z£% ćz na ta nač!^ ni lahko priti đo u ^ p c h a. će hočejo delc^cije *->rI*l rfsnično č~> mirr.cja konca, bo v !y:do-Če dobro, če ^e nijnrej rargovore o rrs-terlf^h in ćz .«• potem od v«r»Ve ^»tr?'u enem;! zosrvoću noveri redfiVcijr?. Ta dva gospođa rtiDr?»t'i kot rsdakci^ki kr^rrltč 5kT.Ti}^] Do^kusiti. krti do-c"r!tr. sk'in^o formuliranje. In čc ti v\ Tnnrro-če. norita o?>oj>5trrnsVtf diference do-ločiti  i:i  p:STr*r*?o ffk^irat:.
Nato se jr nreb-?J m^tcrijalii:   od-Tovčr znrezrfkoT. ki *e srT^si:
ODCOVO^    ZAVC7MKOV   ?*A FU5KT:   PRCDLOOf.
VCTn.^ki in avstro - ogrski delegaciji izročeni predloži n:skc dele^icijc tlcde ra-voja doRođkov v iKikrajina?i Rusije, zavedenih od centralnih clrzav, so t a k o raziični od nazira-nja e a r e r n i k o v. da «e morajo v predležeći obliki otnećiti kot n e s p r c-j c m I j i y i. Ne da bi hoteli se baviti podrobneje z zunanjo obliko teli pred-lojcov, moramo vendar pripomniti, da nimajo znzč a 3 a od centrr.!nili držav pričakovan*ya kornpromi-s a. Nasprotnn r\-orijo ero^transko rusko zahtevo, ki ne kaže želje, računati % u^raviccnimi a^umenfi nasprotne stranke. Kljub temu ?ta nernški in av-stro - r.^rska deTcjjacija pripravljeni, se enkrat into pot formulirano jasno izreci svoje mnenje o viseči!: vpraSanjih. ie crkrat p c 5 k u -siti, ali je kaj u p a ♦ i. da se uresniči od njih nameravani kompro-mis.
O   enem   delu od zavesnikov zzse-     i dcT?ih   pokrajin   se   je   pod   ,štcvi'!;o  1. n^mlkejra nacrta provorilo. O te] materiji zn posvetovanja    zskljuCena,    na-đaljnjfn    razmotrivnr.i    rt vc2    trch?.    , Vprašanjc rkdc sedij  ođ zaveznikov    1 zasedeni^ pokrajin, ki imajo svoje T-^^f-     i no  držamo  življenje,  bi  se dalo   či-;to     1 časnvno rardeliti v 4 rar.dnbja. Ta raz-      >. dobja .^o: Csts med sklepotn mint z Ru-siio in kotičanjem ruske demohiliZcTcfie.     3 Čas med  ruskim mirom    in    s^lošnim rrfrrrm. čts prehodneta stadija za no-    ^ vc nnrotlc, končno definitivni stadij v    j katerem nove dr«iTe pot>oinama irvrše    j srojo drfavno ortanizacijo.                       3
Iznova moram opoeoritf na dej- ? *t\-o. dft za centralne držare. drura^e. 1 kakor je to pri Rusiji, s sVlepom miru < % Pusilo fe nfkakor ni zvezzn r b 1 o i n i mir. d% *o nisprotno pri- < stijeni l dnifrmi nisprotniki vojno 1 nadaileTttf. Zavcznilkc đelefaefle t frjavljajo fmova, da so mn«n|a. da so % istivno kompetentni o r jc ■ - 1 Bi  v  novih  drlavah  smatra-    1
ti za enkrat kot popolnoma upravičeni izražati voljo širokih kromov prcbival-Mva. Vclikcjji- poiiicna za viirašanje, kako nastane državna osebnost. je razsodba vrhovnoga sodišču. \* Wa-shiriztonu iz leta 130S., ki je izvajala, Ja je suverene pravice Zcdinjciiih dr-žav severnc Amerike priznati kot po-polnoma in polno obstuječe od đneva njihovo neodvisnosti, to jc od 4. julija 1767 ne clede na njih Driznanie s strani Anglije v pogodbi iz leta 17Si. (Piorc: Droit initrnatioiiKl codifie p.  160.;
Zavczniškc dclex*!ctje \zameju na znanje izjavo, da »usku vlada iz dcj-stva pripadnosti zasezenih pokrajin k ozemlji: bivšeg niskesra c -rstva ne sklepr. m katerokoli državnopravno obveznost p r 0 b i v a 1 s t v a teh pokrajin v razmerju I: r u s k i rcptsbliki in dr so stare mejc hiv-šera "T'VxCsa carstva mejc, ki so se bile postavile z nasiljem in zločini proti narodom, zlasti proti po!j-skemu narodu, sknpaj s carizmom iz-ii-jii!c. Hnako vzamejo na znanje, da »za nisko vlado zato ne ohstoja temeljna nalojca sedaj vršečih se pogajanj v tem, dr. :ml katerikoli način brani nadaljnjc prisilno pridrčanje omenjenih pokrajin v okviru ruske države, marvec v zato-tovitvi resnične svobode samoodločbe ; notranie drzsviie ?iaprave in mednp- | rodncg:a  položaja  te!i  nr>krajin.'.
V zvezi s tem bi bilo vprašati, i z katercj?a p r a v c u a razmerja sedjinja ruska vir?da črpa svojo upra-vičenost in dolino^r. za staviti 5;c za za£otovitev res;r3ne svobode s 3 m r; o d i o •: h c tcl- pokraj i;; do -krajnosti, to se Dravi pod KOtovimi pokoji tako daleč. da nadali ti j c v ijp o? če dej^tvo. da so tvorile za.-sedene pokrajine ozeinije bivSesra rtt-sVejr?- carstva, ne utemeljuje v.nbene obveznosti pr*hiv?.Ntva teli pokrajin nnnram ruski rcp:'bliki, ni tako krafko-malo razvidno, s čim hnče ruska republika « 5voje 5trani ut^nifrljcv^ti svo;e pravice in dolžnosti napram teinu pre-biva^tvt!. Če se p;t postavimo, kakor stori t> r-^ka dejc*r;cija, nr.' st.?!išce. 'ćr. ima ruska repuMiku t»Vo pravico, ^otem so v resnici obsej: teritorifr, politični prfdnftiroii ra izrr-sitev pravice ^airoodločhc. preho'J-ni režim in oblika izjave volje one 4 točke, o kriteriii jc treba poskusiti do«eOi 5poraznm.
K prvi točki: Trdite\% da pra-T-2a jEamno^Io-^bc i?rj-toj?» izrodom in ne tuđi delom narodov, ne od<?o-v a r j a našemu naziranju o samoodločbi. Tuđi deli narodov morejo sklenUi samoodločbo in odcep-ljenje. Pri tem nikakor ne mislimo, da naj bodo za oniejitev teh delov mero-dajne okupacijske mcje. Kurlandija, Litva in Poljska tvorijo tuđi hl«;tončnn vzeto 1: ud site enote. Nemčija in Avstro-Ojcr^ka nikakor ne nameravata si v t c I c s i t i od njih sedaj za.Teže-ne pokrajine. Oni ne nanicravato nri-siliti te pokrajine, da sprejmo to ali ono državno obliko. nameravata na vzdrža-ti za sebe in za narode zasedenih po-Jcrajin prosto roko za .«kle!>anjc vseh mo^očih po^odb.                                 ;
K   d r u i? i   točki:    Kar  se  tiče     : izvedbe,   ffre mimo temeljnih    raz-ločkov, na katerc so zavezniške delci:a-     : čije vedno iznova oDozanrle.   N e m n-     ( sroče   je.   odstraniti     vojske,     , dokler traja svetovnn vojna, pač pa je     ; mosoCc stremiti za tem. da se š t e v i -    j 1 o   čet   če    to    dovoljujejo vojašk?     1 okolnosti,   5 k r č i   na ono število. ki jc     ] ncobJiodno potrebno za vzdržanje reda     < in tehriičnjh podvzetij v deželi. Mnioče    , jc stremiti po sestuvi narodne žandrr-nvrijc. Kar st tiće povratka bejunccv    ( in med vojno evakuiranih, se priznava    , od  $h:i*ig  do slučaja b!ajr>hotna   prc-     j 5f>ja. To vpr»šanjc se lahko irroči   po-5chni komisiJK ker to vpraiarne ni od-ločiltiega politične^a pomena.                     r
K   tretji   točki: Ruski predio«:    ^ v svojih nodrobnostih   ni   z a d o s t i    j jasen  in  jc treba šc n a d a I j n j i li pojasni).   Kratkomalo se lahko prizna, da se naj, čim boti se b'iža sJAo-sni mir, fzvoljenim za »topnikom prebi-     1 valstva đežele vedno bolj priztiara so-     1 delorranje tuđi v upraTnfh nalorah.           n
K četrti točki: Zavezniške 2 defetacije so v temelju pripravljene \ priznati, da naj ljudski voturn na široki \ podlazi sankcifonira <kfepf o državni 9 pripadnosti pokrajin. Hnostranska n rahteva referenduma pa se p zdi nepraktična.  Tuđi votmn sa-    a
a
široki ali oinejcni podlaci isvoljene rc-prezentati\-ne korporacije bi po nazna-nju zavc/iiiških delegacij zadostoval. Opozoriti hoćemo, da ^c tuđi od vlade ruskih koniisarjev Driznane države v okviru bivžega ru.skega carstva, kakor 11. pr. I'krajina in Finska, nlso ustanovile potom rererenduma, mar\eć potom sklepa na široki podlagi izvoljetiih narocinih zborov.
Kavdaja nas i e i j «, da z \\ o v a poskusimo p r i t i ti o sporazuma /, rusko vlado, zato 5ta nem-ška in avsiro - oj?r^ka vlada predložili te dalekosežne predlože, obenem na pristavljata, da tvorijo ti p r c ti -1 o z i skrajni okvir, v knt^rem moreta upati na mirni sporarum. Pri postavljanju teli temeljev jih jc vodila ravnotnlvo dolznost, da re dasta oslabiti la^tno branibne sile, tloklcr se ta ncsrcčra vojna n^daljute. obenem pa jih ie vodila tuđi feljn orrro^očiti rekr-terim narodom, k: meie ob njih po?:ra-jine. d.'i končno in samo?tojnt> od'očiio fj s\*oji J^stni crihodniosti. ne da bi pri tein 7?brecli v skraj-o bedo in obur?. Sporazum med Rusijo in centralnim? državami rlede teh težavnih ^-T>raS?l!^j pa jc mogoć s?rno. čc pokaže tuđi Rusija resne voljo, da hoće nriti do sporazuma in če se trudi, namesto da sx:> sa postavljati enostranske c'fktate, rzr-iTTotrivati vpraSanje ti:di z nasprotne^a 5tali5Ča in najti ono pot, kl merc eđmn voditi do mirrrr^a konca. Samo v sln-čaju tnkii* intencij mcrc;o dclc^Rclic savezničkih đr2av še upati na mirno rešitev  VonfliVta.
ODGOVOR   O   TFOCKEOA.
Nato je sovoril g. Trockii, ki fe izjavi:, da je ravnokar nrebrani odro-vor    centralnih    držav vsekakor   odstrani 1    dvome      ^lede     formalnih   t e ž k o č.   ki so nasfalc za nisko delegacijo vsled govora generala I1offrn.HP.na v prejsnji seji. Čc se je general Hoffmann skliceval na to. da temelji ruska vlada na *rvoji moči in  da s sile nastopa proti vsem. ki so dru^e-s:a mnenja, ksterim ocit^, da so proti-rr\--ciucijonarji   in   burpcolsti,  potem  ie pač treba naplašat:. da tuđi ruska vlada temrlji n;  oblasti.  Ono. !car odbija ^•!nde  drugih  c-ržav pri  de.ianiih  ruske vlade,  je  smer.   v kateri  se poslužuje .svoje oblasti ir: v kateri se ne da moti-i od ničesar.. Tz1:o so on i a njegovi prijatelji, ko je romunska v!ada poski!$ala uporabljati na ruskih tleh silo Droti rc-volucijonarnir: vojakom    in    ćelavcem od ti: predlagati petroffrsdski viadi, <5a naj   a r e t i r n   romurrslce^a   poslanika,    V5,e     frferrovo     poslan iško osobje in ronunsko voja^ko miiijo ter so dobili odgovor, da se je to že zgodilo. V zvezi n tem jc izvija? f. Trockij se to - Ie: Kar se tiče obeh priraeror, ki j!h ie navajal crcncral f^offmaTm, ta dva prirrrera nfkakor ne kaT-aKrteri?frara na5e politike    ra    noljii    mrodiiostnih \T?r?šaT!i. Informirah* smo se o beloru- j skem kongres*.', t-i kongres je bil   se-stnvljen     iz     zastoonikov     belomskil! 2jrrarcev in se je poskusil pnlastiti v'seh onih onoriSč. ki morajo biti r-sest ne-loruskcjfit nsroda. Čc je naletel na od-Dor, ir^ira U r>dnor ođ vojr*kov,   med katerimi so bili v enaki meri zastcDani Vclikonisi. Relornsi  in  Malonisi. Zt v svoji  formalni  '"zja\i  setn  opo«oi11,  dt oni konflikti, ki so bili nastnl! med nami    in     U k r ? i i n o   !n    ki   2 a 1 se   nišo     nopolnoma   odstranjeni, nfkckrr ne morejo omejiti pr?-vj-e ukraiinskcca naroda do samoodločbe jn da n*s nfso v nobenem ozini oviraH.   pr!^?rati   7ieod\isno     ukrajinsko repuhliko.
O. Trockij je srovoril mmin o u^o-di zasedenih pokrajin. Kar se tiče oblike pucaj ani smatra ruska delegacija za potrebno, postaviti v ospredje ravno one točke, k! tvorilo pređm^t ncsporazumlienja in to z vso notrebno ener^iio. ker je Ic v tem sfu-c-iiu moTOČe najti popolnoma prarično rešHn-.
NADALP^A   DEBATA.
Nato je rovoril »H>et državni caj-iik dr. v. KiihlRiann ter je izvajal: fCar %t tiče rorora    r. fcaerala Hoff-tianna, bi prtdržal tako za sebe kakor sa ff. generala Hoffminna irrrtčno pra-     '. /ico. <la se zopet povmcm k tej zađe-     \ fi. Pri  ozkeni  politlčien   10-    1 claianju   med   ni eno j   fn   re-    1 leralom    floffmaanoni   i«   po-    1 »ofaoma    »amo ob sebi    umevno,   đ a ned   mojim  in  njesovim  sa«    :
iiraiijem ni nasprotstva. Sf-cer pa jeniljem 2 zadovoljstvom na znanje sklep, ki fa ^lisim iz ievajanj g.
pred^uvornlka, da :»u du kakor elani njegove uelegacijc *»e<!aj p r i p r a v-1 j c n i, ]3 r i č e t i z rcbnjćno diskusijo in pojaarjitvijo posameznostS nas razdvajajoćih naziranj. Sedaj predlagani, da se Jrfimo imdaljnc. od tu-ske t!ele?:acijc prcdlasji:c delavne metode, da vstopimo rlecls 4 tećk, kakor so bile ar^ejete v miš, odgovor, sedaj resciuio \ nuđaljno diskusijo. Upam. da bcino poteni v in a 1 a. diic !i tako daleč, da homo v polnem ra/nnnevnnjn odjrovon:osti lahko rekli, ali bf> mo^oče p r c m a ;: a t i _ ie ž k o č c, a 1 i pa, da se iiaj tu storjeni p o s k u s opusti.
O. Trockij je ujavll nato, da je po rjegovem mnenju sedaj mogočc pre-iti v po*vetovanje o obrH od.^ovcrih, ki sta bila predlagana. Še enkrat pa mora nabasati, da se ne more v vpra-šanju odpoklicanja čet v uobelicm oziru pridružiti naziranju ncir;-ske^a predseđnika, da b: namreč od-pokiicanje okupacijskih čet pnstiln ?.r ••cboj prazen prostor. Orri narodi, kl i*ivc v pokrajInah Poljske. Litve m Kurlandiic. bi ne bVA nikakor v poIiHC-vo težavaem položaju, če bi okupacijske cere prepustile te narode sebi samim. V kolikor sre za tehnične tcžkočc, ]c?.kor pomanjkanje lastne železnice, lK5§te itd., jc v takih vpraianjfh moc:očc nriri vedno do ?ix^raxitma fncfl brez kontrole iiAederih čet.
Temu nasproti je opotsorff đržarv-ni tajmk c!r. v. Kflhlmann, da so bili po-• Ie<r tehničnib varokov v prebraneM tekstu navedeni tuđi rarnostni vzroki. Li t^rrajo v onih pokraiinah ze!o vr.zno vlogo. Nato je predlat?al sr. v. Kiilil-mann. da rsal »c sednj o 4 točkah, ki jih je ruska delegacija sama predlagala, y tem redu prične z razpravo.
Kr> se je se. Trockij nridnižil temu Dro cl !o£ ti. se je seja zaključila ter do-ločila prihodnj? seia za 15. iajiuar ob 11. dopoldne.
RAZPRAVE    DNE    ft.   JANUVARJA.
Dunaj, 16. januarja. (Koresp. urad.) Iz Bresta Litovskesa 15. januarja: Da-nes so se vršili nadaljni razgovori av-5tro - os:rbko - nemško - ruske komisije za ureditev teritorijalaih in političnih vprašanj. Kljub že obstoječim velikim na^prnistvnm, je prišlo v nekate-rih točkah do ^otovesa zbližanja.
Dunaj, 17. januarja- (Koresp. urad.) \% Brcst^ Litonrske.T^i poročajo 16. janu-arja: Tekom današnjega dopoldnevi so se dele«raci;e štirih zavezniških dr-iar ztraic ha interni zacpni raijovor. Driavm tajnik dr. vo» Kiihlmann j© v daljScm govoru razlofil »tante porajanj ;- nisko delegacijo srle-de ureditve političnih in teritorijalnih vprašanj. Predvodnik turske in bo 1-g a r $ k e delegacije sta državnemu tajnikn isriMZila svoje popolno pritrje-Ttinie.
Điinaj, t6. MnuarM. (Koresp. ur.) Iz Bresta Litorskesa poročajo 16. ianu-arja: Dne 15. janu^rja sta se vršili dve nadr.ijni raipravi arstro - o^rskonem-ško - ruske komisije za ureditev teritorijalnih in političnih vprašanf. Grof Czernin, ki je zbolel 3e sa neknj časa >ie more ndeležiti set.
Pred^rdnik niske delegacije se je bavil z vprfUfr-jem i>riteg:uitve zastopuikov zasedenih pokrajin, 0 fcaterem »e je žc prej raz-praTljalo ter js prcdla^al, da naj se tak* zastepniki odslci udeleže poga-janj, da se jim da prilika, da pred vsem sretem dokazejo svojo pravico, katera ym oporcka rji?ka delecraeija, o^iroma cJ : Dokažefo. dp so upravičeni, zasto-P«f1 Tvofe itsmde.
Drža-rni tajr^: dr. v. K il h 1 m a m n ;e ir»ova ieracfl .^rojo prlpravljt-nost. T>r?pu*tftf take zst&topnlke. pa sc-veda samo pod p o 7, o j i, ki jih je že nre$ p<Yrcd&h da nnmreč tuđi ruska de-luncna mmntr* orfhod teh zastopnfkov v ĐtmI Utmnik kot đokas. da fo te t e pokrajfae s *ew. da odpoirjofo 5vof« ođpu^uMm, pr«M»ttoJ!!e v drliv«.
O. TrocktJ %€ izlavit daf rtkt-kor ■• »ore * p r e J e f I toga pofoja, ker «• mort vritamtl. da sio-rejo fl stJtomriM dali wrwt vokfl oe-krditta preNrfttotra oirik đe2el. S ten 9đp«de}o vM ti prKllafi.
Po tefi trrmjtntni jt )iy3iiBH dr-izrili tajna dr. v, KlfcJmina. fr bi
Stran z.                    %                                                                                      .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. januarja 1918.__________________________________________________________14. Stcv.
fce nasprotno naziranje poga-lajoČih se strank glede vp rasan ja, ka* teri pomen pristoja sklepom v zasede-oih pokrajinah obstoječih zastopstev, tuđi pri podrobni diskusiji ne mogla aajti na srednji crti; dostavil pa je, da bi se pogajanja vsied tega vendarle ne morala poncsrcčiti, ker so se vendar zavezniške delegacije ie od vsega početka postavile na stališče, da vzamejo za bodoonost v pretres pritr* đilno ljudsko manifestacijo na široki podlagi. Ce se posreći doseći sporazum glede te ljudske manifestacije na široki podlagi, bi po njegovem mncnju nasprotstvo mišljenja o tem, ali naj se smatrajo te manifestacije ljudstva kot iistavodajne ali pritrjevalne, ne upravi-Ćil<; prekinjenja pogajanj z vsemi svo-litni tako dalekosežnim! posledicami.
G. T r o c k i j je priznal. da nada-flevanje debate na dosedaj ob-ravnavanem polju vsaj v trenutku položaja kaže, da so p o g a j a-aja brezpomembna. Izjavil pa Je, da je popolnoma vseeno za praktično rešitev vprašanja, kakor hitro so po-goji za ljudsko glasovanje podani, ka-teri organ te ali one vlade v katerem-koli Času je bil presuđivao oriznan. Vsleđ tega gre v poglavitnem za 10, z a-55 o t o v i t i neodvisnosi in svo-bodo izjave volje onega dela ljudstva, V zagotovitev pomena tega izrada pa bi bilo treba, da to glasovanje jaima !e pritrjevalne«ra. marveČ tuđi konstitutiven značaj.
Pri razgovoru o predlogu đržav-nega tajnika dr. von Kuhlmanna slede odločilnega glasovanja v zasedenih po-Irrajlnah, da naj se to vrši v času med sklepcm miru z Rusijo in najkasneje eno leto po sklepu snlofnega miru, je y. Trockij takoj pričel govoriti o vpra-ianju izpraznitve t e h p 0 k r a-j i n. Izvajal je, da ni nobenih zadostrtih ▼zrokov, zvezati usodo v poŠtev priha-iajočih pokraiin s potekom mirovnih pogajan], Seveda bi obnovitev mimega prometa med obema strankama ne iz« ključevala nadaljevanja vojne na drugih frontah. On pa je mrj^ja^ ne da bi hotel že sedaj imenovati kak določen termin, da je treba usodo sedaj zase-denih pokrajin soraviti v zvezo s skle-pom miru na vzhodni frontj.
Državni tajnik dr. v. Kuhlmann ie temu nasproti najorej opozoril. d;t leži že velika kulanca v temf da *o za-vezniki izjavili svojo pripravljenost, za-pustiti pod Členom 1. nemško - avstro-ogrske formulacije stojećih pokraiin že po sklepu ruske demobilizacije, ne slede na naćaljevanje svetovne vojne. N a-đaljne popustljivosti s strani zavemikov v t ej točki ne smatrn 2a izključene, če se doseže ▼ ostalih točkah sporazum. Ker je pa (tu manjka očividno nekaj besed) zopetno vzplatntenie boja na vzhodni fronti vse-kakor bolj verjetno. če >e voina v ostalih frcr.tih nadaljuje, kakor pa če se sktene splošen mir. mora označiti kot trfdjnčetio, da bi v/el v pretres za iz-praznitev v člcnu 2. nemško - avstro-oftrskesa nacrta navcMenih pokrajin čas, ki ne račtma * <klepom sploSnega
miru.
O. T r o c k i j ie odgovori!, da bi spozna! v ureditvi eksistence v po^tev prihajajoJih narodov do njih volji naj-boljše za^otovilo proti oživljen ju vojne na v?hodni fronti.
Državni t^inik dr. von Kuhlmann je konstatira!, da vlada med strankami sporazum glede že^e. da naj se razmeće, ustvarjene vsled vojne, čim prej fcončaio.
Po repliki pređscdnjkn roske delegacije se je sefa odgodila do 5. po-poldne.
V popoldanski seii ie dr. v. Kuhlmann z obžalovanjem konstatira!, 4a ruska delegacija ni primala arjjumcntov centrMr*!h držav glede orvc tačke. Pričela se Ie razprava o drugi točki nem-?<kega protiored^oga.
Poza ja "ja z Ukrajinci
DunaJ, 16. ianuarja. OCoresp. orad.) Te Brenta Litov$keg2 noročaio 16. januarja: Ker Je zunanji minister grof Czernfn bolan, se je vrši! za d ane^ določen zaupni razgovor z ukrafinskimi delegati v nje^ovem privatnem ^♦^"o-\*anju. Polđnijro nro tr?»rjoČ' raze^vor, katere?;a ^o se po!no$tevi!no nđeležili tuđi nemški delesrati, ie (Joveđlo do princrpitalnep?. sporazuma slede bodo-<*e?a ro!!tičnc^a rar^rcHa med centr??* nimi državami in TTkrajino v tozadev-nih vnra^anffli te<* se ie stor^ tozadev-no odloČilen kor^fe napre*. Za hitri je đoločeno nađalicvanje teh 7,s^r>rt^ raz-govoTov. \n <e fičefn ^o^rmrf^r^Vih r\-đev. Ko bodo v kratkem končana ta pripravi jalna oo^alanfa z tTkratin^ko tlefeeacUo, ^e bo priče! razgovor o dc-tajlrrih \"pra?anjih.
Homnflle no Meni.
ATENTAT   NA   LJENINA.
, Perrograd, 15. januarja. (Kor. urJ iA^entura. Ko *t ie Uenin. ki je vČeraj spremil oddelek Rdeče jrarde, ki ie od-Scl na fronto, v avtomnbHn vrača!, so bili oddani na avtomobil štirie streli iz revohrerja. ki pa nišo zadeli. Boji proti boljševikom.
London, 14. januarja. (Kor. nrađ.) ltenter is Petrogrmđa. V KoTonmi ▼ mo. akoTskl rubemljl je izbruhnfl* -rst«d lako* te ftarka. LjtiđstTo J« raroro?flo Rđeco gardo; 12 oseb Je bilo nbitlh. 120 ranjesUi. V Mo«kri 00 makstmallitl saseđli glavni atan zreze zemster.
Pctrograd, 13?. faonaHa. (Kor. nrađ.^ Haraa. Dogodki, kl M odl^ravajo na Jnga Easii«. i* Tedno ne đajejo    jn^rr* ?Tfk»    o
malisti 20.000 mofi proti kosakon In lugu artiljerije ter 3 oklopna Tlaka. Boj. 10 Trst od J«kat*»rli»o«lava. •* je končal po 14. »ran
■ utipebom malmimali^tov nad Ukrajincu Iia~ub« so na obeh straneh velike.
lx vlada bolj Ševi kov.
Petrograd, 14. januarja. Renter poro-Ća, da je izdrl Krlljenko dolgo proklamacj. jo, t kateri a'ika, kako Je niska republika obdana od ao?ražnlkov. Sveto revolucijo-narno vojno proti ruskemu, nem&kemu. an. gleik^mu in francoskeimi meSčanstvu Je treba vzeti ▼ prerre«. V to avrbo Je tr^ba postaviti novo vojako. Zato poziv!jm vse polke. tataljone li* atotnlje, da naj Tstopijo v to vojsko. Ma tstmaliMtfn! mestnl av^r r Petro«?ratlu je pKlertll obdariti v?*» privatne vozove z davkom 500 rubljev, konje s čavkom po 500 rubljcT, avtomobilf* s 150 rub. ljl sa konjsko silo, privatne jadrnlce s 1000 rubljl. pse b JO robiji letno In javne rasprodaje z 20^.
Trockij pro' i socijalistom. Stockhom!. 10. snuarja. (Kor. nrađ.> Trockij je izjavil nf«<»mn angl^Skemu so_ cijalistu, da se boljSeviSka vlada ne bo jmenila ra međnarodno s^ocijalistično kon. ferenco, če atorjenl sklepi ne bodo odgo-varjali   demokrat i<'vivz   ciljem   Rusije.
KOMUNSKI    POS1 AMK   ZOPET IZPUŠĆ. N.
Petrograd, 15. jannarja. (Kor. ur.> Agentura. Ljudski kon'fsar Trockij ie bil odredil aretacijo rofiumskeRa poslanika v PetroKradu Diamnntlija in osob-ja poslani$t\^a. Vzrok je Hl sovražni na-^top Droti ruski armadi na romunski fronti. Po posvetovaniu tukajšnjih čla-nov diplomatićncKa zbora ic njesja starosta, ameriški veleposlanik Francis, obiska! Ijudskesra komisar.la Ljenina. Ta je izjavil. da bo odgovori! no nosve-tovanju ljudskih komisarjev. Ob 's-*. zjutraj ie Lienin tikazal, da r^j se ro-munski poslanik izpusti.
Dogodki na boiiščih.
NAŠE LRADNO POROCILO. Dunaj, 16. januvana. (Kor. urac!.> Na isiiiskf v?sr»ki plartoti smo za-vrnHi sovražni sunek zapadno od Cal del Rosso. Vzhodno od Brente je It;»H-jan svoje brezuspešne napade ?ele v po-poldanskih urah nadaticval. \a zapadnem pobočju PertJca ie na^protnfk tri-krat naskočil naše crte. Vsakokrat se je ziomll njegov na val že v na^etn artl-Ilcrii?tke?n ofrniu in v nznht »trojnih pušk T velikim! s^teubamf. Južno od Kore Fontana Secca smo v kali ud»$flf posku-&ene sovr^inc n^n^de. Ob dolen'i Piavš na m*-ozih točkah Živahni artiljerijski bo|l. — ?ef fenerair.e^a sta^a.
NEMSKO IRADNO POROCILO.
Berolin, 16. fanuvarja. (Kor. urad.)
Zapadno bojiš zc. Sknpina Rf m. Ruprchta in ncmške^a prc-stolonaslednika. Pri Lensu in južno od taru je bilo artiljerijsko delo-vanfe stopn»evano. V posam^zn!!! odse-kih iz vidni boji. Južno od Ornesa smo vjell več sovražnikov. — Skupina vojvode Albrehta A\*iirtcm-ber^kecra. Po veču -nem streif^nju so izvrflH franeosk! odd^iki * =everrio od BadonvHlersa sunek ter vdrli račasno v naše sprednje jarke. Lastne iz vidne čete so pripeljale v zgorojih Vogezfh vfete nazaj.
Vzhodno boii$c>. Ničesar novela.
Makedonska fronta. V loko Črtie rvi^ano vojno delovanje.
ItrJijanskn fronta. Med Brento in P!avo na mno«rlh točkah živahno stre-ITanie, posebno sfln<4 v pokraHni ^ore Asolone. ItaH*anI so svoje brezuspesne napade obnoviH samo Južno od šore Fontana Secca. Zavrn!!! smo i!h. V od-se? »1 Plave s^verno od Mr>fitcl!a se Je amrle^ki artHIenjski ogenj ojačfl. — von Ludendorff.
NEMSKO  VEČERNO   POROCn O.
Berolin, 16. januvarja. (Kor. urad.) Na zapadnem pobočju gore Pertica se je ponesrečilo po-poldne več itaUjanskih na-padov. — Z ostalih boiišč ni-Česar novela.
Z ITALUANSKE FRONTE.
Eimski bitfea r Benečijl. Ts vojnoporočcvalck^i^a f«t?»Ti« 1^. januarja: Bojn; pn>«tor vzhodoo Brente 1e bil vso noč nm t5. t. m. «opc»t po<5 težfc'm ltaliian-j*k1ra 0% i^em. kf 3*» narartel Že ejutrni do največje 1jtt*ostl. Sel*» nopoHne *o Italflan-ske ma«« p. cole juriSati na hrrh Pert'r^. Trlkrat med :?. \n «. uro i>opolf1ne «0 nava. lili Italijani ^attiMi na nane pozicije. Isto. tako, kakor tu tu M ponori na 15. t. m. po IJutem obstreljrvan'n raših črt proti Cola <1el Rofso pričeti nar?»d. kl Je bil zarrr^en žc z artiljerijskiin og ijem in % ro^nii^l pranatami, ni mogel dočeci Đikakega nspe-ha. — Iz Tojaškega i*ft.zmotriranja 16. Ja-iuarja: Zimska bitka v Vencškem gorovja je t polnem tekn. Vpi lf^lijanska Cetrta armatla napada na5r poriepe med Bronto in Piaro. NjihoT napad »esra turt\ na rlsoko planoto Sette Comnnl. Nikj'T pa ni n*o?el sormSnik prs-a dva bojna 1n«va dosečl nspehor. *e prrl dan je bil tam. kjer mu je bilo uspelo vđr^ti ▼ naSe onjarrednpjSe vrste, vržen ven do sad njega njo'a. Drugi dan  je   potekel   Re  neu^odnejfte  rattj-   Nje.
gove napađalnr   kolone so bfle u*tavl5pn^.
£e predno »o doeeg:le naSe pozicije, Ceprar Jlm je posku&al napraviti pot več urni bob. natoči ogenj na£ih topov In zninometov. Z najtežjimf tegubami, eprednje polje J« bilo po«ejano a pađiim! Jn rsnjenlml ItaTljani, bo ee morale jurilajo*e ćete timaknit! na-eaj t svoje Jarke, Na** artiljerija Je re«-krmt obstreljerala poilclj« za napad mi. pravljene 9 elsnrncmtjo, tako da 9% ni mo. gel izvršiti nam erara ni enotni siinek t maaah na vsej frontL O đogodkjh ob spod-nji Plavi od Montolla nizdol 6e nf poroci!, po katerih b! se moglo eoditl o sovražnlk^-res namenn, kajtl sa sedaj mu am&imtnje
b«terU( d« bo rt pribortl artiljerija*© pr«. mo«.
■TALIJANSKO    URADNO    PO ROČILO.
11. Janu^rja, V^eraj jo obatrelj«, vala nafta artiljerija sovrafn«' smučanke in izvi Ine ođđelk« vrh od no Tonala in na Adamellu, kakor tudl korakajnčo eele na asiažki viaoki ninnoti in v dolini Stazzo. Nadalje J« nniril?fc za obrambo urejeno hi-Se zapadao Plave. Anglefcke baterije ao ponovno obatreljevale aovratne artiljerijske pozicije na levem bresn Plave. SoTratna artiljerija Je delovala flrahnejše v zoni hriba Aaolono, na irpostavku Bolarola, kjer jo j« naša z ufinkovitim fn-'Hovanjem franeoskih batorij enerslčn© pobijala. Ob prednji Plavi so nače patrulj^ itelo dtjlo. vale. V soteeki Loppio «everno hriba Mela. ga fo bili pregnani sovraini ođdelkl. Na ćkladidea in tp.borišCa t Primolanu bo vrgla naša letala, na učinkovit način 1600 kilogramov razstrelil. Ob L-ivencl ao lzvr-filli naši hidroplanl drzne poizvedb«. Na&I letalci so zbili pri Campu Santiere in južno Asiaga rive »ovražni letali. AngleSki letalci so sestrelili  tri  letala  v  SeUBtemski  dolini.
15.  Januarja.  Ob  hribu  Asolone  se j*^   zor^t   razplamtel   boj     vćeraj     popoldno Naše čete. učinkovito podpiranc po artiljeriji,  »o  prodirale s  veliko    hrabrost jo,     r!a popravijo ^vojo  ^rto od     severno     gostiSća Lirvre do vzhoda doline Cesilla. Kljub ljn_ tema odpora in budi reakciji aovrainika so se  mogli   dosf-či  vnf.nl   M^-^hi   in   p^i7?r!.iati sovražniki! težke* izu^be. Vjeli smo 3 oficir. Jev, med nj im i 1 podpolkovnika in 233 vo-jakov.   Na   pobočju   hriba   Solarola   so   po-gumne  čete   izvršile  demonstrativno     ood. jetje in vdrle t sovražnikove jarke. Vihod. no Capo Silo  amo  povezali   % nenadno  akcijo,  izvedeno  a  obeudovanja     vrednlm     elanom,  mostift??.   ".....r*~-\  ^«l{^^  ^h-ot  ao.
vražnikn   in   odbivBt  krvavo    njegove     po. novne   protinapade.   VjeTt   smo   5   oflcirja   In 43 vojakov in vplenili 1 možnarja in neiaj strojnih pušK.
16.  Januarja. Ob hribn Asolon« Je bilo   včeraj   dopoldne   bojno   delovanje    na nažih  ^rtah,   Ki  bo   bil©  prejšnjo   noč   ugodno  popravljt-ne,     živahno    vsled     močnega kcnrcntrlčnega  ognja  in   ve^  sovraZnlkovih protinapadalnih   piskusov.   Popoldne   je   bi! položaj  zoprt   norn^alen.  Na  odseku   vzhod-no asiažke visoke planot«* in na vrhu izpo. stavku   hriha   Solarol«*   akcije   izvldnih     ođ_ delkov     in     ^labotni     artiljerijski     ogenj. Vzhodno Capo  Sile je  b'l   nonoči   15.  t.  ni. zavrnjen  nadalnjj   protlnapatl.    Tekom   vče-raj&njega dne se je raztrzalo delovanje so-vrainlh  artiljrrij     na     vse  obrežje     in     je o&talo nrzmanjšano ljuto. Vidolž vpo fronte je vladalo živahno letal?ko delovftnje.
8  FRANCO8KE   FRONTE.
Prebitje na nptdni fronti % loviml otrovnimi plin i. »Politi-eu«r poroća, da Nemci pola^ajo vso nado ta prebitje na zapadni fronti na novo iz-n.ijdbo v obsežju otrovnih plinov. ki đelu-jeio ne glede na emer vetra. Kdor vdiha ta plin, ^početka ne občuti nič, ali čei malo časa pade mrtev na tla. To novo bojno sretl?t\o je pomagalo v obilni meri že k uspehom ni itaifjanski fronti Izdeluje ae v Frankobrodti. kjor «0 anclf»3ki letalci nedavno n.ipadli tovarno in Jo uničili. Pa tu-.1i po drueth tovamah «e izdeluje tak plin in izdelanr»ga je obilo. Upajo, da bo poma-eal za gotovo do*eči cilje, katerih doslej ni bilo mogoče, in sicer prebitje na zapadni fronti.
AMSRf&KA   ARMAOA.
Waahingtonr \%. januarja. (Kor. tfr.) Reuter poroča: Na prošnjo vojnega depar. tementa je prM!ožtl Chamberlain, pred. Bednik vojaSk^ga odjeka v »enatu, zakon za voja£ki vpis vseh moSkih. ki so dosegli od 5. Junija 1917. svoje 21. leto. Ta odred, ba izvede zahtevr* mnršala generala Crow-der.ia, da se po«tavi v armado letno 500.000 mož.
Vloga angleške vojske.
London. 15. januarja. (Kor. nrad.) Minif=ter za. narodno službo sir Gedđe« je podal v včerajsnji poslanski zbornici podrobno izjavo o vpra&anju člo\ ^kega ma. Uri jala. Izvajal je: Sedaj so nali najnuj. nejši problemi oni. kl se tićejo doix>lnitve arraade. Kar moramo storiti sedaj «0 'ko-raki z otrrom na oni čas. ki bo pol" naj-večjih skrbi in ki bo ncFtopfl po mo. jena mnenju prav kmaln, Od dne do dne važnejSe ao sa saveznike angleSke bo"ie sile. Rusija pe ne boju je več za stvar »TO. bode. Francoska je v boju izrabila v».> stoJo rtlo. Amerika Se ne «tojl na boJiš«"Hi in meeeci bodo še prešli, predno bo mogli' nastopiti e vso eilo. Italija Je nosila hude Tidarce. Jasne je. da se moramo pripraviti, da igramo na hojifiču večjo vlogo tako dol-go, da priđe Amerika. To pomenl. da moramo postaviti na bojiSĆe več ljudi. Mini. ster svari pred tem. da bi se dal kdo »ape. Mati od Stevilk fer prlmerja ogromni člo-veSki materijal Rušile in vlogo, kl Jo Je igrala Rusija v svoji vojni. Temu nasproti postavlja itniijanftko armado in nedavne dogodfce v Italiji. Enotno vrhovno povelj-niStvo in notranja ?rt.a dobrih železnifikth zvez ffta dala »ovražniku brez dvoma pred. noBt pred zavpzniki Nasproti temu pa pri sovražniku ni enotnega Javn^fra mnenja. V Avstriji so gotovo zelo naveličani vojne in tuđi t NemCiji rotovo bolj. kakor na Angleškem. Skrajno navelICana je Turpija. Na drugi strani pa javno mnenje v sovraž. nih deielah ni tako važno, kakor v demokratičnih deželah zaveznikov. Z oštrom na starost in sestavo nasprotnlh si armađ je izjavil Geddep. ta so bili Nemci že prišiveni poslati ISletne dečke r strelgke lar' ^ na mski fronti. SovraSnikl ne rabljo samo mlaJS:^ Ijuii. kakor mi. marveč Je bi!a v Avstriji rornja starostna meja zvišana do 55 leta. Centralne države prelože labko kakih 3S dl\ie^ ^ ruske na zapadno fronto. Ostale divizije na v^nodu bodo sovražniki brez dvoma porabili sa to da lzpolnljo pri. manjkljaje divižij na zapadu. Lahko raCti. namo m tem. da na ta. način ne ~~>o na raz-polago manj kakor 95O.000 mof. Pot*>s tega moramo računati s tem. da bo odšlo Tt'iko
število avstro - ogrskib divimij na Italtjan. sko fronto ali pa na zapadno fronto. Vsega »kupaj je odpad Rusije ojačll cea. tralne d r ž ? ve na zapadni fronti in na italij&nski fronti morđa z a l.COO.000 m o £. Pri tem pm nišo v8tete regerre, kl bi bil© Pteer potrebne sa slufbo na rmkf fronti. Kljnb tena ni dvomitl o končni smagi »a-r«Hiikov. Samo p«*bok>g1čna katastrofa ▼ t«J ali on* zavetnfiki ('HteTl bi mogla een. tralne d-žave resiti. Glede moči angleSk« armade ;* ^zjavil minister: Od izb»*uha roj- ; ne do sedi 1 »mo neprestano ojaCevah ^voj« ; •fl«.  Pomorske vojne %sile so itele meseea '
itaje dane« preko 4 milijonov mof. Ce npo. Atevarao izgube, Jahko rečemo, da je postavila Anglija ▼ boj ni« manj kakor 7 tu pol milijona mož. V tem aterilu nišo vltet! delavd v oborom evalnl industriji, v ladje. flelnieah. t trgovski in vojni morearniri in pri let a Istru. Anglija potrebuje, da pomnoži »roje momaričk« in sračne sile In da vzdrti armado na boj i šč ih v polni sili takoj 420.000 do 540.000 mož Vlada zahteva sa svojo službo nad 00.000 mol Zahteva mn_ nicijskega ministrstva, generalitete in drugih oddelkov. k! oporabljajo delavce znafta 439.00O mož in 119.000 žen. Ne namerava »« znižatl sedanjo najniljo starost no mejo ali pa ivišatf to mejo» kakor tuđi ne uvesti brambno dolžnosr na Irskem. Da »e Tse te potrebe pokrijejo. naj se pritrgnejo v Ted. no večj^m fttevihi inozemrl iz zaveznifikih in nevtralnlh dežel k đelom in naj se pred-pisi sa sovralne ino«emre omilijo tako, da jih bo mogoč«3 uporabi jati v podvz^tjih manjše važnosti. Omejilo se bo tuđi opro. Slanje vojakov. kar Je potrebno, ker Je seđaj nad 1 milnon močkib, Jcaterim ni treba slutiti pri vojakJh.
KonsolNiranie CeSResa polltlčncsa življenja.
H. V P r a g i, 14. januarja.
Včcrai se je vršil zadnji shod za-upnikov češke državnopravne napredno stranke, ki je, podobno kakor mladoČe-ška in realistična, sklenila se pridružiti enotni vsečeški stranki. »Statopravnl pokrokari* so bili stranka velikih kulturnih in političnih idej. V 90. letih mi-nulepa stoletja so poznejši ustanovite-IJi drža\Tiopravne stranke bili nositelji idealnega če5kega radikalizma, ki je priše! v znanem monstre - procesu z Omladino pred sodišče. Imena dr. Hajn, Sokol, Kalina pomenijo za vsakega Ceha najodličnejše politične delavce, pesnik Viktor Dyk ie na današnjem češkem Parnasu eden iz-med naših prvih poetov. Stranka je šte-la v svojih vrstah mnogo odličnih de-lavcev. ki si jih je deloma sama vzko-jila, deloma pa so se ii pridružili iz drujrih strank, ker Je bil njen ščit ved-no svetel in njen procram čjsto češki. Ta stranka ie med vsemi najintenziv-nejše že davno slutila današnjo grozno svetovno konfla gracijo in je vztraiala nroti vsemu odporu in proti vsem §i-kanam trdno na stališču češke^a dr-žavnejrn prava. Zsrodovina ii je dala nrav. Ona pa mesto da bi klicala pod svoi prapor nove somišlienike, jrradila na s^'ojem starem nroitTamu. žrtvuic svojo eksi^tenco narodni enotnosti.
Včeraišniesra shoda se je udetežilo okrojc 1^0 zaunnikov. Predsedoval je uredrrlk Sokol, navzoča sta bila tuđi oba nosfanca. Kalina in Prnnar. Pesolucija, ki se izlavlja za razdntženje stranke in u stanovi tev nove vsečeSke politične orsranizaciie. se elasi:
Z rađostio konstatiramo, da fe t>o-stal stari prosrram neodvisnosti, za ka-tereea se ie državnopravna napredna stranka bojevala od svo!ec:a začetka, la«t celera naroda. Me^n^rođna sirrt-acffa, odoor Dtmafa fn Pešte sili Češki narod, da fasno in očitno izpnve svojo voljo, bi 11 s v o b o d e n. Smatramo* da nam veleva doba, da priđe enotrtost te volje do izraza tuđi v enotni vsena-rodni orzanizaciii. V duhu strankitiih tradicij, ki *o vedno postavljale narod' ni interes nad interese razredov in oseb in z namenom aktivno sodelovati za češko bodočnost v smislu svojih starih načel in velikih nalosr sedanjesa časa, hočemo kot enakopra\Tii med enakopravnimi sodelovati pri izradbi državnopravne vsenarodne in vsečeške demokracije, ki naj nima značaja Ie mestne stranke. Dosedanje predsedništvo pooblaščamo, da odločno in brez odloga izvrši pokajanja v duhu današnjega sklepa. Nova stranka naj se ustanovi na sledečih na-čelih in s temi - Ie cilji: Nova državnopravna stranka se organizira za do-sesso češke države, katere temeljno ozemlje tvorijo vse historične in nerazdeljive dežele Češke krone ter slovaško ozemlje. Politično pri-znava stranka načela demokracije ter svobodev organizaciji države in naroda. Kulturno stoji na na-rirednih načelih ter deluje za razvoj vseh duševnih, nravnih in teles-nih si! nnšega naroda. Oospodar-sko stremi nova stranka za skladnim srospodarskim razvojem, za povzdigo vseh vr«t naroda pri pravični razdelit-vi bremen in sadov dela. S o c i j a ! -n o je nova stranka, vodena od socijalno - refonnneea duha. pripravljena v socijalnem interesu celote, za blago-bit širokih Ihidskih vrst in za učinkovi-teiše fn hitrejše 'učenje ran, prizadja-nih narodu od voiic, se zastavljati za potrebne razlast'tve inzasmo-treno odpravo privatne 1 a s t n i n e, ki bi bito nogoj za narodni in socijalni napredek.
Ta resoluciia Je bila so?1asno spre-ieta. Shod ie zaktujčil r»rcdsednik Sokol s solzami v očert. I ooil se je za vedno od drage mu stranice, za katero so on in njegovi nrijatelji Žrt\t)vali toliko svojih najboljših sli.
Minuli    teden   so    se   posvefnvat!
Sle2ijski čehi o bodočnosti In so j
soglasno skienilf.da je koncentrirati vse
v enaki oolitični In kulturni smeri delu*
f-^Če sile nnroda.   Zato 50 sklenili,   da
ČešVa llTid^ka stranka v Sleziii nrfstoni
k Ljudski napredni stranki rta JVtomv-
*=kem    in se s to vred    pridruži vMilci
VsečesTri   stranki.    Moravska    Ljudska
T'aoredns stranka ima svoi ratmni shod
20. jannarja in rotkvo <e, da ho skle-
r»l!a nristonitt k veliki Vseče?Vl demo-
: krati^ni stranki. To bo ncMpfini^ etana
i v tefavnrrn nr^resu konsolidacije če-
! 5kih političnih si!.
»Pravd Lidu«, glavno glasilo češko - siovanske socijalno - demokratične stranke, ie včeraj naznanilo, da se ie 12. januarja vršiTa seja širšega izvrše-\ alnega odbora češko - siovanske socijalno - demokratične stranke, na kateri je bilo sklenjuno, oooblastiti dva zastopnika stranke, da ce Dogajata 2 zastopniki narodno - soci.v 'ne stranke in s centralistično češko socr fno - demokratično stranko o zdrušenju sociialističnlh strank. Konsolidacija napreduje torej tuđi na levem krilu naše politične fronte. Ni dvoma, da je pripravljenost socijalnih demo-kratov za združenje z narodnimi soci-jalci bila povečana in pospešena 3 tem, da se je dcl bivše realistične stranke definitivno pridruži! narodnim socijal-cem in ojačil to stranko z izdatnimi kultiirnimi in političnim! delavci,
•
Na skrajnem desnem krilu, v naših klerikalnih skupinah položaj Še ni razjašnjen. Sološnonarodna konsolidacija se na češke klerikalne stranke, (ki v narodni politikt igrajo po-vsem podrejeno vlogo) ne nanaša. Brezdvomno pa bo narod z zadošče-njem vzel na znanje, ako tuđi te skupine — navzlic raznim volivom in pritiskom, ki se skušajo med nj!ml nvelja-viti — ostanejo zveste vsenarodnemu programu. Resno voljo $0 pokazale z udeležbo na trikraljevskem praSkem narodnem taboru, kjer so tuđi klerikalni poslanci solidarno % vsemi ostalimi glasovali za manifest češkega naroda, akoravno ta niiliov nastoo v gotovih klerikalnih krogih ni vzbudil odobravanja.
Narodova volja Je đanes vladar na Češkem.
Politične vesti.
^= Glasovi o odložitvi parlamentarnih sej se še vedno pojavljajo. Sedaj po-ročaio. da predsednik Oross sicer ne more preklicati že sklicane seje (22. t. m.), pač pa da io bo morda brez raz-prave zaključil.
= Vesti o krizi Seidlerjevega kabl-neta. Nemški Hsti javljajo, da je položaj Seidlerjevega kabineta hudo omajan, ker se nagibajo Nemci vedno bolj k opoziciji.
— Siovanske bterpeiadje 6 mlroT-nih pogaianfih. Z Dunaja poročajo 16. t. m. Poslanec Korošec, Stan§k, Tusar in Petru Se vič so danes sporočili predsedniku poslanske zbornice, da bodo vložili interpelacije o mirovnih pogajaniih ter zahtevali otvori-tev debate.
= Nemci kflčefo državno oblast na pomoč. 2 Dunaja poročajo: V ponede-bek Je bil poslanec Dobernig pri ministr-skemu predsedniku, kateremu |e pove-dal, da so alpski Nemci silno ogorčeni, ker vlada ne nastopi proti narodnemn gibanju Jugoslovanov in Čehov. Orozil je, da bodo alpski Nemci prešli v opozicijo. Ministrski predsednik ie baje ob-Ijubil marsikaj ter povdarjal. da je mo-goče notranjepolitične težkočc prema-gati !e tedaj. če ostanejo Nemd solidarni. Žalostni junaki! Na narode, ki Jih iz-koriščajo in zatirajo, kličejo državne pravnike, policaje in fečarje na pomofi. da bi jih ^tIkrotili«.
= Moralne posledlce In »porolfnt uspeh!« dr. Susterfičeve okrožnlce. Pri-iatelj nam pi§e; Sele danes sem dobfl slučajno v roke 2. Številko »Resnice«, kjer se dr. šusteršič baha s »povoljnim! uspehi«, ki jih je imel s svojim pozivom na denunciranje. »Slovenski Narod« Je prinese! že par dokazov. Tu podajam 5e enega: V na§em Internaciiskem tabora Je živela priprosta ženska,Dolenjka, imela je doma dvoje otrok, mož je bil na fronti. Kako ie prišla sem? Po zaslugi dr. Susteršiča. oziroma bila je Žrtev »povoljnih uspehovc. Nekoč ie prala doma in se je sprla s sosedo. Kolikokrat se ženske tako spro in ni hujših posle-dic, kakor da par dni ne govorita med seboj. kar nikomur ne škoduje. Tu pa ie. bilo drugače. Soseda ji je rekla: »Le ča-kai. Saj vem. kaj st govorila. Jaz ti bom pokazala. Saj ni treba druzega kot pisati v Ljubliano.« — Ženska na to: *Sai vem. da si tercijalka in klerikalka.« — Soseda: »Ti bo že da! dr. Susteršič, Le počakaj!« Teden na to je priše! orož-nik po žensko. Morala je pustiti dvoje ubogih otročičev in borno kočo. Mislite si trpljenje uboge matere, kl živi svojim otrokom in caka, kdai se vnie mož. Odvedli so jo v Ljubljane, od tam v Gradec, iz Gradca v internat. Mož na fronti je zaman caka? njenih pišem. Otroka je prevzel neki sosed. Žena je večkrat plakala, ko je govorila o otro-cih. Toda kdor Je videl internate, ve, kako je bilo ženskam težko vzdržati. Moralno ovzdušje je slabo vplivalo. In ta žena je preživela skoraj dve leti v tem neznanem tujem svetu, ločena od svojih malih otročičev. ki so ,norali ži-veti od tuje milosti. Kdo ima to trpljenje na vesti? Ali se nišo naši ljudje pred s> diščr izgovariali na (1r. Susteršičevo okrožnico, češ, da so se ravnali po njej. * Našli so v nji za nemoralna dejanja — nodalno oporo. To so 3>uspehi«, s kate-rii/I se »Rcsnica« ćelo baha!
^= Iz Radovljice. Prejeli smo: Slavno nre.iništvo! Z ozirom na notico izv Radovljice, objavljeno v Vašem cenj. listu, «ia seir baje podpisal neko zaupnico dr. Šusteršiču, izjavljam, da Je ta vest popolno neosnovana, da sploh o kaki zaupnici uič ne vem in da sevada tedi
l4' "k*__________;___________                                                          .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. jimur/a 1918.                                                                                                 Stran a.
iiobeiie podpisaJ nisetn.   -*-    Radov- I
Hica. dne 16. januvarja 191$. __ fvan
Bnlovec, trgovce in posestnik.
= Nov zemljovid Avstro-O^rsfce v smislu iugoslovanske in češke deklaracije iziđe kakor poroČajo »Novine* v Ljubljani.
-- Kaj pa ti. Hrvatska? Pod fem slovenskim naslovom pteeio zairrebške ^Novosti«: Hrvatska, preni se. zbudi se dok je vrijeme, c!a ne bude prekasno. Organizirajte izjave općina. Svaka najmanja općina mora se izjaviti pred svi-ietom za deklaraciju. Sve hrvatsko-srpske deklaracije. Dievoike i žene. idite od kuće do koće i sa'birait? potpise *a izjavu, koja Čc kazati svijetu, da su vaši muževi, sinovi, oci in zaručnici borili da se bore i proljevafa dragocjenu krv naroda za slobodu Jugoslavije. Nitko ne smije izostati. Svi ste pozvani, da izvršite to veliko važno diielo, osobito vi vodič naroda. I to čim prije. Stvar je preSna. Izjave s potpisima pošaljite na-Soj skupnoj hrvatsko-srpsko-slovenac-koj reprezentaciji ti Beču: Jugoslavenskom kluba, da već sada pokažete, da ne postoje za vas nikakve granice ove ili one državne polovice.
== Koalicija in Starćevičancl. Osie-*ki »Jug* poroda: £e vedno se govori r> krizi v hrvatsko - -rbski koaliciji. Z iieŽele fe vedno boli sl&ati glasove nezadovoljstva. Starčevičeva stranka prava dobiva veđno ve* terena, pridruži!-%'Cjo *i fi pristaši raznih $trank, tako da fc zadnje dni ustanovila r^seb'io stran-kino tajništvo, ki bo skrbelo !e za organizacijo stranke. Pred*ednik stmnke đr. Ma tko Laginia se poda v rtajkraisem času na asiiacijsko potovanjt. Starčevi-canci nameravajo pozvati koalicijo, da naj tndi Hrvati po vzgledu Cehov in Slovencev izvedejo skupio narodno organizacijo.
■-- »Novine« in zarrebšM nadskot đr. Baner. Nedavno sitk* poro^ali. da ^e y. gotove strani pritisku na za^rcbške^j nađškofs drfa Bauerja. da bi <>dpovcdal v svoji ti.-Tvarni rtadaljno tiskanje katoli-slrer-:a dnevnika -Novine«, ki f^dkrito zaftopa ingosiovan. *taiišće. Nn to na-so vest izjavHajo .-»edai »Novine-*: jOv-lašfeni snio iziaviti. da na osobu pre-«?\i?eno^a gosftodina nadbiskupa dra-\ittnna Batiera nije niko kušao vršiti k«.k^v pritisak. L"radništvo lista mora npef^vr-no i ovotn prigodom kon^tatirs-:i. da s» Novine posve neodvisni i saino-stalni organ hrvatskoga narodnoga ka-toH-Voca pokreta.« Kakor se nam rada-ijc soroćn. ^> Hite •■ dovine«, katerih ći-tateli&ki kros: ie naravno precej ozek, v ii?fžtnčnt stiski, tako da iim ie vozila katastrofa. S slovensko pomočjo so so aaj re iežkoče otpravljene in »Novine t hnao ]>haia!e naprti ter nađatjevale svoic uspešno dcklaracijsko đelovanie meci ki(ofi^!\O hrvatsko imeligenco.
—   Podban Kriškovlč vendar Ie od« Mov\? Osječki  »Jug-:  ?3'ija, đa se na-rrMc vsem dementijem vzdrfcojc vest o iknrai^njcm      odstopn      hrvat-^ke^ra podbana drja KriškoviCa. Kot njegov na>!edn^r đa  nrihaia v po?tev po-ttrnsc dr. Ivan Paleček.
~- \ei3i.3fci konzul v £arafevn oroti
j«3;0:*lGvan$fd deklaraciji.      fz Sar?jeva
ia-!?3k).  ua.  ic   nemški  konzul  dr.  Eis-
Tvalć r*xvi! riv^hno agitacijo proti pod-
•>ovan!n jti^slovaji.   deklaracije. Obi-
HC2*.vaI ;v tndi osebno <">đ!ićne h-^^enske
politike ter nh najrovariat.  da  nai pre-
krijefo «;vnf »x>dnts na ftiro^^-anski re-
htciii.
-   VofiutT^ki proces v Sarajevu.   V Sarajeva se je vrsi!  n^kai tednor  -em proce«; proti dri« Predragn KaSikovičti in njetovj materi Stofi Ka^ikoviĆevi. ki fin bila obtožena, «ia sta ?a lasa bc-en-ske anefc?i}f vnhmrila ttl Srfnfo. 5odi-?k;c ie oba otoženca snoznalo krivim ter »u ohsodilo v srrirt n» ve<3Ti*'.
^- Strajki radi skrajšanfa kvote irofte. Ker se je skrai^afa k\ota moke za polovico, jt to razbtniJr* industrijsko d*.-!avstvo na Spodnjen: Avtrijskćm v taki ireri. da so mosrti delavci ustaviti defo, 2!asti v dolini Trie*tin«r. V Dunai-skeri? Novem mestu štrajka /O.OTifj de-Tavcev. Pnrr»ča?n se o štraikih tndi iz dmsriri krajev. pnd vochtvom post unca Rennerja Je ^!o odposlanstvo đelav.-v k ministru za prehrano. Dokler ne prldc odgovor, delavci ostanejo v štrajk«. Štrafki so $e včerai raz§irf?i na dm?e kraje in tuđi na Dttnaj. V Flori>dorhi pečivafo vs! obrati. V 2\. okrafa ^e ne dela v nobeni tovanri. štrajka *?0.000 de-lavcev, v arzenalu 13.000. Mir ni bil moten.
= Ravpuščen tabor. Te dni *o r&z-pustili tabor za imernirance v Odlers-đorfu ?ia Ni^letn Avstrijskem. kjer je mio Interniranih do zadnjega časa tuđi n-no£o infroslovanskni ^rtev persekucif-ske dobe.
^ Vt9si Iffi spomfni poslanca Brclter-Jt iz Rusije. Poslanec Breiter. ki se je vrnil iz Rusije, ie piipovedoval o svojih vti^kih in spominih poročevalcu >N. fr. Pre5$e« nekatere podrobnosti, ki so ko-Hkor toliko zanimive. PreptiSčajoC odgovornost ra vse trdit\*e viru. ?ih bele-ž»mo v grla^-nih točkah: O Kerfen-.s k e m nikdo ne ve. kie se mudi. zatrjn-jc se pa, da ima mno*o ententnega de-narja na razpolago. Z Ljcninom je poslanec govoril v Perogradn; Ljenin pa je ime! takrat zaradi stavke uradni-kov v ininistrstvih mnogo dela. Komi-sar, na mestn petrocradske mestne d«-am>M —*A Uaschlichtt ohiii «V    I
vpntk Lfentnov. Rofcn ie v Varšavi. Svojčas je iivc! v Krakovn. V državni banki *e napravi! red kijevski tovarnar
Piatakov, kljub ^voiim milijonom pristaš boljše\ ikov. Njegovoga brata je dala ukrajanska Rada zapreti ter od-peliati. Adjutant Trockejsra h neki dr. Saikind. Trockega samega je obiska! posFanec Breiter v Smolnem in-stit»itu. ki je napol prenrejen v vojašni-co za Rdečo rarda. Vsa okolica ie voja-?kf> zasedena in v tretjem nadstropju so ravnokar vzidavali top v neko okno. Trockij, ki ie boli podoben na runaj umetniku, kakor državniku, mu ie po-vcdal, da »c bival od 1907 do 1914 na Dunuju. Breiter pravi, da se _!e v Ki-ievu 5rečal h poslancetn Diirichom. ki da ga. ie tia posla] »Češki komitee, da pa nima nobenega vpliva in da .*-e bavi s sestavo enome .stenografiic za vse ^lovanske jezike >Ccškega Kcunitcja«. Med Masarvkom in Daric^om ie naje rrišlo do 5porn ?jlede češke narodne politike.
- Poljak in Madžar brata pri sablji In vlniL Z Dunaja poročaio, Ja so bili 12. t. rn. pri poljskem rcgccntstvn zastop-niki poliskega. dunajske«ra in madžar-nkesra ča5or»is;a. Sprejetn r*r ic izvršil v dvorani, kier je pred 22 leti car Ni-kolaj sprejemal »voje soste. Pri med-sebojnih pozdravih je povtlarial zastop-nik madžarskep:a Ćasopisja staro prišlo-vico. da 5ta Polfak in Madžar brata pri sablji in vinu.
-= Iz poznanike »CHtmarke«. r>Norđd. AHg. Žtg.« ooroć«. da je nem-ški državni kaneler grof Hertling danes prejel %• navzoćnoti notranjega ministra nekai go^podov iz poznaniske provincije, ki so mu $porc»či!i naziranie in želje nernških krocjov O5tmarke dede potiske politike.
— Zadnii apel cntznte na Rusijo. Londonska ^MorningpoMc piše: Wilso-nova poslanica ?n govor LI05 Ja Oeor-grea *ta bila ^adnii apel entente Rusiji. Ako tuđi ta dva poziva ne odvmeta l^oliševiknv od separatn^ga miru. po-tem bo ententa proglasila vse svoje obveznosti nanram Rusiji xa nevelia\Tie.
== Represafite... Med Nemčijo in Trancijo ?c nastal spor ratii i^menjave međsebojnih podanikov. Ker Francija noče izroditi Nemčiji one nemikc podanike, ki $r> doma v Alzaciji Lotaringiji* čef. da so Francozi. je Nernčija posegla po repfesalijah. Dne 6. ianuvarja Je bilo prepeljanih 600 uglednih Francozov iz od nemških ćet okupiraneea franco-skega ozemlia v ^asedene ruske kraje, ir. sicer ob progi Kovno-Vilm. Prihod-n>e dni bodo nem5ke obla$ti zaprle 400 odličnih Franeozini ter jih orepe-liale v vjetniškr> taborišče v Holzmin-den. Nemčija bo represalije prekficala sele. čim bo franeoska vlada zadrfane Alzačane irpustila.
= Samoodločba narođov in pređ-sednfk Zedinienih đržav. fz Washing-tona poročajo 10. t. m.: Predsednik W"il-son ic ^preje! dane* v Bc!i Hf^i odpo-sianstvo ugiednih irskih ameriških dr-žavljanov. Pehlar, senator v Kaliiorniji, ki tp vodil deputacijo, ie v kratkih be-sedah izvaja!. đa $0 Irci pripravljeni po-zabiti velike krivico, storjeio ?irn od Angliie. če :?e iim v sklada z izjavo o vojnih cifjih da svoboda. ati pa tndi Ie avtonomiia. Wilson se je vzdrfal vsa-kega razgovora o irskem >-p»-a^am'u ter je Ie prijazno In upanjft polno nami^nil. da >c irskn konferenca v Dubimo trudi resiti bodoči  problem irske vlade.
-~ Obtožba Calllauxa. Dunafski Ii-«?tt pišejo: Oon.ia oroti Cail!auxu .se ie pričela že pred več kot enim letom. Dolfco ie ostal spor samo v *asopisju. Naciionalistično \r. vojno čas-opi^e Ie napadalo Caillawxa kot prijatelja miru. Zlasti so mu zamerili sestanke 1 Oi-oHttijem v Rimu ianuvaria 1917 in njegove stike ?, Vatikanom. Decembra 1017 je Clemencean uvede! proti njemu sod-nc preiskavo. 12. decembra ie zahteval %oiaški ^ubernatrvr v Parizu njega izro-Čitev od zbornice, ker se mn ie nčrtal »atentat na varnest države potom intrig. ki morejo diskreditirati zveze Franco-ske. nadalje sporazum s sovražniki in tejanie maJodušno^tic. Reklo se ie. da je v Rimu izjavit, da bo po Clemence-anu prevze! vajeti Francoske in sklenll mir. Caillaux se je takrat branil v sijaj-nem govoru ter izjavi!, da žeU sam iz-roCftev «odišt!!i. da more obračunati s svojimi sovražniki. Zbornica ie 22. decembra 1917 skoraj sogiasno sklenila njegovo izročitcv in sedai ?e bil arttiran \4. janu\an:v
= Caillaoiova zarot*. Lupano, 16. januarja. (Kor. urad.) Glasom po-ročll, ki jih prinasata rCorricrc della sera^ in Secolo« iz Pariza in Rima v zadevi Caillaux. ie bilo italiiansM vladi naznanjeno, da ima ta. Cai11aux v Flo-rentinski banki spravljeno kaseto. V tej kaseti so našli pole« vrednostnth paDir-jev in nakitja tndi politične spise, med njimi spise Caillanxa o nameravanem državnem prevratu za razpust francoske poštanske zbornice, odstranitev ?5tevilnih članov senata, kl nai se nađo-meste r njeeovimf T?rista^i. za tistano-vitev diktatoričneca komiteja s Cail-lauxom na čelu in imenovanjem cetie-rala Sarraila ua vrhovnega poveljnika francoske armade. Diktatorični komite ftjif hl skletii! veliko ofenzivo proti Nemčiii In če bi kofikor toliko tiSDela, naj H Nemčiii oomidiia FrancoMti mir ter H privolila kos Loicinskt, kar naj I W rraneoska sprejela. Ka to naj M se |
se ustanovu franeosko - italij&uski blok. ki bi ostal v prijateljskih stikih s cem* trainimi državami. Caillaux ie tuđi na-meravai odstraniti predsednika Poin-car^ja in vse ministre izza zadnjih let, tuđi Brianda. nadalje ustanoviti dva polka, ki bi se rekrutirala s Korzike ter odstaviti vse veleposlanike. — Pariz. 16. januarja. (Kor. urad.) Poslanec I'ffustalot je bil danc.s potx>ldne aretiran.
--^ Ansfe$ki vojni cflfi in angteškl defavoL London. 1S. ianuvarja. (K. u.) Reuter. Član vojnega kabineta, delavski vodja Barnes se je izrazi! v Dundeeju «'» %ojnih ciljih. da tc pač rasno, da vse prebivalstvo žeTi miru. Da pa se doseže mir, ie treba Ie to. da posvete vsi vso svojo energijo vojni v gotovom spozna-nju, da je mir, ki se bo dosegel. odvisen od razmerja moči udelelnikov. Angle-fke armade so neomajne. Kar se tiće gospodarske politike zavtznikov, iim popolnoma zadostuic, če fahko med vojno in po vojni pokazao in dajo cbčn-titi Nemčiji svojo gospodarsko silo. Čim *e vojna pat takoi konca, bo mosoče ^preieti Nemčiio v skupnost narodov, seveda ie, če Nemčija ve. kako srne na-stopati v tei .skupnosti. Bel^ijo mora Nemćiia zapustiti. NemrI se moraio ov1 tam oj?niti in plaćati. To ie pr\»i korak fniru nasproti. Toda se trn problem ob-»toja, irj <iccr problem Armenije. Palestine in Mezopotamije.
2a irtttio ii n Mliliti lm
Buzet \ Utri za deklaraciio. Biv5i rbCinski za.stopnik 1, duhovniki in učitelji občine Buzet v Istri so se sešli in so po drugih važnih razgovorih sprejeli na- I stopno resolucijo: 1.) Najvećom bar- i nnšč« pozdravltamo apostolsko žauzS-inanje sv. Otca Pape Bciiedikta XV. f Njegovo* Veličanstva miroljubivog cara i kralja Karla I.. da se medju narode povrate blagodati mira na temehu pravednosti, po kojoj svaki pa i najmanji narod ima pravo na slobodo. 2.) Oduševljeno usvajamo deklaraciju jugoslavenskog kluba 11 Beču od 30. svibnja 1917.. kojom se za sve Hrvate. Slovence i Srbe u monarhiji na temelju narodno? načela i hrvatskoga državnoga prava zahtjeva ujedinjenje S državna samo-ftalnost pod Habsburškim žezlom. 3.) Izričemo zahvalu 1 pouzdanje našim dičnim zastupnicima dr. Matkn Laginji i profesoru Vjekoslavn SpinčlĆu. 4.) Klanjamo se harni velikom Jugoslavenu knez-biskupn Dr. Antunu Bonaventuri Jegliću i zahvaljujemo se vrlom i požrtvovnom predsjednika jugoslavenskoga kluba dr. Antunu Korošcu te ostalim članovima, i ujedno izričemo prezir nskocima.
Slovensko ženstvo za deklaraicjo.
Nepozabni đr. Krek nam fe v svoji oporoki na roči!: »Vi vsi, ki ste seme iz-krvaveleš« naroda, mislite !e eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zrnožnosti. vso svofo Ijubezen in vse svoje srce posvečali vaši jugoslo-vanski državi, ga njen procvit, kulturo !n blagostanje!« — Trpolnjjoč to opo-roko. se pridnižujemo podpisane žene in dekleta iz Hudajužinc in Oblok majniški deklaraciji Jugoslo-vanskega kluba, ca nozivamo, da ne od-neha. dokler ne borno v zmislu zagoto-vila našega presvetlega vbdaria Karla v »lastni hi?>i lastni gospodarila in ob-Hubljamo, ćn borno tud! me po svofih nioćeh pomagale vresničiti svobodno Jnsroslaviio. — Casteč spomin nesmrt-nega prvoboritelja, smo nabrale med vaščani ta njegov spomenik  181  kron.
—  Sledi 136 podpisov.
Z naisrčnelšim navdnšeniem se žene tu dekleta mestne občine Lož pridružujemo  iugoslovanskl  deklaraciji. I Naj bi bilo vse trpljenje sedaniih težkih I časov v prospeh na$e?a naroda. — Slc-»f! 2X5 podpisov.
2ene in dekleta občine Stari trg prf Ložo se 1 ceffm ^rccm pri-dnižnjemo hicroslovanskf deklaraciji In izrekamo Jugoslovanskemu klubu po-nolno ranpanje, — »Nai slovan^ki rod bo na lastni zemlji svoj ?osnod!c — Sledi 1564 podpisov.
Slovenske M e t! i č rt n k e se rricJružujemo   mposlovanski   deklaraciji.
—  Sledi ^1 podpisov.
Narodne žene in dekfeta tr«a Ra-d e c e 2 nsvdu^eniem pozdravljamo majniškrv deklaracijo in se a njo popol-noma strmjamo. — Sledijo 204 Dodpisi.
Dnevne vesti.
—   Pteaetre ie dakil slovenski kom-ponist Risto Savin c. kr. miikovnik Friderlk Sirca.   Polkovnlfc pl. Sirca ie žalski ro-iak. čestjtftmn!
—   Ll»rl    je v Rzestown    v    OaHciji zuravn'k  dr   princ   Franc  A u e r 0 p e r ;. brat kočevskega  knera   Karla  Auersperjia. Pokojni   ic   bil  eden  fzmed  tistih  nemških visokih amtnkrato''". ki so si poisknli svoje dolarske prir.cezinjc ▼ Ameriki. Poročcn jt Ml  z  Amerikanko  Florence  Hazard.
-* laenovania. Hnančni koncipist dr. Fmest   Moćnik   je  imenovan  za  finanč-nr?a Vomlsarja. — Sodnf oficijal Ivan B f t~ I a k v Ljubljani  ie imenovan   tn   jrtsarui-     ; kkega predstojnika.                                          1
T^vfeai   aa   ^aA^Atf^^b^B^   ^M   ^a^a^bi^aflai     ^F    I   ^
[ ba poiUh so se naravnost katastrofalno razpaslc in škoda, ld Jo trpi prebivalstvo, gre v milijone. Parlament bo storil kar naj-stroiiie korake, da prisili vlado k najodloč-acišemu postopanju proti ŽelerniĆnim in poštnim tatovr»m. Le K januarja je bilo javljenih nad iOOo tatvtn pošiljatcv, namenje-nih na ^iroinažnc ljudi v raznih krajih Av-itriie'.
*- Kdo bi hotel prodati slove uskim vojakom na ironti tamburico (I brač), da M »i presanjali doljjCas. Naslov nai sporogi v Cerkvcno ulico 7. čc mogoCe do jutri, dne \K ianuaria dopoldne.
—  Oddaj« plemeneke irvine. Višje ar-madno  poreljstvo  j«   Pr?5elnemu   mestu   m vnovCevanje   živin«   ponudilo   večje   »tevilo plemenske živin«  \n sirer  krare,  Mto,  vo-lf t*r mlado živJno-Ta živina je i% zasedene-gu   Uikeprj   oxemjja,  brezdvomno  nimentaL ►k« pHsmp.  širina nt^^ne biti  lepa,     Kdor bi  0« 2ttnim*l  sa nakup. naj  »e    braojavno ohrn«»  no. Oe/elno  mesto Ljubljana.   Turja-feki trg l, ker m mon   to i^jaTifi nujno, če in na kohko živine rt«fl(*ktira. Podrobni jxy goji pti D^želn^mu tn^stn So nišo zmenl.
—   3ekanJ» drevja  na   orajskih   strml-nah.    Najhlifji  iu   nujlop*!   izpr^hod.     na» ljubljantki yrad je    t nevarno^ti.    Na  f«. vr-rnem   pobo^ju   nad   mutnim     domom     wv »pkAjo   brorobaiiT.o   -fari   lepi   iJrrni.   v   Ica-tr-rih Z'-ifmJtt eo je napajalo zidovja trudeo oko tnjra In domaćina  in ki    *r> dali    na-ftc-mu   irapoeatnnproti  ktvjIu   t;iXo    prijazno obHko  in kras. P«-;f»etnilKi Ijubljnoskfira f^ra-Ah  «o r najkr^ji^m  ^**jni ornpani lepoera ia. !Ma, in zakKJ? Zato k^r pctrfhujf n«»kt po-»estnili  drra.  Ta  »•  pokat« xopet    *»nlcrat nf'obhodna   potreba   obstoja,   sa   na5f»   kraj© &« nepoMiant'gu društva r rarstvo domovi, ne  (Hpimatflohut«).  Po vseh  kulturnih  dc-Rflah »e najae ekupina ljudi, ki Ijubljo kra. «otr» BToJega riomačeern  kraj«*  in si ustanovi tako đrućtvo,  ki zastavi    po  potrebi    svoj vpllr. da »e no oropa domaći    kraj svojih kin«^v. Ker t»ko društvo bržkone šp  ri  r našom   mostu,   p©  ap*»iuje  tem     potom     ha Alavni   ijubljaoskl   mugifttrat.   đa   zastopa   v t«m   hIučhju   int*»resf»   javnosti   proti   tamo-voljni   brezobzirnosti   povamornika   ln   pre. preči, da ise £e nadalje    Beka na    grajskth Rtrminah 100 let staro đrevje v veliko ne-kadovoljnoet   ffrad   posetujočega    oWlnstva ln  tuđi  tujc^v,  kl  bi  ne vldell  radi,  da  $+ izpremeni naš ljubljeni gTad t jgolovec:.
—   Umri je včernj v Ljubljani v    Go. ■poekl  ulici  it.  3. kulturni  tehnlk    Rudolf W i • U k. Bil j# dolga    lota marljiv    ćlan aka'J#»mičnetrr*   drufttvu    -!oven»kih   afn*ono-nao*-  Kras na     Dunaiu ter    svoj  Cas    tuđi predtednik  tega društva,  V  krogih  tovarl-Itr   zeio   priljubljenoga   mlađega   moža   }♦* jstrsmla   doleotrajna   tetka     bolezen.     P^ii mn ohranjen ćasten apomin. P. v m.!
—    Nove predpise  za  prodalo  tebaka izda tinančno    mlnistr^tvo.    da onetno?oči prodaja nj c tobaka >pod roko .
—  Nevaren ooCni obUk, Dane> ponoći ob   Mi2.  je  v   šentjakobskcm   okraju   v  reki liiii tačutila stranka hojo. Ko skoči pokon-ce ter po\Tra^ kdo je in čeu liče, pove neznanec. da ?e »vojni vjetnik* ter 4a prosi clgaret.   Stranka   ga   Je  zavrntia   s  pretnjo. da pokliče patruljp. nakar je sele »vjernik« nerad  in  mrmraje  odkrevsal  iz  hiše.  Kak-šen namen je imel ta obisk, te ne vć. — bržkonc   n€   po§tenega   —  mogoče   bi   bil lahko postal   r*  stranko  ćelo usodnega  po-mena.   ako  bi  ne  Wlo  takoi   odločne  zavr-
nitve.
PoroćH •• j« gospođ Drago Mlakar. e. kr. asistent s gospico Pavli Mođlc ir ugledne, slovenske rodbine Iz Gorice! Mlav demu paru tisoC srec!
V Krćovlmh tik Maribora ]« umrla đsd 11. t. m. gospa Roialija Babff, rdor, ljen* Purgaj, aoproga e. kr. namerta. kars-eelista In poaestniku pri okrajnem glat-ar> ptvu v Mariboru %. Franca Babica, no do!_ gl bolevnL Dno 14. t. m. bila je r lepem •presMtvu n* pokopaliMn v Fobrelja po. kopana. Maj r mfru poriva'.
Tovorni promet ustavfjen? li Ma. rlbora nam poroCajo 15. t. m. Tovorni promet jvtno Maribor« je z današnjim dnem đeloma ustavljen, deloma pn omejen samo lm na najnujnejSe. Uprava ju'ne 2eleKi>iro opravifcujp to • popolnftn pomanjkanjem premoga. Zgodi se, da na malih postaj ah. tore.1 «redi proge, prelagajo -premog \z ene-ga »troja na đrugt^a.
Ob-*«l zbor ćitalnice v Gradcu se vr?H dnvi 20. t. m. v društven lb prostorih ob 3. uri popoMne p iled^im dnevnfm redom: Ćttanjr zapisnika zadnjega občnegm zbora! Porodio o*ibornlkov in revizorjer. Tolitv© novegm odbora in revlaorjev. Kađomestne volltve. e!u?ajno«ti.
N««trpnl Oradeanl. VćeraJ so se vrli. 1« na aralkem polju vaje z ro^niml grana. tami. Detonacije bo povzrottle v mettn go-vorico, do je bi! podpinan Repai*atni mir z Hnsijo in da vojaStTO »trel.ia ->salut«. Vse mesto je bilo pokoncu.
Rupi« kolodvorske restavraclje v Perkovlft - Slivnem. Na postaji PerkovIC. SMvuo v TMImaclji se a đnem 1. marca 1918 na novo odda kolodvorska reetavracL ja. Rok za vlaganje progenj najkasneje đo 10. februar ja 191* pri ravnateljstvu državnih felorole Trst. ekFpozittira Ljubljana. NatančnejSe podatke e*> lahko isve pri e. kr. obratnem vodstvu v Splitu in pri c. kr. ravnateljstvu đrtavnlh ielemic Trst. seđaj v Ljubljani.
Jzojubila J« včeraj dopoldn« na glavni poštf neka ubog« đelavka 1SS K tnjegs de-narja v času, ko je oddajala nekaj poštnih sa-i-ftkov. — Ta denar je b«j*» pobrala neka druga ženska, ki je poznana po popisu onih, ki so jo pri tem opazovali. Ako 3<^ hoCe do„ tfčna odtegnlti zastedovnnjti. n«.i najdeni đ^nar nemurioma vrne n% policijo ali na nafte npr.ivnlfttvo.
Najdeno. Na Celovfilci cesti bMsti cer-kve v 8podnji Slnki j^ bita najdena manj&a svota papirna tega denarja. Rđor ga je iz. guMl. naj !»*» oslas! pri A. PreSornu. Knezova  nlic-a   ?35.  I.  nadatrnpje.
Nasef se }• v Zvp«di srebrn rožni re. ncc. La^tnik b*- naj oglasi na T^imski c«sti 12, I   nadstropje levo.
Aprovizacija.
t Razdelitev nasoljenega prašič-jefja mesa. Mestna aprovizacija ljubljanska je dobila ^■ečjo množino naso-Ijene^a prašičjec:a mesa, ki je importi-rano. Meso je po 16 kron in s špehom. Meso se oddaja v soboto, dne 19. januarja: za gostihiičarje zjutraj od 7. na-r>rej in za privatne stranke popoldne od I. do 5. — Izmed privatnih strank ima-io predvsem one prednost, ki so dobile svoj čas eri mestni aprovizaciji na-kazila (številke) za peršutnikc. Meso se razdeljuje v aprovizacnem skladi^u aa PoII«mU cesti St IX                       I
Prosveta.
^- H koncertu Krlžaja in Ličarja tMU temo še slcrieče poudarjati: Slovencu a# širijo prsi veselja in ponosa, će vic!!, d* n?.?ii talrbti v resni izobrazbi in v pravi umetnosti Tako lepo napretlujejo. kakor na» pređujeta Ldćar in Križiij- Križaj evo pređa_ vanjc je tako prikupljivo, njegov ba3ovatt bariton tako ei^patičen ia čustveni l;;ras tako prist. a in narav ep. da ćela umetniSka mnr.rjenost, harmonija, med glasom la giac'oo blagodcjiO vplita. Zsajlepže je livo-jal žii-oko kaatileno Dcndlovu Pevuevsi proanje ob lc^em, imitiraaezn tfproml|eYa-nju barfinem. izra2ito arijo iz »Laftme«. Lajorieovi pesml i>Megec v i2bii In Romanco. V Wapmerjewm spovu »Vrčcrnici« ic Tbnnhaii5erja in v Dilibesovi ariji nas Je piesonotil % izredno milino svojega mesu^ vete - pc*tja. — T*oEebnega pomena pa SO ta nas Slovence uRj>€-Sna izvajanja tako rasnih alovenrnih umetnin, kakor ko peamj Lt»>ovičeve. M^-sec v izlji — tožen vzđih po daljncm  domu,  rojstni vaši — in  Komanot
—  Mlad  acmenisčnik ob Icitari  Bogu himn« po je — at© krasni poetični  pliki    velikegtv d:i^nc-sa izrnza!  Melodije teh in drugih Ijl. jovicevih   pesmi  >o  jjlrnienite — umorjens^ veličina duba in čuta pa je uprav kolosalna
—   v beseđah, harinor.ijah. barvah, v pollfo» niji in konirastih misli, v  i^strem klavir^ »kem spremljevanja. Slušaj mogoC-nl, maj#-•tetićni izrat j?Iasbe v Romanci — »Harmo« nije   «iui   breaimu^  —     Boi?ii     poj«     Vr>ene himno — noC iu dan..? Lajovičtivi samoep«-ri stoje na visini Brahmsovih, v    mnogem jih cc-io naukriljujejo. To trdlmo s preudar_ kom.   Samospeve,   pred  vsom  one     moBkim glasovom   primeme.   kakor    Mesee   v   i^bi, NorC'-va    jesenslui   pesem,    Pesem    starca, Romanco  itd.   so  doslej  javno   pell  Betctto, Križaj. VuPkovlć in RIjavec, — vsi 2 leplm usrif>bom   pri   razumnikih.   glksbono   iKobra-Eenlb, pri    masi    občinat.va  z manjSim.    a vendar respektnim.  Glavni  vzrok,  da  širSe
^občinstro teh skladb deloma ne razumova in ne more uživati njih veličine, je ta. da širSe obMnstvo ve^krat niti beseđila pesmi ne preber« in del mladine raestreseno, ne s obranim duhom — pc^luSa. Za objektivno presojanje umetniu pa je a'osolutno po_ trobiio, da se občin-stvo v snov, roisll, beae-de skladb utopi. Iz njfh more Crpati ras«_ mevanje. Kdor niti besedij ne pozna, ta rnore k vedjem lahkotno glaBbo razumetl. težja shiBba mu oetan« nedoatopna in on po krivici zabavlja čez đela, katerih najveC-po lastni krivdi ne razume. — Lajovičevi pesmi ste na občinstvo moRočno vplivali. I>a ae Križaj sa isvajanje reenih slovenskih uinetnin v koncertih v Ljubljani, Zagrebu in drugod zavzema, zasluži priznanje tn pohvalo. Kako Slovenci ljubijo naravno 1*-po melodijo ?e je v koncertu pokazalo pri jrromovitem odobravatijti Križaja. ko Je prav lepo odpei Ipevčevo Podoknico iz T«_ hartkih plemičev kot dodatek. — Odobra-varju ni bilo ne konca, ne meje. Motartov*
Sla*<ba Figara je histoiifna nraetnina, imav velike krasote v značaju tauzlkalne ▼eaelo, igre svoje dobe, v blillno postavljena k Lav jcvičevim pesmim se glasbi bljeta, kakor otoletja razlike. Profesor Vredral je Kriiaja jako diskretno in s leplm umevanjena spremi jal   na   klavir ju.     —    Drngi     đomati
umetnik t koncertu j« bU mlađ! Ctril L i _ čar. Fredstavii se nam je kot vlrtno« pl-anist a briljantno tehniko In krasnim pr*_ davanjem. Izborno Je isšolan. Njegova Ikt« dopada, ker je v njej vse jasno, naravno,, cisto, zdravo predavano in razumljivo. Posebna od ličnost ritmično in dinamično 1»_ borne igre je, da zna zbog raromevmnja skladb In neodvisnosti prstov In rok te-borno tematlčno predavati. Talent — ld ga more bit! viakdo vesel.. KajlepSe, đo popoL nosti zrelo predaval je Novftkovo Sonato eroico. Izvrstne so b!Ie sličice SarrmancnF-skega ?pev in Smetanova Polka ter »SIe„ pičkat, mogočna ps Poloneia LlsitOTt>. Krogu naših izbornih pianlstov vtrtnozov Trosta, Koblerjeve in Talichove se je ld-Ća.r v razveseljlvi oblik? prlđmžll. Sloven^.-i  ska glasba stopa mogoćno naprej!
sazne stvori
4  Promet na progi Sarajevo - Mottar
|%> vsled snežnih zametov ustavljen.
*    Umri je najstarejši  sin feldmaršaiii Conrada, Kuri baron Conrad, v Arosi v Švi-ci. kjer se je zdravi! radi sušice. Bil je 3! let star.
*    Prebivalstvo   Zagreba.    iMesto   Zagreb Stejc danes brez vojaštva 87.000 pre-
! bivalcev. Oktobra lanskega leta je Stelf» mesto 105.000 civttnega prebivalstva. Be-cunci so zdaj po većini odšJi    In    tako    !•
I število zopet normalno.
*    Dvatisoč kron za reveže v ŽelnSK cfli ali Iz čeških rok. Ubotna ali samoza-vestna   občina   ^ehušice  na  posestvu  grofa Ozvalda Thtina  je odklonila t zahvalo dar 2000 kron, katere je dal ta grof za občinsk« reveže.  Dostojno, prav kavallrsko so Cehf v Žehušicih   zavrnili   dar iz rok moža,   kf ie v gosposki  zbornici pred nedavnim ča-<om ialil čast  čeSkega naroda.  Češki listi so to primerno beležili, nakar je takoj po-ložil  neki Češki rodoljub, ki noče biti  imenovan,   2000   kron   za   ubožnico   v   2ehušf~ cih. Tamošnji reveži dobe torei 2000 krom' ali iz čeških rok.
*   Kako Izgleda kralfevskf grad r Bet-gradu.   Češki   poslanec   in   delegat   Haber-man, ki se je mndil    nedavno v Belgrađn, pripoveduje: Srbski kraljevski konak je po-polnoma  opustošen.  Kar  je  imelo  kollčkaj cene, je iz palače izginllo. Biv§e kraljevske sobe, prestolna  dvorana, knjižnice in   kon-ferenčne sobe so prazne. V Ievem zadnjem oglju palače  ?e nahaja  velika  odprtina. kf io ie napravila granata. V kraljevskem ar* hivn so !e gole stene, na tleh pa raztrgan« knjige in listine, umazane in na pol sežga-ne. Pohištva ni nikjer. Nobene slike nikjer, še kljuke pri vratih so pobrane. Odtrgant) so zavese, odnesene preproge. skratka, vs« je  izginilo.    Gole  stene.    raztrganl  parketf nemo uripovedujejo o vojni.
*    Zanlmiva dobava. »Arbeiter Zeltg.« poroča. da je neki tovarnar na Češkem do-bll  nalog  od vojnega minfstrsrva, da neko blago po 2 K 90 \1n  komad dobavi za skla-disče nniform   Tovamar ie izvršfl nalog ali ^kladišCe je izjavilo, da je blago neporabno. Tovarnar je nato prodal to blago na Ogr-sko   po  3 K 90 vin. komad.   Ker pa ogrski trgovci dobro vedo, da kar odbije avstrij-ski     »Monturđepot«     kupi     rada     vojaška uprava, je nonudil dotičntk fsto blago vof-neinu ministrstvu za 4 K 25 vln. komad. In gle! Čudo! Isto blago,   katerega   poprej   n! hotelo kupiti po 2 K 90 vln. fn ga je cefo označilo za nerabno, kuoi in plača po 4 K 25 vin. in pravi, da je dobro, fn da bo ko-
-mediia popohia, je ena in ista oseba nođ-pisala ponudbo ogrskemu trgovcu za vtSJo ceno. kakor ti»di odgovor, da blago prrtJfA iovamarki a Ce^kega ni poraba|B^
jtrttn t._______________________________________'_____________„SLOVENSKI NAROD«, dne 17. lanturja 1918.___________________________________________________14. Stev
Grobovi 1.1917.
M«*erQ oktstora: Dne Z.: F*mie S*#t, 5—mćja, **a<!etm «PT»:ra«t. t Bckar**tl. !>•• 11.: Toia S^hvarr. reienrri r^oroenik artllj«rije i* Je->ei:ic. One 24. Dr. Ir&n Gorala, koBceptnt praktikant pri «. kr. po UciJ?fcem ravnatelj?*^ <r 'Ljubljani H Pad, pcročnUt r r«zerrt Dr« S?S.- Fran Prel*s. cik. e. ia fcr. ra?-jns>i ~ođ£a?tnrk rekec* PP- Dne SI.: Fran Forma, oflefjant <>§el-*.*-fia tJteorm !e Zac?r*f* ob Sari. r Saggpg?.
Me«.; proverrira: Dn« ?.: Iran Zor* Jto TodopiT«e. •ncletni profltovo:>c ia Kamnjer nm CoriSkem. Dne 15.: Ejea Te. aertek, b!v*i *2ćit*M na ?oli umi^ »v. Ci. rila in ileteča r Trftu in poročaik t pol'-in forakfh itre:cer, cd!!koTaii z to*s::^ za-■lalnim križccm 3. racrcda. s p-isBanj-ra pohral« In Kar'ovina krJicem. T>n* 1?.: fr*a« P»t«i. £a£pcro*Bi*. trforer is po-£««tafk ii Ljubneja pri CHJm. Dm tt.: An. los I^koTlĆ, e. kr. roročnik -.^ • grmlcom ^rr*!skes< polku. Bi!« 22.: Stanko Kuđer, a\'**r1Jen?. c. ir.enoletai prostcrroljee če. to*, ija nekcgs loTelrejra bataljona. Dti© Si.: T«ri Otujae, meiicl»ee. cadporočnft t r»a», t1. ođlikoTmn ■ x!atim zaslužnim jpižf^m TFL razreda z meci. » Signum lau-Aa a ekv'i in K^r^ovim križem.
Mete, a decembra: Dre 3.: Jo«if» Mur-»Ik, birli vgoT«?*, potnik in računski pođ. daatafk I. r: :ređs. imetnik jubile?n«3 kol?J_ n* ta Tcslnin-^ 3* Jirilca s fcroco: Jo?i? N'of, «. kr. Etotnlk romansko - hergggovicskega p#lpolki im^tcik lasiužnera krile« III. rmire^a z ttf":. F:~~r:ir: Isi:^'« r ytl**č\. Kar-
lor^sm krtica itd, ▼ PvOJo. Da* 18.: Frmae
Lončar,   enoletni   pr©»tov©Uee„ korporal  pp.
17. ▼ FVldkirehn.
Darila.
Upr»T*jetTB aalfm Hstor so poslali:
Za C1H1 • Met*4*vd drwt»«,: Clrfl. lf«todoT eabftnlBtk 1« Ortneka 1# K. đr. K. Jamettč tz Vo)o«ke 35 K, ne«to Tesea na grob ro^ Ant. Arrlgierla. Cetorođ^a Ciril Tuiek nabral rr„+č. r'nn—>|m| rojaki 1 f7 stotslje Ba bojlifn T8 K. Rado Todlak* o*n|i«Jtir c. in kr. ?o!J. harb. polka T t O»]e. kn Mibral med toraHii rojaki 4« K «0 r, LndoTik P^tek ia OIJ« 35 K '*) r. cabrala arrnaC.::a ?^tra fđf. Krtsttaa AaClaoTa ▼ irr>?»t!lnl »alatt mamin« v Celje. Marica 0«etoT» tc Vraask«*a IM K. Karei Fmkar. včitelj la Ribate« U I, aafcrano r tsmH đrnlM ▼ TjmmMmri kohi«Hi !n !▼«» Foe\ jrornar. pis. nrađalk la Pulja 2 Kt raes. priap#T. Sknpaj na K t0 v,
Ta iSJovenalto Matico«: Rađ. Vođlak, e?BJiaar c in kr. polj. karb. yolka T ▼ OsJ«-k-i oabrml me« tovari« . rojaki tf % in 11--r:no«lraTnIk rr. Veble ir, Hmlilt—owega 2j K tkot dragi obrok ustanoTnlne). Ska paj 4« K.
la *dr. Krakav apemenlk«: Rafl. Vođlak, o^mji^ar r. in kr. polj. harb. polka T v Os jeku nabral m*%d torarlii - rojaki 14 K, Zdra-rk© <tolf» I« Mtn« S« K. (ra đr. Krekov sklad) meeto renoa aa grob njino_ rega oOeta g. Val. itolfe daroTali Ptnovi, M. Crerfina  iz  rit.  Petra na Kraati  415 K  S0 r,
■■■i m*v te cd«, eto prlllkl pobiranja P«*plaoT m majnifiko deklaracijo. Cttalni c« Is Konjic TO lt nabrala na SilTaatroT ▼#ter. detovodja Stanko Kaal Is Lebrln^a 32 K, Babral n«4 poftimiUiil bome in Aa-drej Lnkaa is Kozine ▼ Iatri 3S K. nabrano
▼  coatilni Krltman v Herpeljmh na    Silre-stroT refter. Sirapaj «1T K fO ▼.
Sa >o«lep«ie ilovanaka vojake v Ođl. Menh«imu v Gradcu«: Drafina S«dej f« Ribnic« 1# K. »esto venca pok. g. Arrigler. ju. ga. Marija Krf»č v Ljubljani 15 K, me" ato venca aa krsto ire. iantel In Jos. Kav-«M v Ljubljani na Priroan Sf K. nabranih
▼  n>£OYi gostthi 1. Skupaj 57 K.
Za »oalepelega Dagarlna in Seno iz Motl4a pri LltlJ!,: Janko Stupica l^ K. me. j»to renra Fr. VMetnSlra 1b dre neimepovn_ ni rodbini r Ljubljani  15 K.  Sknpaj  *5 kI
Sreria hvala!
Umrli so v Linbliani:
Dne 15. janoarja: Strani ja Prednf*r-sky, Rasebnica, 47 le»i. IUMlerke<?a resta 0.
Dne   1<5.   .tamiarja:    Blandina   pT.   Gari-boldi,   rasebnica,  Sft  let,   Dvorni  trs  1-Vdeielai    balniSBiei:
Dne 11. januarja: PVan^iška Preles. Bik, bči narednikove vdove, 15 mesecev.
Ifđalatet] in odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnšna in ti5k »Narodne tiskarne«.
!           Voilstve kraaisklk  ctožela'li i^brutl^ -ih -r^ođov
I    naznanja, da je dne !6. januarja 1918 ob pol 9. urirvečer umria
E    prednica  reda  usmiljenih   sester   Sv.   Vincencija Pavlanskega
|    častita sestra
|  Uii iii gEifri fiopp
|    iniepi«liica z!ats#a zaslvž^^^a krila s kF9e» la bizl-
j              aof^a znake Tfids+ftn lerllc U. tslzt^^
p
jj     v 86. letu starosti, v 64. letu redovnega In 50. letu uspesnega
i     in požrtvovalnega  delovanja  kot prednica   v tukajšnji deželni
5     boinišnici.
I            Pogreb se vrši v petek,   dne   IS. janusrja  191S ob 3. uri
I     popoMne iz kapelice deželne  bolnice.
I            Zavod jo ohrani v hvaležnem sporninu.
I                  V LjUblfaa', dne 17. januarja 1013.
I            ??3s,   ahad.  ižrufltv  •!#▼.   agr^aomo^
na Đtina^a« naznanjt vsem prijaterern in tovar Jcm,
! da je njega dolgoletni čian in bivši pređsednik, gospod
i                             cand. calU tecka.
danes. po težki bolezni prerainul.
V LJUBLJANI, dne 16. januarja 1918.
T2%                                         Predicdstvo.
Podališaj svela življanleS   jBl
Mogoce je   podalpati  si  Hv!j«ijet preprečiti bo-   W^■      JI
lezni,  bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati,  ne-    I^frlgtj
stano\itne trdne  in  nesrečne vesele storiti.         »     m^S
Kaj tiči za vsako bo!ezn!!oT      >^/
Oslabenje živčnih moći, potrtost duha, irguba dra-         *** gih   prijateljev in   sorodnikov,   razočaranje,   strah pred bolesnijo, nepravilno živetje in drugi vzroki.
Veselo srce
je najboljši zđravnik. Je neka pet, ki lt privede do radotti in te pozivi i novimi upi, in ta pot Je opisana v knjigi, ki  jo  pošljem  vsakomur kdor pife ponj
popolnoma zastonj.
V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkera I času, ne da bi bil oviran pri pokliču, moč živčevia in miši-I čevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabe-I lost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa I   odpraviti. Zahtevajte* ta spis, ki vara bo prinesel vesele ure.
I                     Naslov:
I £nut Orsccfc, B«rlfe s- ^ >Carlt5rtf€istn$^ 63, /bi 456.
i          Proda m  w*M* Min
namiznlh iabolk ^"""kobiSa
I   nave barve.   stara 2 in pol leta.  Fo-)|M>ki e—m ŠL Sa-__________256
Nova vila VM£?£.
I z 12 sofcami i« rao opravo v sredini I mesta Memflta vpraianja na A. 6ft-I  atclllclL LOVVHMI.                          173
Kupi se
železna blagafns
I MWerth9lm" *t. • ali 1. Ponudbe na I  poJtnl fffiigl 144,____________211
I           ^m^   Kupi m   "19KH
bi i a  v  Ljubljani.
I          Pc«a4W na   Ufrar. »Slov. Nar
I  pod „lOTd »ini ltf*            192
liuilja in uajen' n
I ••■li 50. Na dopise iz đefele se rt ■   ocira.                                                 227
I Blagajničarko. kontori-stinjo in dve prodajalki
vešči ftteorifiikt in •pecerijskf stroke, i   mmtF9^mm v slutio vw\*rfrim*.    Re-i   flektira se le nm bnljle n*o^i. ^onodbe I  na ttpnvn. »Slov Naroda« red nl§9# Ml**.                   205
I iii dntm tfa^kom« ImdeMi^ I
I         na drobno in debelo ^riporeča
trgovina  H. KauCIC,
v LJob^onif SotMfcorjoM  uflct st* 7« totots«  •• •• aisM  •#■!   »r«4«
PRODAJA
se po zmernih cenah ▼ ve€|i  pmožirh
oglle, Tinft, satei di^it, ver-nmt vfB« ia totora ortl« za
prilj« ▼ večjih kutih wi trrd': KarUTskm   e#«ta   §tov.   15.

Potrtim gre#tn ntpi«?ia«, da aaai j« iaa«s mart ital itkrea»-
ljubljeni aia, brat, svak,  stric, ^o#pod
Rudolf U/isiak
kaltmnl tatadk
v 23. leta svoje Miapolue mladastL
Pogreb se vrši r petek,  dne   18. i a  ob 3  uf p#poldnt ia Gcapoftke ulioe 3.
V LJUBLJANI, iM lfi   fnrian 191S.
ŽaluJo6L
prazno SOBO.
Toviđbe rod vpraaMi sata 2atM
na upravu. »S'ov   Naroda-.            233
Trgovski pcmočnšk
ištm tflaftlM v trgovini z mešanim t»tafomt ozir. Irtcerijo i« feleznino Naatopi Uhk« tako). — Ponudb« po ' „Mk^v"« poMMtaMle Sv. Bui-La^i, Stajankt.
Pisaraliko ml in gajili!!
prvovr9tB#,     ivNfBf     »r^ĐviBH   ' zemmd                 1*0
Sever & Urbaniž v Izbijani W(r Sprelme se *V8
sloilnlo zq frfotrtno.
Vef se izve ▼   „Haredm   ka]S-9&raiffi Pf04©fo0t% ulico 7.
Preftrnove ilKs
Iv. Borac ¥ UubUeni.
C«aa sUU 5 kros.
Novosti v razglednica!)
kttor MiaiwVe, »metnilkt, f'utmvne pokrajinsHe, kfns umetnikov Ttd. do-bavi ta prv iajalcem po hr«:konW«ren-ćn\ c«ht cal*9» »•Atnih kerf Sire-
lif—iilt. 48. Cenik n^onj.
VRTMAR
vHč ladjertje in v mtaiaftju zelen-mdi. dobi stalna službo na graičini Wwmm*9*m pott^. Radna na Dolenjskem. Ponudb« s prepi^i scričeva' ie na-*rrifi m aakrtaifttTO velM—ettva W»a«t>la flmjoica), poftta Rain* aolMflfco.                                   21?
^^■L       ^| ?v/            hIS  ■■■  III ■ I lt
B^^^^fc^     vsehvrstzaurace, ■HjW?^^k   dmStvc, trgovce Bi
1 H T HII iEBSE,
_/^^^              j£?   praver ;b   izdelova-
^^»-^tJ&^      ' ttlj    kin(«k»Tili
StMftiii
UBJBi JfiBW tm Sfgf. t. Modni salon
F. Pototnik
Ljubljana, GradlRe ši 7
sa prtpo?o€a
za izdeloTanjc oblek za SOSfOde, -timskih, spomladan«kih p^a^Čev iq kostumov za tftim fo lrarno* vrjši medi Novi modeli ▼•dno r>a rszDolago. Pcsebri atelje za obračaive oblek in povr?nikov ter moderniziranje ženskih ko-stamoT in nlaščev Precizno kro-iaŠko delo! — Cene ra moške in  Ženske obleke od 60 K daljp.
Radi   pomanjkanja   moči,   prosijo   se
cenjeni    n^ročniki   za   spomad   radi
točne izvršitve čim preie naročiti.
domAčt čajp
aromatičc« in 4otnja okosa, v okusnem mten^a kakor tuđ!
rifea|aa|a paapai«lail
la praJck za peko
dobavlja stio ceno tvraVa
Ts9*BmhIb» ZBkow
mi                        Aaawa^^ ^đa^^a^Aaa.
!lite  52  i.a  vfffko r""^?*:-  :^^n
Nastopi lahko ukoi. Ponudbe na up: »Slov. Uaioda^ pod ««. flC".     21?
K»!>§m vsako keiičina
!sv@ie  18 E P S.
i Ceri   ro   d ".,vorn.   J*3s.   Or<Jše~, te^arua. ScIg Maste nri L5ubliar^
ICrspak, oiačs^ doček
poSnenih starlcv, se sprejme v [>o.^uk mesa^ke obrti r"i -'Jirdl« EcTai mm** v Itmran irifu pri B-ii«kr.                                     224
OaSOtflP"
Naslov povc upravniStvo »Slov. Nar.«
"■ ■". "5
/^-       0***    *Š&f^    ^*1    ^r'^     ^^    tf?%&
*
rabljene, nezloir.ijtne, nikake umetne   zamahe    -    .    H S£s— Izq nove               .,               i«           ,.             i9           .    -    S 40*—   ,.
$ampanske,      „            nepočene.......S  -'10   SsO5
prevzaT.e bre? vsak^ vpmsanj  po  poT2etiu PAVSL BiRTISSvJM^ nakupov3lrica n'jna! I?, ^rr.vino. 39, pri 5sv. že!.
fe'-i^ "**'>         /J    rroio velezanimivo  navodilo o
JPc  »-   */*'***    /^>     Iskušen   svet   pri    V3?ailiostl    ia    pom?n!-f   ll^SCjfc.' /^'           l^anjn fe^ECSti. —  Pišite zaupno na
I t4 '"'-* ijjt/'      Ido Krause, Pcžun, Pressburg Ogrsko
BW                   4C3         vs                 b               jF              ■               x^ v    ■ ■                    aAfc
ig            izginejo kar na;hitrej5e r     -p -»rabi „Dr. F-erdia original-            §&
Bg            nega rujr^ve^a mazila". Lrez Juha in ne omaže. Mi i Ion-      532 ^S
H                ček K 230, veliki K 4—, družnska porcija K II1—.                ^
W       Sr- 1. ?lss^5^s Krtme^-ipothska (GyS-r5, P^ab Cgrsko.        ^
1 paket = 100 kartonov Štev.  1.......K    40'—
1      „      =  100        „          „2.......„    80 —
1      M      = 100        „          „3......    .     „   160 —
*» rgovcern na debelo ps^-is!.                          Zisst^pr&Hca sa isSslo
Larg  S IC©!iipS9 prodaja cs]e fr.^^feikars"
>SMEK9 Slavonija.   Tt*e?*TBmi: La?sifCfii?i9.               3935
pifpemFu trgovina s poste^jtifm per|<*^ ?n puhom
Usit>l1as?Q, častili trg itev. 8
Ust*ii6Tl|ma 1866.                              U<sfsn3rl^&a !^38,
P#SOSI Hareelna krmlimrevca prlcpsža na trg 22 ^t^ld 0310 a^Tfvl ali aać o6fcM*co bla^«. ?«ga F#rl& ^3 drie r«5*«to cst&akt r^^sa tncase&ga, kl zvidnje ieto (c? blst73so iri;iofti;>-*•:;, da 3e ras^ije^o
Učiniie ia mol\U
B^BBHI^EB^POMn^^B^^MB^^r^B^BM^B^^^^BHKMBB^B^^aJS^^^irrfff^S^^TBF^r^^J^F^^^^^CT^HP^JlM^M^^^^^^aat
Tiokova«   a« dr u ga z o.  z.-v Ljub^aui bo iadijaki Ictos
„Ljubljanski Zvon"
'kk! pomnoientTTi nrcchifltvcm (Otoa ŽJpaaČić, <x?coTC'ni urednik, A. Loboda ia M Pugelj) na 80 straneh (ciozlaj 56), cd katerih bo odpsdlo na liatck 10—23 strani. V»Ied pomanjkana paprrja borno ttsiali »Lj«MpMk«fa Z?oaa« 1« toliko izrodor, koltkor je sedanjih BirolaJkoT hi koifkoc teboprigiaiiloterrplačalo a0t 1 h naročniko? do 13. tekočega meseca.
Ponatls prve Meiilkaj, ktkor Ingk« leto, i a letoa r*M p—!>■■!> ki irAgiai« paplrja IUU1«**b.
NaroČaiao (Iciao 90 K, poltaao  10 C) naj odday«io   ali   po iiljajo tofi  naročniki  upravi   »Ljubijanticefa Ztona« ▼ Ljub Ijani, Sodna   ulica 6, pritlrcj«   deno.   Za stare   naročaike  io bile prjloieat poloio «e.